SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 »ld., za pol letaj 8 »ld., za četrt leta 4 »Id., za jeden
mesec 1 »ld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 »ld., za pol leta 6 »ld., za četrt leta 3 »ld., za jeden mesec 1 »ld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 »ld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema npravnlStvo lin ekspedleljaHv ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana "pisma ne vsprejemajo.
Vrednistvo je v SemenlSklh ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
Štev. 33.
V Ljubljani, v soboto 9. februvarija 1895.
Letnik XXIII.
Kmet in gospdda.
Dne 1. svečana je v štajarskem deželnem zboru vložil poslanec Anton Biirnfeind neko interpelacijo na deželno vlado, katera se naslanja na te le do-
V občini Gaal ima posestnik Alojz Wachter svojo planino in na nji svoj lov. Krog in krog nje je pa lov grofa Arco-Zinneberga, ki bi bil rad vzel v najem tudi Wacbterjev lov, Toda Wach-ter si je mislil, da bode najbolje, če bo sam s puško v roci preganjal divjačino v svoji planini; s tem bo bolj gotovo zastopal svoje koristi in branil gojzde pa planino veliki škodi, ki mu jo prizadene vsako leto divjačina. A skupil jo je. Grofovi lovci so namreč ob času lova na meji njegove planine toliko v zrak streljali, da so preplašili divjačino v grofov lov. On je zastonj hodil s puško po svoji planini; divjačine ni bilo nikjer. Spomladi, ko je sneg skopnel in ko je bil postavni čas za lov vže završen, je pa prihajala divjačina (po 50 do 60 ži-valij na jedenkrat) in se je zelo dobro mastila na Wachterjevi planini. Požrla mu je mnogo trave in kar je še mnogo hujšega, pokončala mu je njegove gozdne nasade, tako da ga je okrajno glavarstvo v Judenburgu kaznovalo za 80 gld. 0. kr. gozdno nadzorstvo ga je namreč naznanilo, da so njegovi gozdi v slabem stanu. Wachter si torej ni vedel drugače pomagati, da je prosil dne 29. sept. 1894. naj mu okrajno glavarstvo dovoli, da sme streljati divjačino tudi še po postavno določeni dobi. Dobil je odlok točno dne 14. jan. t. L, tedaj več nego potreh mesecih, da se mu ne dovoli, kar prosi, pač pa se sme pritožiti na deželno namest-ništvo.
Pritožuj se, kedor se moreš. Iz Judenburga do Gaala je potreboval odlok tri mesece; iz Gradca bo treba čakati še delj. Kaj bo pomagal tudi pravičnejši odlok maja meseca? Tako si je mislil naš kmet in je molčal in trpel.
Interpelacija pravi, da je bila ta rešitev kmetove prošnje nagajiva da ga je morala najhujše razburiti (emporendste cbicanose Weise der Erledigung des Ansuchens), in da morajo take rešitve prošenj ogreniti čuvstvo kmetov do gosposke, (dass solche Vorkomnisse der Gesuchseiledig&ngen, vvelche das Gemiith der Bauern gojen dfe Behorden zu ver-bittern geeignet sind). Nfm se tudi tako zdi!
Opisani slučaj namr zopet kaže, da je kmet zmiraj spodaj. V boju z grajščaki in mogočniki v boju za svoje pravice sptoh je navadno premagan. Pri tem pa vedno bolj čuti, da se že naravnim potom bliža pogin njegovemu stanu in da nima nikjer potrebnega varstva. V dolenje avstrijskem deželnem zboru je baron P i r q u e t izrazil sebe vredno misel, ko so predlagali krščanski poslanci naj se v opustošenih vinogradih sadi tobak, in zdravilske rastline, da se tako pomaga ubogim vi nogradnikom. Rekel je namreč, da se s takimi predlogi vzbuja v ljudstvu upanje, ki se ne more izpolniti in da je jedina pomoč vinogradniku v tem, da si sam pomaga in da varčuje.
Prav ima blagi gospod baron e svojega stališča, samo tega ne pomisli, da ubog kmetič ni baron. Dobro mu je zato odgovoril dr. Scheicher, da je stavek, naj si kmet sam pomaga, roganje kmečkemu stanu.
Suessje pomagal svojemu liberalnemu tovarišu baronu Pirquetu in je razlagal, da govorjenje o revščini kmečkega stanu rodi pesimizem, kateremu se mora ustaviti vsak blago misleč domoljub. — S tem se je dobro spekel. Po njegovih mislih seveda kmet niti ne čuti svojih dolgov, ne čuti skrbi, kako bi plačal davke, kako bi preskrbel svojo družino. Tega se še le zave, ko o tem pri kakem zboru sliši kakega govornika. To je prav Suessova logika I Saj ravno zavest vzrokov, ki so rodili sedanji žalostni stan, zavest da kmečki stan tembolj propada, čimbolj se razdružuje, najbolj utolaži obupano srce, ker mu podaje v tesni organizaciji sredstvo boljše bodočnosti. Gospoda &laPirquet in Suessse
boji organizovauega kmečkega stanu in brani si čeprav z nezmislimi svoje postojanke.
V naši ožji domovini se sedaj obravnava lovski zakon v deželnem zboru. Gorenjski kmetje bijejo boj z velikim posestvom in sicer — boj za obstanek, v mnogih krajih po Notranjskem in Dolenjskem
propadajo kmetje oderuštvu itd.--— povsod
pa vidimo tiste nazore, kakor jih kaže "VVachterjeva dogodba in kakor sta jih razvijala Pirquet in Suess v dolenjeavstrijskem deželnem zboru v borbi s kmetom. Kedo bo zmagal?
Slovenci v staj. dež. zboru*
Korak, katerega so storili štajerski slovenski deželni poslanci s tem, da so izstopili iz deželnega zbora, je zelo važen in pomenljiv. Korak pa je bil tudi trezen in premišljen. Tega se prepričamo, ako si ogledamo, kako se je zadnje dni vršila ta stvar.
Dne 7. februvarija so izročili vsi nemško-Iibe-ralni poslanci, mej njimi tudi deželni glavar, deželnemu zboru nastopni predlog:
Deželni zbor naj sklene :
Ker je v državni budget uvrščen od vlade znesek za ustanovitev državne nižje gimnazije z nemško-slovenskim učnim jezikom v Celju ;
Ker pa je iz vseh pojavov in iz celega razvoja te stvari brezdvomno jasno, da zahteva: ustanoviti nižjo gimnazijo z nemško-slovenskim učnim jezikom v Celju ali zunaj Celja, ne izvira iz kulturnih potreb ampak naj le temu služi, da se pridobi za narodni upliv in za politično veljavo Slovencev na Spodnjem Štajarskem nova za nadaljni narodni razvoj mero-daina podpora na troške po sedanjem vladnem načelu zagotovljene narodne posesti Nemcev ;
Ker se zdi deželnemu zboru da se s takim postopanjem naravnost prelamlja koalicijsko načelo, ki služi kot podlaga sedanjim političnim razmeram ;
Ker je ta novi napad na postojanke Nemcev na Štajarskem vzbudil v ljudstvu silno na vso deželo, da še celo čez njene meje se razširjajočo ne-
LISTEK
Na svatbi rojen.
Predpustna, pa resnična.
To je bil lom 4. svečana, ko se je vršila poroka in svatba v našem notranjskem trgu. Vsaj sta bila pa tudi ženin in nevesta lep par, da malo tacih. Vse je gledalo Janeza, junaškega mladeniča v pražnji ženitovanjski obleki, šopek na prsih in nov klobuk na glavi, za katerim so migala dolga bela peresa. Na nevesto Ivanko se je pa tudi ozrlo marsikatero oko in vem, da se je kdo natihoma jezil na Janeza, češ, ta Logačan nam je odvlekel eno najčedniših deklet pod sv. Marjete zvonom. Pa kaj se hoče? »Treba iti k maši, kedar zvoni" — je rekla pivška deklica gospodu žnpniku na opomnjo, čemu se moži tako mlada. Tako si je najbrže mislila tudi naša Ivanka ter dala roko in srce korenjaku Janezu.
Vse je bilo po koncu, ko so svatje na 12 smučeh pridrseli k poroki: sami čvrsti ljudje, veselih lic, našmigani kar se da. Zaročenca sta se kajpada
najbolj odlikovala mej družbo, tudi ujčin in družica nista bila karsibodi, zlasti pa so ugajale nekatere žene v belih rutah s pečami na glavi. Stara noša je bila pač lepa. Zakaj jo opuščate Kranjice ? Ce bi bilo po mojem, bi ne smela nobena gospodinja o praznikih v cerkev ali pa k poroki, drugačna kot s pečo priti; to pokrivalo pač stokrat lepše pristoja kot svilnata ruta, bodi še tako dragocena in po novi modi.
Poroka se je zvrŠila po navadi. Priče so se vpisale v poročno knjigo in oče Luka so slovesno pritrdili možitvi svoje mladeletne hčerke. Na to se je ves svatovski sprevod pomaknil v cerkev. Gospod župnik so še enkrat zaročencema razložili pomen in važnost poroke, na srce navezavah zakonske do-žnosti ter po odločno izročenem „ja" zvezali njuni roki in srci za vse življenje.
Godci so že kar mencali zunaj cerkve, težko pričakovaje, da urežejo veselo koračnico. Precej ko se prikažejo svatje izza cerkvenega ozidja, se urno odkašljajo ter krepko pihnejo v svoja godala, da se je razlegalo na vse strani nove in stare ce4e.
Ne bom popisoval, kaj so vse jedli na svatbi in koliko izpili. Postreženi so bili brez dvoma prav
dobro. Stare poti in stare gostilne se ni ogibati, — pravi star pregovor. No — in „Kušlanova" hiša na koncu trga ie že v davnih časih, ko so še velikanski „parizarji" lezli proti Trstu, slovela poleg »Kermav-narie^e" kot najboljša gostilna.
Notranjci vsi radi plešejo, posebno pa se v tem oziru na glasu Pivčani pa Logačani. Kaj čuda tedaj, ako se je tudi na naši svatbi plesalo in pribijalo, kolikor se je komu ljubilo? Pač imajo ljudje svoje veselje I Kmetič ga že tako malo užije in ples je bil, odkSr svet stoji , pri vseb narodih poseben izraz veselja, prva točka ljudskih veselic.
Tudi neko logaško mater, ki je široko sedela za mi7.0, je začelo privzdigovati, ko so godci tako vabljivo in po taktu delali. Dasi je bila videti nekako nepripravna za ples, se je vendar tudi ona spustila na okoli ter se sukala kakor „frtalka". Toda
—	ojo| I Kaj pa sedaj ? Zeuo slabosti popadejo, da jo morajo kar nevtegoma odvesti v stransko sobico iu ji pomagati n« posteljo. — Nič ni bilo hudega,
—	hvala B >gu. K sreči je bila hitro pri rokah priletna starka, ki ve pomagati v tacih stiskah, ka-knršne so logaško mamico zalezle — ravno na svatbi. Mainici je kmalo odleglo in svatovska družba
voljo, da torej nameravana naprava resno in stalno v nevarnost stavi v deželi narodni mir;
Ker konečno mora deželni zbor vpliv takih naprav z ozirom na blagor dežele uvaževati iu se o njih posvetovati, oziroma staviti nasvete po § 19. odd. 1. točka a deželnega reda, zato se najodločneje izjavi deželni zbor vojvodine Stajarske proti nameravani osnovi državnega nižjega gimnazija z nemško-slovenskim učnim jezikom v Celju ali slovenskih vzporednih razredov na državnem gimnaziju v Celju ali sploh proti vsakemu koraku, ki se pod pretvezo kulturne potrebe ali vzgojeslovnih ozirov pokaže le kot nov naskok v nemško jezikovno ozemlje na Spodnjem Stajarskem.
Deželnemu odboru se naroča, da to resolucijo predloži c. kr. vladi.
Ta predlog je podpisalo vseh 38 nemško-libe-ralnih in nemško-nacijonalnih deželnih poslancev. Iz predloga se razvidi, kako strastno nasprotno mišljenje da vlada v nemško-liberalnih krogih proti Slovencem.
Ker so iz te izjave slovenski zastopniki v Gradcu razvideli, da nimajo v deželnem zboru pričakovati spolnitve niti najskromnejših svojih zahtev, ki so neizogibno potrebne za kulturno življenje štajarskih Slovencev, zato niso mogli drugega storiti kakor s tem predlogom izpahnjeni iz zbornice sporočiti svojim volilcem, da se ne bodo več udeleževali posvetovanj deželnega zbora. To so storili s tole izjavo:
Ker ima ob koncu seje štaj. deželnega zbora dne 7. februvariia t. 1. od deželnozborske večine izročeni predlog namen, zabraniti ustanovitev šolskega zavoda za Slovence na Stajarskem, dasi ne bo osnovan na stroške dežele, marveč na stroške države in dasi s tem nemški sodeželani ne izgube nobenega šolskega zavoda ;
Ker se nadalje ta predlog sploh načelno izjavlja proti vsakemu koraku, s katerim bi se vstre-zalo kulturnim potrebam in vzgoieslovnim ozirom v prilog slovenskega naroda ter je s tem v popolnem nasprotju z osnovnim državnim zakonom;
Ker se napori slovenskega naroda pridobiti si šolski zavod razžaljivo opisujejo kot zgolj agitacijsko sredstvo ter se Slovenci v narodnem oziru sploh razglašajo kot popolno brezpravni;
Ker je ta predlog podpisan od cele nemško-na-cijonalne in liberalne večine — na čelu deželni glavar ki je vender imenovan za celo Štajersko in ne le za nemški del dežele — in se s tem razodevajo nazori narodne nadutosti, nestrpnosti in sovraštva do Slovencev kot nazori deželnozborske večine ;
Ker je konečno po vsem tem v deželnem zboru popolno izključen vsak ozir na kakeršnokoli še tako opravičeno narodno zahtevo Slovencev;
Smatramo zastopniki slovenskega naroda vsako nadaljno udeleževanje pri razpravah te visoke deželne zbornice kot neplodno in brezvspešno ter s častjo slovenskega naroda nezdružljivo in zato izjavljamo, da se nadaljnih obravnav ne moremo več udeleževati.
Gradec, 8. februvarija 1895.
Dr. Ivan Dečko, Jerman, dr. Fr. Jurtela, dr. J. E. L i p o 1 d , dr. Fr. Raday, Robič, dr. Josip Sernec, M. Vošnjak.
jc bila pomnožena za mlado človeško bitje, krepkega fantiča, da ga je veselje videti.
Živemu človeku se vse prinameri. Da je kaka svatica na ženitnini »majhno" imela, je sicer redek slučaj, a naključi se pa vendarle. In veste, kakšna vera je razširjena mej ljudstvom o takem otroku, ki se je na svatbi rodil ? Ta, da bo zmiraj vesel in da ga bo rad pil.
Nekoč sem vprašal ženo, ki ima moža pijančka, kaj da ga ne skuša po tej ali oni poti poboljšati, da bi pil, kar je prav in ne zapravil sproti vsacega grošiča, ki ga zasluži. »Oh" — je vzdihnila ženica žalostno — »vse zastonj." On mora biti tak; na svatbi je bil rojen in taki so vsi taki. No — sem dejal sam sebi, to je zopet ena, ki je nisi še vedel.
Naj mladi Logačan, ki je pri tako veseli priložnosti stopil na svet, ki so mu ob rojstvu godci godli in svatje peli, vrlo raste, v veselje starišem in vsem svatom. In če mu bo kedo kedaj oponašal živahnost in poskočnost, naj se kratko odreže: »Kaj hočete? Prirojeno mi je. Ne morem biti drugačen. Na svatbi sem bil rojen".	P.
Kranjski deželni zbor.
(XI. seja dne 8. febr. 1895.)
(Dalje.)
Posl. vitez L a n g e r poroča o popravi okr. ceste od Žužemberka skozi Doberuiče do Občine v trebanjskem okraju.
O tem vprašanju je dvojno mnenje. Mnoge vasi doberniške župnije žele, da se zgradi nova cesta od Dobernič skozi Gorenjovas, Stranje, Vavpejovas in Grič do drž. ceste pri Zidanem mostu, za to prošnjo govore mnogi razlogi, ker bi bila cestna zveza 8 Trebnjem krajša in zložnejša. Toda glavni pomislek pa je — trošek. Nova, označena cesta bi stala do 25.000 gld., in ko bi tudi dežela dovolila izdatno podporo, bi skladovni cestni okraj težko zmagal troške. Zato meni dež. odbor, da bi se ceneje mogla doseči primerna zveza z dolenjsko železnico in sicer da bi se od vasi Železno cesta preložila na desno do občinske poti, držeče na Lužo, ki je večinoma ugodno izpeljana in jo je treba le razširiti. Od tam, kjer se pat obrne navkreber proti Luži, treba napraviti novo cesto do sedauje okr. cešte pri Malivasi in preložiti klanec pri Občini. Predno pa se to zgodi, treba je tehniškega projekta, zato obvelja nasvet: Dež. odboru se naroča, da v svrho potrebnih poprav na žužemberško trebanjski okr. cesti med Do-brničami in Občino d& izdelati načrt po dež. stav-biuskem uradu ali po najetem tehniku in dotične troške poravna iz kredita za cestne namene, v prihodnjem zasedanju pa potrebno nasvetuje, kako naj se ta cesta preloži. Dež. zbor ima težko stališče, ker ne more ustreči obema strankama. Zato naj bi se merodajni možje poravnali in zjedinili pri obravnavi, ki se bode letos vršila na licu mesta.
Posl. Lenarčič poroča o preložitvi okr. ceste med Hotičem in Vačami v litijskem okraju. Klanci na tem delu ceste imajo strmeča 15 do 20%, tako da se mora vprežati po več živine v navadne vozove, promet s težkimi vozovi pa je naravnost nevaren. Troški potrebnih preložitev bodo znašali 20.500 gld., delo bi se vršilo v dveh oddelkih. Ker je li tijski cestni odbor doslej dobil še malo podpore, a imel v zadnjih letih nad 20.000 gld. stroškov za večja dela, zato brez ugovora obvelja predlog, da se za preložitev imenovane ceste dovoli podpore 7.000 gld. iz dež. zaklada, katera podpora naj se izplača po razmerju napredka stavbe.
Posl vitez L a n g e r poroča v imenu gosp. odseka o primerni cestni zvezi med Krško dolino in železnično postajo pri Z&tičini.
Odkar teče dolenjska železnica, prodrlo je mnenje, da se bode promet iz gorenje Krške doline in velikega dela Suhe Krajine obrnil na postajo Zatičina. Vsled tega so občine Dvor, Žužemberk, Zagradec in Ambrus vložile pri dež. odboru prošnjo, da se pre-lože nekateri klanci na deželni cesti Novomesto-Ljubljana in na okrajni cesti, ki se pri Gabrovščici odcepi in drži čez Muljavo na Zatičino, ali pa da se napravi nova cesta , ki bi se odcepila med Za-gradcem in Marinčo Vasjo, pri Vel. Kompoljah prišla na staro žužemberško cesto ter se v Gorenjivasi združila s sedanjo okr. cesto. Ta nova cesta bi bila sicer krajša za 2 '/s kilometra, toda ozirati se je treba tudi na obširno občino Krško, kateri bi nova cesta malo ali celo nič ne koristila, ker bi imela jako dolg ovinek. Kar bi torej jednim koristilo, to bi drugim škodilo. A če se klanci na sedanji cesti pre-lože, olajšan je promet vsem prebivalcem gorenje Krške doline. Ker torej govore razlogi za obe progi, je v prvi vrsti merodajno denarno vprašanje. To vprašanje pa bode jasno, kedar bodeta gotova dotična načrta, in sicer za novo cesto od Marinče Vasi skozi Vel. Kompolje proti Zatičini in za popravo sedanje okr. ceste od Gabrovščice čez Muljavo na Zatičino. Deželni odbor naj plača stroške in v prihodnjem zasedanju predloži načrta s primernimi nasveti. — Obvelja soglasno. Istotako obvelja nasvet dežel, odbora, da se 2011 m, dolga nekdanja državna, sedaj občinska cesta, ki se pri vasi Dovje od Podkorenske drž. ceste med km. s/s 7 odcepi in drži na Dovje ter od tu naprej do tje, kjer se zopet stika z drž. cesto pri km. \ 9, uvrsti med okr. ceste. Dalje se uvrste med okrajne ceste nasleduje občinske ceste v Kranjskem cestnem okraju : Cesta od Lovskega mosta v Kranju čez Gor. Vas, Rakovico in Spod. Besnico v Gor. Besnico; cesta od okrajne ceste z Gorič do tržiško-kokerske ceste v Trsteniku; in cesta od Pre-bačevega do okrajne ceste v Gor. Berniku.
Posl. dr. Papež poroča o uvrstitvi občinske ceste od Sv. Roka do Doba v zatiškem cestnem
okraju med okrajne. Promet na tej cesti je jako živahen posebno, odkar je stekla dolenjska železnica. Zato brez ugovora obvelja predlog, da se ta cesta uvrsti med okrajne.	•
O popravi okr. ceste od Sv. Križa do Čateža bode dež. odbor še v tem zasedanju predložil svoje nasvete.
Prošnja županstva v Ajdovici za zgradbo ceste od Dvora pri Žužemberku do Vrbovca se izroči deželnemu odboru z naročilom, da dež. tehnika napravi načrt.
O poročilu dež. odbora glede agrarnih razmer poroča v imenu upravnega odseka posl. dr. Tavčar ter nasvetuje, da se vzame na znanje.
Pri tej točki se oglasi posl. Lavrenčič, ki izraža željo, naj bi se pašniki na Vipavskem razdelili. Govornik naglaša, da so sedanji pašniki žalostna goličava, ker ljudje vsak grmiček sproti posekajo. Ko bi se pašniki razdelili, bi ljudje v svojih delih nasadili drevje, obrasteni deli bi ugodno uplivali na vlažnost zraka, burja bi ne odnašala zemlje in vsa okolica bi dobila lepši obraz. Razdelitev naj bi se več ne odlašala, ker revščina vedno bolj raste. Trtna uš je uničila skoraj že polovico vinogradov, večina posestnikov ima komaj še po eno ali dve kravici, ker ne morejo kupovati sena od graščine. Se to živino bodo morali jpoprodati vsled pomanjkanja denarja. Ako pa se pašniki razdele, bodo posestniki svoje dele počistili in pridobivali potrebne krme. S tem si bodo opomogli pri živini in z gnojem zboljšali vinograde. Ce pa se razdelitev ne izvrši, brezrspešne so skoraj vse podpore in posojila za nasaditev vinogradov z ameriškimi trtami. Konečno nasvetuje resolucijo: »Dež. odbor se poživlja, naj pri agrarnih oblastvih vpliva na to, da se prej ko mogoče izvrši, vsaj še letos prične razdelitev vipavskega pašnika, katera je bila že 1892. leta dovoljena. Deželni odbor naj v to svrho, če treba, poskrbi, da se pomnoži število agrarnim oblastvom prideljenih moči j".
Dalje posl. Lavrenčič naglaša tudi potrebo, da se razdele vipavski gozdi. Ce se to ne zgodi, bodo v desetih letih uničeni vsi gozdi, že sedaj imajo komaj tretjino vrednosti, odkar so oddeljeni od graščine. Da bi bili boljši gozdje razdeljeni med posestnike, o tem pričajo gozdi na Nanosu. Skupni gozd se nikomur ne smili, sekajo vse uprek tako, da se že živina pase po gozdu. Nekateri drva in les celo prodajajo, drugi nimajo od gozda prav nič, tretji komaj za svojo potrebo. Gozdni odsek nima potrebnih pripomočkov proti temu početju. Istina je, da je v občini veliko prepira in sovraštva zaradi gozdnega vžitka. Zato predlaga resolucijo: »Deželni zbor kranjski priznava razdelitev vipavskih gozdov na Nanosu kot perečo gospodarsko potrebo in izreka željo, da bi deželna komisija za agrarne operacije vzela to zadevo zopet v dobrovoljni pretres in rešitev".
Poslanec Povše predlaga, naj se ti resoluciji izročita gospodarskemu odseku, da se posvetuje in stavi primeren nasvet. V istem smislu govori poslanec Grasselli. Dež. predsednik pa se odločno izreka proti temu, da bi dež. zbor v tej zadevi dajal vladi kaka navodila ali ukaze. Sedaj je itak nemogoče ustreči izraženi želji, ker ni dovolj tehniških močij na razpolaganje. Poročevalec dr. Tavčar je bil včeraj zagovornik si. vlade, kajti odločno se je protivil resolucijama, dasi ni vedel druzega razloga za svojo protiizjavo, kakor da posl. Lavrenčič ni njegov politični pristaš.
To stališče je napačno in pristransko v takem vprašanju. Zato so nekateri konservativni poslanci ugovarjali jednostranski interpretaciji poročevalca dr. Tavčarja, kar mu seveda ni bilo všeč. Pri glasovanju sta bili odklonjeni obe resoluciji, za kateri so glasovali samo konservativni poslanci.
(Konec prih.)
Šolska debata v koroškem deželnem zboru.
S Koroškega, 1. febr. III.
V tej debati vnel se je precej obširen in deloma hud razgovor o verski šoli. Začel pa je (iz Slovenca nastali veliki Nemec) d r. A b u j a , ki je ponavljal že prej priučeni govor, dasi temu ni bilo povoda. Začetkom pravi, kako žalostno je, da se v znamenju koalicije*) slišijo takšni (t. j. Einspieler-
+) Kaj koroške Slovence briga koalicija, s katero se šopirijo naši nasprotniki, ve saino — dr. Abuja. Da bi pa naši ljubeznjivi nasprotniki nas v imenu koalicije smeli neusmiljeno tlačiti, mi pa morali — molčati, to nam vendar noče v glavo!
Dop.
jevi) govori v deželni zbornici. Potem .obžaluje", da povsod vlada razdor iu dokazuje, da tožnje gledč na šolo kar se tiče vere in narodnosti niso utemeljene, češ, „im Begriffe des Liberalismus liegt es, heilig zu balten, was religiose Ueberzeuguug des Nebenmenschen ist."
Govori o veronauku in pravi, da se on ne obotavlja razmotrivanju, bi li ne kazalo are za vero-nauk pomnožiti .. . .in čudno je, da tožbam, ki jih ima poslanec Einspieler glede na veroizpovedanje (.rucksichtlieh der Gonfessionalitat") tudi višja duhovščina ne pritrjuje popolnoma." V dokaz tega se dr. Abuja sklieuje na prvi slovenski katoliški shod, češ, da je moral poslanec Einspieler takrat svoj predlog umakniti in navaja .Mir". Navaja tudi blagoslov, ki ga je sveti oče poslal katoliškemu shodu, češ, da naj se vršč katoliški shodi v duhu prave ljubezni. Če bi se ta ljubezen povsod upoštevala, ne bilo bi toliko prepira na Zgornjem Koroškem med protestanti in katoličani.**)
Na to bridko toži, da nižja duhovščina ne pozna več discipline. V dokaz citaje ogerski .Magyar Allam", škofa Doppelbaura in celo — sv. očeta, oziroma njegovo pismo, v katerem govori o ministru Madeyskem.
Konečno navaja in zavija govoreč o verski šoli še besede kardinala Koppa iu pravi, da ne razume, kako morejo biti nekateri nasprotniki sedanjih šol, ko so ž njimi zadovoljni (?) tako merodajni faktorji in ko treba združiti vse državo vzdržujoče elemente proti socijalnemu vprašanju.
Potem besediči še o narodni šoli in pogreva že sto- in stokrat pogrete ter ovržene fraze glede potrebe nemščine, robato napada posl. Ein-spielerja in duhovščino v obče in konečno prav po vzoru liberalnih listov zavija besede Einspielerjeve, ki jih je spregovoril o volji ljudstva.
Poslanec Einspieler popravi besede dr. Abuje o slovenskem katoliškem shodu, češ, da se njegova resolucija ni odklonila, marveč samo drugače stilizirala.
Mil. g. knezoškof dr. Jos. K a h n v daljšem izbornem govoru zavrača drznega dr. Abujo nekako tako-le: Ne morem imeti o veroizpovedanju istih nazorov, kakor jih je izrazil dobri gosp. doktor. Samo poudarjam in nočem provzročiti nobenega prepira: Vsak verni katoliški kristijan ima prepričanje, da more biti resnica samo jedna, da je razodeta resnica samo jedna. Kolikor je znano, se v šolskem pouku ne kaže na verske razlike, marveč uči le katoliški nauk z opominom, naj deca ta nauk izvršuje tudi v življenju. Nikjer se ni, kolikor vem, napadala druga vera . . .
Ker je predgovornik govoril tudi o cerkveni disciplini, moram vendar tudi o tem spregovoriti: Ne morem se pritožiti, da bi me kak duhovnik ne bil ubogal . . . Potem se je reklo tudi, da duhovniki ne hodijo radi v šolo. Odločno moram poudarjati, da preogromna večina z največjim veseljem hodi v šolo in se trudi premnogo za šolski pouk ...Na noben način pa ne m orem pri trd i t i, da je sistem pravi; proti sistemu moram se izreči kar najodločneje; jaz zamorem samo verski šoli kot taki pritrditi in za to se bodemo potegovali.
Na to odgovarja naAbujevo očitanje gledč koalicije in pravi, da se zbog tega načelom ne smemo odpovedati.
Potem je bila še neka beseda, o kateri se naj izrečem. Složno bi bilo, ko bi bili samo Nemci, ali Slovenci itd. Ali to ni mogoče in zato se mora vstvariti nek „modus vivendi", da se zadovolji kolikor mogoče ljudi. Da bodo manjše razprtije, to se ne more zabraniti . . . Odločno rečem, č.m več jezikov kdo zna, tem boljše je ... pa kot načelo moram poudarjati, da mora materinščina biti podlaga pouku. O tem nihče ne dvomi. Pa tudi ni se zgodilo, da so Slovenci rekli, mi se hočemo povsem ločiti, ničesar nočemo vedeti o nemščini. Tega nikoli
nisem slišal.---Da je le dobra volja, dalo se
bo doseči sporazumljenje . J .
Tako nekako je mirno, stvarno in dobro govoril mil. vladika. Po navadi strastno in robato so mu odgovarjali nasprotniki.
**) Dr. Abuja misli na zadnje koroške volitve, kjer ste se pa borili samo politični stranki za deželno- oziroma državnozborski mandat. V kakšni dotiki so te volitve s slovenskim katoliškim shodom, nam je pa dr. Abuja v svoji temeljitosti čisto pozabil povedati.	Dop.
Dr. Abuja odgovarja gledčkoalicije, jo hvali na vse pretege in izreče — milo govorjeno — debelo neresnico, da se prvi pouk deli vedno v materinščini 1	(Dalje sledi.)
IVaklada na pivo.
(V deželnem (boru govoril poslanec K 1 u n.)
(Konec.)
Obe peticiji tudi poudarjate, da ne bode hotel nihče več točiti piva, ako mu bode vedno dacar za hrbtom. Ali to je tudi pri vžitnini na vino in pri deželni nakladi oa žganje. Z naklado na pivo se v tem oziru ljudem ne naklada nobena sitnoBt. Če bi hoteli ljudi rešiti sitnosti pred dacarji, morali bi torej odpraviti ves vžitninski davek in deželno naklado na žganje, ki pa deželi donašate okoli 350.000 gld. letnih dohodkov.
Prav naivna pa je trditev gostilničarjev, da bodo morali plačati naklado od celega hektolitra, dočim ko iz takega sodca ne dob£ celih 100, ampak le kakih 90 litrov piva. Navadno so sodčki zmerom malo večji zaradi penj, in kdor je imel priliko opazovati široke prav generalske porte, s katerimi gostom na mizo prinašajo pivo, se mora pač muzati, da hočejo gostilničarji in kavarnarji s takimi razlogi zavračati deželno naklado na pivo.
Tudi razlog ne more veljati, da je naklada na pivo iz narodno-gospodarskih ozirov nevarna, češ, da bodo pivarnarji vsled naklade na pivo primorani znižati ceno svojim izdelkom, ker gostilničarji ne bodo hoteli naklade na pivo plačevati iz svojega zaslužka, ampak bodo pri vnanjih pivarnarjih naročali cenejšo pivo, da jim ne bode treba povikšati cene. To bi pa hudo zadelo pivarnsko, v naši deželi še premalo razvito obrt, ker bi bili vsled tega pivarnarji prisiljeni pivu znižati ceno.
Meni se pa zdi, da bi morali pivarnarji tudi brez deželne naklade znižati ceno izdelkom, katera je v primeri z drugimi deželami noprimerno visoka. V peticiji navedeni izgovor, da kuhajo močnejše pivo kakor drugod, da se pri malem točenju tem dalje lahko ohrani, je piškav, ker tudi drugod ne kuhajo samo lahkega piva, ampak tudi močneje, ki pa ni tako drago, kakor pri nas.
Ce računimo, da se v Ljubljani popije okoli 20.000 hektolitrov piva, na deželi pa 80.000 gld., dobivali bi po nakladi na pivo po prej omenjenem razmerji za deželne potrebščine redni dohodek 140.000 gld. na leto, ki bi skoraj popolnoma zadostoval za pokritje v začetku izračunjene večje redne potrebščine, ker se piva v naši deželi več popije kakor 100.000 hektolitrov in ker bo režija zvezana z režijo za pobiranje deželne naklade na žgane opojne pijače in vsled tega komaj stala 2000 gld. na leto. Še od druge strani se je predlagalo, da naj kakor na Štajerskem za deželo ostane 1 gld., za mesto ljubljansko pa naj se vpelje naklada 60 kr. ali 70 kr., kakoršna velja za Gradec. Ali ker je g. deželni predsednik povdarjal, da načeloma vpeljavi deželne naklade na pivo ne ugovarja, ker sodi, da bode vlada tudi naši deželi dovolila, kar v mnogih drugih deželah že velja, da pa nikakor ni opravičeno razločka delati med deželo in mestom ljubljanskim, in da bi v slučaju, ako obvelja ta razloček in se za mesto ljubljansko določi manjša naklada, kakor za deželo, zakona ne mogel priporočati v Najvišje potrjenje, zedinil se je finančni odsek in sklenil slavnemu zboru po nasvetu deželnega odbora za deželo priporočati jednako deželno naklado na pivo v znesku 1 gld.; za ta sklep je bila med drugim merodajna tudi okoliščina, da mu dotični zakon v § 2. daje pravico, to naklado tudi spreminjati, oziroma jo povikšati, ako se pokaže potreba, ne da bi bilo ob enem spreminjati zakona samega. Donesek te naklade v tem razmerii sme se računati najmanj na 100.000 gld. na leto. Nasveti finančnega odseka se toraj glase:
Kakor sem že lani omenja), pivarnska obrt tudi za naše kmetijstvo nima nobenega posebnega pomena, ker pri nas ne pridelujemo ne hmela ne pi-varuskega jočmena.
Velika škoda v narodno-gospodarskom oziru pa bi bila, ako bi opustili deželno naklado na pivo in v pokritje deželnih stroškov za okroglih 10 odstotkov pomnožili deželno naklado ter na ta način ogromnemu številu naših davkoplačevalcev še bolj otežili butaro, katero že zdaj komaj nosijo, samo zaradi tega, da varujemo osem ne ravno revnih pivarnarjev na Kranjskem, da morejo še dalje po dragi ceni prodajati kuhano ječmenovo vodo in lepe dobičke delati.
Vsi razlogi govore toraj proti povikšanju deželne naklade, ki bi zadela zgolj le davkoplačevalce, in priporočajo vpeljavo posebne naklade na pivo, katera bode zadevala tndi nje, ki dozdaj nič ne pri-Bašajo za deželne namene in poleg njih tudi ie tujce, ki prihajajo v našo deželo.
Sedanje vprašanje, ki ga ima še rešiti, pa je: kako velika naj bode deželna naklada na pivo?
Deželni odbor v prilogi 40 predlaga po jeden goldinar od vsakega hektolitra povžitega piva, ne gledč na stopinjo alkoholovine.
Z ozirom na to, da bodo gostilničarji skoraj gotovo s ceno pri vrčku piva poskočili za 1 kr., predlagalo se je v finančnem odseku, da naj deželna naklada na pivo po deželi znaša 1 gld. 50 kr. od hektolitra ker imajo krčmarji potem še zmerom pri hektolitru pol goldinarja več dobička, kakor pa zdaj.
Za mesto ljubljansko pa, ki ima kot zaprto mesto višji vžitninski davek kakor na deželi, in od hektolitra s svojo naklado vred plačuje čez dva goldinarja več, kakor drugi kraji, predlagala se je nova naklada z zneskom jednega goldinarja.
Politični pregled.
V Ljubljani, 9. lebruvarja.
Tirolski deželni zbor se je posvetoval o deželni brambovski predlogi. Kakor že povedano, se je vsprejel v zbornici načrt, izdelan v odseku. Pri ti priliki so katoliški poslanci govorili tudi o dvoboju v vojni. Oglasil se je deželni namestnik grof Merveldt, češ, da nima nič proti temu, če se deželni zbor izreče proti dvoboju. Dvoboj je nastal vsled tega, ker često ni zadostnega varstva žaljeni Časti. Zato je dvoboj nekaka samoobramba. Dvoboj se ne da odpraviti z ukazi. V vojni se je v tem oziru že vse možno storilo in je torej nepotrebno, da bi se še več sililo. Namestnikova razlaga dvoboja je jako še-pava in z nravnega stališča nerazložljiva, ker si pač nobeden ne sme časti braniti z orožjem. Sicer pa velja o vseh zlodejstvih to, da se z ukazi ne odpravijo, iu vendar se strogo kaznujejo, koder se zgodč. Ce na Angleškem izhajajo popolnoma brez dvoboja, bi mi tudi menda lahko.
Tirolski deželni poslanci so na predlog poslanca opata Treuinfelsa sklenili dne 6. t. m. izročiti posebno spomenico cesarju, v kateri prosijo, naj bi se tirolskim vojakom dala vedno priložnost opravljati verske doižnosti, tudi ob času vojaških vaj in naj bi se najstrožje zabranil dvoboj. Poslednja točka slove v spomenici doslovno: „Poleg tega ne moremo, da ne bi omenili dvobojne razvade, katero prepovedujejo božji in človeški zakoni, ki se Se vedno drzne bivati proti pameti, veri in zakonu, da častnika, ki se hoče po vesti in zakonu odtegniti nasilstvu dvoboja, celo nekako silijo k njemu predsodki in napačen pojem o časti. Zaupno se oziramo k svojemu najvišjemu katoliškemu vojaškemu gospodarju spoštljivo nujno proseč, naj se Vaše Veličastvo s svojo najvišjo mogočno besedo ustavi ti razvadi, ki se mora najgorje obžalovati in ki vničuje svobodo vesti.
Volilna preosnova. Baron Chlumecky je dne 5. t. m. govoril v Brnu, kako je s politiko. Dejal je, da je koalicija potrebna. Zbornica vsled tega mnogo rajše, mnogo lažje deluje. Glede volilne pre-osnove se mora vzdrževati sedanje načelo skupin in pridejati se mora nova skupina. Splošna volilna pravica bi škodovala kmečkemu in meščanskemu stanu in ž njim vred liberalni stranki in drugim državo ohranjujočim strankam. Zmagala bi radikalna demagogija. Volilna preosnova mora sedanjim volilcem varovati kar imajo. Baron je s tem pač dovolj jasno povedal, zakaj so liberalci proti splošni volilni pravici.
Laški katoličani. Cesto se sliši, da bi bilo bolje, če bi sv. Oče dovolili laškim katoličanom udeleževati se pri volitvah. Te dni piše o ti stvari Ci-vilta cattolica navajajoč ta-le slučaj : Neki laški poslanec je v razgovoru rekel zavednemu katoliškemu časnikarju: „Vi klerikalci morate s sto rokami zahvaliti Leona 13., ki vas je zadržal od okužene okolice montecitorijske. Če bi bili vstopili, koliko bi jih morda sedaj nosilo znamenje objokovanih; in koliko madežev bi grdilo vašo zastavo, katero morete sedaj samo vi pokazati brezmadežno." — Nam se tudi tako zdi. Dokler ni ljudstvo pripravljeno in v zavesti svojih verskih dolžnosti j in pravic vzgojeno, bi katoliški poslanci v zbornici samo škodovali dobri stvari. Ako bi se hoteli vzdržati, bi morali biti praktični politiki, opor-
tunisti, ki bi od slučaja do slučaja priberačili si kake mrvice; katoliška zastava njihova bi pa ostala v dejanju nerazvita.
Japan in Kina. Times piše o nekih zahtevah, ki so jih blezu že določile velevlasti za slučaj, če se Kina uda. Najpreje bodo zahtevali, da se morajo kitajske luke otvoriti kupčiji. Japonci si ne smejo prilastiti nobene pedi na suhem; Japonci ne smejo s Kino skleniti nobene pogodbe, ki bi škodovala trgovini evropskih velevlastij. A poglavitna stvar, ki nam kaže kapitalistično nadvlado naše dobe v vseh zadevah, tudi v vojskah, je ta, da morajo velevlasti vse tako urediti, da bo Kina č>m najložje vzela kaj denarja ua — posodo. V tem grmu tiči zajec.
Tedenski koledar.
Nedelja 10. febr.: 1. predpepelnična; evang. O dela-cih v vinogradu Mat. 20. Skolastika. Ponedeljek 11. febr.: 7. Ustanov. Služ. M. D. Torek 12. febr.: Evlalija d.; Molitev N. Gosp. Sreda 13. f«br.: Katarina R<c. d. Četrtek 14. febr.: Valentin m. Petek 15. febr.: Faustin in Jovita m. m. Sobota 16. febr.: Julijana d. m. — Lunin spremin: Zadnji krajec 16. ob 2. u. 7 m. popoldne. — Solnce izide 10. febr. ob 7. uri 15. ra.; zaide ob 5. uri 14. m.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 9. februvarja.
(Sklep šolskega polletja.) Danes 80 sklenili na ljubljanskih srednjih in ljudskih šolah letošnje prvo šolsko polletje. Učenci večinoma vseh šol so se v ta namen udeležili sv. maše. Drugo polletje se prične prihodnjo sredo.
(Iz c. kr. deželnega šolskega sveta.) Matija Petschaur je imenovan stalnim učiteljem v Gotnici. Ivan Perko v Zagradcu, Bibijana Bisail je dobila III. učiteljsko mesto v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Stalno so nameščeni: Ivan Šemrl v Št. Vidu pri Cerknici; Andrej Cvar v Loškem potoku; Fran Jaklič v Dobrepolju. V Polhovem Gradcu in v Kočevski Reki se bodo ustanovile dvorazrednice. Nove jednorazrednice se ustanovč v Starem Bregu in v Maligori na Kočevskem. Posvetovalo se je o stavbišču in o načrtu gimn. poslopja v Kranju.
(.Notarji in Slovenec".) Včerajšnji .Narod" nam pripoveduje, da smo se s tem samega sebe udarili, ker smo poudarjali, da se štolnina duhovnikom odračunja pri kongrui. .Kajti notar je toliko na slabšem, da mu niti eksistenčni minimum kakor kongrua zagotovljen ni." Potemtakem menimo, da bo sedaj tudi Narod zagovarjal podržavljenje notarijata; saj bo potem dotičnim državnim uradnikom zagotovljen eksistenčni minimum. Zadovoljni bomo mi, ljudstvo in kakor je videti z Narodom vred tudi sedaj tako nesrečni notarji, katerim doslej niti eksistenca ni zagotovljena 11
(Ljubljanski mestni svet) je včeraj obravnaval proračun za 1. 1895. Redni stroški s 189.765 gld. in redni dohodki z 240.858 gld. so se sprejeli. Izvanrednih stroškov bode 52.366 gld., izvanrednih dohodkov 53.293 gld. Proračun je najbrže zato tako ugoden, ker mestni zbor ni izvršil stvarij, za katere so dovoljene svote. Dovolile so se nastopne podpore: Narodnemu domu 5000 gld., Glasbeni Matici 1200 gld., dramatičnemu društvu 5000 gld., otroški bolnici 500 gld., slovenskemu planinskemu društvu letne podpore 200 gld.
(Gospod profesor Tomo Zupan) nam je izročil nastopni svoj program, da ga objavimo: Častiti v o 1 i 1 ci v No vem Mes tu, Krškem, Kostanjevici, Metliki, Črnomlju, Kočevju, Ribnici in Višnji Gori! Pretekla sta že skoraj dva meseca, odkar mi je došel z Dolenjskega glas, da bi se pri bližnji državnozborski volitvi utegnili z j e d i n i t i ob moji skromni osebi dolenjski spoštovani volilci. Do danes na strogo nepolitičnem stalu delujočega me je nenavadno osupnil tak Časten poziv sred izmed Vas. Nekaj časa na to se je v resnici odpovedal svojemu državnozbornemu mandatu Vaš dosedanji častiti poslanec in kmalu potem je visoka deželna vlada razpisala volitev. Mnogo sem mislil to znamovano dobo: ali naj bi s! upal še na politično ozemlje ali ne. Slednjič sem se odločil, da sprejmem državno poslanstvo, ako me Vi, častiti volilci, za to izberete. Moje odločitve vzrok je pa to ponavljano zatrdilo in ta ponavljana želja,
da bi se morda uprav ob tej volitvi z j e d i n i 1 i kranjski do sedaj nezjediujeni Slovenci. Častiti volilci! Moje dosedanje delovanje na nepolitičnem pol|u Vam je več ali manj znano. Kot državni poslanec bi ?e pa v državnem zboru potegoval za vse verske potrebščine in zlasti za versko šolo; za naše narodne stvari in posebej za razširjeno uporabo slovenskega jezika v šoli in v uradu; za socijalno reorganizacijo na krščanski podlagi. Trudil bi se po vsej moči za zboljšanje gospodarskih razmer poljedelskega, trgovskega, obrtniškega in delavskega stanu; za ugodneje stalo državnih uradnikov. Deloval bi torej kar najvstrajneje za raznovrstne gmotne in duševne potrebe našega meščana, tržana, poljedelca in uradnika. S posebnim ozirom na Vas bi bil za podaljšanje železniške proge skozi Vaše pokrajine proti jugu. — Največja skrb bi mi bila za vse ono dobro vseh stanov, ki bi v resnici osrečiti moglo Vas in ves naš ljubljeni slovenski narod. Sinu iz prostega ljudstva mi je bila vseskozi prilika spoznavati skrbi in potrebe slovenskega poljedelca; v malem mestu na deželi in v stolnem našem mestu ves čas svojega stanovskega poslovanja bivajoč sem pa spoznal vse življenske potrebe našega meščana, tržana in uradnika. Spoštovani volilci! Ce se torej dan volitve, 25. februvarija t. 1., z j e d i n i t e ob meni obe zadnja leta neljubo razdvojeni stranki slovenskega naroda — počastili ste s tako zjedinostjo sicer mene, a bolj ste oveselili svoj narod, ki mu je domača nejedinost sedaj hirajoča bolezen, a mu postane konečna smrt. Na strogo krščanskem, strogo avstrijsko-dinastičnem ter strogo narodnem braniku stoječ bi kot državni poslanec ostal to, česar sem si prizadeval do sedaj biti vselej in povsod: neupognjen značaj. — V Ljubljani. 9. februvarija 1895.
Profesor Tomo Zupan.
(Katoliški bal.) Zopetnemu neresničnemu poročilu Narodovemu o veselici kat. del. društva z dne 7. febr. je predsednik slov. kat. del. društva odgovoril v popravku, ki ga včeraj prinaša .SI. Narod". Temu popravku odgovarja Narod, da — — taji resnico in h krati udari po .Slovenčevcih", češ .da so delavce že tako pokvarili, da očitno taje istino". To očitanje je vendar — presurovo. O stvari se je javno izrazil prof. Zupančič in odbor, ki najbolje vesta o nji. Ker pa to .Narodu" ni všeč, kriči po svoje: .Vi tajite istino", — svojo nesramnost, ki jo je pokazal zadnji ponedeljek s tako pisavo dosledno in spretno nadaljujoč.
(Novi prošt Heržič.) Na Ptuju se je dne 7. t. m. vršilo, kakor se nam od tam poroča, slovesno vmeščenje novega prošta, mestnega nadžupnika in dekana, preč. g. H e r ž i č a. Duhovnikov se je zbralo iz domače škofije blizo 30, katerim se je iz Graške škofije pridružil č. g. župnik Ig. Johert. Govor je imel preč. g. stolni kanonik dr. Pajek iz Maribora. Pri svečanosti so bili zastopani vsi uradi in vsa oblastva Ptujska. Mesto kaže veliko veselje nad novim svojim prošotm. Ad multos annos!
(Na mesto venca na grob zdravnika Bervarja) darovalo je društvo zdravnikov v Ljubljani 10 gld. za Loschnerjevo ustanovo namenjeno udovam in sirotam članov.
(Iz Kncžaka.) 8. februvarija. Zelo hudo zimo in občutljiv mraz imamo letos, da stari ljudje v teh krajih tacega ne pomnijo. Burja dan za dnevom s snegom .kadi", da si človek skoro ne upa na prosto, boječ 8e za svoje življenje. Ni dolgo tega, da so iz Bistrice vračajočega se mladeniča Franceta Delost-a iz Koritnic hišna št. 16 našli v sneženih zametih, kjer je ležal celo noč, skoro zmrznjenega; po dolgem drgnenju so ga oživili. Sedaj leži bolan, a upati je, da v kratkem okreva. — Dne 21. januvarija vračalo se je osem dečkov ponavljalne šole iz Knežaka na svoj dom Bač ob silni burji in zametih; niso si upali dalje, temveč v svojo srečo vrnivši se v Knežak v neki hiši prenočili, ne da bi bili njihovi stariši vedeli o tem. V silnih skrbeh radi njih je šlo iskat po noči do 80 možakov iz JJača po zametih zmrznjencev, kot so mislili in govorili, pa drugo jutro v nepopisno veselje starišev in domačih pridejo zdravi dečki domov. V tretje pa nesreča ni počivala. Dne 7. t. m. šla je 511etna Katra Sedmak iz Koritnic hišna št. 12 po svojem poslu v Bistrico. Nazaj gred£ zmoti jo silna burja, opeša v snegu, kjer jo danes zjutraj najdejo na zobeh ležečo zmrznjeno blizu domače vasi. Sedem nepreskrbljenih otrok joka po nesrečni materi. Bog ji bodi mi!ostljiv!
(Ie Brežic) se nam poroča: Mestna občina r Brežicah išče novega živinozdravnika, dasi sedanji živinski zdravnik vstreza vsestranski. Najbrže potrebuje mestni zastop zdravnika, ki bo krave zdravil — po nemško 1
(Tržaške novice.) V včerajšnji seji se je izjavil tržaški mestni zbor za progo Divača-Loka-Razdrto, češ da bi druga proga Bled-Bohinj-Gorica ne bila primerna svojemu namenu, niti tržaškim potrebam. Glede nadaljevanja te železnice se ni odločil, je-li naj gre čez Ture ali čez Ljubelj. Svoj sklep in njegove razloge izroči vladi in obema zbornicama v blagohotno uvaževanje. — Pripoveduje se, da se posvetujejo nekateri tvorničarji žveplenk iz laškega kraljestva z Anglo-Bank, da bi premestili svoje tvornice v Trst. Več tisoč delavcev bi dobilo dela v teh nameravanih tvornicah, a zraven bi se tudi brez potrebe namnožili tuji podjetniki v naši državi. Tvorničarjem ni posebno dobro na Laškem, ker so jim povečali davek in zato silijo k nam. — V Trstu je bila včeraj in vzlasti predvčerajšnjem taka silovita burja, da je bilo mesto videti kakor zapuščeno. Vozov ni bilo čuti, gledišča so bila odpovedana. Mnogo ljudij je na zmrzlih tleh popadalo in se ranilo. Led je več palcev debel. Tudi iz Reke se nam poroča, da je padlo te dva dni ogromno snega. Vsi vlaki imajo zamudo. Na ogerski državni progi je delalo 5000 delavcev, a ker niso mogli proti burji ničesar opraviti, so jih odpustili. Pet ur od Senja je sneg podrl neko hišo in pri tem končal ženo in jednega otroka. Mož z drugim otrokom se je komaj rešil.
(Občinske volitve v Medgorjah na Kor.) Poroča se nam: Pri obč. volitvi v Medgorjah blizu Grabštajna ja dne 28. jan. pri občnih volitvah sijajno zmagala slovensko-katoliška stranka nad liberalno-nemčursko. Samo jeden liberalec je še v odboru, vsi drugi so naši. Dobili so naši v III razredu 90 do 96 glasov (največ č. gosp. župnik Št. Bajer), v II. 15 do 18, v I. 9 do 11. Slava vo-lilcem in njih vrlemu voditelju, č. gosp. župniku)!
(Iz Celja) se nam piše: Janez Bratuša posestnik iz Obriža pri Središču, katerega je Žid Lovvi obdolžil krive prisege, je bil pri ponovljeni razpravi oproščen.
(Semnjl po Slovenskem od 11. do 16. febr.) Na Kranjskem: 12. v Motuiku; 14. v Dobu, na Dobrovi, v Št. Lambertu, Razdrtem in v Zerov-nici. — Na Slov. Štajerskem; 11. v Št. Jurju ob južni železnici; 14. v Brežicah, Ponikvi, Sevnici, Središču in Žalcu. — Na Primorskem: 14. v črnikalu, okraj Koper; 15—17. v Vidmu (Furlanija).
Društva.
(Kat. del. društvo za Preval je in okolico.) Piše se nam: Med slov. delavci je zelo mnogo zanimanja za novo kat. del društvo. Vedno pristopajo novi udje. Prih. nedeljo dne 10 t. m-je društven shod v Črni.
(Društvo .E d i n o s t") v Vojniku pri Celju ima 10. febr. svoj letni zbor. Govor je prevzel g. J. Kržišnik. Predstavljali se bodete igri: .Brati ne zna" in .Gluh mora biti".
(Kat. polit, društvo vKonjicah) ima dne 17. febr. letni občni zbor. Društvo nastopi že 25. leto svojega delovanja.
Telegrami.
Deželni zbori.
Celoveo, 8. februvarja. Deželni zbor je prenaredil pravila dež. hipotečne banke, ki se ima ustanoviti. Sprejela se je tudi prošnja do vlade, naj podpira koroško železarstvo.
Gradeo, 9. februvarja. Deželni glavar je pobijal očitanje slovenskih poslancev proti svoji objektivnosti kot predsednik vsled svojega delovanja kot poslanec. Seveda so mu somišljeniki živahno pritrjevali. Konservativci so predlagali, da pričakujejo od vlade take preosnove v pouku na štajerskih gimnazijah, da bodo abiturijenti popolnoma znali oba deželna jezika.
Praga, 8. februvarija. Deželni namestnik se je najodločnejše izrekel, da se v topliškem sodnem okraju osnuje še jeden okrajni zastop. Mej razgovorom je poslanec Crnohorsky prečital iz Meyerjevega slovnika, da je bil grof Thun imenovan za češkega namestnika po priporočilu in nasvetu nemškega cesarja. (Veselost).
Brno, 8. februvarija. Deželni zbor je vsprejel predlog posl. Promberja, naj se vsprejm6 moravske deželne realke v državno upravo.
Lino, 8. februvarija. Deželni zbor je odklonil z 21 proti 20 glasovom prispevek, da bi se postavil pri Lincu še jeden most čez Donavo.	___ ^
Dunaj, 8. februvarija. Cesar je vsprejel ob 11. uri dopoludne ministra Bacquehema v zasebnem zaslišanju.
Carigrad, 8. februvarija. Po uradnem poročilu je od 14, novembra do 5. februvarija zbolelo 71 oseb za kolero in 36 jih umrlo. V Peri ni nobeden zbolel.
Berolin, 8. februvarija. O delavskih zbornicah izraža Heyl, da nasprotujejo narod no-liberalnemu programu, ker povspešu-jejo socijalistično agitacijo. Huepeden zagovarja pri ti priliki evangeljska delavska društva in želi krščansko-socijalne preosnove.
Lipsko, 8. februvarja. Policija je razrušila tukajšno veliko zvezo socijalističnih kovinarjev.
Pariz, 8. februvarja. Poslanec Mosezure načelnik delavskemu odseku predlaga, naj bi se sklicala splošna enketa rudokopov. Mini-sterski predsednik Eibot je s tem zadovoljen. Predlog se je sprejel. Za podpore družinam ponesrečenih delavcev v Monteau les Mineš se je dovolilo 80.«'00 frankov.
Pariz. 8. februvarja. Do 2. popoldne ni družba Trans-Atlantique še ničesar izvedela o pogrešani ladiji Gascogne.
Colon, 8. februvarja. Francoska ladija „Amerique" so je pri Savonilli potopila. Popotniki so izgubili vso prtljago. Jeden mož je utonil.}
Shangai, 8. februvarja. Sem se poroča, da so Japonci s torpedi kineški oklepnici Ching-Yuen in Ping-Yuen dne 6. t. m. utopili. Po noči so se polastili Japonci otoka Lin-Kung-Tao.
Tujci.
6.	februvarija
Pri Južnem kolodvoru : Tomšič iz Kopra. — Bizjak iz Kostrelniee. — Košak, Kotnik iz Trt-belnega.
Pri avstrijskem caru : Lamprecht z Dunaja. — Tomic iz Trebnjega.
7.	februvarija.
Pri Malidui John, Sindor, Mandl, Berkers, Hirsehen-hauser z Dunaja. — Bolta iz Ledin. — pl. Garzarolli iz Senožeč. — Jaklič iz Kočevja.
Tržne cene v Ljubljani
dne 9. f-bruvarija.
PSenica, m. st. Rež, „ . Ječmen, „ . Oves, „ . Ajda, „ . Proso, „ . Koruza, „ . Krompir, „ . Leča, hktl. Grah, „ . Fižol. „ . Maslo, kgr. Mast,
Speh svež, „
glTjkr
Speh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ . Jajce, jedno . . . Mleko, liter . . . Goveje meso, kgr. Telečje „ Svinjsko „ „ . Koštrunovo „ „ . Piščanec . . . .
Golob.....
Seno. 100 kgr. . . Slama, 100 „ . . Drva trda, 4kub.m. „ mehka, 4 „ „
gl kr.
Vremensko »poročilo.
Cas
opazovanja
7. u. zjut. 2 O. pop. 9. n. iveč.
Stanje
irmkontarm
T mm
"728-r 729-3 7310
toplomer« p« Colziju
-82 —30
—64
Veter
Vreme
si. svzh. si. zapad si. szap.
oblačno jasno oblačno
s s
i
■<5<n s » g
0 00
Jan. Klemene* iz Jakovio* (terjativ 3600 gld.) posestvo (8840 gld.) dne 21. febr. in 23. marcu v Logatcu. Antona Adamiča s CeBte zemljišče (7352 gld.) dne
22.	febr. in 29. marca v Vel. Laščah.
Jan. Ur basa iz Dol. Vasi zemljišče (2691 gld.) dni 28. febr. v Cerknici.
Ivana. Travna z Vižmarjev posestvo (4199 gld.) dne 13. febr. v Ljubljani.
Fr. Pogačnika z Vidina posestvo (4379 gld) dne
23.	febr. in 23. marca na Brdu.
H. L. \Venola. trgovca v Ljubljani, špecerijsko zarub-Ijeno blago (394 gld. 70 kr.) dne 18 febr. v Ljubljani
Ant. Žagarja iz Iške Vasi (terjatev 100 gld.) posestvo (14.129 gld.) dn<S 8. jun. in 8. jul. v Ljubljani.
Jak. Škofa iz Metlike posestvo (2430 gld.) dne 16. febr in 16. marca v Metliki.
Ji a prodaj je prav po ceni
dobro ohranjeni biljard.
Na ogled je izpostavljen in cena se poizve pri Fr. Urbas-u v Gornjem Logatcu. 93 (3-1)
???
v ???
si lioue na lahek, poiten način preskrbeti velik etranakl z služek, piši pod imenom , ,Erwerb'1 na nAnuonoen-£xpedl- | tlon Helnrioh Bohalek, Wien."
Cvetlice
v vencih, šopkih, skupinah, naravnim popolnoma podobne, izdeluje za altarje, nove maše in druge potrebe po najnižji ceni
88 3-1 Marija Redange
v Ljubjani, Florijanske ulice št. II.
Vsak dan sveži
pustni krofi
30 15-11
se dobe pri
Jakobu Zalazniku,
Stari trg štev. 21.
Pristroj za vazarenie z iffiii Mali
(Kissen - Rover, Fahrrad)
skoro nov, popolnem opravljen, Je na prodaj za 90 gld. looo Dunaj. Prodajalec Hubert Friedl na Dunaju, V., Matzleinsdorforstrasse 7, jamči za rab-nost, natančno in zanesljivo vožnjo pristroja, katerega vsled posebne in natančne konstrukcije ni treba popravljati. (Prodajalec je administraciji našega lista znana oseha.) (4-1)
FTTTFiT
Muster-und Markenschutz «
CD
e r vv i rk t
to
A.v.STERR,ING. f
W I EN,VI.
Mariahilferstrasse 9.
Srednja temperatura —5-9 za 5-5° pod normalom.
Eksekutivne dražbe.
Fr. Hafnerja iz Godešiča (terjatev 600 gld.) zemljišče z gospodarskimi potrebščinami (1770 gld. 70 kr.) dnž 28. febr. in 28, marca v Škofji Loki
Marije L e k a n iz Rovt zemljišče (1014 gld. dne 23. febr. (ponovitev) v Logatcu
Jan. Korošca iz Kržišč št. 1 zemljišča s pritiklinami (9403 gld.) dno 1, aprila in 1. maja v Loiu.
Jan Severa iz Sušice zemljišče (1300 gld.) dnč 28. febr. in 28. marca v Zatičini.
Janeza Gornika iz Cerknice posestvo (950 gld.) dne 28. febr. in 28. marca v Cerknici.
Magdalene Lampertariz Mačkovca zemljišče (235 gld.) dnč 13. febr. in 13. marca v Kočevju.
Priporočen od medicinižnih 16 21) velmož (30-10) olajšuje kašelj, razkraja sliz, ojačuje; nepogrešljiv /.n prebolele.
Dobiva se v vseh boljših (623) lekarnah. (15-10) Glavna zaloga pri lekarnarju
Jos. Mayerju v Ljubljani.
|| Velika zaloga vina. ||
o> .O V t)
a a
a
a
"S
a •u o h
Antonija Gosar.
V Gorici, Travnik št. 13 I.
priporoča se posebno čast. duhovščini in drugim gospodom, ki žele imeti v resnici zanesljivo	81 (16—l)
mr dobro in naravno -ma
črno vino
Vsem naročiteljem vina zagotavljam najnižje cene in najboljše blago. Vsa naročila, pismena in ustmena, sprejema edino le zgoraj podpisana!
Pokušnja pošilja se prosto.
Hiša na prodaj
v Žireh, vas Dobračevo št. 27.
Hiša stoji ob cesti mej Poljanami in Škofjo Loko, pripravna je najbolj za usnjarski obrt, ker je v bližini obilo vode. Za hišo je obzidan studenec, okolu hiše travnik in kozolec. Hiša ima štiri sobe, klet, skedenj ali pod, hlev in tri n» šine obokane prostore. Nasproti hiši so tudi njive in travniki ter drug primeren k hiši spadajoč prostor.	83 2 — 2
Več pove Janez Blhar v Gornjem Logatcu št. 4
al jpod Tranio I fiAI/I |/( Gledal, tdice S 5 štev. 1	OvHML' Mev. H H
v LJubljani
p
M
•tJ O
r priporoča osobito prečast. duhovščini in si. občinstvu ^ v mestih in na deželi izbhrno svojo zalogo
^ po raznovrstnih kakovosti blaga primerno nizkih cenah

Prijateljem lova, lovcem, voznikom in ime-jiteljem konj priporočati je, da ohranijo obuvalo suho, konjsko opravo in usnje pri vozovih lično in čedno, uporaba
J. Iiendika
v Št. Valentinu
patentovane nepremočne
masti za usnje in likalne tinkture za usnje,
mnže za konje in kopita.
Vporabljajo vse te predmete pri 485 2")—12 181 5-3 najvišjem dvoru, pri c. in kr. vojaščini in največjih obratnih prometih. Dobiva se po vseh avstr. deželah. V Ljubljani pri Karolu W«beru, v Celju pri Taminu in Stiegerju, v Mariboru pri Holazeku in Martinou.
Naravni istrijanski, črni teran. |j|
Kašelj odpravite z uporabo slovečih
Kaiser-jevih mn-u
prsnih bonbonov
kateri najbolje učinkujejo proti kašlju, hrlpavostl, prehlajenjn in zasllzenju in so najcenejši.
V zavitkih po 20 kr. dobivajo se v lekarni V11J. Mayerja „pri zlatem jelenu ' v Ljubljani, Marijin trg.
Pri stolni cerkvi v Mariboru je razpisana služba koralista z letno plačo v znesku 262 gld. 50 kr.
Koralisti imajo dolžnost, vsak dan zjutraj in popoldne pri koralni božji službi, pri slovesnih svetih mašah, kakor tudi pri očitnih cerkvenih obhodih ali procesijah pomagati, n če treba pri vsakdanji jutranji službi božji v stolni cerkvi orgljati.
Prošnjiki imajo svoje spričevalo o nravnosti in za to službo potrebni muzikalični sposobnosti do I. marca t. I. pri knezoško-fijskem lavantinskem konzistoriju v Mariboru vložiti.	82 3-2
delalnica cerkvenih lesenih kipov in podobarskih proizvodov v St. M Ulrihu, Grtiden, Tirolsko,
priporoča prečast. duhovščini, cerkvenim predstojništvom. patronom in cerkvenim dariteljem
M N N
altarje, leče, vsakovrstne || svetnike, Statve, križsva ||
pota, križe , Kristuse, božična jaslica itd,
N N
vsakojake kakovosti in oblike v natančni priprosti in najfinejši N izvršitvi. 604 11-6
llustrovani ceniki na željo zastonj in franko.
Za dobro delo se jamči.
N M M 4
Priporočen od pollkllnjike dir »k olje.
Uporablja se proti dniijivemu kaliju, boleznim v grlu, v prsih in proti otročjim boleznim.
Konjaka sladni izvleček
Neutrpen za prebolele.
Dobiva se v VBeh boljših lekarnah in dro-guerijah. 590 52-23
Tovarna konjak-sladnega izvlečka
v Leipniku.
Herbabny-jev podfosfornasto-kisli
apneno-železni sirup
Tft ie 25 let z največjim uspehom rabljeni, od mnogih zdravnikov najbolje priznani in priporočani prani sirup raztaplja ■les, upokojuje kaielJ, pomanjšuje pflt. daje slast do Jedi, poipeiuje prebavljanje in redllnost, telo JaAl in krepi. Železo, Ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako korismo za narejanje krvi, raztopljive foa-forno-apnene soli, ki so v njem. pa ponebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narejenje kostlj Cena steklenici Her-babnyievega apneno-fcel»zn<«g» sirupa je 1 gld. 25 kr., po požti 20 kr ve« za zavijanje. (Polovičnih steklenic ni.) 196 20—4
kvarila' Svarimo P™* P°-OlillllU« naredbami. ki se
pojavljam pod jednakimi ali podob-oiuu ime ii, a bo vendar posvoji sestavi ln svojem udlnku popolnoma različne od našega originalnega 22 let obstoječega pod-fosfornasto kislega apneno-železnega sirupa. Zahteva naj te sorej vselej Izredno Herbabny-Jev apneno- železni sirup. Pazi naj ae tudi na to, da Je zraven stoječa oblaatveno protokollrana varatvena znamka na vsaki steklenici in prosimo, ne dajte se zapeljati niti z nižjo oeno, niti z druzlml pretvezami, da bi kupili kake ponaredbe! 627 20—9
Osrednja razpošiijalnica za provincije: na Dunaju, lekarna „zur Barmherzlgkelt" Neubau, Kalserstrasse 76. Prodajajo gagg.: lekarnič»rji: V Ljubljani J, Svoboda, G. Pieeoli, Dbald pl Trnknezy, W. M»yr: dalje ga prodajajo v Celju; J. Kupferschmied, Baumbachovi dediči, na Reki: J. Gmeiner, G. Prodam, A. Schindler, A. Mizzam. lekarničar. F. Prodam. M. Mizzam. drog.; v Brezah: A. Ruppert; na Sovodjem (Gmiind): E. Miiller: v Celovcu: P. Hauser, P. Birnbacher Ko-metter, A Egger v Novemmestu: A. pl. Sladovicz; v St. Vidu: A. Reichel; na Trbiui . A. Siegl; v Trstu: E Zanetti A. Sut-tina. B. Biasoletto, J. Seravallo, E v. Leutenburg. P. Prendifli, M. Ravasini; v Beljaku: P. Seholz, dr. E. Kumpf; v Crnomlji: J. Blaiek ; v Velikovcu: J. Jobst ; v WolfsberRU : J. Huth.
Velikansko izber
vseh mogočih predpustnih predmetov
i m a
Franc Karol Bisenius,
Dunaj I., Singerstrasse 11, Mezzanin.
Prosim , pazite na naslov, kajti nimam nobene podružnice. To je najstarše, najslavnejše in najboljše podjetje.
Vedno najnovejše po nizkih cenah na debelo,
Originalne japonske jako komične papirne čepice, 10 kom. 40 kr. Nove kotilijonske ture, 6 parov po
50 kr. in dražje. Kotilijonski redi v zlatem in srebrnem kartonu vtisnjeni, 10 komadov 6 kr. in dražje. Fini crepe-redi 10 kom. 30 kr. in dražje. Kotilijonski trakovi v novodobnih barvah 10 kom. 15 kr. in dražje, na željo tudi v kuver-tih v kakoršnemkoli številu sortirani.
Priznana <kusna izvršitev dekoracij
za plesne prostore. Dekoracije za plesne dvorane se
f>osojujejo in predajajo, ginalni novi pariški šaljivi in norčljivi predmeti 10 kom. 50 kr. in dra/je.
Barvasta efektna razsvetljava za kotilijonske podobe, komad
po 10 kr. in dražje. Nenevarni salonski umetni ogenj, dekoracije za zlate dobitke. Gledališki odri se posojujejo in postavljajo, ne da bi se kaj
poškodovale fobne stene. Posojilnica obednih miz, stolov, blazinjenih klopi za plesne salone, svečnih lestencev in žirandol	11 3—3
Cenilci zastonj.
Franc Ivan Kwizda,
c. in kr. avstr.-oger. in kr. rumunski dvorni založnik.
2e nad 30 let z najbolj-i šim vspeliom v rabi v mnogih dvornih . hlevih, v znameni- _ tejših zasebnih in vojaških hlevih, okrepčuje pred in ojačuje po velikih naporih, pri iz-pahnenju, otrpnelostl itd. ter ojači konja za Izredno težko vožnjo in tek.
Kwizdov restitucijski fluid
c. in kr. priv. voda za umivanje konj.
Steklenica velja I gld. 40 kr.	V.
Glavna zaloga: Okrožna lekarna,Korneuburg p.Dunaju.
Pri nakupovanju pazi naj se na varstveno znamko ter zahteva 135 20 19
Kwizdov restitucijski fluid.
Dobiva se v vseli lekarnah in droguerijah.
Izborno svojo zalogo
raznovrstnih voz
kritih in nekritih

VZEL
kakor tudi raznovrstnih
■^ sani j (Schlitten)
lično in trpežno izdelanih priporoča prečast. duhovščini in si. občinstvu tvrdka
Fr. Šiške dediči
Marije Terezije cesta št. 6 v Ljubljani.
fl4T Naročila izvršujejo se točno po nizki ceni. "•O 91) 3-3
Najboljša, izredno okusna je
župnika Kneipp-a sladna kava
v rudečih štirioglatih zavitkih s slike župnika Kneippa.
m

4'/» kilograma za gld 2 10.
v rudečih okroglatih zavitkih. 24=3
Vsaka posebej porabljena ali pomešani nameščata popolnem navadno zrnato kavo.
Dobivata Be v vsaki ' boljši prodajalnici.
Kjer ni zaloge, pošljo je izdelovatelj (Oelz v Bregencu) po pošti v zavojih po 639 24—9
Želodčne kapljice
koje p. n. občinstvo navadno zahteva pod imenom
Marijinceljske kapljice.
Te kapljice so zeld pro-spešne (provzročujejo slast do jela, razstvarjajo sliz, so pomirljive in olajšujoče, ustavljajo krč in krepčajo želodec); rabijo pri napenjanji in zapečenostl preobloienem želodolz Jedili ln pijačami itd.
Steklenloa z rabllnlm navddom velja 20 kr., tuoat 2 gld., 3 tuoate samo 4 gld. 80 kr.
Priporoča jih
479
zraven rotovža v Ljubljani.
Pošiljajo se vsak dan po pošti proti povzetju.
KH
inn
M
M M
M
; 3 Molidno blngo C \
-a
mizarski obrt
v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 15
(v Medjatovi hiši)
priporoča svojo dobro vrejeno zalogo
raznovrstnega politiranega in likanega pohištva.
[m
n
M N M
u
Garniture, dlvane, madraoe od 16 gld. do 40 gld., madraoe na peresih 10 gld., dratene madraoe 8 gld. 50 kr., pulte za mažne knjige itd.
Naročila se točno izvršujejo. Cenilnik z podobami zastonj in franko.	91 (12—1)

,3 Najnižje een« E!
m
2 53 B f*
, H
^ flj M
r . . H
J£
<D
4-» U
<L> >
O
M
03
*m
•H r—I
O
4-5
c$
M


častiti duhov-
■v -v
scini

usojam si udano podpisana priporočati svojo priznano zanesljivo, vže 24 let poslujočo bogato
zaloga cerkvenih paramentov, blaga za vsakovrstno cerkveno opravo, čipek itd.
- Izdelujem sama paramente v peijubnej obliki, istotako bandera in prapore v različni velikosti, tudi krasno s pristnim zlatom ročno pozlačena ali vezena.
Na željo vpošljem paramente in blago na izbero, ali pa grem osebno k prefi. in cenj gospodom, da se dogovorimo ustmeno radi naročil.
Ker jamčim za najboljše blago, prosim častite gg. naročnike, da blagovole vpoštevati mojo mnogoletno, pošteno trgovino in zalogo ter jej dajo prednost pred tujimi tvrdkami, katerih izdelki se ne dajo natančno kemično preiskati.
Jaz dobivam blago iz najboljših, povsem zanesljivih tovarn; iz prve dunajske, ki je bila ustanovljena 1. 1789. in obilokrat premovana. istotako iz najslovitejše lijonske. Ker izdelujem predmete sama, torej morem postreči z poštenimi, dela vrednimi cenami.
Velespoštovanjem
.. i cHna dCofBauer
Ustanovljeno!	</
1. 1870 I	vdova dež. tajnika,
v Ljubljani, Gledališke ulice.
SE
Serravallo z železom
neobhodno potreben oslabelim in prebolelim
Vzbuja slast do jedi, krepi živce, čisti kri. Srebrna svetinja: XI. zdravniški kongres v Rimu 1894,
Zlata svetinja: Zlata svetinja: Zlata svetinja:
Mejnarodna razstava v Benetkah 1894 Mejnarodna razstava v Kielu 1894, Mejnarodna razstava v Amsterdamu.
Jako ga priporočajo zdravniške avtoritete, kakor dvorni svetnik profesor dr. baron Krafft-Ebing profesor dr. vitez Mosetig-Moorhof, profesor dr. S c h a u t a prof. dr. NI o n t i, profesor dr. N e u s s e r, pri-marij dr. vitez N i c o I i c h itd.
To odlično zdravilno, okrepčevalno sredstvo zaradi dobrega okusa jako radi uživajo otroci in ženske. Prodaja se v steklenicah po pol litra in po litru v lekarnah.
578 30-22
Lekarna Serravallo v Trstu.
llazpošiljalnica zdravil na debelo. Ustanovljena 1848.
Glavno zalogo v Ljubljani ima: Lekarna Ficooli na Dunajski cesti, nadalje tudi Mayr, G-rečelj in Trnk6czy.
11061285
Primerna priložnostna darila!
Friderik Hoffmann,
nrar, 64 26-2 na Dunajski cesti v Ljubjani,
priporoča svojo zalogo vseh vrst
v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu
ravno tako tudi
nihalnih, stenskih in budilnih ur
in lu dobre do naifiueifee kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitete in novosti žepnih, nihalnih, stenskih in budilnih ur so vedno v zalogi. ifcJT Poprave se dobro in solidno izvršujejo.
St. 39.
Razglasi.
38 3—3
Pobiranje pasjega davka za 1895. leto pričelo se je s 1. ja-nuvarijem letos iu |e plačati ia davek v okrožju ljubljanskega mesta od vsacega psa izimši one, kateri so za varstvo samotnih posestev neobhodno potrebni.
Lastniki psov naj si naipozneje
do 20. svečana 1895. leta
preskrbe letošnje marke, katere dobe pri mestni blagajnici proti plačilu
4 goldinarjev avstr. vel j.
Z ozirom na § 14. izvršilne naredbe o p hiranju pasjega davku se l.-t niki psov opozanajo, naj o pravem času vplačajo takso, ker bode konjač od 20. svečana 1895. 1. počenši vse one pse polovil, kateri se bodo na ulicah nahajali brez letos veljavne marke.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
1. dan januvarija 1895.
„THE GRESHAM"
pavarovaiiii mm za

v
[Podružnica za Avstrijo: j Podružnica za Ogersko:
ii, Masti« 1, | Pešta, Franz-JosefDlatz
v hiši društva.
št o in 6, v liiši društva.
131,435.657-23,942.149'-
Dmštvena aktiva dne 31. decembra 1893 .........kron
Letni dohodki na premijah in obrestih dne 31. decembra 1893 .	„ Izplačitve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka društva (1848).............• . . .	„ 237,452.809'-
Mej letom 1893 je društvo izpostavilo 9633 polic z glavnico . .	„ 73,023.675 — Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge daje brezplačno
glavni zastop v JLJiiT>ljani
503 (12-6)	pri
Gvidonu Zeschko-tu,
Tržaška cesta, št. 3. II. nadstropje.

Rojansko posojilno in konsumno društvo
vpisana zadruga z omejenim poroštvom
v Ilojanii pri TVstn
priporoča čast. duhovščini in drugim rodoljubom na deželi svojo bogato preskrbljeno
v Trstu, Via Belvedere št. 3,
kjer se prodaja vsakovrstno kolonijalno blago najboljše vrste in po ugodnih cenah. — Razpošilja se po pošti in s tovornim vlakom. Ceniki na zahtevanje franko.
Tudi pošilja raznovrstna
okoličanska, istrska in laška vina
v sodčkih po 28 litrov in več.
Čast. duhovščina, trgovci in drugi rodoljubi na d»želi n»j se blagovolc prepričati sami ter podpirati s svojimi naročili edino slovtnsko narodno podjetje v Trstu.
Društveno predstojništvo.
562 14
Uzorci so na razpolaganje.
i* iž* jž* .Ž* i^* iž* i^* jž* i^* *
Najbolje priporočena
za preskrbljenje vseh
v kurznem listu
zaznamovanih
menic in vrednostij
ov zdravstveno oblastveno preizkušeni
m
(Spričevalo: Dunaj, 3. julija 1887.)
mnogo
iiiilijoiftkrat
preizkušen in potrjen, zobnozdravilstveno priporočan, je ob jednem najcenejše
zobe čiščeče in ohranjujoč«' sredstvo.
Dobiva se povsodi.	620 40—10
X x I IX I I I X Z X
DdliVnVfinfl zara(li njenih zdravilnih lastnostij in mnogovrstnih UU.11.&.U V OillOi slučajev, v katerih izvrstno vpliva, s častno diplomo m zlato svetinjo na zdravilstvenih razstavah v Londonu, Parizu in Genfu.
Tinktura za želodec
lekarnarja Piccolija v Ljubljani
je izborno sredstvo, katero krepča in zdravi želodec ter pospešuje prebavljanje in deluje, da se telo odpre.
To tlnktnro za želodeo razpošilja izdelovatelj lekarnar Fioooll v Iijubljanl proti povzetju.
Zaboj po 12 steklenic velja gld. 1-36, po 55 steklenic gld. 5 '26 (zaboj tehta 5 kgr.). Poštnino plača vselej naročnik. — Steklenica velja 10 kr.	617 50-11
Najboljši in najcenejši vir naknpovanja
239
strojev in orodja
Strojev
za vinarstvo
vsakovrstnih sesalk
pralnih strojev ovijalnikov, zravnalnikov perila
patentovanih
mlinov
za domačo uporabo,
na vitle, vodno ali parno gonilo itd. je pri
(52-43)
Avgustu Kolb, tovarna strojev
Dunaj, II., PaMettiMtraH.se 29—31.
Prijazna poštena postrežba. — Ugodni plačilni pogoji. — Jamčenje.
BV Ilustrovani ceniki zastonj in franko. Iš("ciii prekupovalc« i 11 postnne zasto]>nike.
iti® ali®
z varstveno znamko labuda, je ne-oporekliivn najboljše sredstvo, da dobiš snežnobelo perilo, za
čiščenje volnenega, svilnega, in barvastega blaga,
kakor dokazano najboljše razku-ževalno sredstvo za vsakeršuo perilo iu pri tem popolnoma ue-škodljivo za perilo in roke. 155 9
Zaradi izvrstne kakovosti so sloveča tudi
Schicht-ova štedilna jedrčna mila,
katerih ne presega noben konkurenčni izdelek. Ta mila imajo po tem, kake vrste da so, jeduo teh-le varstvenih znamk:	302 12--10
Jurij Scliiclit, Ustje ob Labi (Aussig a. d. E.j,
tovarna za milo, sveče in palmovo jedrčno olje.
Menjalnica bančnega zavoda
Schelhammer & Schatteras
Wien,
I. Bezirk, tefansplatz
Nr. 11, Partcrre.
"7"- O
m: C
_ <0
«0 cd
GLAVNO SKLADISTE
a> o u Q_
najfiistlje litina
K1SEL1NE
ki se po izreku medicinskih avtoritet s posebnim vspehom rabi pri boleznih: motenem prebavljenju, želodčnem kataru, slabem želodcu, pomanjkanja slasti do jedi, zgagi itd., ter katarlh ▼ aaplllh, zaslizenju, kailju in (III.)	hripavosti.	6 6
-i Henrik Mattoni v Giesshiibl Sauerbrunn.
i kosmctM SfMm
CremeVenus"
Prsslfedek k zušlechteni pleli.
Tekutypudr„Eugenie"
červenč tekute ličidlojupie" Pudr„Eugenie"
vblle,ružove akremove barve.
Barva na vlasy
Kavkazkn
essenze na km>y.
('■</111111	sredstvo za konserviranje
" Hit T 1 IIlin polti. Popolnoma neškodljivo sredstvo, ki zabranjuje, da polt ne postane raskava in se ne sveti. Polt postane snežno-bela, nima gub in ostane sveža. .,Cr<?me Venus' nima maščobnih tvarin, ne postane žaltav in se more uporabljati o vpakem poljubnem dnevnem in letnem času. V Interesa občinstva je, da natanke pazi na varstveno znamko. Cena 2 gld.
Tekoči puder „Eiigeiiie" J^S
šavo obrazne barve, katero ohrani cvetočo in mladostno. Da obrazu in tilniku, ramenom in rokam mehkcst in mrmnorju slieno čistost, odstranjuje vsako rasknvo-t kože in pege. Cena 2 gld.
Rdeče tekoče ličilo „Eiigeiiie"$:
noma neškodljivo. Daje licem, ustnom in ušesom lepo naravno tudi pri električni razsvetljavi rožasto bojo in se drži tri dni polti. Cena 1 gld 50 kr.
Oiiflai« IfiioiUiii)" bel< rosn' cr?me' Prl" „l'll(iei Ul°;euie jemlje se kože ne da bi
se kaj opazilo iu daje polti naravno mehkost in mla-
rtostno svežost. Cena 1'20, s čopom 1*50.
fi>Svnn<Aii" izborno sredstvo zarast IasIJ, jači la-,,lll\Ogeil tišče in ubranjuje, da sa ne napravi prhaj. Cena 1 gld. 60 kr.
,Nigritiue Včgetale' barva za lase
črna in rujava. Lasje obdrže bojo 6 tednov in je nemogoče razločevati to umetno bojo od naravne. Cena 3 gld. 50 kr.
Tekoče kavkaško mazilo za brke
pospešuje njih rasi in je konservira. Žigaln pri tem nepotrebno. Daje brkom poljubno obliko. Cena 75 kr.
Edino zalogo za Kranjsko
ima	622 26—2
FRAN STAMPFEL
v Ljubljani,
Kongresni trg ,Tonhallel Kongresni trg.
Komis tudi poslovodja.
Ude se /a neko večjo mi-sto na Kraniskem spreten in zanesljiv komis za trgovino z mešanim blagom, kateri je zmožen opravljati tudi delo poslovodje.
Oferti, podprti s spričevali, naj se pošiljajo administraciji a lista.	92 3—1
■■F* obopS
našega
a* s*
France Pavšner
k r o j h 6
v Ljubljani, nasproti glmnaviji
se priporoča prečast. duhovščini in slav. občinstvo za
mad[|8podnJlm in Oornjim Logatcem tik klavne ceste ležeča, za strojarljo popolnoma urejena, v katerej se t» obrt že dolgo časa in tudi še sedaj nahaja, prodA se pod prav ugodnimi pogoji.	68 3 — 3
Vtč pove lastnik Tomo Lollazzl v Dolenjem Logatcu.
lamue
po nizki oenl, ter zagotavlja trajno delo in^ uljudno postrežbo. 49 50-4
.fsf.f.f.f.f.f.f.f.f.f.f.f.f.f.f:
Ptror: uMsnjt* in jomljiu ^ b izvira* anji ■ imenom av JUthntear".
15-4
**SH- In fr °br,
\ "af«»č„0
«tno in Jatve
Vtx bomooPa(,



//// /A**/
»v**

laJ'Jani> Preser^ ^-St»*: Mardetsc^
5J o dJ *
•2. o o o
% V
\V'
\ y>rf
«a. -"S

š>
v o s a>
<1 • os cjq v*
•P \ i 2 -s co 019|B0}	5 9 (1
BZ	03. 5 S
■i 6>
%
_ <0 C*
-11! QZ suiajo-uijatiotnj
■ J Š ^ S j?
S I | a •§
•i; .c „, m
S Sl °
S g " C
Cl •-. n,
- 3 "S uIJ80|Ib 'BU!|9SBA
vV žč"-*
° <t>
■ ^ ^ V
•Vr dr A
JU qz aulajo-uuaajig : azo^ ->|odzuj ijojd
F.9 5—5
13 11 n a j 8 k a U o r z a.
Dn6 9. februvarija
Skupni državni dolg v notah.....101 gld.
Skupni državni dolg v srebru.....J 01	,
Avstrijska zlata renta 4%......126	„
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	101	„
Ogerska zlata renta 4%.......124	„
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . 99	„
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1072	„
Kreditne delnice, 160 gld. . ...	415	„
London vista ...........124	„
Nemški drž. bankovci za 100 m.nem. drž. velj. 60	„
20 mark............12	„
20 frankov (napoleondor)............9	„
Italijanski bankovci........4fi	,
C. kr. cekini........... 5	„
25	kr.
40	„
95	„
20	„
85	„ 20 „
30 " 35 „ 12'!,* 14 „ 85 '/,„ 80 „ 84 „
Dne 8. februvarija.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. .... 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske viavnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zetn.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne železnice 3% .
„	„ južne železnice 5% .
„	„ dolenjskih železnic 4%
150 gld. 50	
164 „	—
200 ,	—
99 .,	35
149 „	50
131 „	25
108 „	25
111 -	25
67 „	—
100 .	—
230 „	—
175 „	85
130 n	—
98	50
kr
Kreditne srečke, 100 gld........
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.
Rudolfove srečke, 10 gld.......
Salmove srečke, 40 gld........
St. Gen6is srečke, 40 gld.......
VValdsteinove srečke, 20 gld......
Ljubljanske srečke.........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn.. 1000gl. st.v. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba .
Montanska družba avstr. plan.....
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . Papirnih rubljev 100........
199 gld.		- kr.
149		
18		
23		75 „
69		75 „
71		
61		50 „
24		90 „
183		75 „
3465		
558		—
106		75 „
86		
94		
173		
133	n	62 „
Nakup ln prodaja "KS vsakovrstnih državnih papirjev, sre6k, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri irebanjlh, pn izžrebanju
najmanjšega dobitku Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Memamična delniška družba
„M E K C 8
WoHziile št. 10 Dunaj, Vlariahilferstrassft 74 8

Pojasnila tJU, v vsoti gospodarskih in llnančnih stvareh,
po'em o kursnih vrednostih vseh špekulaoijskih vrednostnih papirjev m vestni sviti za dosetto kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti jinaloženih glnviiic.
Izdajatelj Dr. Ivan ianeiiA
Odgovorni vredaik: Andrej Kalan
Tis>
riwi:»ron- v Liubhan.