SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

Po poiti prejeman velja: Za celo lato predplatan U rld., za pol leta 8 vid., za četrt lata i «it., ia i »d «a
meiec 1 fld.40 kr.
V administraciji prejeman valja: Z■ »ti« lato 12 fld., u pol leta в rld., xa 4«trt leU 8 fld., ia jadra uw 1 fld. V LJubljani na dom poailjan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Poiamna številke po 7 kr.
Ifaroenlno in osnanlla (iaaerate) »»prejema apravnUtvo ia ekepedlelja v „Katol. Tiskani", Kopitarjeve ullee it. 2.
. Rokopiai te ne vračajo, nefrankovana piima ne viprejemajo.
Vrednlatvo j* v SemeniSklh ulicah It. 2, I., 17.
lahaja таак dan, uviemii nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldn«.
54.
V Ljubljani, v ponedeljek 8. marca 1897.
Letnil* XXV.
P. n. volilcem V. volilne skupine!
Dežela Kranjska ima za peto volilno skupino samo jednega poslanca, dasi ima pravico <lo dveh in so se naši državni poslanci zato tudi trudili, žalibog da brez vspeha.
V teh razmerah nam je skrbeti, da vsaj za ta jedini mandat pete volilne skupine pošljemo na Dunaj moža, ki bo vsestranski zmožen zastopati koristi vseh vrst volilcev, cele naše dežele, moža, kateremu bi bili jednako vdani dosedaj brezpravni delavci kakor tudi kmetovalci In obrtniki. Takega moža smo našli. To je gosp.
dr. Janez Evangelist Krek,
profesor bogoslovja v Ljubljani, katerega priporočamo svojim somišljenikom. — 0 našem kandidatu le toliko rečemo, da bo kot poslanec mož na svojem mestu vsikdar vse svoje moči posvečeval ;'sreči trpečih delavskih stanov.
Z veseljem poročamo z ozirom na došla nam poročila o izidu prvotnih volitev za peto skupino, da je velika večina volilnih mož za dr. Kreka že zagotovljena.	• M
Volilni možje, pridite zato vsi na volišče dne 10. marca in soglasno oddajte svojq glasove našemu kandidatu dr. J. Kreku. S tem pokažite, da liberalizmu in socijalni demokraciji ni mesta v naši deželi.
V L j u b 1 j a n i, 8. marca 1897.
_»• t .
IzvrŠevalni odbor katoliško-narodne stranke.
Deželni zbor kranjski.
(XV. seja dne 5. marca.)
Deželni glavar Oton D e t e I a otvori sejo ob V, 11. uri, vlado zastopata dež. predsednik baron H e i n in c. kr. komisar baron Rechbach.
Predsednik naznani, da je posl. dr. Žitnik od-odložil namestništvo dež. odbornika iz knrije kmetskih občin, in da se jntri voli drng namestnik.
V imenu fin. odseka poroča poslanec M o d i c o prošnji okr. cestnega odbora za Lož glede odpisa dežel, posojila.
Oeste eo bile 1884 v silno slabem stanju. Da jih je mogel okraj istokrat deželi kot deželne ceste v dobrem stanju izročiti, treba je bilo več let naklade 20 do 25% na davke in tudi je bilo dovoljeno pobiranje mitnine na Bloški Polici. Vse to pa ni zadoščalo in je moral dež. odbor dati 5320 gl. brezobrestnega posojila. Od tega posojila je cestni odbor vrnil polovico 2160 gld. in glede druge polovice pa prosi, da ве odpiše. Finančni odsek nasvetuje: Cestnemu odboru za ložki cestni okraj se podeli podpora v inesku 1000 gld. za cestne potrebščine z do-stavkom, da se primerno zaračuna — Obvelja.
Posl. Luckmann v imenu fin. odseka poroča o prošnji pazniških vdov dež. prisilne delavnice za zvišanje pokojnin ter nasvetuje, da se prošnja odstopi dež. odboru, ki naj se pri mogoči prena-redbi pokojniuskih. določil ozira na to prošnjo. — Obvelja.
Prošnja c. kr. okr. živinozdravnik» v Novem Mestu, Ot. Skaleta, za zvišanje nagrade za poučevanje na Grmeki šoli se odstopi dež. odboru v primerno rešitev.
Posl. Povše v imenu fin. odseka poroča o prošnji društvenega zastopa avstrijska zveze prijateljev ptičev za Kranjsko za podporo ter nasvetuje: Društvenemu zastopu avstrijske zveze prijateljev ptičev za Kranjsko se podeli podpora 30 gl. iz deželno kulturnega zaklada, kateri znesek dež. odbor izplača, ko bo to društvo se definitivno konstituiralo. — Obvelja.
Posl. Murnik poroča o prošnji posestnikov iz Rakitne v občini Preser za podporo vsled škode
po toči ter nasvetuje, da se prošnja odstopi deželnemu odboru, ki naj se po mogočnosti ozira na-ojo.
Posl. Povše poroča o prošnji županstva na Kaki za podporo k napravi vodovoda ter predlaga: Prošnja vasi Raka, da ee pospeši izvršitev vodovoda, izroča se dež. odboru s priporočilom, da odpošlje tehnika prej ko mogoče v pregled ondotne naprave. — Obvelja.
Poslanec Murnik v imenu finančnega odseka poroča o dopisu c. kr. deželne vlade, da bi se delni znesek troškov za popravo cerkve v Dvoru pri Polhovem Gradcu prevzel na deželni zaklad, ter nasvetuje z ozirom na velezanimivo cerkev, ki nima rednih svojih dohodkov, da se iz deželnega zaklada dovoli za leta 1897, 1898 in 1899 po 200 gld., torej skupaj 600 gld. podpore, c. kr. vlada pa se naprosi, da pri naučnem ministerstvu izposluje ostalo potrebščino. — Obvelja.
Poslanec dr. Schaffer poroča o samostal-nem predlogu poslanca dr. Papeža gledć direktnega osebnega davka. Po daljšem stvarnem pojasnilu tega zakona deželni zbor sklene:
Deželnemu odboru se naroča:
1. Z ozirom na določbe člena XIII. zakona z dne 25. oktobra 1896, dež. zak. štev. 220 gledć direktnega osebnega davka se deželnemu odboru naroča, da v prihodnjem zasedanju predloži primerne nasvete; v ta namen pa nabira statistiške podatke in drnge pripomočke, da bode mogoče soditi in sklepati glede vprašanja, ali naj se dežela odpove vsem nakladam na novi osebni dohodninski davek. Dalje naj deželni odbor pravočasno opozori občine in vse korporacije, ki imajo pravico sklepati o pri-kladah na direktne davke, da pri svojih proračunih za leto 1898 ne računajo na priklade k osebnemu dohodninskemu davku.
Poslanec Lenarčič v imenu upravnega odseka poroča o prošnji županstev Studenec, Tomišelj, Zelimlje, Verhlene, Iškaloka, Iškavas in Pijava Gorica za izločitev iz šmarijskega zdravstvenega okraja. Po daljši stvarni debati, katere so ee udeležili poslanci Košak, Hribar, dr. Schaffer,
G r a s s e 11 i, deželni predsednik in poročevalec, je bil soglasno vsprejet naslednji predlog:
Deželnemu odboru se naroča, da skuša po možnosti nstreči želji prošnjikov na ta način, da se sedanji zdravstveni okraj šmarijski razdeli v dva dela, in sicer v jednega s sedežem zdravnika na Grosupljem, drugi in sicer Ižanski del pa se priklopi okrožju ljubljanske okolice s sedežem zdravnikovim v Ljubljani.
Ako pa bi bil ljubljanski zdravstveni okraj prevelik, naj se razdeli v dva dela.
V imenu finančnega odseka poroča poslanec dr. Papež glede prispevka dežele za lokalno železnico iz Tržiča do državne železnice Ljubljana-Trbiž. Kakor znano, se je deželni zbor vedno v večini potezal za železnico Tržič - Kranj, toda gotovi krogi, posebno zastopniki veleposeetva, obračajo vodo na svoj mlin in vsled moralnega pritiska nekaterih prizadetih oseb delajo na to, da se železnica iz Tržiča gradi do proge gorenjske državne železnice med Lescami in Javornikom blizu Žerovnice. Poslanec Globočnik je opetovano naglašal, da je primernejša in cenejša železnica od Tržiča do Kranja ter dokazoval to trditev s številkami. Toda nekateri njegovi lastni somišljeniki so ga zapustili pri glasovanju. Od nasprotne strani se vedno naglaša, da se je vlada že odločila za bohinjsko progo iu da torej treba nameravano lokalno železnico iz Tržiča graditi do Lesec ali malo višje. Te razloge je ponavljal poslanec Luckmann ; poslanec A ž m a n pa kot zastopnik tamošnjih kmetskih občin izjavi, da bode, kakor lansko leto, tudi sedaj glasoval za progo, ki bode omogočila bohinjsko železnico.
Z večino glasov je bil vsprejet predlog: S sklepom dne 11. julija 1896. leta za lokalno železnico iz Kranja v Tržič proti povračilu v glavinskih delnicah dovoljeni deželni prispevek v znesku 75.000 gld. avstr. veljave vzdrži se tudi za ta slučaj, če bi se ta lokalna železnica ne stikala v Kranju, ampak na kakem drugem kraju z državno železnično progo Trbiž-Ljubljana.
(Dalje sledi.)
O zavarovanju življenja
v svrho olajšanja gospodarske stiske v kmetskem stanu.
(Sestavil deželni odbornik vodja Povše.)
(Dalje.)
Z izročevalcem posestva, ki ima zagotovljeno rento, bo njegov naslednik v posestvu vse drugače ravnal; zlasti ob času denarnih stisk bi izročnik prevzemniku posestva s svojimi lahko pomagal, s čemer bi na svojem ugledu le pridobil. Eno pa je gotovo, da bi se namreč kmetska posestva s tem, da odpadejo užitkarinske dolžnosti, znatno razbremenila.
Na ustanovitev deželnih zavarovalnic mislilo se je v to svrho v zadnjih letih, ali pa se je vsaj sprožila ta misel že v več deželah, tako na Dolnje Avstrijskem, Gornje Avstrijskem, ua Moravskem, Koroškem in Tirolskem. Deželni zbor kraljevine Češke pa je v tem oziru prekosil vse druge deželne zbore, ker je že J 888. leta povodom slavnosti štiridesetletnega vladanja našega presvitlega cesarja sklenil, ustanoviti zavarovalnico, pri katerej si morejo osebe ubožnejših vrst za slučaj starosti zavarovati popolnem zajamčene rente (prihodke) za ves čas svojega življenja. To je cesarja Franc Jožefa I. deželni zavarovalni zavod, kateremu je bil vsled de-želno-zborskega sklepa odmenjen ustanovni zaklad v znesku 500.000 gld.
Glede ua to, da je cesarja Franc Jožefa I. de želni zavarovalni zavod jedini zavod te vrste v Avstriji ter da bodo po tem vzoru, kakor je pričakovati, postopale tudi vse druge dežele, da bo mogoče praktično rešiti vprašanje zastran užitkarine, naj se tukaj nekoliko omeni o organizaciji tega zavoda in o posebnih prednostih, ki jih imajo zavarovanci v primeri z drugimi zavodi.
Najprej je zavarovancem ustanovilni zaklad v korist, ker se iz njegovega obrestovanja plačujejo seveda majhni upravni troški. V tem oziru naj bi se za slučaj ustanovitve sličnega zavarovalnega zavoda v naši deželi odmenil tudi poseben zaklad, morebiti povodom bodočega jubileja slavnega vladanja najmilostivejega cesarja, ki bi v prvi vrsti služil v pokrivanje upravnih stroškov, kajti to je že velika prednost nasproti drugim zavodom, kateri razven drugih svojih namenov, kar je čisto umevno, pred vsem delajo na to, da imajo od zavarovalnic dobiček, vsled česar se zavarovanje samo podraži in premija zviša. Pri češkem deželnem zavarovalnem zavodu se po pravilih razven zemljiških posestnikov smejo zavarovati tudi drugi državljani, obrtniki, delavci itd.
Pri dež. zavarovalnem zavodu zavarujejo se dosmrtne rente, katere se začno izplačevati, kader je zavarovana oseba in sicer če je moškega spola, dovršila vsaj 55. leto starosti, če je pa ženskega spola, pa vsaj 50. leto. — Izplačujejo pa se tudi prej, če je nedvomno dokazano, da so dotičniki vsled kake telesne ali duševne hibe trajno nezmožni prislužiti si svoj živež. Pred kratkim pa so se pravila razširila tako, da se v zavarovanje vsprejemajo tudi zavezne rente in sicer jedino le za zakonske druge ; mož in žena se torej zavezno moreta tako zavarovati, da za slučaj smrti jednega ali druzega preide popolna pravica do zavarovane rente ua pri življenju ostalega. S tem je praktično rešeno tudi vprašanje preskrbe vdove užitkarjeve, če le-ta umrje.
Zavarovanje se izvrši ali brez ali pa s pridrž kom. V prvem slučaju pcrabijo se vse uloge z obresti vred za dosmrtne rente ter je torej ta renta primerno večja. Pri zavarovanju s pridržkom pa se vloge po smrti zavarovanca povrnejo njegovim dedičem. Seveda je pri zavarovanju s pridržkom renta vedno razmerno manjša.
Dalje sme jedna in ista oseba vplačati jedno ali več vlog z ali brez pridržka, smejo se tudi hkrati vplačevati vloge deloma s pridržkom, deloma brez pridržka. Nikdai pa ne sme zavarovana renta presegati letnega zneska 360 gld.
Zavarovanje se more izvršiti po zavarovancu samem ali pa po drugih ljudeh. Zavarovanje po drugih ljudeh s pridržkom se posebno tudi priporoča za zavarovanje starostnih rent za posle ter bi se s tem zamogle vsaj nekoliko zmanjšati žalostne razmere poslov.
Namesto rente se pod gotovimi pogoji more zahtevati izplačilo glavnice. Ce pa kdo v korist каке druge osebe vplača vlogo, je upravičen izključiti plačilo glavnice namesto rente ; dalje je upravičen
staviti pridržek zii se ali za svojega pravnega naslednika ali kako drugo osebo; določiti že naprej, s katerim letom starosti zavarovanca od dovršenega 55., oziroma 50. in 70. leta — če isti že prej ne postane nezmožen za delo — se mora začeti izplačevanje zavarovane rente; upravičen je dalje, pridržati si odpoved po zavarovalni pogodbi vseh najmanj že tri leta pri zavodu obstoječih vlog in sicer v istem obsegu, kakor je to dopuščeno vložniku ; če pa kdo hkrati za najmanj tri osebe vplača vloge, upravičen je, si pridržati popolno pravico odpovedi glede teh, kakor tudi glede vseh daljnih za to ali ono osebo vplačanih vlog do preteka desetletne dobe od dneva prvega vplačila take vloge.
Ce pa se vložnik ta korist kake druge osebe posluži svoje dozdajne pravice za odpoved, potem more zavarovanec svoje dozdajne pravice, ki mu gredo iz zavarovanja, neprikrajšano vzdržati, ako pri deželnem zavarovalnem zavodu do preteka šestih mesecev od dnava izplačila odpovedanih zneskov vplača ravno toliko svoto, kakršna je bita izplačana vložniku ali njegovim pravnim naslednikom. To vplačilo pa se zopet more izvršiti po drugih osebah, v katerem slučaju le - te stopijo v pravice prvotnega vložnika.	(Dalje sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 8. marca.
Volitveno gibanje na Moravl. Češki katoliški volilni odbor je izdal te dni volilni oklic, v katerem naglaša v prvi vrsti potrebo, da mora vse zakonodajstvo prešinjati krščanski duh. Posebno določno se izjavlja gledć versko-nravne vzgoje mladine. „Ni dovolj", glasi se v oklicu, „da učitelj ne podira tega, kar so sezidali stariši in veroučitelji, marveč mora z njimi vred sodelovati pri odgojevalni stavbi, ker le potem je mogoče doseči popolen vspeh." To naj bi si zapomnili posebno oni, ki si že sedaj drznejo trditi, da vera kot „zasebna stvar" ne spada v šclo. Vspehi takih šol so dovolj žalostni in nevarni vsemu družabnemu obstoju.
Volilno gibanje. Izvoljeni so dosedaj 3 poslanci, 1 za Tirolsko, 2 za Bukovino. Danes 8. m. voli 5. kurija v Trstu posl. Jutri 9. m. pa volijo za 5. kurijo v Sleziji, ua Solnograškem, Nižje Avstrijskem in Moravskem skupaj 19 poslancev. Na D u-naju so se prizadevali liberalci prikupiti socijalnim demokratom, zato so napravili javen shod, pa socijalni demokrati so jih osorno odbili in tako bodo stavili vsak svoje kandidate. Na Dunaju bo volilna borba huda, drugod po deželi stoje stvari dobro za antisemite. — V Istriji utegne zmagati v 5. k. Lah. — V Galiciji se vrše volitve precej burno; vlada se drži dokaj nevtralno, plemstvo pa pritiska grozno na volilce. — Tudi na Dunaju bode potreba posebnih priprav, da se zabranijo izgredi pri volitvah od strani socijalnih demokratov. Policija je storila potrebne korake.
Nemška. Cesar Viljem in njegova vlada najostreje postopata nasproti Grški. Znano je, da je nemška vlada nasvetovala blokada grških pristanišč in malo uljudno izjavila, da smatra, pod svojo častjo, še na dalje obravnavati z Grško. Nemški narod pa ne sodi tako ostro in Bismarkove „Hamburg. Nach-richten" govore večini narodu iz srca, ko grajajo tako ravnanje. Listi kažejo neko bojazen pri tem razvoju iztočnega vprašauja in žele, da bi se Nemška tesno oklenila Ruske. Vojske se vse boji, kar je nevarno za državo. Ako zmaga Nemčija, pokoplje cesar in vlada parlamentarizem, ako ne zmaga, napravijo socijalni demokrati prevrat. Zidnji cesarjev govor na banketu Brandenburgerjev je posebno še razpalil socijalne demokrate zoper cesarja.
„Modre bukve" o Kreti. V Londonu so objavili te dni „modro knjigo" o Kreti, ki je v njej opisana povest krečanske vstaje. Gibanje se je začelo že jeseni leta 1895 vsled znanih dogodkov v Armeniji. Zbrala se je najprej majhna tolpa oboro-žencev, ki so pretili s smrtjo konzulom, če ne opo-zore svojih vlad na žalostne krečanske razmere. Malo mesecev potem so spočeli agitatorji misel, naj Anglija zasede ctok ali naj vsaj prevzame pokroviteljstvo čeznj. Angleški konzul ni hotel imeti nobene zveze ž njimi. Naposled 30. junija 1896 so se dogovorili z Atenčani, da zjedinijo otok z Grško. Mohamedani so provzročili nova nasilja, Grška pa je podpirala odpor kristijanov. Tedaj so dale velevlasti Grški skupno noto, ki so jo v njej opozarjale, naj ne podpira gibanja na Kreti, češ, da se že pripravljajo potrebne reforme. Grška je odgovorila, da
gibanja ne more zavirati. Goluhovski je na to predlagal blokado Krete. Lobanov je bil zadovoljen, a uprl se je lord Salisbury. Dajal je, da Grška ni še storila nič napačnega; kristijani na Kreti pa imajo tudi pravico, upreti se nasilju: čemu pomagati sultanu, če bo zmago izrabil le za novo krvolitje? Go-luhovskemu tak odgovor ni bil všeč. Naj zmaga Grška ali sultan, dejal je, posledice bodo gotovo žalostne; začelo se bo gibanje v Makedoniji in tako bo prišla nova nevarnost za Avstrijo. — Zadnji dokument v . modri knjigi" je neki oklic, razglašen 3. septembra 1896 v Tišu, ki hujska mohamedane zoper kristijane.
Pozor, volilni možje za 5. skupino!
Pojuteršnjem v sredo voli splošna kurija na Kranjskem. Po izidu prvotnih volitev soditi, bode naš kan. g. dr. Janez Ev. Krek izvoljen z veliko večino. Vendar je treba, da g. somišljeniki tudi v tej kuriji uporabijo vso pozornost, da kaka nelojalna nasprotna agitacija ne omeji tako častnih uspehov prvotnih volitev.
Volilni kraji so nekoliko različni od onih v kmetski kuriji. Zato jih tu naznanimo. V splošni kuriji voli:
Sodui okraj Ljubljanski v Ljubljani, Vrhniški na Vrhniki, Ribniški in Velikolaški v Ribnici, Kočevski v Kočevji, Črnomaljski v Črnomlju, Metliški v Metliki, Novomeški v v Novem Mestu, Trebanjski v Trebnjem, Zužemberški v Žužemberku, Krški in Kosta-njeviški v Krškem, Radeški vRadečah, Mo-kronoški v Mokronogu, Litijski v Litiji, Zatiški v Z a t i č i n i, Kamniški in Brdski v K a m -n i k u , Kranjski in Škofjeloški v K r a n j u , Tržiški v Tržiču, Radovljiški in Kranjskogorski v Radovljici, Idrijski v Idriji, Logaški v L o -g a t c u , C rkniški in Ložki v C i r k n i c i, Po-stojinski iu Bistriški v P o s t o j i n i, Senožeški v Senožečah in Vipavski v Vipavi.
Vseh volilnih mož je blizo 1000, ki se pa raz-dele na omenjenih 24 volilnih krajev, toraj pride na vsako volišče primeroma le malo število glasov. Skrutinij bode toraj hitro končan in okoli poldne se bode že skoro povsodi lahko razglasoval vspeh volitve.
Somišljenike prosimo, danam razmerje glasov takoj brzojavno sporočijo — potem moremo že v ppjutr-šnjem listu poročati natančni izid volitve.
Glasovnice naj se natančno izpolnijo z imenom, stanom in bivališčem našega kandidata, toraj :
„Dr. Janez Ev. Krek, profesor bogoslovja v Ljubljani".
Dnevne novice.
V Ljubljani, 8. marca.
(Ožje volitve v Ljubljani.) Včeraj pripravljali ste se obe stranki, kršč. socijalna in socij. demokratična, na današnjo volilno borbo. Socijalni demokratje zborovali so v kazini, kršč. socijalisti pa za-poredom v Udmatu, v kolodvorskih ulicah in pri „Tostiju" v Trnovem. V kolodvorskih ulicah nameravali so socij. demokratje naš shod razbiti in so vsled tega zasedli vee prostore med tem , ko smo mi zborovali v Udmatu. Na naše energično zahte-vanje pa so se umaknili iz gostilniških prostorov in smo potem v najlepšem redu zborovali. — Primerno včerajšnjemu navdušenju je vdeležba pri današnjih volitvah. Po vseh okrajih je vdeležba nenavadno velika. Predpoldnem že je volilo približno toliko volilcev, kakor slednjič oba dni skupaj. Pričakovati je, da se bo današnje volitve vdeležilo do 60% vseh volilcev. Kršč. socijalisti, ki so danes razvili jako vspešno agitacijo, imeli so že opoldne po vseh okrajih velike večine. Te se bodo sicer popoldne nekoliko skrčile, ker sccij. demokratje glavni napad nameravajo še le za popoldne, vender pa ni dvoma, da zmagamo, ako naši možje vstrajajo v volilnem boju. Značilno za današnjo volitev je pa to, da liberalna ljubljanska inte-genca voli po večini s socij. demokrati. Tako je prav, vsaj čim preje spoznamo svoje prijatelje in neprijatelje.
(Volitve volilnih mož.) V št. jakobskem okraju so bili izvoljeni nastopni naši volilni možje : I.Rozman Janez, kanonik-župnik pri sv. Jakobu; 2. Jančar Franc, hišni posestnik, Florijanske
ulice 38 ; B. Z o r m a n Alojzij, trgovec, Flori-jenske ulice 7; 4. D o 1 i n a r Ivan, trgovec, Flori-janske ulice 30; 5. Skrjanc Ivan, miiar, 2ab-jak 14 ; 6. Z u p i n Anton, sluga, Karlovska cesta 6;7. Cerne Jakob, postrešček, št. 19, Rožne ulice 27; 8. Palovec Lovro, delavec v tobtčni tovarni, Rožne ulice 27 ; 9. M i 11 e r-majer Mihael, delavec v tobačni tovarni, sv. Jakoba trg 1; 10. Baraga Jernej, mizar v tobačni tovarni, Gruberjeve ulico 1; 11. Magister Ivan, delavec v predilnici, Gruberjeve ulice 4; 12. Apfel Anton, delavec v predilnici, Zvonarske ulice 7; 13. Končan Jurij, mestni delavec, Zvonarske ulice 7.
(Zadnja seja deželnega zbora kranjskega) je bila zelo živahna. Na dnevnem redu je bilo mej drugim tudi vprašanje glede volilne preosnve. Odsek za volilno preosuovo je sklenil priporočati direktne in tajne volitve. Katoliško narodni poslanci so bili vsi za uvedbo direktnih volitev, glede tajnih volitev so bili raznega mnenja, večina se je izrekla proti tajni.m volitvam, zato je poslanec Kalan, ki je bil za tajne volitve, izstopil iz odseka za volilno reformo. Domenili so se pa potem vsi katoliško-narodni poslanci, da hočejo v tem pogledu poizvedeti mnenje svojih volilcev ter so predlagali, naj se vprašanje o volilni preosnovi odloži do prihodnjega zasedanja, kar se tem ložje zgodi, ker do takrat itak ne bo nobenih volitev. Zahtevali 80 pa katoliško-narodni poslanci, naj se pri tej priliki odstranijo še druge hujše krivice, naj se v veleposestvo vzamejo volilci, ki plačujejo do 100 gld. davkov, četudi niso vpisani v deželni deski in naj se nekateri trgi, ki do sedaj volijo v skupini kmetskih občin kakor n. pr. Sodrašica k mestni skupini Kočevje Ribnica, priklopijo mestnim skupinam. Ker pa so veleposestniki izjavili, da ne pritrdijo nobeni taki spremembi, zato se katol.-narodni poslanci niso vdeležili posvetovanja o volilni reformi in zato se o tem predmetu ni moglo razpravljati, ker treba zato, da je vsaj 27 deželnih poslancev navzočih. — S tem je ta zadeva odložena do jeseni. — Stališče našega lista glede volilne pravice je znano. Mi smo bili in smo še vedno za direktne in tajne volitve in zelo obžalujemo, da se v tem oziru niso zato izrekli tudi nftši poslanci po svoji večini. Mi nimamo nič proti temu, ako se vprašajo za svoje mnenje tudi naši volilci, ker pričakujemo, da se bodo izrekli za taj ne volitve, pri katerih se res popolno varuje prostost volitve, obžalujemo ta korak naših poslancev vzlasti zato, ker bodo njih postopanje nasprotniki zlorabljali v svoje strankarske namene. — Skrbimo, da bodo naši somišljeniki povsod zavedni, potem bode ne le načelno marveč tudi praktično za nas najboljše tajne volitve.
(„Galgenliumor" narodne stranke.) „Vsakdo ve," koliko se je „Slov. N." trudil, da bi narodna stranka prodrla v Ljubljani z narodnim kandidatom, Kuncem. Napisal je celo vrsto mogočnih filipik zoper „rudečega socijalista v črnem talarju", hodil je snubit „naše someščane" in patetično vsklikal: „Bela Ljubljan», ki je v mestni skupini prava trdnjava zavednega in svobodomiselnega slovenskega meščanstva, ne sme tudi v splošni V. kuriji imeti klerikalnega lica!" (Slov. Narod" št. 41.) „Liberalci, kakor nas nazivajo klerikalci, se bodemo mogli seveda tesneje združiti; kakor padajo vse malenkostne razlike pri „klerikalcih," tako bodo padle pri „liberalcih" — konečnega izida te borbe se pa liberalci ne bojimo ! Naše zavedno meščanstvo nam je porok, da ideje svobode in napredka nobena sila več ne bode udušila. " („Slov. N." št. 44.) „Bodi besedij dovolj 1 Nočemo in ne moremo verjeti, da bi v beli, vedno narodni Ljubljani zmagala katerakoli ekstremna stranka!" (Slov. N." št. 50.) A na dan volitve je začel „Slov. Narodu" upadati pogum. „Udeležba volilcev je bila danes dopoludne primeroma jako majhna. Klerikalci so imeli skoro povsod večino, za njimi socijalni demokratje, za temi pa narodna stranka. Narodno meščanstvo se dopoludne še ni volitve udeležilo in Če se naši somišljeniki ue potrudijo vsaj popoludan ali pa jutri dopoludne na volišče, je osigurana zmaga klerikalcev . . . Gotovo je, da propade narodna stranka — če propade — le vsled nečuvene brezbrižnosti narodnih volilcev." („Slov. Narod" št. 51.) — Drugi dan je ^Slov. Narod" pojasnil v svojo tolažbo ta čudni pojav. „Ker po izidu volitve na deželi ni bilo nič upauja na zmago narodnega kandidata, se meščanstvo sploh
ni udeležilo volitve." („Slov. Narod" St. 51.) Po volitvah pa se je razkoračil in s pravim „galgenhu-morjem" je zapisal v večni spomin to le : „Slovenec" triumfira. Radi mu privoščimo to nedolžno veselje, saj ve vsakddo, da narodna stranka za to volitev sploh ni agitirala, saj ve vsakdo, da bi bila brez težave zmagala v vseh okrajih, da se je le količkaj potrudila!" („Slov. Nar." št. 53.) — Kapa kosmata, to pa to I V vseh okrajih bi bila zmagala narodna stranka, da se je le količkaj potrudila 1 Dolgo, dolgo naj uživa .Slov, Narod" s svojo stranko to sladko zavest, pa to zares — nedolžno veselje!
(Zborovanja.) V torek popoldne ob štirih je občni zbor „Vzajemno podpornega društva", v četrtek pa ob 11. uri občni zbor društva „Pripravniški dom" v konferenčni sobi c. kr. učiteljišča v Ljubljani.
(Slovensko gledališče.) Jutri v torek se bode drugič predstavljala opereta „L e p a H e 1 e n a." V četrtek bode benefica gospodične T e r š e v o in sicer se bode predstavljala senzacijska drama „ V a 1 e n -ska svatba," v kateri bode beneiicijantinja igrala ulogo Sante.
(t Simon Robifi.) Iz Oerkelj se poroča, da je včeraj dne 7. t. m. umrl na Šenturški Gori tamošnji č. gospod upravitelj Simon R o b i č , prejemši svete zakramente. Pokojnik je slul daleč na okoli, tudi izvan dežele, kot izvrsten prirodoslovec, posebno so ga čislali kot botanika in entomologa. V teku let si je nabral krasne zbirke, katere so občudovali strokovnjaki. Bil je tudi priden sotrudnik našemu listu. Vsako leto se je redno oglasil ter poročal o prvih cvetkah novega pomladnega življenja. Zanimive razprave o rastlinstvu je priobčil tudi v „Dom in Svetu" pa v izvestjih muzejekega društva. Naj v miru počiva!
(Za družbo sv. Cirila in Metoda) nam je poslal gospod J. Ambrož, vojaški kapelan v Pulju, 2 gld. Bog plačaj!
(Iz Št. Petra na Notranjskem.) Dae 4. t. m. smo imeli pri nas volitev volilnih mož. Zmagali smo v obeh kurijah v vsaki s 6. možmi soglasno z okrog 100 in 160 glasovi. Nasprotniki se volitve niti niso vdeležili, dasi so imeli vse dobro vrejeno in pripravljeno. Vse zvijače so jim pomagale le toliko, da smo mi zvedeli, da so se združili napred-njaui in socijalisti za jedne ter iste volilne može. Lepa ta. Ko so naši videli, da ni nasprotnika na dan, se je veliko volilcev kar vrnilo domov. Živela zavedna Notranjska !
(Iz Tržiča,) 5. marca. Ker je naš g. zdravnik menda radi bolezni že nekaj dni odsoten, imamo v zdravstvenih ozirih velike neprilike. Res prihaja ob določenih dneh Eem zdravnik iz Radovljice, a kaj nam je storiti, ako je treba nagle pomoči. Po tovarnah se vedno lahko primeri kaka nesreča, kjer ne more nič druzega rešiti človeku življenje, kakor hitra pomoč veščega zdravnika. Radi tega je opravičena nevolja med prebivalstvom. Bi-li ne mogel deželni odbor to nepriliko odpraviti? Pa še nečesa nam je v Tržiču silno potreba, namreč lekarne. Ljudstvo jo želi, shajala bi tudi dobro; kje je torej vzrok, da je še nimamo? Morda se nam to pojasni na merodajnem mestu.
(Potres.) Iz Adlešič, 6. marca: Danes zjutraj ob 3. uri se je čutil jedno sekundo trajajoč močan potresni sunek. Škode ni nič napravil.
(Iz Škocijana na Dolenjskem) pri Krškem se naznanja: Svinjski sejem je za 11. marca t. 1. dovoljen. P. n. čitatelji naj blagovolijo to med ljudstvo sporočati.
*
* *
(Iz Ivrasa) 5. sušca. Hud udarec je zadel dne 3. t. m. ljubljenega novega škofa krškega in njegovo spoštovano rodbino, kajti istega dne je umrl njegov na domu, komaj 3Va leta poročen brat France v 44. letu starosti, ves v voljo božjo vdan in večkrat previden s sv. zakramenti umirajočih. Pogreb se je vršil 5. t. m. v spremstvu 5 duhovnov (iz bližine); spoštovanega pokojnika je spremljalo tudi mnogo vernega ljudstva v domačo cerkev, kjer se je opravila zadušbina za večni mir duši dobrega Franceta, potem pa so njegove pozemeljske ostanke nesli na pokopališče sv. Gregorija, ki stoji na prijaznem griču z lepim razgledom po kraški planoti in vipavski dolini. Pokojni je pokopan poleg svojega pred 6 let umrlega očeta Antona. Lepa krščanska šega je to, da je soproga, čeravno vsa potrta, spremljala ljubljenega soproga do groba z vso eoredovin»
vred, med tem ko omikana gospoda beži daleč proč od umrlih sorodnikov, kadar kdo njih umrje. — Pevci iz Branice pod vodstvom g. Brataševca so peli nagroboice prav dobro. — R. I. P.!
Telegrami.
Konjice, 7. marca. Dobro obiskan zbor našega „Katoliško-političnega društva" je z veseljem vzel na znanje poročilo, da se je včast. gospod župnik Jože Zičkar v Celji soglasno razglasil kandidatom pete kurije Oelje-Ptuj. Dragotinu Hribarju se je izreklo priznanje, ker se je nepogojno podvrgel občudovanja vredni disciplini. Izrazila se je srčna želja, da bi se še na Kranjskem vsi Slovenci zjedinili. Pomozi Bog!
Solnograd, 7. marca. Deželni zbor sklene v torek svoje zasedanje.
Cannes, 7. marca. Nadvojvoda Franc Ferdinand je sem došel.
Madrid, 7. marca. V Manili jo pogorelo 2000 hiš.
Vašington, 8. marca. Predsednik Mac Kinley sklicuje kongres na 15. marca k posebni seji.
Dogodki na Kreti.
Pariz, 8. marca. Iz Kaneja se poroča, da so včeraj ob 9. 35 minut admirali imeli dolg razgovor z grškim admiralom, polkovnikom Vassosom in grškim vicekonzulom, predno so sklenili izkrcati čete v Selim. Admirali so sklenili vjete Turke s silo rešiti. Kralj je poslal polkovniku Vassos povelje v tabor pri Platania, naj'bo pripravljen na odpor proti četam velevlastij.
Pariz, 7. marca. Vladni krogi pričakujejo, da grška ne da formalno odklonivnega odgovora na skupno noto velevlastij. Nekateri listi trdijo, da so celo v Atenah bolj treznih mislij.
Kaneja, 7. marca. Mešani vojaški oddelki vseh velevlastij so se izkrcali včeraj zjutraj v Selino in so korakali 11 kilometrov, daleč v gore proti Kandano. Tudi v Palaka in ChOra so se izkrcali taki oddelki. Angleška torpedovka je prišla v Arminu. Grški vicekonzul je izjavil v imenu grške vlade, da ta ne prevzame nikake odgovornosti za izkrcanje teh mešanih oddelkov. Admiral Canevaro je poslal nujno poročilo v Sacha-rin, najbrž izjavo, da je potekla doba šestih dnij umakniti grške čete.
Atene, 7. marca. Tujih častnikov ne sprejemajo v grško vojno. Prestolonaslednik Konstantin odide v ponedeljek na mejo. Gojenci vojaških šol gredo na vojsko kot častniki. Vlada tirja po okrožnici nujno pobiranje davkov. Poslanci-vojaki pojdejo k svojim polkom. Turška topničarica „Evfrat" se je potopila na obrežju Epira s tremi topovi in 40 možmi.
London, 7. marca. Iz Washingtona se poroča, da je grška vlada poklicala vse re-serviste grške iz Amerike domov.
Neprekosljlvega učinka je
Taiuio-cliiiiiii tinktura za lase.
Okrepčuje in ohranjajo lasišče in preprečuje izpadanje las. Cena 1 stekl. z rabilnim navodom 50 kr.
Jedina zaloga	57 S 2
lekarna M. Leustek v Ljubljani,
Resljeva oesta štev. 1, poleg mesarskega mosta
	T4 ca 3 "> E -s o •S =2 = g rt aa SZ JZ UI :«2__ 1-4 ca C' •S = -2 Ift -ж m -S -i S	^GLAVNC^SKLAmŠTE^
		L--" ttlSELlHE
	8 = 1 ■M -a ® o ~ s- ra a Ji is £ <U v» » , a N H i-; .s	ki se po izreku medicinskih avtoritet s posebnim vspoliom rabi pri boleznih: motenem prebavljenju, želodčnem kataru, slabem želodcu. pomanjkanju slasti do jedi, zgagi itd., ter katarlh v sapllih, zaslizenju, kašlju in (III.) hrlpavosti. 4 10
		Henrik Mattoni v Giesshiibl Sauerbrunn.
Umrli во:
2.	marca. Marija Pucelj, kuharica, 60 let, Barvarska steza »t. 4, plučnica.
3.	marca. Alojzij Velikanja, starinaijev sin, 8 mesecev, Trubarjeve ulioe 2, dušljivi kašelj. — Anton Breskvar, posestnik, 51 let, Krakovske ulice 25, srčna hiba.
4.	marca. Karol Pessiak, c. kr. deželnega sodišča svetnik v p., 72 let, Franc Jožefa eesta 7, ostarelost. — Jožef Novak, posestnik, 56 let, Gradaške ulice 4, vsled raka.
5.	marca. Franc Zvokelj, dijak, 17 let, Sv. Petra nasip 51 mrtvoud.
V h i r a 1 n i e i:
2. marca. Marija Spreitzer, zasebnica, 85 let, vsled гакг>.
4. marca. Ivan Perpar, ključavničar, 47 let, kron. črevesni katar.
V deželni bolnišnici.-
27.	februvarija. Jožef Kleinlercher, posestnik, 30 let, pe-Titonitis. — Blaž Pire, delavec, 29 let, jetika. — Jožefa Zdovšek, služkinja, 29 let, jetika.
28.	februvarija. Lorene Merel, gostač, 66 let, ostarelost. — Jernej Maček, delavec, 21 let, jetika. — Ivana Tonja, dež-nikarja žena, 36 let, legar. — Ivan Bricelj, gostač, 60 let, emphjsema pulm.
1. marca. Jernej Strumbelj, kajžar, 66 let, emphysema pulm._
Tržne cene v Ljubljani
dnć 6. marca.
MeteorologiSno porodilo.
	gl.|kr.			gl-	kr.
Pšenica, m. st. . .	8	30	Špeh povojen, kgr. .	—	68
Rež, „ . . .	6	50	Surovo maslo, „ .		70
Ječmen, „ . . .	5	50	Jajce, jedno . . .	—	2
Oves, „ . . . Ajda, „ . . .	6	20	Mleko, liter . . .	—	10
	7	—	Goveje meso, kgr.	—	64
Proso, „ . . .	7	—	Telečje „ „ .	—	66
Koruza, „ . . .	5	—	Svinjsko	—	64
Krompir, „ . .	9	20	KoStrunovo „ „ .	—	40
Leča, hktl. . .	11	—	Piščanec ....	_	65
Grah, „ . . .	10	—	Golob.....	—	2«
Fižol, ....	10	—	Seno, 100 kgr. . .	2	25
Maslo, kgr. . .		94	Slama, 100 „ . .	2	25
Mast, „ . . Špeh svei, „ . .	_	70	Drva trda, 4 kub. m.	7	50
		64	„ mehka, 4 „ „	5	
Izjava.
Podpisani izjavlja, da je vse neresnično, torej obrekovanje, kar je govoril zoper častitega gospoda kapelana Ignacija Nadraha. Zato iz srca obžaluje, da je tako govoril in tem potom vse očitno pre-klicaje.
V Tržiču, dne S. marca 1897.
177 1-1	A. Štrns.
a Л	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Mokrina v 24. urah v mm.
6	9. zvečer	727-7	- 3-2	sr. svzh.	skoro jasno	
7	7. zjutraj 2. popol.	727-4 727 4	1 5 6-4	er. svzh. sr. jvzh.	oblačno n	0-8
7	9. zvečer	/30-6	3-6	sr. szah.	dež	
b	7. zjutraj 2. popol. j	732-5 733-1	—0-3 8-7	sr. zah. si. jug	megla pol oblačno	0-5
Srednja temperatura sobote 4-8°, za 2-7° nad normalom. Srednja temperatur» nedelje 3 8°, za 1-6° nad normalom.
ffiicrS
Ta smrekov ovet naj
bi rabili v vsaki bolniški in otroški sobi, ker je sredstvo za razkuženje
zraka in po njem krasen gozdni duh in ozonov kisik v stanovanje pride. Tudi je no-namest'jiv za vdihanje pri .	boleznih v sapniku in na živcih ter izborn preser-
—u vativ kot voda za izpiranje ust in za umivanje.
Pristen edino pri
Juliju Jiittlier, lekarnarju
▼ Belohenau-u, Sp. Avstrijsko.
Cene v Reichenau-u: Zabojžek s 6 steklenicami 4 gld., z 12 steklenicami 7 gld. 20 kr., s 16 steklenicami 8 gld. 96 kr. Patentovan aparat za razpršenje cveta 1 gld 80 kr., bolj pri-prost brez oblice 40 kr.
Cene v Ljubljani pri M. Leustek-u, lekarnarju: 1 steklenica 80 kr., 6 steklenic 4 gld., aparat za razpršenje cveta kakor gori.
Edino pravi, če ima varstveno znamko. — Tudi na patent-aparata za raxprienje je tvrdka „Blttner, Relohenau, Sp. Avstrijsko".	777 5—5
Kdor čipek potrebuje za cerkev
piše naj pred nakupom po vzorcc 688 12-»
Teod. Ountlier-ju v Gottesgab (Češko).
Lepa zemlja iz vrta
se oddaja brezplačno na stavbišču gosp. Josipa Gorupa v Ljubljani, Rimska cesta.	167 3—2
4 zlate, 18 srebrnih kolanj, 30 feastnih in priznalnih diplom.
c. in kr. priv.
umivalna voda za konje
cena stekl. 1 gld. 40 kr. a. v.
Vže tekom 35 let uporab-Ijevana v dvornih hlevih, v večjih konjarnah vojaških in civilnih, krepi pred In ja-čuje po velikih štrapacah pri izpahnjenju , otrdelost mišic, kit itd , usposablja konja k trajnemu naporu pri tekanju. I. 111 12-1 Pristen dobi se le, ako je pritisnjena varstvena znamka, i vseh lekarnah in droguerijah v Avstro-Ogerski. Olavna zaloga: ritii ■ m- _ KwJi жЛ»
c. in kr. avstro-ogorski in kralj, rumunski dvorni založnik
okro£nl lekarnar v Korneuburgu pri Dunaja.
Stan&rinske knjižice
za stranke z uradne potrjenimi določbami hišnega reda v slovenskem in nemSkem jeziku, z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobć se komad pe 15 kr., 10 komadov vkup I gld. v
Katol. TIskarni
v Ljubljani.
Št. 7917.
Razglas.
187 3-1
V smislu § 15. obč. volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano (zakon z dne 5. avgusta 1887. I., št. 22 dež. zak.) se javno naznanja, da so
imeniki volilnih upravičencev za letošnje dopolnilne volitve v občinski svet
sestavljeni in da se smejo od dne 6. marca naprej skozi 14 dnij
tukaj pregledovati in proti njim vladati ugovori.
O pravočasno vloženih ugovorih bo razsojal občinski svet.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 5. marca 1897.
St. 2406.
Razpis.
159 3-2
Podpisani deželni odbor razpisuje sledeče
službe okrožnih zdravnikov na Kranjskem:
i.
2.
3.
4.
5.
6. 7-8.
v v v v v
v Bohinjski Bistrici z letno plačo 800 gld. in 200 gld. letno doklade od zdravstvenega okrožja; na Brdu z letno plačo 600 gld., eventuvalno 800 gld.; v Krškem z letno plačo 600 gld.;
Kočevski Reki z letno plačo 800 gld.; Logatci z letno plačo 600 gld.; Šmariji pri Ljubljani z letno plačo 800 gld.; Velikih Lašičah z letno plačo 700 gld.; Vipavi z letno plačo 700 gld.
Prosilci za jedno teh služb pošljejo naj svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru
<1о 20. marcija 1897. 1.
ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
Oziralo se pa bode le na take prosilce, kateri so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnici.
Oci dež. ocLbora kranjskega
v Ljubljani, dnć 19. svečana 1897.
Naznanilo.
P. n. slavnemu občinstvu naznanjam, da so mi došli osebno na Dunaji odbrani glaso-viri najboljših tvrdk: c. in kr. dvornega založnika Kutschera, R. Stelzhammer, Stingl, Beinhold in dr., ter jih oddajam po najnižji ceni, da zabranim vsako konkurenco. Že vabljene glasovive prodajam (tudi na obroke) od 60 gld. višje, in jih tudi pOSOjlljem.
Vabim, da si p. n. občinstvo ogleda mojo bogato zalogo glasovirov, ter se tudi za njih vglaso-vanje in popvavljanje toplo priporočam.
158 3—3
c?cr<$. ЂгадаИп
v Ljubljani, Florijanske ulice št. SO.
ggg Dunajska borza.
Dni 8. maroa.
Skopni driavni dolg v notah.....
Skupni držami dolg v srebrn ...
Avstrijska zlata renta 4%......
Avstrijska kronska renta 4*, 200 kron .
Ogerska zlata renta i%.......
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld......
London vista...........
NemSki drl. bankovci sa 100 m. nem. dri. velj.
80 mark............
>0 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci ........
O. kr. cekini...........
100 gld. 45 ki.	
100 ,	50 .
122 .	35 ,
100 .	45 .
121 .	50 .
98 .	60 .
940 .	—~ a
355 ,	15 .
119 .	95 .
58 .	.
11 .	74 .
9 .	53'/,.
45 .	n
б .	66 .
Dni 5. maroa.
4% driavne srečke 1. 1854, 250 gld. , .	152 gld.	—	kr.
b% državne srečke i. 1860, 100 gld. . .	153	.	50	.
Driavne srečke i. 1864, 100 gld..........187	,	50	,
4% zadolinice Rudolfove želez, po 200 kron	99	.	—	„
Tišine srečke 4%, 100 gld.......141	.	—	.
Dunavske vravnavne srečke b% ... .	127	.	50	.
Donavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .	107	„	75	.
Posojilo goriškega mesta.......112	„	50	,
1% kranjsko deielno posojilo .....	99	.	25	,
Zastavna pisma av. osr. zem.-kred.banke4 %	99	„	80	.
Prijoritetne obveznice driavne železnice . .	226	.	25	.
„ „ julne ielezniee 3% . 174	.	—	.
. , južne železnice b% .	127	.	80	,
dolenjskih ieleznic 4*	99	.	60	„
Kreditne srečke, 100 gld......
4$ srečke dunav. parobr. druibe, 100 gld. Avstrijskega rndečega križa srečke, 10 gl<'
Rudolfove srečke, 10 gld......
Salmove srečke, 40 gld.......
St. Genćis srečke, 40 gld......
Waldsteinove srečke, 20 gld.....
Ljubljanske srečke........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld: Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st/ Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . Akcije južne ielezniee, 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal, ieleznic delniška druiba Hontanska druiba avstr. plan. . . .
198 gld. — 146 . —
kr.
Papirnih rubljev 100
L 19		50	
. 26		50	
. 69		—	
		50	
. 60		_	e
. 22	0	—	
. 150		—	
r. 3380		—	
. 383		—	
. 88		70	
. 159		—	
. 78		25	
. 155		—	
	VI	75	•
M* Nakup ln prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, sredk, denarjev Itd. Жа varovanj« za zgvbe pri irebanjlh, pri iiirebanja
K s lantna
najmanjšega dobitka, izvršitev narodll
na boral.
Menjamična delniška družba
„m EBCiJ
Wollziili it 10 Dunaj, Ririibflfirttraiii 74 B.
t*
Pojasnila "£B v vseh gospodarskih in Inančalh stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaei|skik vrsdsutsih papirjev in vastni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti tf naloženih glavnio. Ц