PODPISALI SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ZDRUŽITVI DELA IN SREDSTEV Nova sestavljena organizacija ■■■■■■■^■■il^HII^HB Komentar ledna V zadnjem času ponovno ugotavljamo, da se ponekod kre-nedopustna dejavnost - predvsem nekaterih — verskih upnosti. S svojo dejavnostjo posegajo na najrazličnejša po-očja od socialnih, zabavno-rekreativnih itd. Takšno stanje narekuje, da preidemo od splošnih ugotovi-r na določno družbenopolitično akcija. Res je, da se mora sjno-politična akcija glede teh vprašanj uresničevati predem prek Socialistične zveze, samoupravnih organov, užbenopolitičnih organizacij, delovnih skupnosti, upravnih [anov itd., vendar morajo pobude — če hočemo spreme-i tako stanje - izhajati tudi iz organizacij Zveze komuni-Te pa so že doslej opozarjale na primere nedopustnih avnosti verskih skupnosti, premalo pa smo storili za to, da te pobude in opozorila spremenili v določno ukrepanje in očiščevanje te problematike znotraj Socialistične zveze Sproti urejevati odnose iskokatoliška verska skupnost na primer je že v času lokratične ustavne razprave „sprožila" ugotovitev, da so i nas verni in neverni v neenakopravnem položaju glede na Džaj v družbi. Takšno zlonamerno podtikanje je zavrnila [javna ustavna razprava, zavrnile so jo tudi organizirane tialistične sile. Ne glede na to pa danes ponovno opažamo, i se nekatere verske skupnosti - predvsem prek svojih sred-informiranja — želijo politizirati in s tem preskočiti 10 ločnico, ki loči državo od verskih skupnosti. V svoji sivnosti gre del - predvsem katoliškega - verskega tiska daleč, da objavlja - spet na primer - na prvih straneh časnikov imena belogardističnih političnih emigrantov duhovnikov, ki delujejo predvsem med našimi zdomci v Že samo to kaže, da se verske skupnosti niso odrekle čenim političnim ambicijam, saj na eni strani zagotav-da se odrekajo vezanja na politično emigracijo, hkrati ; lahko beremo v osrednjem katoliškem časniku, da je lost duhovnikov-političnih emigrantov 5e zelo prisotna [ našimi delavci na tujem. ^ To naj samo ilustrira misel, da bo potrebno v prihodnje 5no, načrtno in sprotno urejevati odnose med samo-avno družbo z verskimi skupnostmi. Stališča socialisti-samoupravljanja do vere in vernikov so znana, zapisalo v ustavi, potrjena v praksi. Dosledno uresničevanje teh je hkrati tudi ključ za razreševanje neljube proble-tike, ki nastaja med samoupravno družbo in verskimi ipnostmi. To pa akcijsko pomeni, da je nesmiselno tarnati čakati samo na rešive „republiških organov", ampak bo ebno iskati rešitve povsod tam, kjer izbruhne določen blem: v krajevni skupnosti, TOZD, šoli ... Pri vsem tem f je treba seveda paziti, da onemogočimo tudi nekatere poglede do vere in vernikov, ki lahko s svojimi ne-Sljenimi dejanji hromijo akcijo doslednega urejanja od-' med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi. MILAN MEDEN V klubu poslancev v Ljubljani je v petek, 28. junija 44 pooblaščenih predstavnikov iz združenega podjetja Iskra in 18 iz Gorenja slovesno podpisalo samoupravni sporazum o združitvi dela in sredstev 25.100 delavcev Iskre in 11.200 iz družine Gorenje. Nova sestavljena organizacija združenega dela, katere vrata bodo v prihodnje odprta tudi drugim sorodnim industrijam, se imenuje združena podjetja elektrokovinske industrije Ljubljana. Kot je zapisano v samoupravnem sporazumu bo ta združitev omogočila skupno oblikovanje in krepitev samoupravnega sporazumevanja o razvojnih in proizvodnih programih, usklajevanje poslovne politike podpisnic in združenih podjetij ter zagotovitev usklajenega delovanja na domačem in tujem tržišču, smotrno združevanje dela in znanja, s čimer bi ustvarili podlago za večji uspeh skupnega razvojno-raziskovalnega dela in za vključevanje dosežkov tega dela v proizvodnjo. Poleg tega želijo še bolj gospodarno koristiti družbena sredstva in pri tem zagotoviti uresničevanje skupnih in širših družbenih interesov ter nadalje razvijati sestavljeno organizacijo združenega dela. Z nadaljnjim združevanjem dela in sredstev, krepitvijo medsebojnega zaupanja, vzajemnosti in socialistične solidarnosti pa bodo razvijali in utrjevali gospodarski položaj svojih organizacij s tem pa tudi socialno varnost in samoupravni družbeno-ekonomski položaj delavcev v združenem delu. S podpisom tega sporazuma so se podpisnice sporazumele, da bodo v sestavljeni organizaciji združenega dela skupno opravljale naloge na področju programiranja in načrtovanja razvoja, ekonomike in financ, tržišča in tržnih raziskav ter na področju organizacije dela in upravljanja. Nova sestavljena organizacija bo imela delavski svet kot najvišji samoupravni organ, odbor delavske kontrole, kolegijske izvršilne organe (odbori za programiranje razvoja, za gospodarsko načrtovanje in za tržništvo) in kolegijski poslovodni organ — poslovodni odbor. Člane poslovnega odbora imenuje delavski svet za dobo štirih let, po položaju pa sta člana odbora tudi generalna direktorja obeh združenih podjetij. Predsednika poslovodnega odbora pa imenuje delavski svet posebej za dobo enega leta. Na tiskovni konferenci, ki je bila pred podpisom sporazuma, sta generalna direktorja Gorenja in Iskre Ivan Atelšek ter Jože Hujs in predsednik skupščine združenega podjetja Iskre Vladimir Logar poudarili, da ta nova organizacija ne bo neka zaprta tvorba. Nasprotno, njena vrata bodo odprta vsem sorodnim industrijam iz vse Jugoslavije. Ivan Atelšek je še posebej podčrtal, da se bodo združeni borili ne le za to, da bodo delavci imeli delo, ampak tudi da bodo imeli povsod enake delovne pogoje in z enako produktivnostjo ustvarjali enak standard. Predstavniki obeh združenih podjetij so tudi povedali, da bo celotni dohodek obeh podjetij letos znašal 8,5 milijarde dinarjev, že prihodnje leto pa naj bi dosegel 11 milijard. Skupno sta podjetji lani izvozili za 70 milijonov izdelkov, po predvidevanjih pa bo vrednost izdelkov, ld jih bodo letos prodali na tuja tržišča, dosegla 100 milijonov dolarjev. Sindikat o premogu Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Velenje je na drugi seji glavno pozornost posvetilo problemu pomanjkanja premoga za malo prodajo. Obravnave te pereče problematike so se lotih zato tako zgodaj, ker je povpraševanje po premogu s strani osnovnih organizacij posameznih TOZD in prebivalcev velenjske in drugih občin že sedaj zelo veliko. Vrh pa bo doseglo - kot kažejo izkušnje iz prejšnjih let — konec avgusta in v začetku septembra. V pogovoru s predstavniki ERE so ugotovili, da je za široko potrošnjo do konca leta na voljo le še 3000 ton lignita od načrtovanih 36.000 ton. Po podatkih ERE pa bi ga samo v občini potrebovali še 18.000 ton. V zvezi s tem so člani predsedstva poudarili, da bi morah problem pomanjkanja premoga za široko potrošnjo reševati na republiški ravni. Zato bodo o tem seznanili republiški svet zveze sindikatov Slovenije. Razmisliti pa bi bilo tudi treba o možnostih nakupa premoga v Bosni. Za urejenost okolja Turistično društvo Velenje je imenovalo komisijo, ki bo tudi letos ocenjevala najlepše urejene balkone in okolice hiš v občini. V njej so Angela Vutkovič — predsednica hortikulturnega društva, Martin Hajsinger, Jože Vanovšek, Lojze Jevšenak in Milan Grm. Druga komisija, ki jo sestavljajo Mirko Žolnir, Franc Ojsteršek, Franc Ramšak, Milan Kneževič, Viktor Kojc, Slavko Brglez, Stane Krevzelj in Jože Svetina pa bo popisala vse hiše v občini, kjer so možnosti za razvoj kmečkega turizma. Turistični delavci v Velenju Velenje, 29. junij - V Šaleški dolini so bili turistični delavci iz obč celjskega območja. Bili so na strokovni ekskurziji z namenom, da obiščejo značilne turistične znamenitosti in objekte ter se seznanijo, kako v njih vodijo turistično informativno in vodniško službo. Z njimi je bil strokovnjak s tega področja Ivan Varga s Turistične zveze Slovenije. V Šaleški dolini so bili v vili Herberstcin, na jezeru, kjer jih je sprejel direktor GP Mitja Lap, v restavraciji Nama in na bazenu. Zatem pa so odšli še v Šoštanj, ob jezero Braslovče, v Prebold, Šempeter in jamo Pekel. Ekskurzijo je vodil glavni tajnik Celjske turistične zveze prof. Zoran Vudler. mmmmmmammmm^^mmmmmmmmmmmmmammmmmmmmmmmmmmmmmm^mmm tovarna obutve V v TRZIC nudi svoje KVALITETNE IZDELKE tudi v OBLAČILNI BLAGOVNICI Gt4rJL&A/ VELENJE ■■■■■ mmmmmmmmmmmammmmmmmm■ Hm mmmmmmmmmaammammmmm tiskovni konferenci sta generalna direktorja Gorenja in Iskre Ivan Atelšek in Juže Hujs (na sredini) poudarila, da nova cija ne bo zaprta tvorba — Predstavniki velenjskega Gorenja (na desni fotografiji) podpisujejo sporazum. 6. jafij 1974 leto X št. 25 (234) Glavni in cena 2 din odgovorni urednik Ljuban Naraks PREDSEDNIK TITO V ZVEZNI REPUBLIKI NEMČIJI - Predsednik republike Josip Broz Tito je s soprogo končal štiridnevni obisk v Zvezni republiki Nemčiji Predsednik Tito je obiskal Bonn in znano industrijsko središče Dueseldorf. Pogovarjal se je s kanclerjem Schmidtom in obiskal tudi nekdanjega kanclerja Willyja Brandta. Po obojestranski oceni je bil zdajšnji obisk predsednika Tita v Zvezni republiki Nemčiji nova priložnost za izgradnjo prijateljskih odnosov med obema državama. Predsednika Tita je na obisk povabil predsednik dr. Gustav Heinemann, s katerim sta izmenjala več pomembnih vprašanj. - Na sliki sta predsednika Tito in kancler Schmidt s soprogama. CLAUDIJA NAJSIMPATIČNI OBRAZ - Znana igralka mednarodnega slovesa Claudija Cardinale je bil leto proglašena za najsimpatični obraz italijanskega tili Nagrado in priznanje ji je izročil Viktorio de Sica. KIRCHSCHLEGER NOVI PREDSEDNIK AVSTRIJE - Na volitvah za petega povojnega avstrijskega predsednika je zmagal kandidat socialistične stranke, dosedanji zunanji minister Rudolf Kirchschleger. Zmaga Kirchschlegeija ni neko posebno presenečenje, vendar pa je pomembno, da so socialisti zaustavili pro-gres ljudske stranke, ki je zadnje čase redno zmagovala na občinskih in pokrajinskih volitvah. Na čelu vlade zaenkrat ostane kancler Kraisky. Na fotografiji se po zmagi rokujeta oba kandidata dr. Luger levi in dr. Rudolf Kirchschleger desni. * . - MEDREPUBLIŠKO POSVETOVANJE V RŠC VELENJE ZADNjE DNI PO SVETU... • Uspešno končan obisk Predsednik SFRJ Josip Broz Tito se je minuli teden vrnil s prvega utadnega obiska v Zvezni republiki Nemčiji, ki se je po splošni sodbi končal izredno uspešno. O tem ne priča samo izjemno vedro in prisrčno vzdušje med obiskom samim, marveč tudi vsebina političnih pogovorov med obema delegacijama. Ti so zadevali tako nadaljnje sodelovanje na političnem kot ekonomskem in drugih področjih, pri čemer so ugotovili, da imata obe strani veliko stičnih točk, v nekaterih primerih pa celo ista stališča. Kar zadeva politične odnose je bilo rečeno v skupnem sporočilu, da so dobri in da si obe strani želita prizadevati za njihovo nadaljnje izboljšanje. Pri tem so omenili celo vrsto področij, kjer bi bilo mogoče to sodelovanje uresničiti (denimo evropska konferenca o varnosti in sodelovanju) in še izboljšati. Prav tako so veliko časa razpravljali tudi o gospodarskih stikih, za katere je predvsem značilen velik (več kot pol. milijarde dolarjev) deficit Jugoslavije v njeni trgo- vinski bilanci z Zvezno republiko Nemčijo. Glede tega so menili, da bi bilo mogoče ta deficit med drugim zmanjšati tudi z naložbami zahodnonemške-ga kapitala v jugoslovansko gospodarstvo, pri čemer bi lahko sodelovali tudi naši delavci, začasno zaposleni v Zvezni republiki Nemčiji, s svojimi prihranki. Po splošni sodbi pomeni Titov obisk v Zvezni republiki Nemčiji novo poglavje v že sedaj dobrih odnosih med obema državama. Ob koncu velja omeniti, da je predsednik Tito povabil zahodnonemškega predsednika, naj obišče Jugoslavijo. Povabilo je bilo z zadovoljstvom sprejeto, prav tako pa tudi povabilo novemu zahodnonemškemu kanclerju- • Argentina brez Perona Argentina se je včeraj poslovila od svojega predsednika Juana Perona, 79, ki ga zdravniki kljuh velikim naporom niso uspeli ohraniti pri življenju. Predsedniško mesto je začasno prevzela njegova vdova Marija Estella Peron, ki je tako postala prva ženska v zgodovini Argentine, ki opravlja dolžnosti predsednika republike. Peronova smrt je za Argentino vsekakor velika izguba. Prišla je v času, ko se je predsednik po sedemnajstih letih izgnanstva v Španiji spoprijemal s svojimi nasprotniki, ki so skušali na vse načine omejevati njegove družbene in gospodarske reforme. Peron ima velike zasluge za svojo domovino in te zasluge so vezane na različna obdobja njegovega političnega delovanja. Pri tem velja samo mimogrede spomniti, da je imel pri tem delovanju tudi mnogo nasprotnikov — doma in v tujini. Njegova velika zasluga je, da je pripeljal Argentino v tabor neuvrščenih, kar pomeni pomemben prodor idej Tretjega sveta na zeleno celino. Njegova inačica argentinske poti v socializem, tako-imenovani peronizem, je imela velike težave in ni bila vselej premočrtna, toda to je naposled usoda mnogih idej in gibanj. Juan Peron je dal že med svojim prvim predsedniškim mandatom sindikatom velike svoboščine, kar se je zgodilo prvič v argentinski zgodovini. Prav tako se je zavzemal že tedaj za mnoge reforme, res pa je, da je nekatere med njimi tesno, kar pre tesno, povezoval s svoj« osebnostjo, ki ni bila vsele naklonjena demokratičnin idejam in postopkom. Argentina čaka sedaj ne gotovo obdobje, kajti pra znino po odhodu pomemb ne osebnosti, in to je Juan Peron nedvomno bil, je vse lej težko zapolniti. • Nixon končuje pogovore V Moskvi so bili zaključr sovjetsko—ameriški pogovc ri, ki so obsegali tudi izmi njavo mnenj o gospodarski stikih in vprašanjih razor« žitve. Vzdušje med obiskom j dobro, pogovori odkrito srčni in iskreni, toda teme, katerih se pogovarjajo, so ti ko zapletene, da ni pričako vati izjemnih in spektakulaij nih dosežkov. Zaradi tega velja Nixor vemu tretjemu srečanj ; Brežnjevom nekoliko manj r pozornost kot prejšnjim dvema, toda to nikakor n pomeni, da obisk sam p sebi ni bil uspešen. Naspro no. Dokazuje namreč, da nadaljuje obdobje dobr odnosov med dvema supers lama, ki si želita mir in sodi lovanje. Hkrati je res, da bi ta ti in to sodelovanje nikakor i bilo popolno in splošno k ristno, če bi račune zanj pl čal nekdo tretji. To se, zag tavljajo v krogih obeh del gacij, nikakor ne bo zgodili O usmerjenem ■ ■ w ■ U 19. in 20. junija je bilo v Rudarskem šolskem centru pomembno medrepubliško posvetovanje o usmerjenem izobraževanju. Prvikrat so v Jugoslaviji ugledni pedagoški in družbeni delavci spregovorili o tem, katere poti in načini so potrebni, da bomo uresničili resolucijo o vzgoji in izobraževanju, sprejeto na desetem kongresu ZKJ. Že udeležba je pokazala, za kak pomemben posvet gre. Med Slovenci naj omenimo udeleženca Marka Bulca in Borisa Lipužiča. Stalna konferenca zavodov za proučevanje in napredek vzgoje in izobraževanja SFRJ, ki je bila organizator posveta, je zaupala direktorju republiškega zavoda za vzgojo in izobraževanje Borisu Lupužiču uvodno razmišljanje o nekaterih vidikih uresničevanja koncepcije usmerjenega izobraževanja. Razprava je bila izredno živahna. Razčljenjevala je celotni vzgojno-izobraževalni sistem; od osnovne šole do univerze. Že resolucija o vzgoji in izobraževanju zahteva bistvene spremembe v programski strukturi izobraževanja. Jasno je, da se bomo na vseh stopnjah šolanja, predvsem srednjega, morah otresti historicizma in encikopedične navlake. Le tako bomo naučili doraščajočega človeka misliti in usposabljati za višji in visokošolski študij. Pozitivizem (grmadenje snovi) bi že danes moral biti suha veja v vzgojno-izobraževalnem procešu. Le-ta pa mora biti v socialistični družbeni skupnosti tesno povezan s celotnim proizvodnim procesom. Mora biti vanj vtkan in izdelan tako, da mu bo tudi v nadaljnji etapi našega samoupravnega sistema služil in ga, oplemeniten z znanjem, izpolnjeval. Zato bomo že jutri morali storiti korak dalje: od teoretiziranja bomo morali preiti k uresničevanju sodobne koncepcije o izobraževanju. Pripravljati bomo morali modele za permanentno izobraževanje, ki bo harmonično povezovalo vse stopnje šolanja in vsakomur omogočalo izobraževanje, ki ga bo usposobilo za dobrega upravljalca naše družbene skupnosti. Vse to bo mogoče le, če bomo res vzgojno-izobraževalni sistem fundirali na skupnih in enotnih osnovah v usmerjenem izobraževanju. Nekateri praktični izsledki resnega razmišljanja o usmerjenem izobraževanju se že kažejo. Predlagajo, da bi osnovno šolanje podaljšali za dve leti — torej deselletka! V vse srednje šole, ali bolje, v šole druge stopnje, ter tudi višje in visoke, bo že v jeseni v predmetniku predmet marksizem. Tudi dosedanje gimnazije, kjer je še marsikje dovolj pozitivizma (predvsem na račun natrpane učne snovi!), naj bi že kmalu dobile drugačno vsebinsko podobo! Ko poskušamo v nekaj stavkih sumirati pomembno posvetovanje, moramo trditi, daje bilo zgodovinska prelomnica v sedanjem sistemu vzgoje in izobraževanja! Ne smemo pozabljati, da dzgemo neposrednemu proizvajalcu vse niti vodenja podjetja v roke! Ali se neposredni proizvajalec zaveda dovolj jasno sebe, svojih sposobnosti in znanja! Kdo mu mora najprej in hitro pomagati? Gotovo socialistična in samoupravna angažirana šola. Zakaj je bilo zgodovinsko pomembno posvetovanje prav na Rudarskem šolskem centru Velenje? Ni težko odgovoriti. Po mnenju mnogih udeležencev posvetovanja je koncpet vzgoje in izobraževanja v RSC (povezovanje teorije s prakso, prehajanje iz ene smeri izobraževanja v drugo, itd.), zelo približan vsebini, ki jo razgrinja resolucija o vzgoji in izobraževanju, sprejeti na desetem kongresu ZKJ. Prepričani smo, da bomo tudi v prihodnje nadaljevali pot, , ki je ni bilo lahko preiti. V sedemnajstih različnih smereh se izobražuje in vzgaja tisoč petsto mladih v RŠC. S skupnimi napori in moralno odgovornostjo vsakega učitelja v velikem šolskem centru bomo še bolj trdno in znanstveno neoporečno odpirali poti, ki jih mora šola odpirati za ljudi, da bodo že jutri utrjevali in poglabljali najnovejše, doma in v sv6tu, in najzahtevnejše naloge v naši družbi: vsestransko, Eiredvsem pa strokovno in ideološko oblikovanje našega de- avca - neposrednega proizvajalca. KRIZA - Izvršni odbor skupnosti jugoslovanskega elektrogospodarstva je ocenil, da se svetovna elektroenergetska kriza, ki je našo državo zajela konec minulega leta, nadaljuje tudi letos. Zaradi izrazito neugodnih hidroloških pogojev in drugih zastojev nekaterih termoelektrarn, ki so v rekonstrukciji, je bila skupna proizvodnja električnega toka v prvih štirih mesecih letos za 3,3 odstotka manjša od predvidene, čeravno je bila proizvodnja v tem obdobju vendarle za 7 odstotkov večja kakor v istem obdobju lani. Najhujše obdobje pa šele pride v prihodnjih 4 do 5 mesecih, oziroma do konca oktobra. V tem času bo jugoslovanskemu elektrogospodarstvu primanjkovalo približno 800 milijonov kilovatnih ur električne energije. POMOČ - Republiški koordinacijski odbor, ki skrbi za vskla-jeno delovanje vseh družbenih dejavnikov za odpravo posledic potresa, ki je minuli mesec priza-dej'al veliko škodo v mnogih krajih v naši republiki, je priporočil delavcem in njihovim temeljnim organizacijam, ki so se odločile prispevati za prizadete ob potresu enodnevni osebni dohodek, da dosežejo ta dohodek z nadurnim delom v času ene izmed prostih sobot Računajo, da se bo tej solidarnostni akciji pridružila velika večina delavcev v naši republiki, pa bodo na ta način zbralLokoli 50 milijonov dinarjev. BONI - Bencinskih bonov za tujce, z znižano prodajno ceno, v Jugoslaviji letos ne bo, ker ni prišlo do medrepubliškega dogovora in to vzlic informaciji zveznega izvršnega sveta, da bo tudi Jugoslavija uvedla bone za nakup bencina s tujimi valutami. Evropske turistične države, ki so bile zaradi naftne krize primora-ne podražiti naftne derivate, so v zaskrbljenosti za manjši dotok motoriziranih gostov, uvedle bencinske bone, s katerimi tujci lahko v njihovi državi ceneje nakupujejo bencin kot domačini. LETALA - Ljubljansko letališče je za mesec dni prevzelo ves letalski promet, ki bi ga v tem času moralo opraviti zagrebško letališče. Slednje namreč obnavljajo in širijo, pa je zaradi tega te dni na ljubljanskem letališču veliko več letal kot ponavadi. Tako se je konec minulega meseca celo zgodilo, da je na ljubljanskem letališču v enem dnevu pristalo in vzletelo okrog sto letal, med njimi je bilo največje letalo DC-8, ki sprejme 300 potnikov. PRIZNANJA - Na svečani seji ob dnevu jugoslovanskih samo-upravljalcev so v Ljubljani podelili 86 posameznikom ter delovnim in družbenim organizacijam priznanja združenja klubov sa-moupravljalcev. Med posamezniki, ki so prejeli ta priznanja so .IN DOMOVI1 bili tudi Stane Dolanc, Milka Planine, Tihomir Vlaškalič, France Popit, S tipe Tonkovič, Filip Matič, Janez Barborič, Angel Cemerski, Dušan Alimpič, Marjan Rožič, Jože Marolt, Dra-goslav Mišič, Dragutin Kosovac, Mahmud Bakalija, Aleksander Grličkov, Sergej Kraigher, Vlado Valčič in Rado Galbeu. lenjskega Gorenja je nastal izmed nosilcev slovenske in slovanske industrije, samoupravnega sporazuma bil le temeljni kamen združena podjetja ske industrije šele začenjajo diti. Okna in vrata nove so odprta ne le v republiko, več v vso Jugoslavijo. Pod streho, pod katero se odslej haja 35.000 delavcev proizvodnega velikana nih podjetij dustrije" je še dovolj tudi za druge. KONGRES - Sesti kongres zveze rezervnih vojaških starešin je sprejel nov statut in resolucijo o prihodnjih nalogah ter izvolil zvezni in nadzorni odbor. Za predsednika zveze rezervnih vojaških starešin je bil izvoljen narodni heroj in generalni polkovnik Ljubo Vučkovič. Na kongresu so med drugim pozdravili tudi predlog, da bi vojaški rok štfeli v delovni staž in da bi 22. december, dan JLA, razglasili za dan ljudske obrambe in ga uzakonili kot državni praznik. ZDRUŽITEV - S podpisom samoupravnega sporazuma o združitvi kranjske Iskre in ve- CELINA - Sodeč po vejših raziskavah je moč pati, da Jadransko morje poprečno za 3 milimetre kar pomeni, da bo čez 1000 gladina že za 3 metre zdaj. Obala se pogreza pri Palagružih (5 najbolj počasi pa na Jadranu (3 milimetre), ga pa so najnovejše meritve pokazale, da je Jadransko najnižje pri Piranu (25 najgloblje pa od Baraproti janski obali (1350 metrov). š ČAS VES TEDEN SO BILE V VELENJU PRIREDITVE LAPOLALE SO ČRNO ZELENE ZASTAVE tudarji so spet dočakali svoj praznik, 3. julij. Krepko so stisnili o svojim veliko mlajšim zdaj že sotovarišem, ki so na ta dan spili njihove vrste ter z že tradicionalnim skokom čez kožo ubili, da bodo ostali zvesti knapovskemu stanu do konca življe-Letošnji stanovski praznik je bil za velenjske rudaije še posebej esen, saj so ga praznovali v letu, ko so se združili v novo delov-organizacijo rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje ter v Sakovanju praznovanja stote obletnice rudnika prihodnje leto. ludarsko slavje se je začelo kot 10 odstotkov vseh delavcev, v petek pred praznikom. Na Na slovestni podelitvi izkaznic dan so v organizacijo ZK je novosprejetim komunistom ejeli 42 mladih komunistov, čestital in jim zaželel uspešno to je zdaj na REK že 561 ko- delo tudi sekretar medobčin-mistov oziroma nekaj več skega sveta ZKS Celje Janez Rudaijem, ki so skočili čez kožo v rudarski stan, so dekleta za ljubezen pripele še rdeče nageljne ta čez kožo učencev poklicne rudarske šole so se udeležili tudi častni član kolektiva REK Franc Leskošek-Luka, sednik republiškega sveta ZSS Janez Barborič, republiški sekretar za gospodarstvo Drago Petrovič član *xistva SR Slovenije Tone Bole predsednik skupščine občine Velenje Nestl Žgank in drugi predstavniki delovnih užbenopoliticnih organizacij, ter delegacija iz ukrajinskega mesta Krasnolimanjskaje elenjskih ulicah je krenil sprevod rudarjev v svečanih oblačilih, mladine in pripadnikov drugih lizacij RED BRATSTVA IN ENOTNOSTI S SREBRNIM VENCEM je prejel Franc Podbevšek; RED REPUBLIKE Z BRONASTIM VENCEM je prejel Dušan Pipuš. Red dela s srebrnim vencem pa so dobili: Alojz Bizjak, Ivan Britovšek, Ivan Cedilnik, Ferdo Cvikl, Valentin Dolinšek, Ludvik Glavnik, Franc Gluk, Tekla Golob, Anton Gorogranc, Martin Goršek, Jakob Hleb, Peter Knez, Ladislav Korošec, Ivan Koželj, Jožefa Lešnik - Rednak, Vinko Miklavžina, Marjan Novinšek, Milan Pač-nik, Ivan Sešelj, Ivan Sevčnikar, Martin Šušteršič, Vera Zupančič in Viktor Zel. MEDALJO ZASLUGE ZA NAROD SO PREJELI: Alojz Cerenak, Ivan Crep, Ivan Duplišek, Anton Koprive, Stanislav Melanšek, Jože Postružin, Franc Usar ter Ivan Zaje. MEDALJO DELA PA SO DOBILI: Jože Anclin, Ivan Blagotinšek, Stanislav Cevzar, Ivan Golob, Vinko Gostenčnik, Nikola Hižar, Franjo Jamrovič, Martin Juričan, Ignac Jurkovšek, Martin Kotnik, Vladimir Krušnik, Vladimir Lesjak, Franjo Markaa, Mirko Melanšek, Baltazar Mevc, Milan Polak, J_ože Sovič, Stanislav Safarič, Franc Vedenik, Karel Verdnik in Alojz Z>1CK2T. V torek, dan pred praznikom so na Titovem trgu nastopili rudarska godba, člani šaleške folklorne skupine ter skupine iz francoskega mesta Vienna in moški pevski zbor Kajuh. Medtem ko je na Titovem trgu še trajal pester kulturni program, se je v delavskem klubu zbralo 206 članov delovne organizacije, ki so že dvajset let zvesti trdemu knapovskemu življenju oziroma zaposleni v elektrarni, 12 rudarjev ki so že 10 let člani jamske reševalne čete in 54 tovarišev, ki jih je predsednik Tito odlikoval za zasluge pri razvijanju samoupravljanja. Vse jubilante in odlikovance ter sindikalno delegacijo iz sovjetskega rudnika Krasnolimanskaja, je prisrčno pozdravil glavni direktor REK Mirko Bizjak. „Prispevek," je med drugim dejal, „ki ste ga dali lepšemu življenju našega delovnega človeka pri razvijanju zgodovinskih pridobitev revolucije in delavskega samoupravljanja, je tako velik, da mi je težko najti prave besede priznanja. Res je, da naše delo v preteklosti ni bilo lahko, vendar smo rudarji s Složnostjo, ki je lastna predvsem nam, uspešno prebrodili vse težave, s katerimi smo se srečavali. Vaša ve- priznanja in ročne ure, reševalcem pa poleg priznanj še lepe kristalne vaze. Odlikovanja za dolgoletno delo v organih upravljanja ter diužbe-, nopolitičnih organizacijah in za zasluge pri razvijanju in utrjevanju samoupravljanja kot tudi za posebne zasluge pri delu, je odlikovancem podelil predsednik skupščine občine Velenje Nestl Žgank. Zvečer pred praznikom so v bližini mesta zagoreli kresovi, v zraku so se svetlikale raznobarvne rakete, slišati pa je bilo tudi močno kanonado. Na praznični dan, v torek-3. julija so godbeniki že navsezgodaj igrah budnico po dolini, nekaj po osmi uri pa je s Titovega trga krenil po velenjskih ulicah pisan sprevod rudarjev v sveča- Izkaznice je novosprejetim komunistom razdelil sekretar osnovne organizacije ZK REK Ivan Drev lika zasluga je prav v tem, da ste s svojim dosedanjim delom zastavili temelje pravilnih delovnih in samoupravnih odnosov, na katerih gradimo našo bodočnost, naš svetlejši jutrišnji dan." Zatem je direktor Mirko Bizjak „dvajsetletnikom" izročil posebna PODPISALI SAMOUPRAVNI SPORAZUM 0 ZDRUŽITVI DELA IN SREDSTEV Akcija članov in organizacij Zveze komunistov k bila v tovarni gospodinjske opreme Gorenje v Velenju v zadnjih tednih usmerjena sicer v tesnejšo povezanost slovenske elektro kovinske industrije, to je za združitev združenih industrijskih podjetij Gorenje in združenega podjetja Iskra ter za ustanovitev sestavljene organizacije združenega dela Združena podjelja elektrokovinske industrije. Vendar pa ob tej veliki nalogi niso pozabili tudi na druge. Tako je mogoče ugotavljati, da si prizadevajo kar najbolj dosledno uresničevati sprejeti delovni načrt. V središču pozornosti je poglabljanje samoupravnih odnosov. Tako je čutiti dokajšnjo dejavnost delavskih svetov temeljnih organizacij združenega dela, ki se vse bolj soočajo z vsemi problemi, ki se pojavljajo v posameznih temeljnih organizacijah združenega dela oziroma v okviru tovarne. Med drugim se komunisti zavzemajo za pospešen razvoj Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje. Podpirajo prizadevanja za postavitev nekate- rih novih tovarn, ob tem pa tudi za modernizacijo in povečanje proizvodnih zmogljivosti v že obstoječih tovarnah, saj. ugotavljajo, da imajo gospodinjski aparati še zmerom perspektivo, zaradi česar je povsem upravičeno nadaljnje povečanje tovrstne proizvodnje. Seveda pa bodo težili tudi za tem, da izboljšajo kvaliteto izdelkov in s tem dosežejo njihovo večjo trajnost. Zaradi nenehnega zviševanja proizvodnih stroškov in težav pri oskrbi z reprodukcijskim materialom namenjajo komunisti v Tovarni gospodinjske opreme Gorenje v Velenju vso pozornost interni stabilizaciji. Izoblikovali so antiinflacijski program, v katerem so se zavzeli za nadaljnje zvišanje proizvodnje ob zmanjšanju vseh stroškov, posebej še režijskih. Želijo torej ustvariti kar največ sredstev za nadaljnji razvoj ter za reševanje problemov družbenega standarda, ob tem pa tudi kar najbolj ekonomično poslovati. Med drugim so se tudi odločili, da med delovnim časom ne bodo sklicevali nobenih sestankov. Zavzemajo se še za to, da bi pri snovanju nadaljnjega razvoja kar najbolj odločno zastavili tudi akcijo za spreminjanje kvalifikacijske strukture zaposlenih. Zdaj zaposlujejo v glavnem priučeno delovno silo, v prihodnje pa naj bi, hkrati z uvajanjem novih, zahtevnejših programov, zaposlovali več strokovno usposobljene delovne sile. Organizacija Zveze komunistov v tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje šteje zdaj že blizu 600 članov, kar predstavlja 10 % zaposlenih. Organizacijo Zveze komunistov so v Gorenju v zadnjem letu dni podvojili, kar kaže med drugim tudi na to, da se je v zadnjem razdobju močno okrepilo za-upanje naših delovnih ljudi v Zvezo komunistov in da je vse več takih, ki so pripravljeni aktivno sodelovati v prizadevanjih za reševanje problemov in uresničevanje sprejetih nalog. Da bi bila dejavnost Zveze komunistov v prihodnje še boljša, delo pa učinkovito, pripravljajo zdaj predlog za novo organiziranost, tako v okviru Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje kot v Združenih industrijskih podjetjih Gorenje Velenje. nih uniformah, šoferjev, športnikov, ribičev, članov Šaleške folklorne skupine in skupine iz Vienne. Takt sta jim dajali rudarska godba in mladi godbeniki rudarskega šolskega centra. Na osrednji proslavi na kotalka-lišču je najprej spregovoril predsednik delavskega sveta REK Jože Aljaž. Na kratico je orisal prizadevanja REK za razvoj energetike in dvig družbenega standarda njihovih delavcev. Izrazil je prepričanje, da bo delovna organizacija v svojih prizadevanjih uspela v težkih in odgovornih nalogah ter ob enakopravnih pogojih vrednotenja njihovega dela povsem opravičila obstoj in prinesla družbi to, kar od nje zahteva. Ob koncu je Jože Aljaž poudaril, da je letošnji rudarski praznik še toliko slavnejši, ker praznujejo tudi 20. letnico obstoja TOZD elektrarna in v prepričanju, da v družbi, ki zavestno odloča zgraditev samoupravnih, demokratičnih in humanih odnosov ni tako veliko odnosov, ki bi jih ljudje ne mogli uresničiti. Sledil je kratek kulturni pro-s gram in najveselejši trenutek — skok 46 mladih rudaijev čez kožo, ki so z izpraznitvijo vrčka piva, nekateri so to storili „na eks", pokazali, da so pripravljeni za naporno delo globoko pod zemljo. Nasmejani in veselih obrazov so se pomešali med stare rudarje, ki so jim zaželeli rudarski SREČNO. Preostali del praznika pa so vsi skupaj preživeli na pikniku na velenjskem gradu. S. VOVK Zahrastnik, politični sekretar občinskega komiteja ZK Franjo Korun pa je poudaril, da je s tem sprejemom število komunistov v velenjski občini krepko preseglo številko dva tisoč. Podobno kot vsako leto so predstavniki REK tudi letos obiskali svoje stanovske tovariše, ki so v bolnišnicah, 42 upokojencem, ki so se v tem letu upokojili pa so podelili posebna priznanja ter simbolične rudarske svetilke. NAŠ ROMAN Kdo j nagal? • še dolgo potem, ko je 7. maja 1945 nacistična Nemčiia že kapitulirala, so na naših tleh še vedno divtaii hudi boji, ki so se končali šele 15. maja # Modna kreatorka Staša Križanka Izgledalo je, da je Bigot razumel. O tem sta se pogovarjala, ko je bil Tony v zaporu že dva ali tri tedne. Ko je prišel prvič iz celice, da bi ga odpeljali na sodnijo, so ga izjemno zaščitili pred časnikarji, fotografi in radovedneži, ki so se zbrali pred velikim vhodnim stopniščem. V trenutku, ko je bil pripravljen stopiti v marico, je k avtu prihitel direktor zapora. Po telefnou je dobil ukaz in Tonyja so za kakšno uro odpeljali nazaj v celico. Ko je prišel spet na dvorišče, okoli njega ni bilo več orožnikov, pač pa inšpektor Mani in še neki policist v ci-vilu. Jetniški avto je že prej odpeljal z dvorišča z dvema obtožencema in tako so prevarali radovedno druščino pred vrati. l. xm je vstopil v navaden avto brez kakršnihkoli znakov in kmalu so se ustavili pred stranskimi sodnijskimi vrati. Štirinajst dni so igrali to igro. Ljudje, razdraženi od pisanja po časopisih, so se mu bližali in mu grozili z lin-čanjem. Zdaj je po dveh mesecih večina reporteijev iz Pariza in drugih velikih mest zapustila Poitiers in vsej zadevi so sledili lokalni dopisniki in zastopniki raznih agencij. V revijah in filmskih novostih je mnogokrat videl obtožence, ki so jih vodili skozi množico zijal proti sodnijskim vratom, ali pa tedaj, ko so prihajali iz zapora, in vsi so si prizadevali, da bi si z rokami zakrili obraz. Zdaj je sam igral to vlogo, toda obraza ni skrival. Kaj je imel tudi sam, tako kot ostali, tisti značilni pogled človeka, ki ne pripada več družbi in se sprašuje, zakaj? Obdržal je mimo kri. Pri preiskovalnem sodniku se ni čutil preganjanega. Kot dober učenec je kar se da pravilno odgovarjal, hotel se je pokazati odkritosrčnega in točnega. Razen pri pismih. Bil je prepričan, da bi se zapletel v nekakšno neskončno zobato kolesje, če bi popustil tudi v tej točki. k sebi in nekaj trenutkov je imela glavo ob njegovi rami. - Srečno, Gisele. Ali je čutila, daje bilo tokrat v nejm več ognja kot dmga leta? Je razumela, da je zaskrbljen in da si ne upa verjeti v srečno leto? - Srečno, Tony. Pogledala ga je in se nasmehnila; toda nasmeh je bil nekako prisiljen in zato je bil bolj žalosten kot vesel. Odkar je Marianne hodila v šolo, sta z ženo kosila sama. Mnogo otrok je v šolo prihajalo z oddaljenih kmetij in niso se mogli pravočasno vračati domov na kosilo. Učitelj je organiziral šolsko kuhinjo in Marianne, ki je bila navdušena nad šolo, ju je lepo prosila, naj ji dovo-lita tam jesti. - Minilo jo bo. Prepričan sem, da bo naslednje leto drugačnega mnenja. Tonyju ni bilo vedno lahko sedeti nasproti Gisele, ne da bi ji z besedo omenil svoje posle. O čem sta govorila? Oba st$ se bala molka in tako sta se menila kar tako-, iz ust so jima prihajale besede, nepomembne, in presenečena sta bila, če ju je nenadoma objela praznina. Zadnje pismo je vse še poslabšalo. Andreja je poslala skorajda nekakšen ukaz, hkrati pa ga je spomnila tistega, kar si je že obljubila. Le tri besede so bile v tekstu, napisane z velikimi črkami po celi strani. „Na tebi je!" Kot vedno j,, kuverto odprl na pošti nad klopjo, kjer je bilo vijoličasto črnilo, polomljen peresnik in več obrazcev za telegrame. Ne bi bil zmožen povedati v vrstnem redu, kako se je tedaj počutil; vedel pa se je vsekakor slabo in silno čudno, saj ga je gospod Bouvier izza okenca zaskrbljeno vpra.il: - Slabe novice, Tony? In poštar je na zaslišanju bržkone izjavil: - Takšnega še nikdar nisem videl. Kot človek^ ki bi sprejel smrtno obsodbo. Po- ni nasprotoval, ko mu je za hrbtom zašepetala: - Povej mi, Tony. Če bi postala prosta .. . Že dva meseca je bila svobodna in še vedno ni hotel vedeti, v kakšnih okoliščinah se je to zgodilo. Svobodna in bogata. Imela je pravico razpolagati, nikomur ji ni bilo treba polagati računov. - Bi ti tudi postal prost?' Ni odgovoril. Kaj ni vedela, da se je namenoma izognil odgovoru? Seveda, potem tisti rezki, besni pisk lokomotive. Andreja si je lahko predstavljala, da je rekel da, ali pa prikimal z glavo. - Na tebi je! In kako je pričakovala, da se bo odločil, ne da bi pomislila, da lahko odkloni? Naj se loči? Naj odide po Gisele in ji pove, kar tako? Na to ni mogel niti pomisliti. Ničesar ni imel očitati svoji ženi. Zavedal seje, kakšna je, ko se je poročil. Za ženo si ni želel razkuštra-ne metrese, pač pa ravno takšno, kot je bila. Njen bledi značaj mu je bil kar všeč. Življenja ne preživiš na postelji v sončni sobi, kjer se razbesni dvojica golih teles. Gisele je bila njegova žena in Mariannina mati. Prva je zjutraj vstajala, prižgala ogenj v kuhinji. Skrbela je za red in čistočo v hiši in ni mu postavljala vprašanj, kadar je prišel domov. Skupaj se bosta postarala, bliže si bosta, več skupnih spominov bosta imela. Večkrat je Tony pomislil na tisto življenje potem, ko bosta začutila, da se starata. - Se spominjaš svoje velike ljubezni? Kdo ve? Sčasoma, z leti bo Giselin nasmeh dozorel, naposled se bo sprostil na njenih ustnicah. Nekoliko počaščen, pa s čisto malo sramu bo odgovoril: - Pretiravaš. - Nisi se videl, ko si prihajal iz Trianta. - Bil sem mlad. - Kakšna sreča, da sem te že tedaj poznala dovolj dobro. ___^ In tako ji je ostal le spomin na mladega brezimenega bojevnika, ki ga je premagala smrt tedaj.Jco bi imel največ razlogov za življenje. ZDRAVICA V LJUBLJANI i Generalpolkovnik Franc Poglajen je bil 9. maja 1945 komandant 7. slovenskega korpusa. Reporteiju vojaškega časnika „Narodni front" je takole opisal nekaj spominov na zadnje dni vojne: „9. maja je 7. slovenski korpus opravil eno najdragocenejših nalog: skupaj z 29. hercegovsko divizijo iz sestava Četrte armade, je osvobodil glavno mesto Slovenije, Ljubljano. Po težkih bojih tretjega maja pri Kočevju in dan kasneje pri Ribnici ter kasneje hudih bojev s sovražnikovimi enotami na prvi obrambni črti fronte pred Ljubljano, po petih dneh nenehnih bojev, so predhodnice 15. divizije ob zori 9. maja prišle v Ljubljano. Malone istočasno so v Ljubljano vdrle tudi predhodnice 29. hercegovske divizije, ki so prodirale z jugozahoda. V mesto sem s štabom prispel okoli desete ure dopoldne. Vrstili so se nepozabni prizori. Vse je bilo na ulicah, rože in nasmehe ter pozdrave bi bilo povsem nemogoče našteti. Povsod zastave, glasba. Kasneje sem se v hotelu „Union" prvič srečal tudi z general-majorjem Vlado Šegrtom, komandantom 29. divizije, ki je prišla v Ljubljano z jugozahoda. Dotlej se nisva poznala, čeprav so naše enote pet dni imele skupno bojno nalogo - osvoboditi Ljubljano. Predstavila sva se drug drugemu in se pri priči sprijatelji-la. Nekdo je prinesel steklenico dobrega slovenskega vina in z Vladom Segrtom sva izmenjala zdravici. Bila je to moja prva zdravica v osvobojeni Ljubljani in prvo srečanje z znamenitim komandantom slavne herce- 16 - Priznajte, da ste se bali njene strastnosti, je domneval profesor Bigot. Tistega septembrskega večera ob robu gozda ste vsekakor doživeli nekakšen udarec, ko ste odkrili, da je dekle, ki ste jo imeli vse dotlej za hladno in vzvišeno, divja ženska. -, Presenečen sem bil. - Kot vse kaže, pa ste se čutili tudi počaščenega. Iz dogodkov je razvidno, da ni lagala, ko je trdila, da njena ljubezen izvira že iz šolskih I klopi. - Počutil sem se nekoliko odgovornega. - Odgovornega za njeno strastnost? —, To ni prava beseda. Zdelo se mi je, da ji nekaj dolgujem. Oproščam se za primerjavo, ni točna. Če izgubljeni maček začne laziti za vami in pri tem zateglo mijavka, potem pa noče več zapustiti praga vaše hiše, kaj se v takem primeru ne počutite nekoliko odgovornega za vse, kar bi se mu lahko pripetilo? • GEORGES SIMENON Decembrsko pismo je sprejel pred novim letom, tedaj je sneg že zledenel. Ljudje so se srečavali in že govorili : Srečno novo leto. - Želim ti mnogo sreče! Nebo je bilo jasno, zrak suh in živ. Smrkavci so si sredi ulice Neuve napravili drsalnico. Poštni uslužbenec ni ničesar pripomnil, ko mu>-je izročil pisma. Tony jih je navadno preletel že na pošti. „Srečno najino leto." Sunek v prsih, krč: bilo je huje kot kadarkoli prej. V sporočilu je začutil neko skrivnostno grožnjo. Besede so bile izbrane namenoma, to je bilo očitno in poskušal si jih je razložiti. Kaj najino" ni izražalo bistva Andrejine misli? Listek je sežgal, v Orneau ga ni več mogel zagnati, ker je voda že zamrznila. Naslednjega dne so odšli voščit srečno novo leto staremu Angelu. Njegov oče skorajda ni govoril. Kaj ga ni spominjala hkrati na ženo in hčer, ki sta umrli? Popoldne so kot vsako leto odšli obiskat njegovega brata, ki hotela in kavarne ni mogel zapreti. Zgodaj zjutraj je v kuhinji našel ženo samo, stisnil jo je gledal me je, toda nič ni odgovoril. Nisem niti prepričan, če me je videl, ko pa se je takoj nato zagnal proti izhodu in pustil vrata za seboj odprta. Se sreča, da je imel tega dne s seboj avto, kajti moral je obiskati nekaj kmetij. Drvel je in ostro gledal predse, še pomislil ni na odjemalce, ki so čakali nanj. Hotel je iti kamorkoli že, poskušal si je razložiti besede na najbolj ugoden način, toda neprenehoma se je zavedal, daje vse skupaj slepilo. Andreja je hotela lepo in jasno povedati: - Zdaj si ti na vrsti! - Če pomislim, koliko let sem izgubila zaradi tebe. Nič več ni bila pripravljena čakati. Zdaj se ga je polastila in končno bo lahko uresničila svoje otroške želje, želje dekleta in ženske. Ali je bilo verjetno, da je tako dolgo čakala na Tonyja, ne da bi jo karkoli zmedlo? Izgledalo je, da psihiater razume. Morda je poznal podobne primere. Svojo misel je skrčila v tri kratke besede, bila je dokončna: - Napravila sem svoje. Zdaj se še ti potrudi. In če ne? Zakaj grožnjo je kljub vsemu čutil. Nič ji Streljal sem kar med tekom, tovariši, ki so imeli le puške, pa so med jurišem metali bombe. Sovražnik ni vzdržal našega silovitega naskoka. Ob štirih zjutraj se je prebila prek mosta že večina naše brigade. Začeli smo obkoljevati sovražnika v mestu. Boj je bil še vedno silovit, toda vedeli smo, daje najhuje za nami. Sicer pa ni moglo biti huje kot med nočnimi juriši na most." govske divizije, ki je prehodila dolgo, toda uspešno pot od hercegovskega krasa do glavnega mesta Slovenije." OBUP PREMAGANCEV IN ZLOČINCEV Z MITRALJEZOM ČEZ MOST V prijetnem stanovanju v Kidričevem naselju B-2 v Postojni živi Matija Topalov, aktivni zastavnik. Ob koncu vojne je bil mitraljezec v Prvi četi Prvega bataljona 7. udarne vojvodinske brigade, ki se je bojevala v sestavu 51. divizije. Tako kot mnogi drugi borci ima tudi on svoje spomine na zadnje dni, zadnje ure velike vojne. Toda z razliko od mnogih, za katere se je vojna končala tedaj, ko je Nemčija kapitulirala, se je Matija Topalov boril do zadnjega dne, zadnje ure. Njegova zgodba: „Pred Dravograd smo prišli 13. maja. Ves čas smo se trdo bojevali z Nemci, četniki, .ustaši in drugimi, ki so za vsako ceno poskusili v zadnjem trenutku švigniti prek meje in se vdati Angležem. Vsak dan je padel kdo izrned nas. Tovariš, sosed, prijatelj. Borili smo se, kot da se je vojna šele začela Vedeli smo, da bo Dravograd trd oreh za nas, vedeli pa smo tudi, da ga moramo čimprej zasesti. V noči med 13. in 14. majem sem z mitraljezom v roki prešel prek mostu. Na drugi strani so bili Ncmci, četniki in kdove kdo še. Naš prvi juriš na most je bil silovit, nezadržen. Prebili smo se na drugo stran Drave. Toda sovražnik nas je s silovitim protinapadom vrgel nazaj. Nikoli ne bom pozabil tiste noči in tistega jutra, ko smo nekajkrat poskušali prodor na drugo obalo Drave' pa so nas vselej vrgli nazaj. Približno ob treh zjutraj smo jurišali četrtič in zadnjič. Dolgo časa se je le malo vedelo o tem, kako so v zadnjih urah vojne bežali tisti, ki so kakorkoli prišli navzkriž z zakoni med vojno pri nas. Zato je zanimivo pričevanje enega izmed tistih, ki se je umikal v premagani skupini četnikov, ustašev, Nemcev in drugih, bežečih pred naletom naše armade. Najbolj zgovorna informacija o brezupnem begu v zadnjih «r«) vojne je nemara članek, ki so ga leta 1949 objavili v Argentini domobranski emigranti v Koledarju svobodne Slovenije. V teh vrstah zasledimo ves obup popolnega razsula v okupatoijevih in domačih kvislinških enotah, vso grozo tistih, ki so se že prebili do Angležev, pa so zvedeli, dajih vračajo nazaj v Jugoslavijo, kjer se bodo morali zagovarjati zaradi sodelovanja z okupatorjem in mnogih zločinov. Nekaj odlomkov iz tega članka: Sobota, 5. maja 1945. Stojimo onkraj črnuškega mostu. Tema je. Vendar se spoznamo. Sami znanci. Vsi smo molčeči. Nema žalost nas preveva. Tam za Ljubljano, v smeri proti Vrhniki in Krimu, se na jasnem nebu grozeče pobli-skava. V daljavi grme topovi. Vsak blisk nas pretrese; vsak grom vzbuja grozo. Vedno bližje prihaja. Vsi si želimo čimprej od tod. Enajst je ura. Kolona se počasi premakne1; Najprej dolga vrsta voz iz Polja, za njimi korakajo Poljci. Nato kolona ljubljanskih voz, za njimi korakajo Ljubljančani. Potem se vrste: Ižanci, Šmarčani, Stičnjani, Dolenjci. . . Počasi, enakomerno, se pomika dolgi sprevod s črnuškega mostu proti Trzinu, Cerlfljam, Tržiču, Ljubelju____ Kakor bi šli za pogrebom. In vendar v vsem tem ogromnem sprevodu ni mrtveca. Temni sprevod je zastrt v globoko žalost in molitev. Še tovorna živina je onemela... VODORAVNO: 1. dedni najemnik posestva, 6. merska enota za odstotek alkohola v vinu (po Malligan-du), 8. znak za kemično prvino aluminij, 9. italijanska radio in televizija, 10. tesnoba, tesnobnost, stis-njenost, 13. patroliranje, delo obhodne straže, 14. velikan. 17. pokrajina v Mezopotamiji, kjer so se naselili aramejski Kaldejci, 19. reka na Peloponezu, 20. akademski naslov, 21. priprava za sodbo, 24. domača oblika moškega imena Ferdinand. NAVPIČNO: 1. hrvaški književnik, znan po svojih novelah, Vjeko-slav 2. pijača starih Slovanov, 3. znak za kemično prvino litij, 4. zunanja struktura, ogrodje, oder, kostno je skelet, 5. kraj na Irskem, jugovzhodno od Dublina, 6. del imena zvezne dižave v Braziliji (. . . Gro-sso), 7. sukanec, 11. opomnja, opomba (sholion), 12. rt na južni V pogovoru z mladeničem, ki je februarja ubil komandirja milice v Smedere-vu, smo želeli izvedeti, zakaj je postal zločinec. Odkrili smo, kakšna je pot od kraje avtomobila do umora, toda pravega odgovora nismo dobili. Za mizo je sedel črnolas mladenič 26 let in živih oči. Nasmeh na njegovem obrazu je izdajal, da se zaveda resnice: morilec je in družba mu ne more prizanašati. V sme-derevskem zaporu smo obiskali Milana Sekuliča, človeka, ki je brezobzirno ubil Aleksandra Deniča, komandirja postaje milice v Smede-revu, in ranil miličnika Dušana Arandjeloviča, v trenutku, ko sta ga želela po službeni dolžnosti aretirati zaradi pobega iz požarevskega zapora. Milan je bil rojen v učiteljski družini v vasi blizu Valjeva. Iz zgodbe, ki smo jo slišali, je težko zaključiti, kaj je tega mladega človeka pripeljalo v zločin. Milan Se-kulič je ostal do konca nerazumljiv, lahko bi celo dejali ravnodušen do vsega, kar se je zgodilo. Mirno in zbrano je pripovedoval o usodni noči. - — Veste kaj, - je dejal. -V nikogar nisem streljal. Streljal sem, ker sem hotel ostati svoboden. Ljudje, ki so stali pred vrati, so me hoteli znova vrniti v zapor. To sem moral preprečiti. Moral sem, me razumete? Nasmehnil se je in dodal: — Pravzaprav se ne spominjam, kdaj sem potegnil revolver. Spominjam se, da sem gledal televizijo, prenos Jugoslavija - Španija. Tega se spominja. Ponavlja: zanimala ga je samo svoboda. Vsega drugega se odlično spominja ... Strogi starši. Želel si je svobode, svojih odločitev. — Ves čas so mi pripovedovali, kakšen moram biti. Čeprav sem bil že odrastel, nisem smel o ničemer odločati. Šele kasneje, ko sem študiral, sem spoznal, kaj je svoboda. In takrat je iz mene bruhnilo vse tisto, kar je že leta tlelo. Kmalu sem postal strokovnjak za krajo avtomobilov. Niti sam ne vem, koliko jih je bilo. Vse se je pravzaprav začelo 13. aprila 1971 in tega datuma se bo Sekulič vedno spominjal. Prijatelji so ga izdali. - Pa sem jim le pobegnil! - navdušeno pripoveduje. — Imel sem nov avtomobil. Zdrveli so za menoj. Niso mi bili dorasli. Vozil sem čez travnike, pločnike, poti nisem izbiral. Pravi, da je imel pri svojih podvigih dve fazi: prvič je kradel iz objestnosti in poten! iz potrebe. Seveda pa ni povedal, da gaje objestnost pripeljala do potrebe. Pravi, da se nikogar ne boji. Toda, ko je bil tistega februarskega večera ranjen, je na operacijski mizi kričal kot zver. Bal se je za svoje življenje. Skoraj smešno zveni, ko pravi, da je proti ubijanju! Nekoč je Ilustrirani politiki pisal pismo iz Rima in obtožil zastavnika Dragana Turudiča, ki je ubil Mijo-rada Jovanoviča, ko mu je hotel ukrasti avtomobil. -Ubil ga je zaradi „fička", -seje začudil Sekulič. - Ste bili vedno oboroženi? - Da, toda orožja nisem nosil zato, da bi ubijal. - Kje ste kupili revolver, s katerim -ste ubili majorja Deniča? - V Rimu 1. 1974. Tam' imajo veliko orožja in nihče te ničesar ne vpraša. Trdi, da je nameraval pošteno živeti. Zaposlil seje na pošti, todž plača je bila tako majhna, da se ni mogel preživljati. Ponoči je delal kot taksist, vendar to ni dolgo trajalo, ker ni imel dovoljenja za delo. - Znova sem začel krasti, moral sem živeti. Seveda ni nameraval živeti skromno. Vlamljal je v avtomobile in iz njih kradel dragocene predmete. Bil je pravi profesionalec. - Avtomobila nisem nikoli poškodoval. Miličniki so me preganjali in vozil seni kot nor. Beograd sem prevozil v desetih minutah, toda avtomobila nisem niti opraskal. Nekoč sem ukraden avtomobil odpeljal na teh- nični pregled, vse avtomobile sem redno čistil. Nikoli si nisem dovolil, da bi se vozil v umazanem avtomobilu. Seveda sem vedno zamenjal registrsko tablico. Vse svoje sposobnosti je vložil v to, da bi odšel v Avstralijo in začel novo življenje, čeprav trdi, da tudi v Muenchenu ni živel slabo. Delal je v recepciji velikega hotela v centru Bavarske, ker govori tri jezike. - Nikoli nisem pomislil, da se bom znova spri z zakonom. Znova sem se želel vrniti v Beograd. Zagrabilo me je domotožje in vse marke na svetu me niso mogle zadržati. V domovini je bil obsojen na osem let zapora. Toda Milan ni dolgo zdržal za zidovi. Že nekaj dni kasneje je pripravil v Zabeli pobeg s streljanjem. Edinemu je uspelo preskočiti štiri metre visok zid in pobegniti. Ukradel je potni list in se z avio-nom odpravil na turnejo: Dunaj, Muenchen, Pariz, Rim ... — Veste, - se je pohvalil Sekulič, — meje ni težko prestopiti. Niso posebno previdni. Sploh niso pogledali, če sem na sliki v potnem listu res jaz. Lastnik potnega lista je bil svetlolas in po letih bi lahko bil moj oče. Na Dunaju gaje obiskalo njegovo dekle Verica Marko-vič. Odšla sta v Rim, kjer sta skušala dobiti dovoljenje za odhod v Avstralijo. Toda Italijani niso nasedli in odpeljali so ju na mejo. - Pripeljali so naju na mejo in potem sva odšla s potnim listom na ime Radomira Krstiča. Vrnila sta se k Verinim staršem v Smederevo. Tam je preživel teden dni. — Zazvonil je zvonec. Skozi vrata sem opazil miličnike in ničesar več se ne spominjam .. . Do naslednjih olimpij pivo in počenjali še vrsto prireditev je še dobri dve »bnih stvari. Vendar pa so pred kratki i zmagovalci? Richard Ca- Los Angelesu priredili svoje je na primer pojedel 300 no tekmovanje, kjer so tek h ribic, Scott Caisejehkra-valci z vso prizadevnostjo sk adil 110 cigaret. Richard U doseči najboljše rezultate ison, ki je bil hkrati naj- so bili niti tekmovalci v ra ši tekmovalec, je istočasno športnih disciplinah kot je il 152 žvečilnih gum. Sku- skok v višino in daljino, mladeničev je tekmovala v diska ah kopja niti plavalo piva. Druga skupina je iz Nenavadno tekmovanje alje 100 m lovila sveža trajalo teden dni in po poi , ki še niso smela razbiti, lih številnih novinarjev, so !ga nenavadnega tekmova-segli zavidljive uspehe. Tek se je udeležila množica gle- valci so jedli zlate ribice, se >v, tekmovanje pa je prena- futali, žvečili žvečilni g tudi televizija in o njem je jedli sendviče, kadili ciga o vse časopisje. ZAVAROVALNICA! POSLOVNA EKSPOZIT ZASTOPSTV® CELJE VELENJE SLOV. KONJICE ŠENTJUR ROGAŠKA SLATINA w »PROIZVODNJA« BRILI ANT0V Le malo časa je minilo od! izb rušili prvi sovjetski briljan slej so jih brusili le posamezu kovnjaki, danes pa je na pa Sovjetske zveze že več najdišč, ti pa so organizirali tudi posel dustrijsko področje za „pro njo" teh dragih kamnov. Bi brusijo v posebnih tovarnah, rih delajo posebej za to usposA, ljudje. Ni dolgo tega, ko so v men v Moskvi ustanovili celo šolo, kjer se številni mladi ljuc pravljajo na svoj poklic. Med « e dni bo prispela v Zagreb ples-tudi specialisti za brušenje t a skupina Alvina Aileya iz tov. Visoka šola deluje pet let DA, ki šteje 25 plesalcev. Tu na predmeta sta kristalogral i ostala približno teden dni. posebna tehnologija. Seveda en prvi nastop bo v Hrvatskem pomembno tudi, kako posai rodnem kazalištu 8. tm., za-pristopi k obdelovanju kam m pa bo gostovala še na jubi-kakšen je njegov okus. Zato i piih prireditvah Splitskega pogovorijo tudi o estetiki, študei tja in 25. jubilejnih Dubrovni-izdelujejo pri praktičnem po« Sh poletnih prireditvah. Skupi-samezne predmete in s tem a predstavlja v glavnem moder-spretnost rok. ples in je doslej gostovala že a vseh kontinentih in skoraj v Kako ..proizvajajo" brilj eh evropskih državah, pri nas Najprej kamne sekajo in jih pi ; zadnjič nastopila pred šestimi oblikujejo, zatem pa začnejo v njej nastopajo predvsem šenjem. V posebnih delavnic mnopolti plesalci, ki predstav-so opremljene z najmoden l<> klasična baletna dela, afri-stroji, deta z mladimi okrog 2 oameriške plese pa tudi jazz in kokvalificiranih mojstrov, ki rodne pesmi. Skupino vodi življenje posvetili izdelavi ki lani plesalec in koreografAlvin Mladi ljudje začnejo svojo pi Uey, ki je požel veliko dobrih pravimi kamni zato, da jih *n zlasti s svojim zadnjim na-vsega začetka privajajo na i °pom v °Peri „Carmen" v Me-koncentracijo in pozornosti opolitanski operi v New delavi. V delavnicah izdelujejo orku- Na sliki: Prizor plesnega ne različnih velikosti, ki jih IflKtopa Judith Jamison uporabljajo v zlatarski stroki! dustriji. Ob koncu šolanja mi hemi slušatelj obvladati kamna in to od največjega i manjšega, ki je velik 1,5 dol| metra. Antarktiki; tjord na zahodu južne Norveške, 15. pogani, ajdi, 16. svinjska zarebrnica; štirikotnik kot vojaška formacija, 17. ocet, 18. židovsko moško ime, izraelski svečenik, 22. glavni števnik, eden, 23. novi dinar. Scott Caise je hkrati kadil 110 cigaret. Richard Johnson tekmuje v žvečenju žvečilnih gum Ena med tekmovalkami pred kupom sendvičev. Pisane poletne obleke V veselih počitniških dneh bomo nadvse prikupne v lahkih in pisanih oblekah. Takšne so primerne prav za vse priložnosti, kroj zanje pa si lahko izberete zelo svobodno. Lahko se odločite za nekoliko bolj športen in še vedno zelo moderen srajčni kroj obleke. Takšna r jleka ima koničast zarezan ovratnik, kratke rokave z zavihki in poudarjen pas. Zapenja se spredaj z gumbi po vsej dolžini, do bokov ali do pasu. Drugi model na skici pa je bolj nežen in mladosten. Rokavi so široki in nad komolci stisnjeni. Na vratnem izrezu' „V" oblike je našit velik koničast ovratnik, ob pas pa je pripet velik cvet, ki je letos zeio moderen dodatek. Sicer pa bodimo pri izbiri modnih dodatkov čimbolj pogumne in iznajdljive. »Iščite GOSTIŠČE [JEZERO IRASL0VČE odprto od 14. do 20. ure sobota od 10. do 21. ure nedeljo od 10. do 21. ure slatije — ribarjenje! Čarobna piščalka v Velenju humor Učenci letos v Ribno Občinska zveza prijateljev mladine Velenje bo tudi letos organizirala letovanje za učence osnovnih šol. Čeprav je sprva kazalo, da letos za letovanje ob morju občinski zvezi ne bo uspelo dobiti nobenega mesta za letovanje, so vendarle dobili 200 mest. To je seveda premalo za potrebe velenjske občine, saj bi morali iz občine poslati na morje najmanj tisoč otrok. Analiza je namreč pokazala, da 60 odstotkov učencev preživlja počitnice doma. Da bi vendarle lahko večjemu številu otrok omogočili prijetne počitnice, so se povezali z občinsko zvezo tabornikov. Ta bo organizirala dve izmeni za taborjenje velenjskih otrok na lepi jasi v Ribnem pri Bledu. Piva izmena bo odpotovala v Ribno 16. julija. Občinska zveza vabi učence, da se še prijavite za letovanje v Ribnem. Taborniki pa obljubljajo dobro strokovno vodstvo in skrbno pripravljene programe, tako da bodo počitnice v tem idiličnem kraju resnično prijetne in zanimive. • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC * IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC simbol ki zagotavlja varnost, zaupnost natančnost in ekspedttivoost OB NEDELJAH IN SOBOTAH BODO_ Frizerski saloni zaprti Velenjski frizerji so se dogovorili, da poslej ne bodo imeli pripeljalo več razlogov. Frizerke zapuščajo salone in se raje zaposlujejo v gospodarstvu in drugod, ker imajo tam proste sobote. Razumeti je namreč potrebno, da so tudi one matere in gospodinje. Pa tudi ekonomski učinek je privedel frizerje, da bodo spremenili svoje delo. Zaradi prostih sobot v večini podjetjih, pridejo ljudje v salone že v petek, predno odidejo na vikend. Zavoljo tega so bili saloni v sobotah popoldne in nedeljah skoraj popolnoma prazni. Po novem pa bo delovni čas mnogo bolje izkoriščen. Tako bodo vsi frizerski saloni v Velenju od 13. julija dalje ob sobotah od 14. ure dalje in ob nedeljah zaprti. Frizerski saloni last KOC TOZD Storitve bodo odprti vsak dan od 6. do 19. ure, ob sobotah pa od 6. do 14. ure. Še možen vpis na RŠC Na rudarskem šolskem centru v Velenju so za šolsko leto 1974/75 razpisali 1200 učnih mest. Še vedno sprejemajo prijave za vpis v poklicne pa tudi druge šole. Poudarjajo, da so možnosti za zaposlitev po končani šoli zelo velike. Delavcem, ki se želijo izobraževati po pouku, so vrata še posebej na široko odprta. Na centru smo še zvedeli, da so tudi pripravljeni organizirati oddelke, kijih zdaj, le če bo zanimanje dovolj veliko. SREČANJE INTERNIRANCEV, POLITIČNIH ZAPORNIKOV, IZGNANCEV IN VOJNIH UJETNIKOV IZ MISLINJSKE DOLINE: Pismo predsedniku Titu V Starem trgu pri Slovenj Gradcu se je zadnjo nedeljo, 30. junija, zbralo blizu 200 interni ran cev, političnih zapornikov, izgnancev in vojnih ujetnikov iz Mislinjske doline. Srečanje, ki je bilo letos že petič, je pripravila sekcija za intemirance pri občinskem odboru ZZB NOV v Slovenj Gradcu. Podobno kot vsa dosedanja srečanja je bilo tudi letošnje namenjeno obujanju spominov na najtežje dni življenja v taboriščih in izgnanstvu ter dogovarjanju za delo in akcije v prihodnje. Na srečanju je govoril inter-niranec iz Dachaua, profesor Stane Hribernik, ki je še posebej podčrtal, da morajo biti izgnanci in interniranci vselej med prvimi borci za svetovni mir in sožitje med narodi. S srečanja so poslali pozdravno pismo predsedniku Titu, v katerem so zapisali, da se interniranci, politični zaporniki in izgnanci niso nikoli izneverili idejam, zaradi katerih so jih preganjali. Kolikor je najbolj mogoče, se vključujejo v samoupravne tokove. Zapisali so še, da podpirajo stališča Vil. kongresa Zveze komunistov Slovenije in X. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije, prav tako pa sprejemajo tudi sklepe VII. kongresa Zveze borcev NOV Jugoslavije. Istočasno pa so poudarili, da podpirajo politiko neuvrščenosti, saj lahko edino ta za- gotovi varnost in mir v svetu. Za priložnostni kulturni program na srečanju inte-rniranceV, političnih zapor- nikov, izgnancev m vojnih invalidov iz Mislinjske doline pa so poskrbeli člani kulturno prosvetnega društva Stari trg pri Slovenj Gradcu in pa pevci s Sel. Usposabljanje delegatov Tudi v Mislinjski dolini namenjajo posebno pozornost usposabljanju članov delegacij. Zadnje dni junija so sklenili prva predavanja iz cikla predavanj za delegate. Govorili so o družbenopolitični ureditvi naše domovine in o družbeno ekonomski ur-dit-vi SFRJ. Jeseni bodo z izobraževanjem in usposabljanjem. delegatov nadaljevali. 2. SREČANJE VOJAŠKIH VOJNIH INVALIDOV SLOVENIJE PO PARTIZANSKIH POTEH Zveza-za šport in rekreacijo invalidov Slovenije je pripravila letos že drugo srečanje športnikov - vojaških vojnih invalidov NOV ,Po poteh štajerskih in koroških partizanov". Blizu 200 vojaških vojnih invalidov se je. zbralo zadnjo soboto, 29. junija, na začetku srečanja v zadružnem domu v Doliču. Udeleženci srečanja, katerega pokrovitelj je bila Skupščina Občine Slovenj Gradec, so prisrčno pozdravili v svoji sredi več znanih osebnosti ljudske revolucije, tako komandanta IV. operativne cone in IX. korpusa, narodnega heroja Jožeta Borštnar-ja, 1 .• komandanta Zidanško-ve brigade Borisa Čižmeka -Bora, komisarja Šercerjeve brigade in republiškega sekretarja za notranje zadeve Miha Butara - Aleksa, narodnega heroja Franca Avblja - Lojka in druge. Invalidom pa so se pridružili tudi številni predstavniki javnega življenja iz Mislinjske doline. Srečanje je začel predsednik Zveze za šport in rekreacijo invalidov Slovenije, Sta- ne Lavrič, v imenu občinske organizacije ZZB NOV Slovenj Gradec pa je invalide pozdravil Ludvik Pušnik -Janez. O razvoju narodnoosvobodilnega gibanja na Štajerskem in Koroškem ter o legendarnem pohodu XIV. divizije na Štajersko je zatem spregovoril Miha Butara - Aleks. Posebej je poudaril, da se je po prihodu XIV. divizije na Štajersko močno razmahnilo parfzanstvo prav na področju, ki so ga smatrali Nemci za sestavni del tretjega rajha. Udeležence 2. srečanja vojaških vojnih invalidov NOV -športnikov so v Slovenj Gradcu seznanili s povojno izgradnjo in napredkom Mislinjske doline predstavniki občinske skupščine. Obiskali pa so Muzej ljudske revolucije in Umetnostni pavi- ljon ter položili venec h grobnici narodnih herojev. Na Zahodnem Pohorju pa so si ogledali Pavčkove bolnišnice. V nedeljo, 30. junija, pa so vojaški vojni invalidi iz vse Slovenije najprej obiskali domačijo revolucionarja in pisatelja Lovra Kuharja - Prežihovino, zatem pa so bili na Poljani pri Preva-ljah, kjer se je končala II. svetovna vojna. Tam je invalide pozdravil znani koroški partizan Karel Prušnik - Gašper. Popoldne so se udeleženci srečanja poklonili pred Žlebnikovo domačijo v Šentvidu nad Zavod-njami spominu vodja kulturniške skupine XIV. divizije Karla Destovnika - Kajuha, srečanje pa so končali v Gornjem gradu, kjer jim je zaželel dobrodošlico predsednik občinske organizacije Zveze združenj borcev NOV Mozirje, Lado Košir. 2. srečanje športnikov - vojaških vojnih invalidov NOV „Po poteh štajerskih in koroških partizanov" je bilo posvečeno 30-le-tnici ustanovitve XI. slovenske narodno osvobodilne udarne brigade Miloš Zidanšek - Pohorske, 30-letnici legendarnega pohoda XIV. divizije na Štajersko in 30-letnici osvoboditve Zgornje savinjske doline in je nadvse uspelo. POSVETOVANJE 0 IZVAJANJU REGIONALNIH RAZISKAV Iti OKUSIH REGIONALNIH AKTIVNOSTIH: Pred ustanovitvijo regionalnega združenja Medobčinski svet Zveze komunistov za Koroško, Svet koroških občin in Ekonomski center Maribor so pripravili 1. julija v Slovenj Gradcu širše posvetovanje o izvajanju regionalnih raziskav in drugih regionalnih aktivnostih v severovzhodni Sloveniji. Na posvetovanju, na katerega so prišli predsedniki občinskih skupščin in občinskih izvršnih svetov, sekretarji Komitejev občinskih konferenc SZDL ter izvršnih odborov občinskih konferenc SZDL, občinski načelniki za gospodarstvo ter predstavniki medobčinskih institucij, so med drugim ugotovili, da je regionalni svet za koordinacijo razvoja severovzhodne Slovenije že sprejel program raziskovalnega in drugega dela, ustanovljenih pa je bilo tudi več regionalnih teles. Do konca letošnjega leta bo že pripravljeno gradivo o razvojnih težnjah v prostoru severovzhodne Slovenije. Zbrani so podatki za študijo o urbanem sistemu v severovzhodni Sloveniji. Dokaj delav- na je komisjja za razvoj energetskega gospodarstva, ki je sprejela stališča v zvezi s konceptom izgradnje plinske mreže in vključevanjem porabnikov. Ekonomski center Maribor je pripravil predlog za oblikovanje politike razvoja komunalnega informacijskega sistema za občine in regije in uporabe računalnikov z namenom, da se vzpostavi celovit družbeni sistem informiranja. Komisija za promet pa je sodelovala v pripravah na ustanovitev regionalne skupnosti za ceste, kije že sprejela svojo delovno usmeritev. Prav zdaj pa začenjajo s pripravami na ustanovitev regionalnega zborničnega združenja temeljnih organizacij združenega dela, ki bi sodeloval z drugimi regionalnimi zborničnimi združenji v severovzhodni Sloveniji in vsklajeval delo. Tako bi dobilo naposled tudi gospodarstvo Koroške nov dejavnik za njegovo povezovanje in vključevanje v širši gospodarski prostor. NOVOST V GRADBENIŠTVU cementno lepilo za keramične ploščice; NOlfODOR-VIRGO bel°cemen,no lep"° za fugiranje; lepilna ter izravnalna cementna masa; podložna izravnalna masa; IIIA[IU cemen^no lepilo za niveliranje in popravilo lllllllll betonskih podov; UILAPLAN izravnalna masa za strope in stene; Za topel dom samo thermota tekstilne tovarne JUTEKS ŽALEC odlična toplotna izolacija odlična zvočna izolacija enostavno čiščenje z blago raztopino milnice V kuhinji in hodnikih je THERMOTA L nenadomestljiv. tekstilne tovarne JUTEKS Žalec NAŠ ČA! Na podlagi 11. in 13. člena Zakona o urbanističnem planiranju (Ur. I. SRS št. 16/67, 27/72) in 195. člena Statuta občine Velenje je izvršni svet Skupščine občine Velenje na seji dne 24. 6. 1974 sprejel SKLEP O JAVNI RAZGRNITVI PREDLOGA ZAZIDALNIH NAČRTOV I. Javno se razgrnejo predlogi zazidalnih načrtov in zazidav „Šalek - Bevče" „Nad Stanetovo cesto" ..Zazidava za šolski center Šalek" ..Zazidava centra Šmartno ob Paki" ..Zazidava Šoštanj", ki jih je izdelal Zavod za urbanizem Velenje pod številkami: P-15, in P-16. P-2, II. Zazidalni načrti se javno razgrnejo za čas 30 dni v avli uprave Skupščine občine Velenje, Titov trg 1. III. V času razgrnitve lahko dajo na razgrnjene zazidalne načrte pripombe in predloge delovne in druge organizacije, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in občani. Številka: 350-1/1974-1 Velenje, 24. C. 1974 Predsednik IS Skupščine občine Velenje Franjo Kljun, dipl. inž. Komisija za štipendije pri Temeljni izobraževalni skupnosti Velenje Razpisuje štipendije v šolskem letu 1974/75 1. Vzgojiteljska šola 5 2. Razredni pouk - PA 12 3. PA - Filozofska fakulteta — matematika, fizika 1 — matematika 1 — likovni pouk 1 — zemljepis, zgodovina 1 — tehnični pouk • 1 — tehnični pouk — fizika 1 — telesna vzgoja 1 — slovenski — srbskohrv. jezik 1 4. Fakulteta za sociologijo, novinarstvo in politične vede — novinarstvo 1 Kandidati naj pošljejo svoje vloge na naslov: Temeljna izobraževalna skupnost Velenje, p.p. 1 najkasneje do 30. 7. 1974. K vlogi, izpolnjeni na obrazcu 1,65 DZS — prošnja za štipendijo je potrebno priložiti: — kratek življenjepis o dosedanjem šolanju in uspehu, , — mnenje šote k odločitvi za študij, — prepis ali fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oziroma potrdilo o opravljenih izpitih, — izjava kandidata, da ni zaprosil in da ne prejema štipendije drugje, — potrdilo o premoženjskem stanju in — potrdilo o prejemanju otroškega dodatka. Prednost prii podelitvi štipendij imajo kandidati iz občine Velenje, ki sov slabšemi materialnem položaju in imajo boljši učni uspeh. Pomanjkljivo izpolnjenih dokumentov ne bomo upoštevali. DELOVNA ORGANIZACIJA REK TOZD PLASTIKA IN ZAŠČITNA SREDSTVA Vsled povečanja proizvodnih nalog na področju plastike, vabimo k sodelovanju: l 1. 5 REZKALCEV 2.4 KLJUČAVNIČARJE 3.2 ORODJARJA 4. VEČ MLAJŠIH NK DELAVCEV 'ogoji: 1., 2., 3. dokazila o strokovnosti — zdravstvena sposobnost -zaželjena praksa TOZD PLZS vam nudi možnost napredovanja - nadaljnjega izobraževanje in tudi takoj samsko stanovanje. Pismene prijave sprejema kadrovsko-socialni sektor delovne organizacije REK Velenje, Rudarska 6 - najkasneje 10 dni po objavi oglasa. Srečno! ERA Velenje Trgovsko in proizvodno podjeije razglaša naslednja prosta delovna mesta . 1 POSLOVODJA V P.E. ŠENTILJ . VEČ PRODAJALCEV . 2 UČENCA ZA POKLIC MESAR - PRODAJALEC .2 NK DELAVCA. KI IMATA VESELJE ZA PRODAJO MESA (ZA PRIUCITEV) .VEČ EKONOMSKIH IN ADMINISTRATIVNIH TEHNIKOV I točko 1. se zahteva, da je prodajalec s 6 let prakse, prijave pošljite na upravo podjetja - Jenkova 6, Velenje. >20.7.1974. -OBVEŠČAM BRALCE NČ, da lahko dobijo zdravilo za beljenje zob, zdravilo, ki si je pridobilo priznanje in pohvale tudi v inozemstvu, na naslov Ivan Novak, Šoštanj, Glavni trg 5. Na isti naslov lahko prejmete tudi Brezolin proti prhljaju, izpadanju in za ponovno rast las. SOBO IN KUHINJO v Velenju ali okolici išče mlada tričlanska družina za dobo treh mesecev. Ponudbe pošljite v uredništvo lista pod šifro „do 1.000 din". KVALITETEN JABOLČNIK IN JABOLKA dobite poceni pri Jelen Antonu, Arnče 23, Velenje ob nedeljah dopoldne. Za Emono odkupujemo ribez, borovnice in lisičke. Odkupna postaja pri 'Čas Bernardu, Salek 27, Velenje. Petek, 5. 7. ob 17.30 Italijanski barvni TAJNA ČRNE ROKAVICE Režija Dario Ergento. Igrajo: Tony Musante, Gioseppe Castellano, Eva Renzi Sobota, 6. 7. ob 17.30 in 19.30 italijanski barvni TAJNA ČRNE ROKAVICE Nedelja, 7. 7. ob 17.30 in 19.30 Italijan, barvni TAJNA ČRNE ROKAVICE Torek, 9.-7. ob 17.30 in 19.30 Francoski barvni SEX SHOP Režija: Klod Beri. Igrajo: Žan Pjer Marijel, Klod Beri, Natali Delon Žilijet Berto .. Sreda, 10. 7. ob 17.30 in 19.30 ameriški barvni SUPER DIJABO-LIK Režija: Terenge Hathaway. Igrajo: Roger Browne, Dominique Boschero Četrtek, 11. 7. ob 17.30 in 19.30 ameriški barvni SUPER DIJABO-LIK Petek, 12. 7. ob 17.30 ameriški barvni - ALI BABINE PUSTOLOVŠČINE Režija: Emimo Salvi. Igrajo: Gordon Mitchell, Dan Harrison Bela Cortez Sobota, 12. 7. ob 17.30 in 19.30 ameriški barvni ALI BABINE PUSTOLOVŠČINE Nedelja 13. 7. ob 17.30 in 19.30 ameriški barvni - ALI BABINE PUSTOLOVŠČINE Pondeljek, 8. 7. 1974 ob 20 uri Francoski barvni - SEX SHOP Režija: Klod Beri. Igrajo: Žan Pjer Marijel, Klod Beri, Natali Delon Žilijet Berto. Šport za rudarski praznik V počastitev rudarskega praznika, 3. julija so športniki priredili več športnih srečanj v Velenju. Tekmovali so v kegljanju, šahu, košarki in rokometu. V Delavskem klubu so se pomerili šahisti v ekipnih medsebojnih srečanjih. Sodelovalo je osem ekip in Maribora, Celja, Slovenj Gradca, Šempetra, Mežice ter ekipa REK in TGO Gorenje. V zanimivem tekmovanju, ki ga je organiziral Šahovski klub Velenje, so bili najboljši šahisti Maribora pred Celjem in Slovenj Gradcem. Rezultati: 1. Maribor 70,5, 2. Celje 66,3, 3. SI. Gradec 53,5, 4. hotel paka Gostinsko podjetje PAKA Velenje Obvešča in priporoča i Priporočamo vam, da obiščete restavracijo »JEZERO«, kjer vam vsak dan nudimo sveže postrvi. Ob dobro pripravljeni ribi in dobri kapljici igra glasba za ples in prijetno razvedrilo. Partija MINI GOLFA za vas, vašo družino in prijatelje. V hotelu »PAKA« pa si privoščite urico kegljanja, nato pa si oglejte nov BARSKI SPORED. Ne bo vam žal! avtotehna ZASTOPSTVO TUJIH FIRM 61000 LJUBLJANA TITOVA 36 SERVIS IN KONSIGNACIJA, CELOVŠKA 222 PRODAJA V SLOVENIJI: ERA VELENJE, AVTOTEHNA LJUBLJANA SERVISNA MREŽA V VEČ KOT 30 MESTIH PO JUGOSLAVIJI 2 m 4 VRAT V STANDARD IN LUKSUZ IZVEDBI - RALY OPREMA 9,2 1/100,1600 ccm, 68 in 80 KM din > r GM OPEL ht% VAUXHALL 2 VRAT, 7,7 1/100. 1266 ccm, 53,5 KM Šempeter 37,5, 5. REK Velenje I. 33,5, 6. TGO Gorenje 33,7, 7. Rudnik Mežica 24,5,8. REK II. 17,5. Na kegljišču hotela Paka je bilo kegljaško tekmovanje. V borbenih partijah so se srečali kegljači iz Žalca, Trbovelj, SI. Gradca in Velenja. Največ uspeha so imeli tekmovalci iz Žalca, ki so osvojili prvo mesto, za nagrado pa so prejeli rudarsko svetilko. Rezultati: 1. Hmezad Žalec 961, 2. Rudar Trbovlje 940, 3. Slovenj Gradec 880, 4. TGO Gorenje 870, 5. REK I. 853,6. REKU. 754. Košarkarji Olimpije zmagovalci Košarkarski klub Velenje je v počastitev rudarskega praznika priredil 10. jubilejni košarkarski turnir, na katerem je sodelovalo šest moštev, med njimi zvezna Ugaša Lokomotiva iz Zagreba in Olimpija iz Ljubljane, Triglav iz Kranja ter domače ekipe Elektra iz Šoštanja, Študent in Velenje. Po uvodnih srečanjih so se v zaključni del tekmovanja uvrstili Olimpija, Lokomotiva in Triglav, ki so se pomerili na kotalkarskem stadionu za prva tri mesta in pokale, ki jih je pripravil prireditelj. V prvem srečanju finalnega dela sta se pomerili ekipi Lokomotive in Triglava. Kranjčani so se dobro upirali Zagrebčanom. V drugi tekmi je Olimpija brez težav premagala Triglav. Najzanimivejše je bilo finalno srečanje med obema ligašema. V lepi, živahni in borbeni tekmi polni lepih kombinacij, so Ljubljančani zmagali z rezultatom 110:89 in tako osvojili posebno nagrado plastiko rudarja, ki jo je zvaril Alojz Jerčič iz Mute. Član Olimpije Volaj je bil z 87 koši najboljši strelec turnirja, le malo je zaostal Ljubojevič (Lokomotiva), tretji pa je bil s 53 koši Polov-šak (Elektra). Rezultati - predtekmovanje: Olimpija - Elektra 134 : 115: (72:49), Triglav - Študent (Velenje) 83 : 41 (46:23), Lokomotiva - Velenje 126 : 39 (55:15), Elektra - Velenje 102 : 60 (37:22); finale: Lokomotiva - Triglav 84 : 76 (49:37), Olimpija - Triglav 81 : 36 (43:11), Olimpija - Lokomotiva 110:89 (38:57). Vrstni red: 1. Olimpija, 2. Lokomotiva, 3. Triglav, 4. Elektra, 5. Velenje, 6. Študent. — • Za nagrado GP »Paka« Gostinsko podjetje Paka je ob velenjskem jezeru še drugič pripravilo tekmovanje v malem golfu. Letošnje tekmovanje je bilo mnogo boljše pripravljeno od prvega, saj so ocenjevali strožje. Vsako skupino tekmovalcev je spremljal sodnik, tri članska tekmovalna komisija pa je preverila vpisane točke. Dva tekmovalca se nista držala pravil igre in so ju zavoljo tega izključili Lepo vreme je privabilo prejšnji petek na čudovito igrišče mini golfa kar 23 tekmovalcev. Lahko rečemo, da so vsi izurjeni igralci malega golfa, zato je bila borba za najboljše uvrstitve vse do konca trda. Tekmovalci so se takole uvrstili: 1. Teo Jelen (42 t.), 2. Janko Dobnik (43,66) , 3. Ivan Slemenjak (43,66), 4. Jože Zaje (44), 5. Marina. Jelen (44), 6. Jože Silovšek st. (44,33), 7. Maks Dobnik (45), 8. Stane Markovič (45,33), 9. Ivan Lampe (45,66), 10. Zdenko Silovšek (46,33), 11. Feri Markan (46,33), 12. Mirko Škoijanc (47,33), 13. Srečko Jagrič (48), 14. Rudi Verzel (48,33), 15. Zdenko Tavšič (48,66), 16. Franc Žula (49), 17. Jože Silovšek, ml. (49), 18. Mitja Lap (49), 19. Polde Ivenčnik (49,33), 20. Stojan Kukovica (50,33), 21. Milan Mraz (51), 22. Dragan Rogič (51,33) in 22. Zdenko Mikac (56). 'O m uprava Velenje, Titov trg 2,yp.p 89, telefon (063) 85-087 - Glavni in odgovorni inozemstvo 120 din - Tekoči račun št. 5280-678-55263 pri SKD Velenje - Rokopisov in fotografij Ljuban Naraks - Redakcija Liza Podpečan - Kuhar, Stane Vovk, Rudi Ževart in Stane Žula ne vračamo - Tisk ZP LD LJUDSKA PRAVICA - Grafična priprava ČZP Dolenjski list Novo mesto ični urednik: Franci Mazovec - Časnik je kot štirinajstdnevnik „Šaleški rudar" izhajal do 1. - Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 18. 2. 1974) se za NAŠ ČAS ne 1973 — Zdaj pa izide vsak petek - Cena je 2 dinarja — Letna naročnina je 72 dinaijev. — Za plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Š ČAS 7 RUDARSKI ŠOLSKI CENTER VELENJE ■ ' : : : « ' : ..................................................................mmmMMimmmii:^:' ' ' ' ' V. .......: |L - * > \ SS& v * s .......555::. ........................................ SS......SS.... ............................ ... Leta 1958, ko sta 102 učenca začela v Velenju obiskovati industrijsko rudarsko šolo, veijetno ni bilo nikogar ali pa so bili zelo redki, ki so si upali pomisliti, da bo v Velenju zrastel močan srednješolski center. Rudarski šoli so se kmalu pridružile še druge poklicne in srednje tehniške šole, v lanskem letu pa še oddelki višjih šol. Rudarski šolski center Velenje je organiziran v tri temeljne organizacije zdmženega dela — TOZD pedagoška dejavnost (ta združuje teoretični pouk, domove in pošolsko dejavnost), TOZD rudarski praktični pouk in TOZD elektrokovinarski obrati ter v delovno skupnost skupnih služb. Na šolskem centru ali kot je nekdo pripomnil „Jugoslaviji v malem", ker se tu izobražujejo učenci iz vse države, deluje zdaj 17 različnih šol. V prvo skupino sodijo poklicne šole — rudarska, kovinarska (ta ima oddelek tudi na Muti), elektro jaki in šibki tok ter poklicna šola za tehnične risarje, katero v glavnem obiskujejo dekleta. Potem imajo tehniško rudarsko šolo, elektrotehnično šibki in jaki tok ter strojno tehnično šolo. Poleg teh rednih imajo tudi oddelke za odrasle - oddelek za poklicne elektrikarje, tehniške električne in strojne šole. Lani pa so uvedli tudi oddelke višjih šol: višja šola za organizacijo dela Kranj in visoka tehniška šola Maribor elektro in strojne smeri. Direktor TOZD pedagoška dejavnost Jože Miklavc je poudaril, da na teh šolah postopoma predavajo njihovi predavatelji; s tem si počasi ustvarjajo pogoje za ustanovitev svojih višjih šol. „Največ izgledov imamo za ustanovitev višje tehniške rudarske šole, v kateri bi se strokovno izpopolnjevali rudarski tehniki. Predvidoma bomo to šolo odprli že v šolskem letu 1975/76. Z vsemi temi oddelki za odrasle in višjimi šolami smo začeli proces stalnega izobraževanja delavcev. Zavedati se namreč moramo, da je v naši občini kvalifikacijska struktura razmeroma slaba.' In prav v šolskem centru se odpirajo vsem delavcem velike možnosti, da si pridobijo ustrezno izobrazbo. Po delu se sedaj izobražuje okrog 250 delavcev." Izobraževanje na šolskem centru poteka seveda zelo organizirano in v tesni povezanosti s potrebami velenjske občine pa tudi širšega območja. „Prosta mesta razpisujemo po predhodnem posvetu z organizacijami oziroma temeljnimi organizacijami "združenega dela in tako uresničujemo družbeni načrt velenjske občine na kadrovskem področju." MAJHEN OSIP V preteklem šolskem letu je obiskovalo šolski center 1490 učencev, dijakov in drugih slušateljev. Prvi podatki o učnem uspehu kažejo, da bo 92 odstoten. Že jeseni bo okrog 300 slušateljev raznih šol usposobljenih za praktično delo. Letos je šolanje končala tudi prva generacija elektrotehnikov — šibki tok. V času, odkar je bil ustanovljen Rudarski šolski center Velenje, so razne delovne organizacije dobile 3000 kvalificiranih delavcev, tehnikov in učiteljev praktičnega pouka. Do leta 1980 predvidevajo, da si bo pridobilo izobrazbo še približno 3.500 slušateljev raznih šol. TESNA POVEZANOST TEORIJE IN PRAKSE Lani je šolski center dobil novo poslopje, s katerim so vsaj zasilno rešili problem pomanjkanja šolskih prostorov. Vendar njihova prizadevanja, da bi v celoti uvedli sodoben pouk, še vedno niso uresničena. Opremiti morajo še kabinete in laboratorije, za kar pa nimajo denarja. „Naša želja je, da bi pouk resnično postal intenziven, da bi v njem sodelovali vsi učenci, kajti naše izobraževanje poteka v tesni povezanosti teorije s prakso. Prav zato se dogovarjamo z nekaterimi organizacijami, da bi nam pomagale. Že doslej je naš center rastel ob precejšnji materialni in finančni pomoči organizacij združenega dela v dolini. Poleg tega smo si materialne pogoje ustvarili tudi sami. Tako smo do leta 1969 celotno delo šole financirali z lastno proizvodno dejavnostjo. Po tem letu so pričela pritekati tudi sredstva republiške izobraževalne skupnosti, vendar se moramo še vedno (zlasti praktični pouk) sami financirati. Deloma pa tudi podjetja, ki pri nas izobražujejo učence." Letos pa so na rudarskem šolskem centru resnično v nemogočem položaju. Še vedno namreč ne vedo, kolikšna sredstva bodo imeli na voljo v prihodnjem letu, saj je njihova dejavnost iz republike financirana samo začasno. DIJAŠKI DOM v Že na začetku smo omenili, da obiskuje šolski center prek 1000 učencev, dijakov in drugih slušateljev iz skoraj 100 občin vse države. Za vse tiste, ki bi želeli prebivati v kraju šolanja - teh * ■ • mm - - * Prva generacija maturantov elektrotehnične šole skupaj z maturanti rudarske tehnične šole. bo v jeseni blizu 600, imajo na voljo le okrog 200 ležišč v starem internatu ter nekaj postelj v Domu dva. Nobeden izmed teh domov še zdaleč ne odgovaija določilom, ki so postavljeni v zvezi z vzgojo v domovih. Dom dva je le zasilna rešitev. Služi le v toliko, da lahko učenci nekje spijo in imajo zasilno oskrbo. Prav zato so že lani začeli akcijo za zgraditev novega dijaškega doma s 460 ležišči in z vsemi potrebnimi prostori za vzgojno dejavnost, ne le mladine doma, ampak tudi drugih mladih Ve-lenjčanov. Dobili so projekt in lokacijo — dom naj bi stal med osnovnima šolama Gustav Šilih in Anton Aškerc, ter 8 milijonov dinarjev občinskih sredstev. Z gradnjo bi lahko tako že začeli, če bi tudi republika primaknila svoj delež. Vendar ga za zdaj še ni, pa čeprav je bilo že veliko besed napisanih in izrečenih, da je treba dijaške domove obnavljati in graditi ter tako omogočiti kmečkim in delavskim otrokom, da pridejo do izobrazbe. BREZ STANOVANJ NI KADROV Na šolskem centru je okrog 1000 zaposlenih. Z neposredno pedagoško in vzgojno dejavnostjo se je v preteklem šolskem letu ukvarjalo 147 ljudi. To pa še vedno ni dovolj. Predvsem bi potrebovali dodatnih moči za praktičen pouk, pri teoretičnem pouku pa jim primanjkuje elektro in strojnih inženirjev. Vzrok, da se ne morejo dovolj kadrovsko okrepiti, je v pomanjkanju stanovanj. Zato menijo, da bi jim morala pri reševanju tega problema, še zlasti za delavce, ki delajo na področju vzgoje, pomagati širša družbena skupnost. Manj čakanja pri telefoniranju Upravnik temeljne organizacije združenega dela za PTT promet Velenje Milan Sepec je povedal, da so povečali zmogljivost telefonskih zvez proti Celju od prejšnjih 36 na 60, kar bo omogočilo hitrejše telefonske zveze z drugimi kraji. Velenjčani, ki stanujejo na območju Prešernove, Šaleške ali Foitove ulice in delu starega Velenja, si lahko naročijo telefone, seveda če to želijo, ker je velenjska pošta povečala število telefonskih priključkov od sedanjih 600 možnih na 1400. Telefonsko omrežje napeljujejo tudi na območju Bevč in novega naselja ob Jenkovi cesti. Od lani je boljša telefonska zveza tudi med Velenjem in Šoštanjem, saj so povečali število zvez od 9 na 14, februarja letos pa so vključili avtomatsko telefonsko centralo v Šmartnem ob Paki za 100 telefonskih priključkov. Še letos se bo izboljšala tudi povezava s Topolščico s tem, da bodo naročnike povezali na velenjsko vozelno avtomatsko centralo. Zdaj lahko namreč krajani Topolščice telefonirajo iz kraja le v času obratovanja njihove pošte. Če k vsemu temu dodamo še to, da so pred nedavnim vzpostavili 12 prečnih zvez iz Velenja proti Slovenjgradcu, potem lahko ugotovimo* da se stanje telefonije na območju velenjske občine izboljšuje. Vendar to še ni vse. Upravnik velenjske pošte je še povedal, da bodo predvidoma že v prihodnjem letu povečali-število telefonskih zvez proti Celju še za 60, število telefonskih priključkov v Velenju pa še za nadaljnih 1600 številk; tako bo imela centrala že 3000 številk. Vsako nadaljnje povečanje pa ne bo mogoče zaradi tega, ker je prostor, v katerem je avtomatska centrala že sedaj pretesen. Nič boljše pa ni z drugimi prostori velenjske pošte, zato že sedaj razmišljajo o nujnosti, da bo v Velenju treba zgraditi novo pošto. ODOBRENO DODATNO POSOJILO ZA POVEČANJE ZMOGLJIVOSTI ZA PROIZVODNJO PREMOGA Razdeljenih nrecei »eneraetskih« dinarjev ŠOŠTANJ, 28. JUNIJA - Tu je zasedal poslovni odbor za upravljanje s sredstvi za financiranje energetskih objektov. Odbor je razpravljal o dodeljevanju sredstev za izgradnjo energetskih objektov, za urejanje prenosne mreže ter prvikrat tudi za gradnjo objektov družbenega standarda. Skupno so odobrili za 2 milijardi 400 milijonov dinaijev posojil. Seje poslovnega odbora so se udeležili tudi predstavniki Skupščine občine Velenje, in sicer predsednik občinskega izvršnega sveta dipl. inž. Franjo Kljun, sekretarka občinske skupščine Hermina Klan-čnik ter načelnik oddelka za gospodarstvo dipl. inž. Ivan Kolar. Iz zbranih sredstev za energetiko je bilo odobreno posojilo za gradnjo hidroelektrarne Srednja Drava II, moči 112 MW, Zasavskim premogovnikom Trbovlje dodatna investicijska sredstva za financiranje programa razširitve in modernizacije rudnikov, sredstva pa so bila odobrena tudi za razširitev razdelilnih transformatorskih postaj Podlog in Plave ter za kritje prekoračitve stroškov za 380 kW prenosno mrežo in naprave. Odbor je prvikrat razpravljal tudi o odobritvi sredstev za gradnjo objektov družbenega standarda za Rudnik urana Žirovski vrh, za Termoelektrarno Šoštanj IV in za Nuklearno elektrarno Krško. Za nas je posebej pomembno, da je poslovni odbor za upravljanje s sredstvi za financiranje energetskih objektov odobril Rudniku lignita Velenje skupno 238 milijonov dinaijev dodatnega investicijskega poso- jila za povečanje "proizvodnih letno, in sicer za prekoračitve Termoelektrarni Šoštanj zmogljivosti za pridobivanje investicijskih stroškov pri razši- bilo odobreno posojilo za | premoga na 4,5 milijone ton ritvi in modernizaciji rudnika, njo 80 stanovanj. , „SIGMA" -ŽALEC SAVINJSKA INDUSTRIJA OPREME IN GRADBENA MONTAŽA V VELENJU Mladi iz Schidama in Vienne V Velenje je v ponedeljek prišlo 12 mladih iz francoskega mesta Vienna in 6 iz Schidama (Nizozemska), ki bodo preživeli štirinajst dni med svojimi sovrstniki v Šaleški dolini. Ta že četrti obisk mladih iz omenjenih držav, sodi v okvir redne iz- menjave mladih med mestoma Vienna in Schidam. Med štirinajstdnevnim preživljanjem počitnic v Velenju se bodo gostje seznanili z značilnostmi našega samoupravnega socialističnega sistema, ogledali si bodo večje organizacije združenega dela • RAZSTAVA PREK0M0RSKIH BRIGAD RAZSTAVA PREKOMORSKIH BRIGAD V galeriji velenjske knjižnice je razstava o Prekomorskih brigadah NOB. Odprta bo do 18. julija ter kulturno-zgodovinske znamenitosti Šaleške doline. Odpravili pa se bodo tudi na izlet v druge kraje Slovenije. Sprejel jih bo predsednik skupščine občine Nestl Žgank. Mladi iz Francije in Nizozemske bodo odpotovali domov 13. julija, z njim pa bo odšlo tudi 22 domačinov, ki jim bodo tako vrnili obisk. Na občinski konferenci ZMS Velenje smo zvedeli, da je še čas, da se prijavite in preživite prijetne počitnice od 13. do 31. julija med mladimi na Nizozemskem in v Franciji. NOVO IMA TRGU PRVI TRAJNO GOREČI KOTEL NA TRDO IN TEKOČE GORIVO - specialno prirejeno kurišče za zgorevanje vseh vrst domačih goriv in odpadkov - gori od S do 20 ur z enkratnim polnjenjem - velik emajliran bojler kapacitete 1501 - odlični izkoristek - moderna oblika - mali gabariti - avtomatsko delovanje - kapacitete od 30,000 do 50,000 kcal/h