Lelo IV., štev. 119. V CeUtt, loreR due 17. okfobra 1922« PcitAiftfi aiaftma v gtoriDVlRU ) Ao\/- U-U ............... .................... ' L , , Stane letno 48 Din, mesečno\ ::Y,"ia inozemstvo letno 120 Din. — Oglasi za mm višine stolpca 40 p. Reklame med tekstom, osmrtnice in zahvalc 50 p. Posamezna Stevilka stane 1 Din Izhaja vsaR torek, čefrseK ist soboio. Uredništvo Stiossmajeijeva n). St. 1, I. nadstr. Telefon St. 55. lipravništvo Strossmojerjeva ul. St. 1 pritlicje. Telefon St. 65. pa Račun kr. poštnega čekovnega urada štev. 10.066. «=^ Dr. Fr. Lipold: Rezultat beograjskih demokratskih posvetovanj Konferer.ci demokratskega posla- niškega kluba in glavnega strankinega odbora, ki se je vršila v dneh od 10. do 12. tm. v Beogradu, je javnost v celi naši zemlji sledila z največjo po- zornostjo. P.-otivniki demokratske stran- ke so pričakovali, da se bo stranka razcepila in videli so že, kako gre v klasje njihova politika, bodisi veliko- ssbska, bodisi separatistična in auto- nomistična in pripravljali so se že na nove ustavs.e boje, ki bi vrgli državo v najtežji položaj, v katerem so upali, da dosežejo svoje sebične partizanske cilje. Demokratski disidenti so upali, da je prišla ura maščevanja za njih užaljeno samoljubje. Varali so se, ni jim uspelo, tudi z zagrebškim kon- gresom premeteno zasnovana spletka je odbita. Beogradska dernokratska konferenca je pokazala silo demokrat- ske ideje, trdnost demokratskega pro- grama, ki triumfira preko vseh spletk hl vodi stranko preko vseh bojev zmagovito v določeno začrtani smeri. Po konferenci čitamo v protivnih üstih po njih barvi, da je ali zmagal Pribičevič nad Davidovičem ali pa Davidovič nad Pribičevičem, eni ko drugi sediio na nizkih vejah in vidijo le osebe, ne vidijo pa programa in ideje. Glavna konstataeija beogradske konference je, da stoji stranka neoma- ieno na stališču vidovdanske ustave in da mora biti njena notranja politika umerjena za tem, da se vidovdanska ustava izvede do konca in da odkla- nja v soglasju z lanskim kongresom dernokratske strankc vsak poskus, da bi se vidovdanska ustava revidirala in spremenila poprej, predno se s po- trebnimi poskusi uvede v življenje in se mora na delu spoznati vrednost njenih določb. Revizijonisti, in pred- vsem tudi zagrebški kongresisti, ki so računali pri svoji revizijonistični politiki na g. Ljuba Davidoviča so od- klonjeni. Ureditev razmer na Hrvatskem je najiskrenejSa in najtoplejša želja in briga demokratske stranke, ki smatra rešitev tega vprašanja kot eno naj- resnejših potreb naše države. Tako podčrtava stranka to va2no vprašanje in daje sniernice za njega rešitev na podlagi svojega nespremenjenega pro- grama. Pripravljena je sodelovati pri vsaki akeiji v tern srnislu pod po- gojem, da se ta akeija osnuje na vidovdanski ustavi in da ni naperjena niti preti državnemu narodnemu edinstvu, niti strankinemu programu. Demokratska stranka vabi tedaj k sodelovanju tudi zagrebske kongresiste, če je njih resolucija pravo njihovo lice in Če ni bolj res to, kar razglašajo v svojih novinah, da brez revizije ustava nema spasa in če gre uŽaJjeno samo- ljubje njegovih aranžerjev preko do- brobita žernlie in njih osebna mržnja preko ljubezni 2a njihovo Hrvatstvo. Tudi Ijubljanski demokratski desidenti lahko opravičujejo svoj nastop le z osebnimi nasprotstvi. Demokratska beogradska kon- ferenca je tudi polagala največjo pažnjo na to, da se administrativa poboljša in izvede v najširšem duhu demo- kratskega programa in jernlje pri tem ozir na politične prilike. Odprta je tedaj pot za ureditev razmer na Hrvatskem, stavljena je zahteva po bo!j5i administrativi. V očigled vsem tem dejstvom je brez pomena razlike v naziranju glede vprašanja je li je bilo prav, da je g. Ljuba Öavidovic posetil zagrebäki kongres. Vsi mu moramo priznati, da je storil ta korak v trdnem prepri- čanju, da koristi tako zemlji in stranki, spletko pa, ki so jo aranžerji za- grebSkega kongresa pletli z njegovo udeležbo na kogresu proti edinstvu v stranki in za revizijo ustave, je g. Ljuba Davidovič z isto odločnostjo odkloniJ, kakor g. Svetozar Pribičevič Demokratska beogradska kon- ferenca nam bodi vsem novo bodrilo, da se trdnejše oklenemo demokratske stranke, pustimo v nemar osebne mržnje in osebne nečimernosti in po- svetimo vse svoje sile delu v demo- kratski organizaeiji. Samoobramba Viljema II. (Konec.) In LstüCMsno, ko so je sestalj niirov- iiM konferenca v Jiaajju (1899) je Vi:jcm v Wiesbadenu prosiavjal »brušeni inet«. In v tem počctju so zu podpirali mnogi znameniti možje. L. 1803. je kanccTar Bülov v svojeni pnwamaticnem kovo- ru v državni zbornici izusti! te-le kiÄa- tc besede: »Ne tiorerno umeti, kako nio- ra katerakoli država rech svet ni vec )ia razpola.tco«. A \\ommseii, vinameiiiti zgotlovinopisec, /nan zlasli po svofl »Geschichte Roms«, se je zaničljivo >z- ra.zil o haaški mirovni konferenci, da je ta konferenca >'t;skovna napaka zgotlo- vine«. In kakšno vlogo je i.irrai Viljein v svetO'Viii vojni? KolikoKrat se je pustll oboževati in prosinvijati od nar-oda Po- sebno Pa oü vojastva, ki je videlo v njem božjega. puslanika. In če so moia;e kdaj nernske napadalnc četc izvoievaii kakšntr silno težko in krvavo bitko, teöaj je nasto-pil Viljem in slopil med svoje w- •Janc čete, ki so sie z uavdusenjem v najbolj morilni o^enj. Pod vtisom ve?l- kih voiaških zmas se je nemsko ljudstvo tako zaverovalo v svojo veličino in v veli'cino svojegd vladarja. da je bilo Ca- sčenie Viljema že pravo malikovalstvo. In ni činda. če .ic ves sovražni svet vidcT v neniškem cesarju in v rodbini Hohen- j zollerccv; največ.Jo oviro za yvttovm j mir. Odtod zahtova Zdruzenih držav, <3a j se zavezniki nc smejo nikdli pogajat? s \ Hohenzollerci. dokler bodo ti vladali, nc j sme priti do mirovnili pogajaiij. To stali- ? see entente je silno bodlo VMl.iema II. in ( ee se je vo'jna nadaijevala do popoinega \ poraza, gre pri tern kiivda tudi nem§kl \ viadarski liiši, zakai Hohen/ollerci so 1 vedcli. da jih more le popolna zmaxa { nad sovražniki rešiti. i Prišel pa je poraz Nemčiie in torej j pora/ ViljL-ma. Viijem je iz^ubil krono in slavo in zacel pisati sportiine, kakor : nmosc padle veličine. Viljem pričcnja ¦« « Bismarckoni in pravi uvodoina: Politic- I na velicina princa Bismarcka rn njego- j vc neprirnerne zasluge za povzdigo Pru- ', sije in Nemčije so tako važna zgodovin- 1 ^ka dejstva, da ga ni politika, ki bi o \ tem dvmnil. Zatorej govorice, da nisem > iaz priznaval politične veličine Bismar- \ } cka. spadajo med nenmire legende. Na- sprotno je re.s. Castil sem ffa kot kake- Ra boga. In drugače ni moglo biti. Vsi možie sodanje seneraeije sino sa sma- tra li zn največjega državnika njeffoveffa. časa in smo bili ponosni. da ie to Ne- mec. Toda tudi monarhi so liudie iz dc- ianj dTiifiih Ijudi. Človeško je razumljivo. ,ako sem prestal obožcvati princa Bis- niarcka, ko je začel svoj boj proti menu toda moje občudovanje do velikega dr- ža\mika je ostalo neporušeno. Ko se-m bil še pruski princ, sem si večkrat pomlslil: Da bi veliki kancler živel se ninogo let, «Ja bi mi bila dann niožnost vladati skupno ž njirn. Od dru- ge strani pa me ni moglo to sfJoštovanie t!o princa pripraviti do tega, da bi te- daj. ko sem postal cesar, prevzel otlgo- vornost zai prinčeva politična dejanja, ki so se mi zdela z.^rešena. Po moji sodbi je bil Berlinski kongres 1887 poll- tKen pogrešek, istotako kulturni bo? proti katoličaiiom. tudi ustava cesarstva k bila prikrojena po izvanrcdni postavi k ander ja: njegovi veliki skornji niso biU prikladni' za vsakega. Nato je prišla zii- konodaja za zaščito delavstva. Ciloboko sem obžaloval spor, Ki je nastal med lKima, toda jaz sem moral iskati pot sprave \ svoji notranji in znnanji politi- ki. Zatorej se nLsem mag el odločiti /.a boj proti socijalni demokraciji. ki ga je zahteval princ. Toda vse to ne more zmanjšati niojega objudovanja Bis- marckove politivne veličine. On bo \c- Iial veidno za ustvaritelja ncinške dr7a- ve in ni ga eloveka, ki bi bil napravil za svojo deželo več kakor on Moj tragičen položaj glede Bismar- cka obstoji v tem, da sem bii jaz nasled- rik svojejea. deda in sem takorckoč prc- sJiočil cno generacijo. In to je težavno. Imel sem opraviti s starimi možmi, ki so /Jveli bolj v preteklosti ncgo v scdanjo- sti in ki niso ustvarjeni za bodcčnost. V 1. 1886. sem' imel osebno zadošče- nje, ko mi je Bismarck povcril tielikatno misrjo s tcm, da me je poslal v Brust *n je rekel o meni: »Ta !*j nekoč sain svo; kancler«. Torej me jc princ vcndar-le ze tedaj upoštcval. Ne ijojim sovraštva na- prarn njemu zaradt izdania tretjega zvezkn njcffovih spoininov. Vendar'pa ni bil sedanji cas prikladen za objavo teh spominov. Sam Bismarck bi se o- brnil y grobu, če bi vedd, v kakšnih č^i- sili je izšet ta zvezek in kakSen učineic je imel. Dalje ocita Bismarcku, da si ni v Z"o- nanjem ministrstvu vzgo.iil narasčaj». ampak samö vertue uradnike, nesposoD- ne za sodclovanje. Viljein pravi, da Jc stal princ kor kaka granitna skala na travniku, Ce jo premaknes, dobiš spoctaj nič drijgega Kakor Crve in usahle kore- nine. V bistvu se dajo te izjave bivšej»a nemškega cesarja reasumirati v tem, da so povzročila vsa nesporazumljcnja me» njim in Bismarckom le njuna različna politična naziranja, ne pa osebnl niotfvl, ne različnost temperamentov. Catulle Mendes: Resnicoljubni Peter. (Iz francoščine.) (Konec.) IV. Leopardi in psi so drvoli no gozdu x «roznim lajanjeni in rjovenjem. njim ]u sledila razjarjena lnnožica- Kakor bi. se bil hipoma prebudil, ]C planil nagi človek iz grmovja. Spoznal jc, ker je imcj v sovra'znikih Zc clovou skušnjc da njega lovijo. samo trcnotno je prcmiSIjal, če bi se ne pustii prijeti, grizti, raztrgati m pojesti. brez tipora m bega. Njegovo življenje v samotnem kro- zdn je bilo žalostnejŠc kakor najffrozo'w- tejša sinrt. Bcžal jc prod Uudnii, ker sl* je bal, da bi zopet koga razžalil s svoji- mi rcsnJcoljubnimi bescdami. Ležal }e v travir ali pod kako skalo. Solnce ga .ve pekJo, v ciežju je zmrzovah iedel je ko- renine in drevesno skorjo, zverine so an preganjale. Preje je bil lepega obraza. vitkega stasa, nežne kože, scdaj pa \c iinel dol^e lasc in zmrscno brado, polno trnjev in trave, koža jj bila razprafika^a (xl vej, roke in noge so mu krvavcte, .?las njegov je bil podoben glasn Tanjc- n\h živali. Postal ic divj? mož. Ker pa je imel, kakor vsako bitje, zeljo do življenja. ni dolgo prtmiilJ*J, kaj naj stori. Glasovi leopardov in psov so se bol'j in bolj približcvali, stegnil ?e roke, povesil glavo in se spustil v no- tranjost xo/vda, kjcr bi se mosoCe skrll. Trije meseci so že pretekli. kar se je klatil nag po gozdn. Kakor jc bila njego- va nesreča velika; taka ni bila kakor v tem tremitku. Da je bežal ni bil vzrok, ker se je bal, da bi kedo mimoidocih ne vidol nagega. Tekol je prod1 /.obmi in krcmplji živali in !judi. Ce bi ga dobili, bi mu razpraskali kožo, oJpiii trcbuh, stisnili bi inn vrat. Mod vpitjem loveev je slišal plapotanje Pcruti, kakor psi m l^opardi bi planili divji ptiči nanj ter n- :srali meso iz njega. Bežal ju v divjein tcku. skakal je čez .iarke in skale. Spu- ščal se je od veie do vejie, kakor velikc afrikans-ke opice. Zaslcdovalci so se mu vedmoj bolj približevalk zdelo se mu jc trenutno, da Cnti že sapo za lirbtorrv Moči so mu začelc pešati. obnpaval ie nad svojo rešitvijo. kri ic barvala travo in kamenje, mislil je. da k izRubljen, Ro je zapazil naenkrat prcd sabo razpoKo v skali, votlino je /agrinjialo zagrinjaK/ bršljana. Požuri] se je in stopil v votlhio. Za Boga, kaj je vklel v njej, v oaroC»u inJadcpi'ia ie lcžaJa lep;^ naga da ma. sv ccr jc bilo vroče, vendar se mu je euci- 110 zdelo. Spoznal je svojega brata Aynierila, ki »li šel v Carigrad, kakor Macabrus ni šel v Toiilousie in čisto damo Clennonüo cles Iles-d'Or. Razjaril se je 'nad načl- lioin, kako CIcrniouda praktično izvršu- ie svoje pobožnosti. Tako, njega Je da?a obsoiliti na tako hudo kazen, ker jo je enkrat poljubil v rox/Ju. sama pa ujran.ta take orgije. »Pomislite, ;^osp'xlicna,« je zakričai, »stvar se ne bo taivo koneala, kakor vi upate. Ves svet bo spozna». kdo je vzroK moji nesreči. predno me bodo raztrgaie zverine. bom mcvzkim in ženskaiii. ki me zasIeiTnjcjo, vse povedn?.* Obrnil se je, «>dprl votlino, pro« katcri so tiščali leoparcti in psi, razdra- ženi vslod vpitja gospodov in tlam. Clcr- momlii rn pušaivnik sta pokleknila pio- denji ter ga s povzdigTijonini! rokarm prosila, naj ostane. | «Oospod, gaspod,^ je jadikovala an- J ma, »takjospodična. poidite precf te iiivjc prejfanjalce, seveda sc morafe prejc obleci in pocc&ati lase. da zadobim zoptt r/aJtlonjenost gospbdov in dam z Sims 2. i^OVÄ DOBAi M<*v. 119. Polifičsie vesti. Vse za Ljubiiasio! Izstopili so iz nc- mokratske stranke v sledcčun vr.stnem redu slcdeči gospodje. R. Pustoslernšek, dr. Triller in dr. Ravnihar. Motivi: me- ralni cilj: skrb za bolo Ljubljano, da se jo reši iz krempljev klerikalnega zrnaja in iz objema koruptiie dcmokratske stranke, sredstva: moralna in Casnia. Verjcten uspeh: vreden izdajstva staro- Jiberalnih kranjskih bojeviwkov na slain leta. Po sreeni /magi, psero.icnje vsesa. javnega življeiija v Ljubljani v zuarrie- nju absolutne neoporečenosti in zasiu- ženega počiika -- na ceji črri zinaga. pravc jugoslovar.ske dcmokracijc J?rez kapitala, brez jank z modernimi soc>- jalnimi gesli v blagor Ljubljana! Velevažna mednarodna odločltcv glede nase kraljevine. Mešano rnedna- rodtio sodišeo v Ženevi, v katerem }c prcdscüiiik Švicar, prisednik pa Nemcc, je v procesih, ki so se vodili proti naSl državi. razsodilo, da ni kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovenccv nova drZava, marveč stara kraljcvina Srbija z novmi hnenom in z razširjenim ancktiranim o- zenrljem. Našo državo sta v Zenevi za- •stopala vseučiliški profesor dr- Drago- Ijub Arangjelovič in kasaciiski sodnik dr. Dusan Subotič. Ta razsodba ima, ka- kor piše «Balkan», za nas tc-!c pravnc posledice: 1. Da se iniajo spori o likvi- daciji sovražnc imovine razpravijari PTed našimdržaviiim svctoin, ako se ro- ži radi nepravüne likvidacije, a ne preff mednarodnirn sodisoem. 2. Da sc pro- *dajna cena likvidirancga imetja izroči reparacijskemu iondu na korist naših o- s'kodovanth državljanov in ne r.eposretf- no lastniku dotienega imetja in 3. oö- klonjen je sprejem novih tožb. ki jih jc bilo na stotiue in ki hi vse končale na škodo naše državc, ako bi biia ta novu, a nc stara država. Demokratski sporazuni. Od vscn stranildržave prihajajo na vodstvo stra-rr- ke čestitke in odobravanja sklepov gla\- nega odbora. Radikali priznavajo brez ovinkov svojc iznemideuie hi nezadovoTj- nost ter s>e; ieze, da se je Davidovič pod- vrgel večini. Raidikali so misliii sestavlti novo vlado s Pribičevičevim delom oe- mokratske stranke ter bi imeli tako od- ločilcn vpliv v vladi. Davidovie pa Je opazil nevarn.o'sj iti r.\n prekrižal račn- ne. Pašič zinagal v radikal nein klubu. Na posvetovanji-h radikalncga kiuba so govorili Ljuba Jovanovič, dr. Marko- vič in Pašie, vsi so naglašali, da je situ- acija, ki jo je ustvaril zagrebški kongres težavna in so jo sklepi demokratskega kongresa otežkočili. Pašič jc naglaSa*, da ie koalicija potrebna, umcstna bi bl- la samo rekonstrnkcija kafeineta. Iz ko- munikeja, ki so ga stilizirali Uzunovič, Ljuba Jovanovič in Odavič je razvidno, da se je Pašiču posrečilo izogniti se sc- stanku glavnega otdbora radikalne stran- ke, za katero je prijavil svojo udelcžt>o tudi Protič. Vojvodinski radikalci so za- grozili, da bodo nastopllt proti stranKi, ako sc ne ugodi njihovim zahtevani. V. Preteklo je od tedaj nekaj časa. Marcaibrus je še vedno produjal vino >n ga počasi pil. Mladi puščavnik je nadaljcva! s svojimi [jtibeznjivimi čudeži, gospod Pe- ter de Pierrefeu pa jc tako lagal, da s:a je vse raido imelo. Vsak je želel njegove družbc. Njegov prijatelj je postal tudl o- pat Betiigcn Spagnnolo. Nekoč mu je rc- kej pri neki ccrkveni slavnosti: »Takrat sc(\am je gotovo zmesalo, ko ste trdili, da je mla-di menih, ki :ne je sprcmUaf, deklica, pa pnstiva to. Sedaj ko ste svo- znali prejšnje Saži in zoipet govorite rc- snico, se mi zelo dopadete.« Peter ni hodil vcliko po zabavah, «- stal je najrajše v svojeni gradu. In z-aliaj? Saj niu je bila vendar družica lepa #gospodična Huiitita, katero je poročil. Sreono' sta živela v starem Riaan, čeprav ie bil napol podrt in ie vcter pv- »hal skozi okna. 7akonsku sreča jima Je bilo večje bogastvo, kakor vse drago- cenosti. Ljubila sta se in kaj hočetc veC. Včasih, ko je bil sam, sc je zamLslil * star<; sanjc. Pekla ga je malo vest, prc- mtšljujoč, če ni vrednejši: m človeKa več ko rair, spošto\ anje in ljubezcn, po- štenost, četudi je združeno z nevarnostjo žrvljenja, govoritt vesnico. I Predvsem zahtevajo ministrstvo pravdc za dr. Miletiča, mmistrstvo za agrarno reformo za Qrlino in mesto pomočnika i ministra saobračaja za .^eviča. ! JuKOslavi.ia proti reskim fašistom. Komandant naših obniejnili Cu-t jc posiaJ na Snšak kapitana, ki je ta.m zbraniin fašistom sporočil, da jih bo napadla na- ša vojska, če ne zapuste Su.šaka. FaSlsti so se vrnili na to na lOeko. Konfereiica Pašiča s I^üdjeni in Omerovičeni. Dne M. tni. jc sprejel !F*a- šič minustra Puclja in Omcrovič«, s ka- terima se je razgovarjal o poüticnem položaju. Omcrovič se je strinjal s PaSi- čem, da je koaiicija zrahl.iana. Pasič je izjavil, da n.e želi kr:/e, pač pa jc pn- trebna rekonstrukcija kabineta, kor to zahtevajo radikalei. Pacelj jo naglašal. da stoji njegova stranka na stališčn, da se ustava ne snie rcvidirati, ampak naj se ])opolnonia Izvod'j. Pa.šič .10 obvesttl Omeroviča, da bodo muslimani moral! dati. resort trgovinskega niinistra, .kcr ga zahtevajo vojvodinski vadikalci z^nc. demokratom bi se pa dalo mesto pod- predsednika vlade in to Pavidovicu. i Razpravni program narudiie skup. seine. Dnevni red za plenarno sejo na- rodne skupščine dne 17. tm. ic siedet: Poročilo devetčlanskega odbora o za- konskeni naertn glede izprenicnnbe z?.- koria o splošni npravi, poročilo hi prea- log devctčlanskcga odbora o obdolžit- vah poslanca Saviča proti poslaucn Be- ninu. Po sprejetjn teh poročil bo Ieto5n?e zasedajije zakljneeno. UUitnat fašistov rimski vJadi. Fa5l- sti so stavili vla^i ultimat, vsled kaie- rega je sklonila rn/piu^i panarnent in ltvesti pri novem parlamentu volilno rc- lormo. Katoliška üarodna stranka ie na- ^tcrplla proti lašis^on,. Fašisti zas^dii Sušak. Pn^la.^i. Ki so nalepljeni pj KtKi naznan.ia..c, ;!a )c ([' Annunzio 'Ojct osebno prevzel vou- stvo nad rešklmi fasisti in arditi O'je- ptin je pro;;:aMi I). Annnnzla mobillza- cijo. Na Reki se zbirajo velike rrmoZice fašistov, ki neprestano dovažajo eks- plodivnc snovi, inuiiicijo in orožje. Due 13. tm. so zasedli fašisti Snsak ter zaceli preganjati omladino. Našc lwdstvo ie v velikem strähn, zlas'ti ker m vrdi mibe- iiega izhoda h te sitnachc. Ta dogodef: je povzročil v Beograd« veliko razbiir- jenje. Fašisti hocejo preprečiti sporazuni o izvi'dbi rapallske pogodbc ki bo vsaic hip podpisain, nakar bi bil Snšak z oko- lico izročen Jugoslaviji. Madžarski iašisti v zvezi z italijan- skimi. V Madžarski obstoia 12.000 mo« broječa množica fašistov. ki jc oboro- žena s topovi in roinim strelnim orož- jem. Kaikor trdijo vesti so niadžarski ta- šisti prejeli od italijanskiii en million ilr. Vlada je zbrala vojaštvo in zendarmerijo v Bndimpešti. Brodburryjey načrt za sanacTjo ¦Neincije. Reparacijska komisija sc je bavila 14. tm. z Brodburryjevim načr- tom, ki ga deli v tri dele. V prveni pravu da je treba Nemčiji ornogoeiti dovoljcnc kredite, da izgineio v treli all stirih lctiii vse oibveznosti iz budžeta. V drugewi delu povdarja. da jc treba z dr:?avno banko takoj pričeti pogajanj'i zaradi n- peljave novih vrednotnic na podlagi zla- te rezerve državne banke ter določifi vred-nost te nove markc. V tretjem pa 'stoji na stališčn, c!a sc mora reparaeij- ska komisija preurediti. Angiija meni, da je treba izvesti sanacijo takoj, ker gro- zijo Nemčiii slieue razmere, Uakoršne so v Avstriji. Cetjske noviee. MESTNO GLEDAUŠCE V CELJU. V torek 17. oktobra abonement pred- stava: gostovanje naroclnega sledaliSCa kraljevHie SHS !z Uubljane »Jack Straw«, kouiödija v treh dejaniih, režlser B. Pntjata. Začetek točno ob 8. uri zve- čer. Med predstavo vstoo ni dovoljen. Podružnlco »Švabskonemškega Kulturbunda« za Kočevje, ki se je slo- vesno ustanavljala z velikimi izziva- jočimi slavnostmi začetkom septem- bra, je vlada razpustila, ker je po- družnica prekoračila svoj delokrog. O- paža se povsod, da se godi nemškemu kapitalu med nami predobro, sicer bi ti neznatni nemški drobci, ki žive od slovenskega naroda, bili pač drugačni- Povodorn ustanovlienja sedaj raz- puščene podružnice na Kočevskem je izgledaSo tako, kakor kedaj 1. 1908. ; ali 1914. ko ie od Maribora do Ko- čevja, po vseh renegatskih mestih in trgih odmeva! klic resniene kulture nasüi »Nemcev«: »Nieder mit den Windischen, nieder mit den serbischen Schweinen und Dieben«. Nad raz- pustom te podružnice se zgraža »Cillier Zeitung«, naslednica tiste »Deutsche Wacht«, ki je zamenjala samo ime, služi pa tisti nemški go- spodi, ki je nekdaj v Celju povzročala vsa nasilja in vse grdobije, kakor jih politična zgodovina ne pozna. Izgleda, da nas bodo tisti, ki so še pred par leti po Celju razbijaü, ki so nahrulili na cesti vsakega kdor je govoril slovenski, ki so iz kavarn metali mirne goste na ulice, ako so govorili slovensko, — drzno učili dostojnosti in pravice. Sadna razstava v Celju. Ako- ravno je čas za takšno prireditev že precej pozen, se je vendarle odbor Sadjarskega društva za Slovenijo od- ločil, da vprizori v dneh od 2l. do 24. oktobra v Narodnem domu v Celju obširno razžtavo poznega namiznega sadja, grozdja ter sadnih izdelkov kakor konzerv, posuSenega sadja in dr. Društvo je pri tej odločitvi uvaže- valo pred vsem dvoje: 1. izredno bo- gato sadno letino, ki omogoči, da se pokaže sadje v naravnost izborni kakovosti in 2. dejstvo, da je treba našemu sadju odpreti pot v ino- zemstvo, da se obilni pridelek naše zemlje v prihodnje izkoristi kar naj- ugodneje. Treba je kupeem pokazati naše blago, vrhutega pa tudi našim producentom ponuditi priliko, da spo- znajo na razstavi pripravne in hva- ležne vrste, ki se naj razmnože in goje mesto marsikaterc nehvaležne navlake, ki se še sedaj Šopiri po naših sadovnjakih. Raditega bi pač bilo želeti, da bi si prireditev ogledali v prav obilnem številu naši kmetje in to v nedelio, 22. tm. ker jim tega radi preobilnega zaostalega dela ob delav- nikih pač ne bode mogoče. Razstava ima pa tudi namen, navdušiti posebno še našo rnladino za to prelepo in pre- koristno panogo našega narodnega gospodarstva. Zato bode v pondeljek in torek t. j. 23. in 24. tm. prireditev na razpolago posebno šolski mladini, iz mesta in okolice, ki si jo bode ob zelo znižani vstopnini lahko ogledala. Šolska vodstva se vljudno vabijo, da izkoristijo to lepo priliko kar največ mogoče. — Po došlih obiinih prijavah je gotovo, da bode prireditev uspe!a prav častno, na občinstvu samem je pa ležeče da bode izkoristilo to pri- reditev sebi v veselje in vzpodbudo naši za sadjarstvo tako ugodni do- movini pa v ukras in dobiček ! iz delavskih krogov. Na naslov poslovalnice okrajne bolniške blagajne ljubljanske v Celju, prosi podpisana poslovalnica. da priobčite sledeče po- jasnilo: Žal, da je nepobitna resnica, da morajo bolniki čakati v veži poslo- valnične hiäe za izplačilo podpore, kakor tudi v isti hiši pred ordinaetj- sko sobo g. dr. Dereanija na mrzlem hodniku, kjer vleče prepih. Za odpra- vo tega nedostatka je biv^Sa okrajna bolniška blagajna sedaj okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, kakor tudi poslovalnica v Celju sto- rila vse potrebne korake pri merodajni oblasti. Vse tozadevne vloge, urgence in osebne interveneije so ostale brez- uspešne. Poslovalnica je namreč že lansko leto in neštetokrat tudi letos prosila stanovanjsko oblast v Celju, da dovoli izselitev tujih strank iz po- slovalnične hiše št. I in 3 v Vodni- kovi ulici v svrho, da se prezidajo po- slovalnični prostori, kateri so za se- dajSno poslovanje premajhni in nepri- merni, da se napravi za bolne Člane primerna čakalnica in da se priredi višjemu zdravniku okrožnega urada g. dr. Dereaniju primerna ordinacijska soba s čakalnico za bolnike. Stano- vanjsko oblast se je posebno opozorilo še na dejstvo, da je za bolnike, ki pridejo k ordinaciji in po podporo nujno potrebna čakalnica, ker moraio sedaj Čakati v veži na mrzlem, kjer se lahko ponovno prehlade in nakop- ljejo še hujšo bolezen. V slučaju kake epsdemije obstoia pa velika nevarnost. da se radi sedanjih nevzdržnih razmer Jn pomanjkanja prostorov pri poslo- valnici razširijo in zanesejo kužne bo- lezni po celem mestu. Iz zdravstvenih in socijalnih ozirov je torej nujno po- trebno, da se poslovalnici prizna in dodeli v njeni lastni hiši večje število posiovnih sob. Stanovanjska oblast pa na vse tozadevne vloge še do danes ni ničesar ukrenila, niti dala posloval- nici možnost, da bi se pritožila na viSjo inštanco, akoravno je odložila vso naüaljno odgovornost za posle- dice, ki bi vsled tega nastale. Kar se pa tiče kritike o tukajšnjem urado- vanju se sklicujemo na dejstvo, da pride po podporo vsako soboto po 120 in več bolnikov. Vsi ti bolniki so točno odpravljeni do 12. ure po vrstnem redu, kakor prihajajo. Z vsakim bol- nikom se uradniki pri ugotovitvi o upravičenosti, izračunavanju podpore, izplačilu itd. zamudijo povprečr.o po 2 minuti, tako, da je vseh 120 bolnikov točno odpravljenih v 4 urah. Še kako hitrejže uradovanje pa je iz tehničnih razlogov in radi pomanikanja prosto- rov popolnoma izključeno. — Poslo- valnica ljubljanskega okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Celju, dne 15. oktobra 1922. Upravitelj: Šmigovc. Trgovska nada2jev»lna sola v Celju prične z rednim poukom v torek, 17. oktobra ob 16. (4.) urj. Pouk se bode \r- šil tudl v tern solskeni ietu vsak torek in eetrtek od 16. Jo 20. ure. Ponovno opo- zorimo, da je obisk te sole obvezeij za vse trgovske vajence in praktikaiite (vajenke in praktikantinje) Celja in jije^a bližnjc okolioe. Izvzeti so samo ont, ki so že dovršili javno trgovsko nadalje- valno šolo ali solo, ki jim je dala visjo strokovno naobrazbo, kar je pa uraCno ngotoviti. Ciremij trgoveev v Celju p«- trdi uciio izprieevaio samo onim vajen- eern, ki se fekažejo z odhodnim izpricc- valom trgovske nadaljevalne sole all s potrdilo'm iste, da so glasoni predloženih šolskih izprieeval dosegli smoter trgov- ske nadaljevalne iok prcseiüa.ioCo i^- obrazbo. Hirnen. I\)rocil se je v nedeljo !.a vsled preveJikcgj smradu zavrgu in se luko izosnili toziili posiedic. DrZ. pravdništvo v Cclju .ic vlo/ilo nroti brer- vestnežein pri celjskem okrožncm sotfi- šču obtožbo, ki je obsodilo h\ lilastaua na I teden zapora, 1\ Cujcša na 4 tetfne zapora in Mart. OJogovseka. ki je pn- sredoval iii dajal kot ^živinozuravnik« nasvete, na 10 dni zapora, pri vscli po- asirenega s trdini ležiš&m in postom. Naravnost čudno je, kako .ie mo-gel dobi- ti Cuješ obrtno dovoljenjc. ko je že c?e- setkrat predkaznovari. Marsikatera svi- nijarija bi izostala, ako bi politična obiast pri podeljevanju koneesij postopala ri- gorozneje. Obrtuiški sestanek se vrsi v čerr- tek dne 19. tm. v hotelu »pri Pošti«. N*a dnevnem redu ie zanimivo, poduOIJivo predavanje. Zaeefck točno ob S. uri. Dijaška kuhinia v Celj» je sprejcia od 11. do 30. sept, razmi že objavljemn daril še siedele prispevke: po 1200 K: Sa. Ana Ritovšek, posestnica v Žožtanju; po 800 K: g. Novakovie v Zeirninu vo g. Rud. Kranjcju, pro». v Nov. mesrn; pu/100 K: g. Janko pl. Tomoa, grajSčak v Šmartnem v Rozni dolini. Neimenovr,- ni v 2ateu je podaril vrečo bele moke. Srčna hvala. Dijaška kulit'iju v Celjn je spreje» od g. r!niilijana Lileka, vladueg-t svetm- ka v Cel.iu, v spomin na svojega sina Vladka 200 K. SHke vsesokolskega zleta v IJublJa- nl se lahko naroue pri br. Novaku v pcm- deljek, spüiIo in petek od 7.-9. ure zve- čer v tclovadnici. Dajte incsini ohčini, kar ie njenega; Nc'kü celjsko kavamiško podjetje .le traj- no zanernarjalo pobiranie davščine mi ponočni obisk gostiln in kavarn. Kakor slišimo, je mestni magistrat dotiönerrm podjetmku predpišal za prikrajšano dav- ščiuo znesek 2000 Din. Pnobčiijemo ro gostilničarjeni in kavaniarjcm v Celju v svarilo z d'osrnvKom: spoštujte zakonc. Proti gostom, ki se branijo plačati predpi sano davsčino, se bo istotako rosropa?o. Vsi stavinio v vsch poffledih na Tucsrno «bčino veiike zalitcvc, zaveciajmo sc, da smo clolžni- tiuli iiosiii iiredDisana !>"e- lneiia! Nepretrgano uradovanic v odvetni- škili in notarskih pisarnali. Kykor znano, so uved'la sodis^a zu cas od IS. 10. \K)22 do 15. 4. 1923 nepretrjjano uradovan?c od 8. do 14. iirc, čcrnur sta se nidi pri- družila že oiba %g. notarja v Celju. -.- Za oilvetniško uradništvo pa še vetfnu veljajo uradne urc vA S. do 12. in od 15. ¦do 18. urc, kar v sedanicm casti potovo ne more koristiti odveiiiiskiin pisarnairi; kajti ob 14. lui bodo soduijski nradi z:-.- prti in po tcm casn nc bode vcč mogcCe pri sodišču ničesar poizvedcti. Razvrn tega pa se z uvedbo nepretrganega n- ¦ radovanja štcdi tiidi karjava in luč. U- radništvo v odvetniskih pisaniah pros! torej, da p. t. 5efi v odv-tniskili in osta- lih notarskih pisaniah ecljskega okrozja iivedejo lieprctr.^aiio urado\anjc cnaXo, kakor pri sodniji, od 8. do 14. ure Prosveta. Glazbena Matica v Celiii naznanya, da se vrši v soboto 2i. tin. ob vgo. un zvečer \ veliki dvorani Narodncga cio- ma koncert najodHčnejše- slovenske pev- ke »ospe Pavle Lovsetovc. Na glaso- virju jo spremlja ahsolvenlka ijuWjan- skega konservatorija Rospodična Nilka Potoonik. Sloves, ki si ga je pridoblia gospa Lovšctova s svojiini konccrti ži- rom naSe domovinc, posebno v Iieogra- cln, kier jo je kralj Aleksandcr odlikovai z reclom sv. Save, nain janici za prvo- vrstini užitck.^ Giazbena Matica v Celjii vabi vse občinstvo, da se Koncerta v najvecjein številu udeleži. Sporcd priob- Oimo prihodnjic. Slovstvena čitanka za meščansRe sole. Te dni i^Iclc pri kr. zalofti šoLskih kiijig in učil v Lju-bljani knjiga: J. Bri- nar, čitanka za nicščanske sole IV. del (Slovstveina čitanka.) Ccna je za sedanje razmcrc zmerna; pri poltrdi vezavi 17 Din., s platnenim hrbtom 19 Din. Josip Jurčič, Zbrani sr>isi III. /«e- zek. Uredil dr. Ivan Prijatelj. V Ljubija- ni 1922. Izdaia in založila Tiskovna zs- drnga. Strani 42 -f *?34. Cena Pin 30.— «po pošti Din 2.50 več. Dolgo pričakovam tretji zvczek Jurčičevih zbranih spi- sov v Prijateijevi redakciji je pravkar iz.šel. I'rinasa zanimiv«) povest -/Klooter- ski- z'Olnir« in prvi slovens'Kr ron;ar Do- seti brat«. Ob-jnia je napisal dr. Prija*c!j 42 strani obsegajoč uvod, v katcrein nawi na niojsterski načiii orisc post.'mek m literarno ocono obeli Jnrčičevili po\es:>. j Zlasti uvod v Des-jtoga brala .ic studija. vredna najvecjoga v])ostevan.ra. Ni-j nianj zanimivc so nidi urednikove opombe. Tz piatnic III. zv. .lurčičevih zbranil; spisov izvemo, da izide pri Tiskovni >. a drug I v kralkcm I. zv. "r. Mnslja PotllisnbarsTte- ga in I. zv. Levstikovih zbranih .spisov ter dr. Fr. Prcšerna Zb'ana dela, ki jtli pripravlja dr. Fr. Kidrič. H. Sienkiewicz. Z «jjnieni in «nu- cein. Povest iz ciavnili dni s sükanr. Prevcl dr. R. Mole. 11J - snopič. Zaloziia Tiskovna zadruga v 14i:b'.;ani, Preser- nova ulica 54. Strani 12y. — 192. Cena Din 7-50. Tretji snopič novc izda.'c vew- kega idi zanimivey;a Sienkiewiczevcsa zgodovin-skega romuna je iz$el ter :e o- premljen z -epinia ilustracijama. ia :n prva d'va snopiča sc clobira pri Tiskovr:» Zadrugi v Ljubljani. Znižanje tarlfe za prevoz 2ival- ske krme. Ministrsivo Poljoprivrede i Voda v Bsogradu sporoča sub br. 28. 147/1V 7, dne 4. oktobra t. 1., da is prometni minister pod K M Bf. 30.162/ 22gdovolil olajSave za prevoz tritisoč vagonov Živalske krme za pasivne kra- je in to takole: 1.) za seno in s!r.mo računale se bodo vozarim) po tarifnern razredu »C« za 5.000 k;,r; po specijalni tarifi br. »3« za 10 000 kg. 2.) sea zr- nato hrano in mlinske proizvode (nio- ka, otrobi idt.) računala se bo tarifa, ki' je bila v veljavi 30. junija t. 1. (po- pust 33%). Zr.jžane tarife veljajo pod sledečimi pogoji: 1.) Tovorni list mo- ra biti adresiran na naslov Kmetijske družbe, kmetijskih podružnic, zveze kmetijskih zadrug ali občine. 2.) To- vornemu listu se mora priložiti uve- renje izdano od strani Ministarstva Po- ljoprivrede i Voda (Odeljenje za stoča- rstvo), v katerem bo označeno, da je pošiljatev namenjena za preskrbo rev- nih kraiev. Uverenje mora biti žigosano in numerirano od strani Ministarstva Saobračaja. Duplikat tega uverenja, istotako zig'osan in numeriran od Mi- nistarstva Saobračaja, mora prejemnile pred prejemom robe predati železniški postaji. Ako unikat tega uverenja ni priložen tovornemu listu, ali ako se pri izdajanju poSiljke ne predloži du- plikata, računala se bo polna vozarina. Krma se more nakupovati in izvažati iz Vojvodine, Srema, Vzhodne Slavo- nije in Podunavja. Za Slovenijo je odobreno, da se lahko uvozi 1000 va- gonov živinske krme. Kmetijska druž- ba, kmetijske podružnice, zveze kme- tijskih zadrug in občine, ki reflektirajo na te znižane tarife, naj takoj prijavijo število vagonov krme, ki jih namera- vajo iz zgoraj nažtetih krajev uvoziti, na naslov: Pokrajinska uprava, oddelek za kmetijstvo v Ljubljani (Marjanišče) da se zamore pravočasno naročiti za- dostno število uverenj. Prijave naj vse- bujejo: natančen naslov društva ali občine, vrsta krme (seno in slama) in gtevilo vagonov. O izdanih uverenjih vodila se bo stroga evidenca. Dnevna k^o^ika. Naša krona v Curihu dancs 2.30. Sokolsko drustvo v Vojiiiikii sc zn- liva-ljuje vseni, ki so kakorkoli prlspe- vali k tako krasno uspeli prirediivi »Vm- ska trgatev«, dne 3. tm. Fiurka »Pogoa- ba« se je uprizoriJa prav lepo in vs- igralci so se potrndili. Občinstvo je bho prav zaidovoljno. Umrla ie v soboto .14. tm. ob pol 10. uri zveoer po mučni bolezni v 51. Ietn starusti ga. Suzana Skaza, veleposesr- nica v Velenju. Pogreb se jc vršil v poi:- deljek 16. tin- iz javne bolnice v Celju. na pokopališče v Šmartno pri Velenju. Bla- gi pokoj'iiici večen mir, težko prizacJetf rodbini naše iskreno sožalje! Prenos kosti dr. Pačua. Zemeljske ostanke doktorja Lazarja Pačua, w'i'o'a najboljših finuit^nili ministrov so 1 cpeljali te d.v z Vrnjaeke Ranje v I'icograd. PogreT-a so se udeiežiii zastop- L'l.i kralja, eel ok inn a vlada i. tr.inistr- skim predsednikon? Past:-.-,; na eelu, be- ograjski župan Vol\-i Mitrovič in pred- stavitelji raznih korpatacii. l.it.'ba l)av:- d"vic je inicl nagrobni govor, v kate- 2vin je sJavil poloMik.i kot v.iilu^a :ir- /dvnika in n.x!o:; i'v;. Nagrade na !ia|duskc »lave. Mlnr- sirstvo notranjiii del je razpisaio nn^ra- de za Vukasina i\1.'i)vi0a in Savo lC;n- |)opoviča l>o r)0.!'00 dinarjev; za Diaso Preleviea,'' Milijo liožoviča. Milosn»-n Nikčeviea, Jurija Kustudica, Ilijo Lu'<\- oeviea hi Radojico Nikčcviča pr .?0.nh(> dinarjev. Važno za proiesork. Beograjski Ii- sti javljajo, da je iniiiistrstvu- prosve^e O'bvestilo pokrajinske nainestnike, da tz- dajo naredbo, vsled' katere nc more uu- beden nastavljcnec iti iz ene pokrajinc v drugo brez predhoi]ne.ua dovol.!en.la nu- nistra prosvetc. Avtomobili za ministrstvo zdravja, Ministrstvo naroidnega zdravja jc oc?o- brilo, da se na ime reparaeij nabavi rz Nemčije 60 avtomobilov, ki bodo služiii cpidemijskim potrebam in za prepeljavo raznih bolnikov v bolni'snice. Povišanje draginiskjli doklad oro7,- tiikoni. Predlog rninistrstva prosvete, da se povišajo -orožnikom draginjske dokTa- de, je bil spreiet od finaiičnega minisir- stva. Nepoznana dela F. Sevženka. Ce- ški list »Naše kniha« javl.ia. da so bile v knjižniei ruskega general a Renncn- kannpfa najdeni do stxlaj še neznani ro- Kopisi lolstoja, Oogolja, Tarasa Sev- eerika, Puškina in Turgenjcva. Razsta\- ljeni so ti rokopisi v kraJjcvski knjižiiTci \ Kopenhagenu. SpecijaKtete glasovitili liudi. »Oevre« pise o speeijalitetah glasovitili Ijudi ui pravi nicd drughn: Ljeninova speeijatl- teta je, da vedno uniira. Vsakih sllri- najst dni prinasajo ruski in škandinavsKi listi smrt velikega boljševika, ki sc to- ga svojim grobokopom. Specijalitcva Viljema 11. je, da se ženi... Nckega lcpc- ga dnc se lahko pripeti, da je Ljenin *i- rnrl ali da sc je ex-Kaiser oženil. Teciaj bodo vse novine, ki so /c leta objavljate smrt in poroko, pisale: »Mi smo prvi objavili. •. « iKako so bili plačani veliki umetnirl v prejšnjih easih? V »Revue des Mon- des« beremo: »Seviliski brivec« jc bil placan s 500 franki, strasburški nadš?^ot je ^drago« kupoval JVlozarta, za J00 isünkov meseČTio. Cimabue in en njegcv ueei7.ee sta prejemala skupno 23 lir na dan, ker so bili slikarji plaeani dncvno. üiotto je dobil za eno s'iko 90 lir, kl so poskočilc tudi na 200, ako ie bila slika veüka, plačevala se je pač umetnost po štirjaskih metrili. Rafaelo — bela vra- na — je dobil za eno sliko 5000 irankov, tüliko kakor ima danes kak slnga. Najstarejši časopisi. V Pekiiißu nn Kilajskem jc j>renehal izhajati list, ki jc bil ustanovijcn pred 1000 leti. Izhaial jc od desetega stoletja kot »Vesti iz F*e- kinga«, pozneje, si je pa da! §e angle5ki naslov «Peking; Gazettes Še starejsi pekingski list je »Čin Pao«, ki izhaja isc 1200 let. Zgodovinska ulika bana Jelačiča. Rudolf Petri, nadkisnektor Južne želcz- nice na Dunaju, rojak zagrcbčana JurKa Kurzmana inia lepo sliko bana JelaelCa, ki iina zgodovinsko' vrednost. O postar- ku te slike se pripovediije: Leta 1S48. jc stanoval general Jelačič, katercga so Madžari obsodili na smrt, skrit, da niliče in znal zanj. Stanoval je v hotelu »Kö- nig von Ungarn« v 4. okraju. Denunci- janti so prijavili Jelačiča policiii. ki se je podala v hotel, da ga prime. UostilniCar Jordan pa je ipreoblekel Jelaeiča v oö- Icäu hlapca ter ga je rrepo!j;:l prcko šta- jerske meje. Iz hvaležnosti mu je poslal Jelačič, ko je postal ban, doprsno sliko v oljnatih barvah . Nova oblika ustanöv. Lord Desbo- rough se je zavaroval za 10.000 funtov šterlingov, v korist St. Dunstarm, zavo- da za slepce. Kakor ie sam izjavil, 3e storil to raditega, da bi opozoril tudi dru- ge na te vrstc ustanove. Res so sc zn- varovali tudi drugi bogataši raznim ao- brodelnim zavodom. Samomor topčiderskega upravitelja. Upravitelj topeiderske domenie Milan Trpkovič se je ustrelil v pfsa. smrtnora- njenega so prepeljali v bolnišnico, kier jc kmalu podlegel ranain. Trpkovie je prc- vzcl pred tremi leti upravitcljstvo to;i- čiderske domene. Ker se Ie dozdevalo, da ni vse v redu pri gospodarstvu, sc je določila komisija, ki bi pregleda>a kiijige. Iz strahu pred komisijo sc yi Trpkovie umoril, trdeč v zapuščencin pisniu, da unirje kot poštenjak in svan svoje olroke, naj se varujejn hudobnTIi Ijudi. Situosti radi podobnosii. Ncki jmo^ jr uaznanil svojo ženo zagrebški polielji. da mu jc ,k.rad!a dolarjc. Na kolodvoru ic ostavil detektiv ncko ženo, ki jc bira popoinoiiia podobna dolarski tatici. Ko so jo privedli na urad, jc dokazala, da sc >e vniila iz Amcri-kc in iinela tudi vse Jistine \ redu. Oškodovani moz ^c jc zaeiuIM. pozvan na policijo, ko jc videl svojo zem» »v drugi izdaji«. Medteni sn nasli pravn žcno- in jo privedli na urad Pred uratlni- kom sk. stali dve popolnoina podobni ženi. Naravno je, da se je ena drugi Cu- dila. Žc bolj se je ru eudil mož. ko mu je žena ogoreena očitala, da je skrila qo- larjc za omaro, ker predobro pozna sTa- bo stran svojega nioza. Potop jadreiiice »Zagreb«. Jadrcnl- ¦co <>Zagreb;>, last tvrdke liolujevic, je vrglo razburkano niorjo ob obalo KuTic. Posadka jc rešeua. To jc bila najvcčja Jad'crni'ea Jugosluviie. do!ga je bila 59, širolca 8 in globoka '-> m. Ladja je bila prazna in bi naložila v Mnvani fosiar. Bila je angažirana. / delom za celo leio, zato trpi lasiulk /uatno škodo. Smrt«i slučiaji v prciuogovnlkih /Te- (iiH.itnil; držsiv leta S92Ü. Urad za rudnr- ke jc izdal staiistiko o uesrečah in smn- nih siueajih v premo'govnikih /'cdinje- nih držav za-leto 1921. Iz iste ic razvicv- no, da se je to Uto ponesreeilo- nianj Iju- di kakor prejsnja. Ponesreeilo se je 1937 -oscb. tore] jil: ie bi!o 29S iv.avi Ka- kor leta 1920. Avstrija rešena? Ko sc je dr. Selpl vruil na Dunaj. je povedal. da jc Zveza narodov skleuiilu pttinagati Avstriji. Vse velesile in sosednjc državc so sklenlle z Avstrijo formelnc pogodbe za ohrani- tev in gospodarsko oibnovo Avstrlje. Sklenili so ohranilev samostojnosti, po- |)ohie .iieo'dvisnosti Avstrije, da sc izve- de nov finaneni načrt ob sodelovanju Zveze narodov, da se ustauovi notnn banka. ki izda nov denar, da se od strani Zveze narodov izvede finančna kontro- la. Zveza narodov boče dati Avstriji na razpolago kreditov za 540 miliionov zla- tili kron. Ena zlata krona ic vredna pn- bližno 15-000 papirnatih kron. torej öl . dobila Avstrija kredita v oapirnatih krona*i 8., 100.000,000.001) ali 8.100 mlli- jard. Ker so dosietiaj Ie astronomi raču- nali s takimi ogromniani številkami, na- redinio sledečo primero: srednja odcra- lienost solnca od zemlje je 149,000.000 kilomctrov. Ker so avstrijskc krone dof- ge nekaj čez 11 cm, jih pride na 1 meter dolžine 9, na kilometer 9000 in na ce»o oddaljenost do solnca i„345.500,000.000 ali okrog 1.345 milliard. Ker dobi Avstri- ja 8.100 rnilijard, bi niogla sogati papir- ¦nata proga iz sainili kron veC na Avstrija pomagati, ali to posojilo jo ve- že, da izvede finanene in upravne re- forme pod nad-zorstvom porokov, kl y.a. posojilo jameiio. Svicarska promctna ceutrala v Curihu naznanja, da ni v ^viei za pro- met turistov niti luksusncga davka ultl davika za prebivanje. Posamezna zdra- vilišča zahtevajo zmenie zdraviliSKe takse, katerlh iznos se uporablja za pw- sebne uprizoritve (orkestrc. igrc. sporte itd.). Zdraviliška taksa upravICujc ra prosti idostop v zdraviliškie dvoranc, za znižane cene pri koneertih, predstavan, muzejih itd., ter znaša od 10 do k vcC- jemu 70 Cts. dnevno. Tekoni zimske se- zone se penekod, kjer imajo posebne sportne naprave, zaihtevajo sportne tak- se v zncsku od 2 Fr do 7 i?r na tcJeii. Znatno število zdraviiišč sploh ne tu- hteva nobenih taks. Urad za inozemsko trgovino v New. Yorku. The Merchants Association v New-Yorku je organizacija za pospcSe- van.ie trgovine med Zedinjenlmi državn- ini in inozeinstvom, ki ima poseben odf- delek za zunanjo trgovino. V organizit- ciji je velanjcnih nad 600 večjih tvrdK, uvoznikov, izvoznikov, industrijalccv, baiikirjcv, skratka zastopnikov vseli pa- nog trgov&ke podjetnosti Ncw-Yorka. Organizacija se pa ne bavi neposredno z na'kupom ali prodajo, ampak pomasa samo pri vzpostavitvi irgovinskih stikov rued New-Yorsikimi in inozemskiini tr- govci. Organizacija vabi vsakega, ki želi v New-Yorku kaj nabaviti, ali pa lam kaj prodati, kdo.r želi im ena tvrcvk JStran^ -«iiLLJLi:«tt-LLJ.A-i- Štev. 119. ic all one panogc iz ^ospodarskih Kro- gov New-Yorka, da se obrnc na orftn- nizacijo tcr da ji sporočt svoje žcljc. 7n- forniacije se dajejo brezplačno. Naslov organizaciie je: The Merchants Associa- tion of New-York — New-York, 233 Broadway. Važjio za trgovce in indusirijafce. Uvoz pred 2. septembrom 1V22 uaroče- nega blaga. Qeneralni inšpcktorat je od- redil z odlokom I br. 18. 220 z dne 12. oktobra 1922, da smejo odbori za promet /. devizaini in valutami pri Nanxliii ban- ki in njenih podružnicah do -daljnjega iz- dajati odobrenja za uvoz prispelega tr- Kovskega blaga in za industrijo potre» nega rnaterijala, naročenega pred 2. septembrom 1922, ki že leži pri carinar- nicah air na postajah, če tudi ni bil pn- javljen v smislu odredbe I br. 11 25? z dne 1. septembra 1922 (Uradni list z due 6. 9. 1922). Odobrenja za uvoz se izdajii- jo brez prava za nakup deviz. Nakup cic- viz za to blago se uredi z novim pravii- nikom. Stranke, ki zaprošajo tuko octo- brenje, morajo toraj dokazati: 1- da jc bilo blago naročeno pred 2. seutembroTii 1922, kair mora biti razvidno iz faktur, komisijskih kopij all drugih dokiinientov; 2. da je blago že uvoženo. kar se dokafcc s predložitvijo aviz, tovornih listov ita. Na prošnje, ki ne bi vsebovale teh t\r.- kazov, se odoibrenja za uvoz no bodo •./.- dajala. Iz zdravstvene službe. Pri zdravsiv. upravi okrajnega glavarstva v Mariboru je razpisano mesto zdravstvenega iiaci- zornika, ki mu bodo poverjene tudi doi- žnosti ravnatelja bolnice v Mariboru. V celjski javni bolnici yc razpisano mesro asistenta za kirurgični ocklelek. NatanT- neje v Uradnem iistu. Utopljieiiee. Trije inoski so sc poja- \ili na orožniški postaji v Barkovljah ter povedali, da so videli jiekega moskega in žensko, ki sta se vrgla blizu Čedasa v imorje. Brigadir je sei z nekaj vojaKi na lice inesta ter še med potjo od niimw- idocili poizvedoval. Pri Cedasu je sm- pil v Coin in čez nekaj časa našel nioža. Ko so preiskali utopljenca, so našli pri njein izkaznieo fašistov, ki se je glasila mi inic Arturo Delia Vedova iz Verone. Ratlieiiauovi morilci obsojeni. Dne H. tin. so bili v državnem so-diseir v Lipskem ob.sojeni Ratlienauovi morilci in sicer: Ernst Tchov na 15 let prisilne- ga dela in 10 let izgnbe easti, Ivan Te- hoy na 4 leta prisilnega dela in 1 mc- sec zapora, Günther na 3 let prisilnegn dela in 10 let izgube časti. V. Salomon iin Wider po 5 let prisilne delavnice in 5 let izgurje časti. 'Pet drugih je bilo obso- jenih na zapor od 3 let do 2 mesecev. 2 osuniljenca sta bila oproščena. Negoševe telesiie oslanke prenesc na Lovčen. Metropolit Crne gore dr. üavrilo Božič je prišel v Belgrad, da sc posvetuje s predsednikom vlade gleae programa za sveean prenos Negoševin kosti iz Cetinja na Lovčen. Podpora za invalide. Invalidsko »- druženje prejine še tekom tega meseu-a 10 milj. dinarjev kot podporo za invalide do 1. novembra tl. Regulacija Drave. V svriio reguia- cije Drave od Maribora do Medjimurja je dovolilo ministrstvo poljoprivrccie kredit v znesku 569.000 dinarjev, za lz- redna popravila ob Dravi Pa Le vsow 1,243.000 dinarjev. Sprejem akadeniikov v Akadeinski kolegij. Za sprejem v Akadeinski kolegij je bilo vloženih nad1 220 prosenj. Spre- jeti je bilo mogoče le 123 in sicer: so tehnLkov, 27 juristov, 24 medicincev :n 22 filozofov. Iz sale resnica. V Sodrežii na 5ta- jerskem so fantje stražili vrnograd'e-, pri tem so streljali za kratek ča.s iz pušk m samokresov. Fantje so se v neki zidanici ustavili, se krepčali in Salili. Pri tem }e nameril eden izrned fantov puSko provr Sinionu Margiču, niislec da je puSKa prazna. Sprožil je in strel je zadel Alar- gi!ča vprsa. Cez pet mimit je bil mrtev. Nepričakovani napad. V Paški vasi je spremil Josip Aznian dekleta po 1*C- kanju koruze domu. Ko se je vraeal sain proti domu, ga je nekxlo moeno udaril pw glavi. Težko je prišel domov, kjer je pw- vedal, kaj se mu je pripetilo. Drugi clan je umrl. Izjava generala Townsheiida. Qe- neral Townshend, ki se jei nahajal "kot gost Kemal paše v Angori, se je izjavif dopisniku »Press Association«, da ce bo Anglija nadaljevala okupacijo Carigraoa, bo prišlo do svete vojske. Mi ne moic- iiio sprcineniti Carigrada v Suez aii (iibraltar. Treba je skleniti mir s Tur- eijo. Ker le tako bo Ialiko vpostavila Angleška mir v Indiji, Mezopotamiji. Kraet stavil glavo za Radičevo re- publiko. Ko je zboroval Stipica Radier v Novem gradu, se je oglasil k besedi se- Ijak Ivan Ledinski, ki je rekel, da dä svojo glavo, ako pride v enem letu c]o Radiceve repu'blike in 2n.ie rnaten- airie razmere še uaprej tra.iale ali se e.'- lo poslabšale, bi propadei (a stan, ki jc \aruh in glavni izvir dušcvne dedšClnc. Veliko dijakov je tako odvisnih od s]a'- bi za življenje, da ]itn je študii saino r«v- stranslki posel. Na ta način sc energije N'Cimcije podkopavajo. Pri takili razn;-- rali se ne da misIUi na bodočnost. Maršal Foch v VarSavi. l'o korivrn- .nill svečanostili v l^ukarestn, 'ut ottpc?- toval maršal Foch v Varšavo, kjer bo prisostoval svečuuostini pr! odkritjn spomenika poliskenia kraT.iü Tovpii l\)Tijatovskemu. Volkovi ua Kočcvi-kein. Odbor *,> [»okonca'van.i'L1 roparic v Koeevju Je s pomočjo okoliskih posestnikov aranžlrai lov na volkove, ki je iniei lep uspeli. U- strelili so dve tri !cta stari volkulji. Vor- kovi so pokoncali že skoro vso di\ja- čiiio po 'kočevskih go/dili icr raztrga?f 7 krav in veliko drobivce. Volk se tot! krave pri vimenu ter jo živo trga in ?Te. Trgovina z dekleti. Zagrebska polici- ja je aretirala r.eko Anko llič in T^o/o lčiroviča, ki stahotela spruviti ncdolctno deklico v javno hišo. Za svo'Je delo ft?> dobila 300 dinarjev nagrack. Aretirsna sta se profesijo;ialno bavila s trgovino z dekleti. Tifus v vojvodini zopet ponchava. Zadnje case je epidernija žkrlatinke m tifusa strašno razsajala po Voivodini. Strela oživela mrtveca. V DolnJein Lapcu na Hrvatskem je umrl posestnik Mane Lukič. Ko je lcžal na mrtvaškeni odru, je okolu poliioji nastala siraSna nevihta, in strela je udarila tudi v hiS-o, kjer je ležal inrtvec. Navzoči so zbe^a'i iz hišc, boječ se požara. Ko so se pa vi- liili nazaj, so vidcli sedeti inoža v krsti, ki je začudeuo gledal okroj:, sebe. Stiera je hišo nekoliko poškodovahi, vendar Je pa rešila moža groba. Amerika proti alkohaln. Predsednrti Hording je izdal naredibo. po kateri iß zabranjena ameriškim iadjarn prodaja alkoholnih pijač na odprfem lnorjn. Isro tako je zabratijeno mjim ladjan:, da tri milje od obale vozijo s seboj al'kohol. Krali bakra umrl. V Sunthamptonu jc umrl amerikanski iinančnik Guggen- heim, znan pod nnenom »amerikans'i\i krali bakra«. Tatvine na železnici. $ef žcleznišKe ga skladišea v Osijeku je prijavil, cfa prihajajo vagoni, pri katerih le opazTti. da rnanjkai blaga. Iz dveh vagonov ye bilo ukradenih 150 litrov vina, iz enega 811 kg koruze, iz enega 90 kg pšen?ce iin iz enega 1 plug. Tobak pod gobami. Pri Postojnl so i našli cariniki neko Klementlno ZorzIČ, \ ko je nesla skozi gozd veliko kosaro gob. Cariniki so preiskali košaro in našli pott gobarni skrit tobak, ki ga le prlnesla iz Ji'goslavije. VIomilcl pro»'1' a!i dve /elevn] l)!a- ga.ini. V Trstu so ue/'.ia.ii vlomil^i v u- ;ic." Cesare Battlsri prevrtali ve.iko že- ^•/no blagajno ter ukradli iz n;e i 5.000 lii. — Isto noc so vio'.n:!i pri tjrv.^i tviü- ki. kjer so pa vjašli, blagajiiy praz;:o. \jomilno orodje so pusiili pred biatfajno. Otrok je padel iz prvega nadsuop^a v Trstu. Igral se jc na cknh orve^a nad- stropja ter nenadoma padel na dvori- šče. Pretresel si je tnožganc in do^il razne druge ouško.ioe. Dete je biio stain IS mesecev. V Nemčiii zopet krušne kartn. V Nemčiji računajo, da bodo morali s 1. novembroin zopet pbvišati cene kriifon in sict'r kar za 300%. Vlada nameravn vsled tega zopet nvesti kru§ne karte, \ia. tudi karte za mast, mleko in druge naj- va'/.'iiejse življenske potrebščine. J 6.000 dinarjev poneveril. V No vein Sadu je poneveril tamkajšnji carinsk; uradnik Lazar Vrbiea- 16.000 dinarjev ürzavnega denarja. Bil je areiiran. V Anconi se boje potresa. Prebi- valci Ancone so vsled pogoslih p^tresnUi sunkov in. podzemeljskega bobnenja ta- ko v strahu, da so zbežali iz liiš in pre- nočujejo pod miliin nebom. Ropar je napade! possstnico Amo- ni'jo Lokar in njenega sina. Neka V.r?.- njevka ju je našla nasleduji dan ne/u- vestna in- krvava na njunih ležišeili. '/.<- na ima trikrat prebito lobanjo in jc /, n&žem liudo razmesarjena, tudi sin ima nevarno raiio na glavi. Roi)ar je odne- ' sei vsc. kar je le mog»l. O.^em let žena-moS. Iz Filadelfije poročajo zanirnivo zgodbico riekega 25-Ietnega dekleta, ki je osem let živela kot moSki. Florence Gray, kakor se piSe, je pred osrrtimi leti nastopila sluXba na neki jadranjači. Takrat je oblokla moško obleko. Pozneje je pod imenoiM John Connel stopila v službo pri nokem podjetju kot šofer tovor- ne.idelke in siv&ie ! egohe» ki se naj povzorijo. I Išče se driuizabnik za trgovino z mešanim blagotn in lesom na zelo proirjetnem kruju. Ozira se tudi na netrgovsko izučen?. Ponudbe na poštno le- 2eCe Celje pod »Priložnost« 27.635. 2-1 Pisolni stroj js^ Se prod a. Ogleda se ga lahko pri Covnik, likalnica, Prešernova ul., Celje. öegantno sobo s posebnim vhodom iä*e trgovec. Stanatina postraiiska stvar, Naslov se izve v upravniStvu. 1203 2-1 Z čevljnrsha piiinks eden za mešano in diugi 7.a boljše moško in žensko delo, E© laStoj sprejmeüa Fort. Zagoričnik, čevlj. mojster, Petrovče. perfektna strojepiska in steno- grafinja išče službe. Vstop takoj. Naslov v Upravništvu »Nove Dobe«. ___________1209 Na prodaj so močni, skoraj novi 1 vinski sodi in Stlri teta stara lahka kobila brez napake, avto vajena. Celje-Gaberje 21 ' Stev. 119. «NOVA DOB At Stran 5- Stojati Holobar slikar Pavla Holobar ro$. Dolžan poroeena. Celje, dne 15. oktobra 1922. Naznanjam cenj. občinstvu, da sem nanovo uredil 1199 2-1 iimetni valjcni mlin g. M. Kliisca w Škofji wasi ter prevzemam mletje na drobno in debelo. Na drobno se pšenica tudi za- menja. Priporočam se za obilen obisk Ivo Podrgajs, najemnik mlina. porcelo 10.000 inz v Celiu. z 2 velikima hišama, se poceni proda. - KAROL BREZNIK, CELJE, list; Dolgopolje St. 1. 4—2 Prodaialko zmožna nemSkega jezika, z lepo pisavo, sprejme. tvrdka Ml. Berdajs, Martbor. nrana in stanovanje v hiši. 1191 3—2 Iščem kompanjona * večjim fcapitalom za 2e obstoječo lesao trgovino. Naslov v upravi lista. 1175 6—3 Kupim po wisoki ceni vsako množino trdih in wcMflli drV plačljivo proti duplikatom. Prosim ob- vezne ponudbe franko vagon vseh po- staj na naslov Korošec Dragotin, 67-27 lesna trgovina, Braslovče. 834 Naprodaj je nova, wiaokoparterna Kiša ob okrajni cesti, s lilevom, svinjaki, veliko prešo, sadonosnikom, vrtom in njivo. Cena po dogovoru. -- Kupci naj se oglasijo pri 1177 Anionu Srebre, 3—3 Sv. Lovrenc, občina Sv. Pavel pri Preboldu. Stanovanje meblirano ali nemebiirano, obstoječeiz dveh sob in kuhinje, se tšče. Isto se prevzame eventuelno s kompletnim pohištvom, katero se takoj plača. Ponudbe pod »Kompletno 1180 stanovanje« na upravo lista. 3—3 SODO, «see miren in soliden gospod. — Event, ponudbe 1185 pod „134>i na upravništvo. 2—2 Vinskisodi starl fin novi se kupijo po ugodnih cenah pri Fr. Repiču, sodarskem mojstru, 1173 Ljubljana, Trnovo. 4—3 Prei! in hibovo io žagana in sekana prodaja po zmernih cenah tvrdka Brafa Batic» Celje Ljubljaneka c. 14 ali Sav» nabrežjje. NaroČilase sprejemajo isto- tam. Dostavlja se v hiše. Postrežba toČnainsolidna 2—2 : Sprejme se ženska ki je brez doma ali brez gmotnih sredstev, kot gospodinja. Lahko je starejša in kmečka, samo da je Se zmožna da!a. — Obenem se sprejme takoj dekle 14—20 let. Franjo S. Hroirati nosestnik in krojač, CELJE, Gaberje St. 75. 2-2 Furniture in orodje ter ure samo na (tBbslfl. 1167 Rudolf Pick 10-3 Zagreb, liioa 47. A 315/21-12. Prostovoljna sodna dražba nepremičnin in premičnin. Pri o-krajnem sodršču v Qornjem gradii, odd. I. je po prošnji dedičev po dne dne 10. novembra 1921 mnrlem po- sestniku Matiji Presečniku v Oornjem gradu št. 125 na proda.i po javni drazbi kmetsko posestvo v Oornjcm gradu n. št. 125, obstoječe iz zemljišč: a) vl- St. IS. 52 iji 132 k. o. Oornji s?rad v izmeri ! i\ 94 irr njiv, 28 a 16 ma travnLkov, 1 a 8 its' vrta ter hiša in sospodarsko po- slopje; b) k vl. St. IS k, o. Gornji grad spadajoča solastninska (»planinska«) pravica do 7/701 vl. St. 127 k. o. Oornji .urad (goztl); c) vl. St. 88 k. o. ŠmiklavŽ v izmeri 35 a 14 nr njiv, 1 ha 12 a bA trr travnikov, 1 ha 54 a 75 rir pašnikov in 7 ha 83 a 98 nr gozdov; č) vl. St. 145 k. o. Šmiklavž v izmeri 8 a 97 nr njiv in 19 a,75 m- travnikov; d) 1/2 vl. St. 154 k. o. Šmiklavž z žugo ter 16 a 93 nr1 zem- Ijisca, za skupno izklicno ceno 1 inilijori 500.000 kron. Nepromicnine se bodo po izberi de- dice v prod ale ali sknpno ali v sedmerlh skupinah. Obenem sc bode na javni diuzTn prodalo: 1 vevnik (vcternica) cenjeii ua 5000 K, 2 škrinji, 1 omara in 1 miza, sku- paj cenjeno na 230K. Dražba se bo vršila v nedclio dne 29, oktobra 1922 ob 2. uri popoldne pred Prodnikovo gostilno v Stangrobu pri Gornjem gradu. Ponudbe pod izklicuo eeno se ne sprejmejo. Dražbeuo izkupilo je položiti v smi- ¦ sin dražbenih pogojev pri sodišču. Za preiničnine sv mora izkupilo takoj po iz-' dražbanju plačati, i/.dražbanc prcmionl- iie pa odstraniti. Vadij za dražbanje nep»emičnin zna- ša 100.000 K ozir. l,':Q izklicne ceiie. Dražbene pogoje js mogoče vpofffe- dati pri podpisanem sodiseu v sobi St. 3. Okraj. sodišče v Garniern graun, odd. I., dne S. oktobra 1922. Ca. 60 sodou mastnih in oljnatih s soparo očiščenih, komad 160—180 K, na prodaj. Tovarna mila, Spodnja Hudinja. 1200 »wSfflotrtim srcem naznanjamo v svojem kakor v irnenu sorodnikov pretresujočo vest o smrti ^^R naše iskreno ljubljcnc soproge, ozir. matere, stare matere, taste, gospc Suzane Skaza vcleposcstnica v Velcnju ki je danes, dne 14. t. m. ob pol 10. uri zvečer po mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, v 51.letu starosti za vedno zatisnila oči. Truplo predrage pokojnice sc prepelje 16. t. m. ob 11. uri dop. iz celjske javne bolnicc v Velenje, kjer sc vrši pogreb ob 3. uri popoldne na pokopališče v rodbinskem grobu v Smartno pri Velenju. Sv. maša zadušnica se bode služila v torek, dne 17, t. m. ob 8. uri zjutraj v tukajšnji župni cerkvi. Velenje, dne 14. oktobra 1922. Pepi, Sana, Anica otroci. Josip Skaza, soprog. Herica Skaza snaha. Herica, Vladica vnukinje. Stran 6. »NOVA DOBA. Štev. 119 Razglas. Likvidator »Posojilnice v Šoštanju, r. z. z n. z.« pozivlja vse one, ki bi imeli od omenjene posojilnice še kaj tirjati, da se zglase najpozneje do 1. novembra 1922 pri likvidatorju, to je Obrtno hranilnem in posojilnem društvu v Šoštanju, da tarn navedejo svoje zahtevke, ker se na poznejše prijave ne bo več oziralo in se bo likvidacija smatrala za končano. ŠOŠTANJ, dne 15. septembra 1922. 1 JAKOB VOLK s. r. FRANC ŠTOR s. r. Hova DtvDPjnu «eletnpna hože Mob Deutsch i drug Zagreb, JVtartlčeva ul. br. 10 (produljena Jurlšičeva ul.) Tel. 3—63. Preporuča uz najsolidniju podvorbu svoja bogata snabdjevena skladišta svih vrsti tuzemnih in inozemnih učinjenih koža. Kupuje uz najbolju cijenu svaku količinu sirovih koža. 1204 2—1 u čcvljapskih pomočnihov sprejme takoj na delo Čevljarna ,Adria* Celje. 2~x Oglasiti se je v prodajalni Narodni dom. Prvovrstna umetna 1153 12-6 ••« gnojila dobavlja najceneje velotrgoviEia Vinho Vohic, s&. Jamstvo za vsebino! Use vrate w zalogi! 18% Thomasovo žlindro, 40—42% kalijevo sol, 18—20%kostni superfosfat, 15% rudninski super- fosfat 15—17% apneni dušik. Seno, slot im, premog, 1, tapir, sol in druge deželne pridelke knpilje in prodaja Oset Andrej, Maribor Alekaandrova cesta 57 81869-29 Telefon U KAROL PAJK CELJE, KRALJA PETRA ^ESTA Priporoča se c. občinstvu za nakup manufak- turnega in modnega blaga, posebno moškega perila. V zalogi vse nove sokolske potrebščine. 807 25-14 NflJFiNEJšl I MEDK1NMLNI KQNJflK! ROBERT D!EHL 1*LCJ% SL0VENU/3J Najfinejši medicinalni konjak in vse vrste žganja \z sadja izdeluje PflRNfl VELEZGRHlilRNB, ROBERT OIEHL c^e:x^^tjs sloven ua c^ie^xjcTJe: ^91 60—28 Centrala: Razlagova ulica. Lastnf kamenolomi. Rfltnnoscško inttriln Wn n Celiu isEVPäuJe nagrobne spoiMOxtilK«» jpt»ol>- »ioe,ol*ai?je,polaiätTreix« i>1oäö©5 xldne obklade ix pohepslcega ff*»»xiit» In irsel» vpst mapmopja, aaXj« stopnice, pod- stAvtee In vsa v to stx»ofco spadajoča del a.