OPjrj&n-ISt Chicago, IIL, četrtek, 15. marca (Merck 15), 1923. t,l.,,l>iXSTEV.—NUMBER 63. JU9TI0N1 DEPARTMENT ftl VEDHO OPERIRA S LAH-SUM nn>tUHK*NOM\ Cleveland, O. — (Fed. P*ess.) —- Justični dtpsrtment je še ved tis na delu,'d^ »drobi stavko želei niških mehanikov s pomočjo Dsughcrtyjevs sodnijske prepo Vedi. Dvanajst delavcev je bilo te dni obtoženih pred iveano vele poroto, da eo kršili prepoved s tem, da so "ovirali ielesniški pro met" na progah Pennsjrlvsnia. Big Four in dveh drugih druib na jnedu. Obtoženi so večinoma od (umiki stavkovnega .komiteja v Clevelandu. ti:! (Ulj ta jmfvi ifu^i GLASILA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE —s propaganda «a raspočavanje pre-m0?ovnižkik odmečkov po polni ceni v polnem samahu. 50,000 TOK SMETI VSAK DAM POSLANIH IZ ENEGA SAMEGA KEAJA. PottsviHe, Pa. — Pottsvillski intracitni okraj je postal v zadnjih letih eno tisti^ središč, kjer velike kompanije peharijo ljudi i tem, da jim prodajajo velikanske količine "premogs" dvomljl-re vrednosti. Kupe rudniških odmočkov, ki io jih pustili v miru že kakih devetdeset let, sedaj prekopevtjo ter mešajo e tistimi smetmi in od-mečki nanovo izkopan premog. To zmez prodajajo potem po navadni ceni dobrega premoga in ii tako delajo ogromne dobičke. Ne zmenijo se pa za to, ali dobi občinstvo za visoko ceno tudi visoko kakovost kupljene robe. Zanesljivi ljudje poročajo in pravijo, da pride nič manj kakor ,000 ton takega "premoga" is Pottsvilla vsak dan na trg. V nekolikih slučajih mešajo odmečke s nanovo izkopanim premogom, ali večinoma pa gredo tisti odmeč-ki v takem ztanju, v kakršnem jib nakopljejo, v zvet. Kompanije ne delajo torej na splošno nobenega razločka med smetmi in nanovo nakopanim gorivom. Odjemalci mislijo, da kupujejo popolnoma dober presfog. Odpošiljanje premogovniških odmečkov ukinjuje polagoma legitimno rudniško obratovanje, ss-kij, vsak tovor rudniških odmečkov zavzame proator, ki bi bil dnigaCt irtMierJen • ta prevozu nanovo nokopanega go-rivz. * Odpošiljanje in rszvažanje rud-niŠkih odmečkov in zmeti zadržuje delo premogarjev tudi v drugih ozirih. ^sled pomanjkanja voz, ki jih rabijo za razvažanje tistih smeti, je mnogo rovov tako nabasa-nih in založenih t nanovo nakopanim trdim premogom, da ne morejo premogarji s svojim delom naprej. Prostora nimajo, niti ne voz. Zaztrantege morajo premogarji prenehati s delom ter čsksti, kdsj se zopet neredi prostor zsnje. Do prvih let svetovne vojne so Imatrali premogovniški baronje (Dalje na 3. strani.) Pregled večjih dnevnih degedkev. _ # Amerika , i Procez proti Posterju ' vzbuja pozornost vze dežele; herrinzki proceg je ztopil v ozadje. Baroni premoga, ki prodajajo odmečke za premog, v luči na-daljnih razkritij. ■ * »*■ v.... Inozemstvo. Nemčija opozarja Francijo, da je potrpežljivost ljudstva v Ruh-ru pri kraju. Za posledice bo odgovorna Francija. Poincare poslal še 15,000 mož v Ruhr; belgijska vlada pošilja skebe. Poslanci v angleškem parlamentu obsodili franeoske brutalnosti. Eksckucije irskih republičanov se nadaljujejo. V Abisiniji prodajajo sužnje po šest do 24 dolarjev. Lenin je nevarno bolan. Korporaoija naznanja, da hoče le nadalje poelovati. ZBORNICA IZPOLNILA BRUNDA60VE ŽELJE. 28 demokratov ee jo sdruftilo g 68 republikanci, ta Eraadaco jo dobil, kar si ja Mol. GLAS POSLANCA BOB GLAS VPIJOČEGA T PUlOAVL Washington, D. O. — Vojns fi nančna korporacija ja aagotovi la kmetom, d^ bo šla njena poli tika glede dovoljevanja kreditov za poljedelsko industrijo svojo dosedsnjo pot ter sodelovsls novimi agenturami in sredstvi po-ljedelskega kredita, ki jih je u-stvaril zadnji kongres. Program zo izdeleli rsvnstelji ns konferenci, ns ksteri so se se-vsemali člani kmečkega in progresivnega kongresnega bloka in pa načelniki precejšnjih kmečkih organizacij za povečanje kmečke od pomoči. Delegaciji je načeljeval aenator Capper Iz Kansasa. "Vj kmečkih okrajih jo bUo la je še opaziti nekaj razburjenoeti in nepokojnosti, ker ee menda ljndje boje, da bi vojna finančna korporacija ne prenehala posojati kmetom denarja letošnji leto. Mnenje jo rszttrjeno, da namere- Sprlngfield, XII. — Spojitev demokratskih in republikanskih glssov js v poslanski zbornici popolnoma zaglušil glaa pozlanca Roe, ki je hiši natanko razložil, kako neznansko rszzipen je gene rslni držsvni pravdnik Brundage e skladi, k! so, mu poverjeni. Sedaj je šlo sa več kakor miljon dolarjev, ki jih je zahteval držaV ni dvefetflio rezdobje 921-1922 mu je bila dovoljena vsota pO $616,140 v iste zvrhe. Ko je zadnji teden državni poslanec Roe iz okraja Fajrette oviral akcijo glede tozadevne predloge z zahtevo po kriminalni preiz-cavi, kako poftopa državni pravdnik s državnim denarjem, ki ga i-ms v oskrbi, so prijstelji državne-gs prsvdniks nabrali samo enln-petdeset glssov. Konflikt pri Izbiranja psrstzlksv v St. • Josephu. . Proces proti Poster ju jo daleko-sežnega pomena. St. Joseph, Mich. — (Federated Preaa.) — Odvetniki države in obtožencev so v neprestanem konfliktu med seboj, ko se nadaljuje izpraševanje začaanih porotnikov med katerimi so tri ženske. Sodnik White je prepovedo! Wslsbu in drugim odvetnikom W. Z. Foaterjs posegsti v čsse jeklsrskc »tavke, ki so je vršiU pred štirimi leti. Stavko je vo^il Foster. | Walsk je v torek vprsšsl začss-nega porotnika, če ima kaj prot obtožencu radi tega, ker je organi *»ral jeklarske delavce, ali prodno je mogel vpraianec odgovoriti, je Mdnik dejal, da Foster ni tožen radi kakšne stavks. Porotniki so s svojimi odgovori 'loslej pokazali, da so proti sovjetski formi vlada, proti revoluciji in ** privatno laetnino; samo dva sta "kis, ds odobravata poobčliljenje elektrarn, plinarn in cestnik želez-sir. Ameriška javnoet, ki je doalej opazovala herrinzki proces, s »daj obrnila v St. Joseph, kjer ss ime odločiti, dali je *e mogoče ne 1'melju famoznega protisindikal •'"'nega zakona kaznovati tjud r»di političnih proatopkov. Proees Proti Foaterju in drugim obtožen frm ifca pokazati, deli je svobode Cr,VOr» in xbocevaajs Is kaj vrsd ^ sli ni nič. i PREDSEDNIK LENIN JE NEVARNO BOLAN Jfradao poročilo potih sdravnikov glasi, da ga ja mrtvoud. m IME PISATI, XI CITATI \ mmmmmmmm Moskvs, li mares.—Pet zdravnikov, ki imajo v oskrbi Vladi mira Iljiča Uljaneva (Lenina), predeednika ljudskega eveta Sov jetske Rusije, poroča, da je imel r nedeljo mrtvoudni napad, ki mu je omrtvel roko in nogo. Izprva penin ni mogel govoriti, toda sdsj se mu je jesik rssgibsl in lshko P - JM.. . . IF Jgovori, dočim eta roka In noga še va korporacija Spremeniti zvojo Teod težko pestjo terorjs. Frsncozi so dsli nsbitl piškote po mestu, ns ksterih je nssnsnilo, ds bo mostni župen ustreljen, ako ss šs kstsre'-mukoli vojsku okopseljske srms dezgcdl količkaj žslegs. Prebl vslcem js sapovodsno, de ss ne emejo pokarati ns ullesh po sedmi uri zvečer in pred šeete uro sju troj j kdor se pokaže, bo ne meetu ustreljen. Hoditi smejo semo po sredi eeete in držati roke sunsj z rsstegnjenimi proti tsko, da M vidi da ne nosijo ničeesr v roki Ob deeetlh zvečer morsjo ugssniti vse loči v hišah. Pri komur ee najde strelno orožje, bo ne meetu uetreljon.. Deeeeeldorf, Nemčije, 14. mer ee. — Kreneozi so pričeli naklada«I premog in koks, v velikih kupih ob rih. V WeeUrt)oldtu Miru Buers so francoaki deievrl naložili 3AO ton kokae in oboli njih je etala infenterijo s svtomstikJ, v MiŽini eo pe bili tenki In oddelek konje niee. Nemški rudarji so takoj sa etevkell In delevel v kokeovnah so ugeaili ogeoj v pečeh. Okrog delavcev je v stavki. Kartantlic, Nemčije, 14. msres. — rrencoaki poveljnik v Offea (Dalje aa 8. štreni) i« rekel, ds ok IUO po Imenu ŠO BO. Anglije to dovolila, dokasujs, da jo državništvo Evrope popolnoma I f ® f i W roC i fši ^Oi ri^ ^ Bonar Law je odgororil, kakor sadajlf da vmešavanje v frsnoo« sko politiko v Ruhru bi bilo eov. rsšni čin ia Anglija mora na vsak način Šlvsd v miru s svojimi se-veznlld. Predlog vlado zs kredite jo bU sprejet s 249 glasovi proti S01. Po glasovanju so grmeli kliel proti ministrom i "Podajte oetav* kol" Ltaooln, Vobrsska. — Državna prsdlogs sa vojaški bonus v sns-sira po $10,000^00, kateri denar bodi aabrea is žepov državaik dsvkoplsČevslssv, šs bo to odo-breao as splošnem glooovaajo r letu IIVJ4., je bila sprejeta v ae-brsškl legislsturi s 71 proti 8 glasovom. tdifr v AbltlilJI dajalo po ittl dolarjev. še prinašajo 824, toda Ionsko ae veš kot Isst. Ženeva, 14. marca. — Liga narodov jo prejele informselje, da js trg sa sužnjs v Abkslnlji (vzhodna Afrika) še vedno v polnem evotu. Cena ss molk« gre od štiri ind vej-sot dolsrjev doli .toda žensks no prinese več k >1 šest dolsrjev. Sužnji — kejpede zamorci — so prijeti v notranjosti delale. Lovijo jih kekor iveri, svelejo skapej in priženejo as javni trg. kjsf jih prodsjsjo bogatim mohameden-eem v M sli Asiji. ' Cenik sužnjev, kf voljo v leta im po Krietesu js sladalii 1. Moški, krepke rasti le udov, ads-di in zdravi po ieat do štirindvaj-zet dolerjev. 2. tonske. Zahteve po njih nt velika, zato ee dobe po šest dolsrjev glavs. 8. Otroci. Z«lo slaba investicije. Nevedno stanejo preveč, prodno ae sposobni zs delo. Dobijo ss ssstoej. Mge narodov so bo bavtla a problemom odprave sužaootl aa prihodnjem *WovsaJe v sop-umbru. PROSVE glasilo slovenske Cna otiMOf v Sehegtal ss m ^»'aisSS! N«*Wv m vsa, kar Ima aalk e i« ustanovilo društvo •ittrttt!ftfi •STT TROSVETA" ^HE ENLISHTENHIRr Or— al *e HAdmtkjj te« IUtmU ftirtmHi«ifli m 1,1-• - f^SB -^r^rTjT^ "UM. («Mg Chi^fo I« tO. .»< >»r.l»» tmMhm H> C*n»4« ft par |«r; D.iTT v oklepaju I! pr. (Jmm. SI-SS) sala« d. n« j« a UM ianM »»tekla w*al—. f iam aa uiim PmmvIU Ja d« m TIH M BiuW liat. OLJNA INDUSTRIJA IN STANDARD OIL DRUŽBA« ■ Kot Oljni truiit je bil razpuščen pred leti. Takrat 00 mnogi zavriskali veselja, kajti mislili so, da je konec trustov-. ike kontrole. Poznali niso današnjega gospodarskega sistema, pa so se veselili, misleč, da se da osredotočena akcija industrijskih družb preprečeti, čeprav je industrija tako daleč razvita, da je zrela za centralizacijo. Tisti, ki poznajo današnji gospodarski sistem, njegov zakon in moči, ki učinkujejo v njem, so ob razpustu oljnega trusta rekli, da bo akcija raznih družb, kt so pripadale k oljnemu tru-stu, ostala osredotočena, akoravno je trust razpuščen. Poročilo, ki ga je napravil senatni odsek pod vodstvom senatorja La Folletta, dokazuje, da se zadnji niso nudili, ko so rekli, da akcija družb, pripadajočih k ras-puščenemu oljnemu trustu, ne bo decentralizirana, ko bo trust razpuščen. # Poročilo pravi, da je par velikim kompanijfcm dovo- * ljeno določati cene za prihodnjih par let, kot so to družbo izvajale od leta 1920. Ljudstvo v tej deželi naj se pa pripravi, da bo plačevalo galono gazolina po dolarju. Na to razklada poročilo metode, katerih se prizadete družbe poslužujejo pri kontroli cene, produkcije in distribucije. Poročilo dalje priporoča osem pomožnih sredstev, 1 ^katerimi bi se odpravila osredotočena ali trustovska kon trola v oljni industriji. V koliko bodo ta sredstva centralizirano kontrolo v oljni industriji, ako jih kongres sprejme, nam pove fakt, da imajo velike oljne družbe nastavljene najbolje advo-; kate, ki so izredno d^bro plačani, da študirajo nove mo-' tode za določanje cene, produkcije in distribucije. Brez-dvomno bodo priporočena sredstva nekaj časa pomagala, in sicer tako dolgo, dokler ne bodo izumljene nove metode, ki odpravijo učinek odpdmožnih sredstev. Nekateri menijo, ako bi se dal producirati kurivni alkohol po tako nizki ceni, da bi ga lahko produdral vsak farmar za svojo potrebo, tedaj bi bile oljne družbe prisiljene znižati ceno svojim produktom. To priporočilo je izredno težko izvedljivo, navsezadnje bi pa tudi ne prineslo zaželjenega uspeha. Predvsem je treba računiti s prohibicijo, ki je precej omejila iznajdbe novih metod za pridelovanje kuriv-nega alkohola, akoravno prodaja in izdelovanje takega alkohola ni prepovedano po prohibicijoniškem zakonu. Omejitev se je izvršila na ta način, da ima vsakdo precej sitnosti, preden dobi dovoljenje, da dela poizkuse za izdelovanje kurivnega alkohola. Drugič bi si iznajdbo prav zanesljivo prilastili ljudje, katerim je na tem ležeče, da cena gazolinu ostane visoks. Tretjič bi ne bilo pomaga-no konzumentom v splošnem, ako bi le farmarji za svojo J vporabo izdelovali kurivni alkohol. Drugi konzumenti bi bili vseeno še odvisni od gazolina in oljne družbe, bi • skrbele, da ne pride več gazolina na trg, kot ga konzum ■4 zahteva. • 2e parkrat so bile v časnikih objavljene vesti, da so iznajditelji izumili kurivo — kurivni alkohol ali katero . drugo kurivno tekočino, ki bo izredno poceni. Po takih vesteh je nastal molk o novi iznajdbi in pri molku je osta lo, ljudstvo je pa še naprej kupovalo gazolin in druge izdelke iz narsvnegs olja po cenah, ki so jih določale druž-4 be, pripadajoče nekdaj k razpuščenemu oljnemu trustu Oljna industrija se je tako daleč razvila, da je zrela za centralizacijo. Centralizirana industrija lahko produ-cira cencje, kot decentralizirana industrija Omejevati centralizacijo industrije pomeni povišati produkcijske in distributivne troške, ali podražiti dovršen pftdukt. Centralizirana industrija faktično koristi ljudstvu. Da centralizirana industrija koristi ljudstvu, mora biti pod ljudsko kontrolo. Ljudska kontrola je v industriji le tedaj mogoča, ako je industrija nacionalizirana. Z drugimi besedami to pomeni, da so je oljna industrija tako daleč razvila, da je popolnoma zrela sa eon-tralizacijo. In ker je to zrelost dosegla, ss mora logično nacionalizirati, da koristi ljudstvu in ne privatnim industrijskim in finančnim interesom. od ni dom" m okolico da« 25. februarja, 1923. Ustanovi lo ss js as delnica raki podlagi- Denar z» delnice ee bo smel porabiti sa nakup aU zidanje doma, sa uetanovne atroške pa bodo pobirani prostovoljni prispevki in kasneje bo prirejene veeclfea. U-rejeno je tako, le U ne pričeli z gradnjo doma v treh letih, da bodo delničarji prejeli denar aacaj, ker po sprejetih pravilih ss ne sam densr nabran potopi delnic porabiti v drug namen kot sa dom. Cena delnic bo po $28.00 proti gotovini sli na meaečno odplačevanje. Lastnik delnic ima na vsako delnico po en glea, toda vel kot Mt glssov ac, tudi če lastujs vet delnic. Izvzeta so društva in druge orgsnisscije, ki boojo za vsako delnico en glas, neglede na število delnic. To je bilo sprejeto redi tege, da ne bi kdo pri de-mu dobil prevelike moli, ker dom e namenjen v narodove svrhe ne >a a vrhe kakega posameznika.' ; Dne IS. marca, tO je prihodnjo nedeljo od dvek popoldne ee bo spet vrlll shod v nadaljne razprave. Tam {me vaak pravico, da ee še nadalje informira. 8hod so bo vršil v Victoria dvorani aa Fer* 17 A ve., vzhodno od Bussel ulice. (Vzemite Brueh karo.) Pftlgoslovani, posebno Slovenci, ne pozabite priti na ehod in pokažite ,da ste ree za Slovenski narodni dom. Kupite vsej po eno delnico vssk. Čimveč delnic bo raz-prodanih boljši dom bomo imelL / Z delom v Detroitu gre dobro. Fordove ia druge tovarne so zelo zspozlenc. Delo je lshko dobiti, ker je povpraševanje Jp delavcih ■Detroitu veliko. Posebno mladim Slovcncem bi svetoval, da oe tu naoelijo ,ker noše mesto je prijazno in za navadne delavce le najboljše v Ameriki. Samo etano-vanje za družine je telko dobiti, ker se ljudje nasclujejo v Detroit kar trumona. —A. Janedoh. nsši jih svoja sredo. Drugikrat mislim, da bom poroča lo uspehu, eedaj pa zaključujem in kličem: Živeli člani naše velike organizacije in čitatelji njenega I glasila. — Tomo SajM jezična, kot nekateri očitajo voljno trpi, a kira,. dokler ao v prerani grob. Če se mož in šsaa ae spoštujete knjigo prearla, kakor je de. " van v življenju, rroeveta je vse a* u Met zs take atvari, za- Librarj, H «— Čeravno nas je tu precejšnje število Slovencev, je malokdaj videti kak dopia od tu. In, tudi jaz ne poročam veeelega, temveč žalostno včlt, da je kruta Km rt obiskala rodbino Johna Jermana in vzela is njih srede predre-go jim hčerko v najlepšem mla-doatnem cvetju, v starosti sedem let. Umrla je dne 7. marca po krst* ki in mučni bolezni. Ds je rodbins (elo priljubljeno po nssel&ni, ee je izkazalo po obilno darovanih veneih ln cvetlicah, ■Katerimi so rojaki okinčall mrtvaški oder v zadnji pozdrav pokojni deklici. Pogreb ae je vrltf dne 9. marca ob veliki udeležbi is lile žslosti ns kstoliško pokopališče v Gaetle Shannonu, Pa., kjer smo jo položili v prerani grob. Naj spava mirno v hladni sem-ji. Stsrllem Izreksmo Iskreno eo žalje. — llirs. A. L seboj, tedaj tudi ae kovati da bi jik otroci spoštovali. Kar ss tiče prostora v Detroit, Tfu>t- Ž« precej Ča- Proeveti, pa da so sskon- aa ni bUo dopiaa, ki bi oigtal in tkj pari ravnotoliko do njega upra-dal malo vidika aa gibanje aloven- vičeni kot pečlarji, ki tudi ne zna-ske naselbine okolici meaU Detroi- j<* končati z oglaševanjem od raste. Ti mesto jo vaem znano, da Lih pečlarakik klubov, producira največ avtomobilov na p0Ted»ti moram tudi to le, da cvetu; zg to največje število pa|pri naa preberemo Proeveto od pr-pomaga avtomobilski kralj, bll*Hvega ao zadnjega kotička vaaki nar, Henrj Ford, kateri sam jib|dan Ker mog ^cla ponoči, jO po-produeira dkoli 6.000 na dan, oz. naTidj pobere na glas, tako da ae producira jo aa njegovo povelje. L^ Ttvt u novice. Kdo je vejea kake rokodelske In^«^ ■ stroke pri leeu ali kovini, ne dobi težko dejp ta eedaj, jej si bo kjer I 0h ker več jemlje gori Ford, ker ima o-!^ hvalevredne> Po dya do tri gromno tovarno v družbi z njego- K. T tedBU deUm0 ^ to akori vim zinom Kdselom. Befii moram, I ^ ZAtorej to all Je ma. da jc tudi več Slovencev, ki niao farma^rj u dovolj ča biU v starem kraju nikjer po eve- dt MUt0 ^ M ukvM. tu kot nekmetih, v Ameriki pa po jtmo z obdelovanjem za drugo premogokopih, pa so ae vendar po- ^^dansko zelenjavo. Vt^Ji^JL^mil Ker rad berem Proavcto, ecm ^JiL ^l T U nšuL * mariikatero gorko izrekel nad k0?'*k0 t ^u^Jdolin^ ki jevtaknil ogenj v dobro "mfcSvo gnesdo-. JCaj hudegs kjer izdelujejo ogrodja sa avto- Ug w gl *k ^ ^ ^uSfsi mobile (auto bodle.) Seveda tu- ^ » " ^ di tu velja ^^J^ Kan; 40 atr'aneh^da bi ae vaa-js sreče kovač Toliko, o zsdužku ka izruiu o svojih teža- Vice industriji te oko-|vth y |ivlj6njtL ^vti* je tsc Omeniti morsm, industrije tudi nekoliko nspredku podpornih in drugih. dU al> ^ bi ^^ i^l JS^A0:^ vii nov HatiČ s primarpim^ Se- stični klub It. 114 J. S. Z. ee zad- '"* /TJv W ^uv ^ "rZ-b,,*40 v/ ^ Potrudil m j. tudi, d. m vej. m«. I d<^u dopW priili dw n» klub., p.v.kt »bor "Svobod.", rJOpggMMi k»Ur,mpoj. doT«a.U mrf«p.T. 'l™,P*.™ P^ Ai .bor, »d»i. ^ irtmj. PK^t^fg^ nI Id uci.li.tUni Udb ltnaj bi Tuko r.iporoko «dd nobene Mb.r. do M programu je ign "Trpin" in f*««*1 »^»i«" nastop pevAeg. zbor. "8vol». " d.," ki »poj, ytt lepih penni. 61 ijJgj* v.tlT ' * poeebej bo n. progr.mu v.« dru- ^j""' ® *?ko,l jih I.niroivo.ti, V bodo nudil,K"'1 P* f»J bl «» P»'« ruvedriio v eploinem. „ ve *»J M II Tor.j v.. Slovence in o.t.1. Ju- b' uoslovine nljudno v.bi n. ve«U. tob! "o « igro in petjem. k.tcro prir,- d» "■ " Pr"®1 pr^tro n.v.knl di rior««. klub »t. 11« J. S. Z.r ^^ "f"1- "f*1« il »J dne 25. «m. to je v n.ddjo ob ,-P'« ^"d^bUe"Že p^oUU. —-Vlnrtin ako občinatvo je posebno vabljeno,1 rrwmK' da ališi in vidi igro 4 „Bm o^^m trgovino s ve ae neksteri dopianiki in dopiwvs-Ltmi v .oee-8tep" arečen zakon. Ce jh mož vea dan kel lmeruke vaje ln jlh ^ zapoalen v rovu ali v tovarni, jek^ v nlf0ti kakrine eo: dekle gotovo utrujen, vendar še gleda, kapitalizma. Višješolske nsobraz- V p0|vesovsnje in igranje e kartami ve- Mnoge učne sevode nrfraja pi- i Hkokret vzrok prepira v dtužini. Utelj a aledečimi earkaatičnlmi 1-Na Isti seji je brat Tomo Mer»| Kolikor jas vidim, jc sa moža in meni: Univerza Morgenove tvrd-vee zaprosil društvo in člene, da ti*a družino potrebno, de mož oeta- kc, universa črne roke, univerza avrho agitacije zmanjšamo dru-1 ne po večerji doma. Medtem, ko lesnega tmsts, univerze rudniš-štveno pristopnino sa 50e, kar je žene pomiva, ee on poigre s otroci kege trueta, kolegij topOnllkcga bilo enoglasno sprejeto. Pristopal-1 ter se s njimi pogovarja. Ča pa ni- trusts, universa plenice. Ho* ns je olajlana sa dva mesece, ln meta otrok sli morda že epi jo, naj kafetorjeva unlverss, vseučilišče sicer spril In mkj. vsame v roke "Prtjaveto'1, bere sodaika Oarjja, univerza vellklk O razmerah v naselbini ne bom(naj. ko lena d. la, kar mu bo vee- knoginj, nniverza avtomobilov, mnogo poročal. Apelirsm aamo naj kakor več koristilo nego kvarteJ univerza nebes itd. r vae brate in eestre društvs It. 2SSj žeus naj ko prijaaaa s molem, ko Pieatelj pravi na enem mestu, ANPJ, de sgitlrsmo skupno ta po- pride domov ia gleda nsj. da be ta- da e akademična naobrezbe, v aa mesno la pridobivamo redno vol krat po hiši vee v redu ter večerje 1 Združenih državak jo postala ponorih kendidetov. Pri aes j« rdi- kolikor dopuščajo razmere, dobro | it renski produkt glsdijstornkih pripravljena. V alučaju, da jc žene bojer • profesorji g malimi Izje-boleh no. ker oe pogeeto zgodi, naj j mami pr«dovejo leži, ako nočejo mož poaaaga leni pri delu Če teko izgubiti služb. Plače profeeorjcv delata složno, sts zadovoljna. ao sramotno alake; mnogi profe-Ako gre mol zrečer v vae, naj eorjl al morajo sami prati spod-poekašo, do gre žena njim, kajti | nje perilo la ufrajo nejeUbejšo ni. Sicer pa miallmo, da je tadl med Slovenei dosti takih, ki um jo hrvaščino in ki bodo radi a. fli po tem almanahu. Vaem te* jo toplo priporočamo. Sajodnlčki Kalsndar, 1923 -Osna 50aontov. — Izdao Prosvja. tni odbor Narodne Hrvatske Za. jednice. —Za običajnim kol«, darekim delom vidimo in Sitamo naslednje etvsrit Vama (pesem) — Vinko Solič. Kratka povjat života i djelovanja Nar. Hrv. Z*, jednice —Tomo Besenič. Iz trni-ne u stjetlo Nikb Grskovi6. Kako razvijati proavjetni radf — P«, tar Stankovič. —- Potreba i korist tora u Narodnoj Hrvat, akoj JSajcfKnici r-»- Stjcpan Ber-nardic. — Učimo se u života iko* U — Milan Petrak. Pomladak N. H. J. — Danica Bački. Čovjek pjeva poslije rata — Dušan Vi. ailjev. Bes organizacije nikad ni-kemo — Nikola Badinovac. Naa članstvo prema štrajkovima i linijama — Meto Vrkljan. Život Jugoslovana u ; Americi — V, Vuk. Gdje je mjeato — ženil -Milan Kirin. Opoštaj ia ttaria m (pesem) — Koata Abri-el ZaŽto trebamo postati amo-riČHvOradj^it — Anton L. Lu-cae. Sirotica (pesem) Proka Jot-kič. Bijeds (peiem). 4,Zajedni-Čsr", njegovs ulogs 1 dnžnotti kao glasilo N. H. Z. u Americi. Juraj Ubojčič. Radnički marš Georgl Kirkov.^ Borba protif štrajkova — Thomas Carlyle. Da« -vorin Trstenjak. Pred zimn (pe-aem) V. Masauka, Alkoholizan kao otrov — Vinko Šoli6. praznik žita (peacm)'«— Vatro slav Nemir. Ribarjenje naših ljudi na paclfiku. — N. Kojič. Kik u gradu (pesem). Matija Gube« (Životopis). Stari i novi robovi Sulica — dr. J. V. Grahek. Do-brotvorna udruženja na Kubi. -dr. Jožo Podujc. Proavjetni »• deči N. 'H. Z. kao reprezentanti iseljendg naroda u Severnoj A-mOrici -- Stjcpan Jobat. Vjeri znanoa^i. Neka narod aazna irti-nu* — Mato Vrkljan. Eadnik -Davorin Trstenjak. Nešto o radi-ju. Postanek llčnog čudoredj«. Kaj ne t (pesem) — Arkadij A-verčenko. Siroče (peaem) Dr* goljub. Nacijonallzem — Brandea. Bara — T. Ilič. Po^JJ k meni melene —- K. K. Mia« avijeta (pesem) Silvije Strato-mir Kranjčevič. Alkohol - brj ko polje aa agitacijo, torej porabi, mo ga v meaeeih april In maj. Rojaki žive v Weaieu. Medieonu, Tri-eltjrja in Granite Citjrju. lil. Pri. takujeuM) lshko dobar uspeh, seme |brat je ln scetre, podajme ee aa de- Parti na!*—dr. Vladimir Njcgovsn.C dubinl (peacm) J. V. Žadonto-ja. Jcdna alika - A. M. Cvjeti-novič. Baba Pelagija - S. vat. Spaaavarfje mladih — >"n0< A. Mills. , Koledar jc opremljen z mn<>0-ml lepimi alikami, p®plr ^ f,Bf tlak lep. Veva strokovna knjiga » kurjače in paroetrojnike.-V W grebn je ialle knjižica Kotao iPerni Stroj." Nealov knjižice že eam pcve.di eluži za poduk knrjašcm in P»">* etrojnikom. Opremljena je • nji bami, ki ksžsjo rasne ddc p»r»J] gs kotU. Knjižiso prsv toplo P^ poročamo veem kurjačem P1' rostrojnikom, Id so smožni bt^ šksgs jesiks. V nji bodo naiU četni nauk, ki je potreben za fj koga kurjače in paroetrojnikJ Knjižico ctsne 20 dinerjev. '» poitnem povsstja ps 24 dinarji Naroča eet Mišak i ftokce. "J Jsruge, s. 81. 6*uwr, Srem, Jugoalavija. rkja j« vojak kres r«'* Slmiski Narodna GLAVNI IT AN. »aS7 ailtva I. N. P. J., SSST-S0 Sa. Uwa4ala Ar... Chlesge, M. DENARNI.POlILJATVI IN STVARI, U aa Mlaja al. ta»ilsfela«m •4kara la Maata raUa m aaalere« Tajalllra I. N~P. J., SOST-SS Sa. Lava« 4ala Ara* Cklaafa, IU. ' VII IADIVI V zvin I BLAGAJNIŠKIMI POSLI aenelUjaJe ae aaalaai Blagajalllea I. M. P. JH SSST-SS Sa. Lesmdele Ara* CUaafa, IIL Vaa arllaMia glade aaataeeaje a «1. Iarrlaral*rai edbara ae aaj paMJaJn Praak Zetlaa. priiiifclki aa+aerarga adbara, Mfar aailea Je agaraj. -JUMrSte&M r3 V.I 4*bI.I ia df.il .al.L------M|u|. a.ralalaa I. .alak rta kar i* VT^^A cII. ^III** M M f> P'—SSST-SB Avalla, H. — Po sklepu sadnje redne seje kluba It. <30 J. S. E. posivlja vae Slaka kluba, da ae aa-gotovo udeleiijo prihodnje aeje, ki »e vri! v nedeljo due 18. t. »r v navadnih proetorih. Na dnev-aem redu je vel veinlh reči ia tudi volitev uradnikov, ki ae aad-nji« radi premale udelelbe ni mogla vrliti.—Martin Kavoieh. veem sorodnikom, snaneom In prt-jateljem lirom Amerike talno vest, da jo nemila smrt pretrgala nit lirljenja mojemu sogrogu in o^fetu JOIIPHU ftUITBBŠlOV. Umrl ja dne 1. mam, 1M3 in pokopau je bil dno 5. mares 1 l po kstollAmn obredu. Varok amrtj ja bil sastrupljenje krvi, bU^T adrav ln mrtev v teku dveh dni Pokojni je bil lian drultva »fn* aa Preleren" It. 84, B, N. f. J. v Indlanapolis, Ind. V Ameriki lo bil 15 let, preje * ssnfl g sada jih malo manj kot deset amo kili aka» paj sd milno. Bil jo dober aoprof In akrban oče. Tukaj sapolla mano in tri leta etaro blerko, eno aaatro nekje v Pennsjlvaniji ln enega strlea v 8b«l»oyganp Wla., Ur dva bratranca v Clevelandu, Oblo, V starem kraju sapulia odeta, tri brate in dve seetrl. Doma ja bil Ig Strele na Dolenjskem. Iskreno ae Mhvfiim vsem, ki ao me tolaiili ob moji lelontnl ari. Posebno ss ps sab valim Antona Dima la njegovi eoprogi, ur Franka Tlak ia njegovi soprogi, Id so ad bili v tolaibo In pomol ob laau nsarsls. Iskrena bvaU vsem, ki so sa vde-laflUi pogreba, Tebi ditgi, aepo-/abni soprog (n o«o, bodi lahka amerUka temlja, poli vsi mirno I Žalojoll ostali i Hoprogaln blerka lloai fiosterlifl, B. B. 2, Ankaaf, eo nudi dekletu, vdovi ali tudi dlvofsankl, ki pa mora biti na* prodnege mišljenja ia mirnega cnaJaJa. Jas aem oetal aam s tremi otroci, ker me je moja lena pnati> U la pred leetimi leti. če katero veaell skrbeti aa meno in otroki, Ur opravljati h lina deU, aaj SS obrne plamene na epodnjl naslov. Plaiam $3000 na meaee, hrano la etonovanje. Povrnem jI tudi vol* njo etroike ako koda ostale dalja laea. "Vdovce", 3187 So, Uvedli« Are., ChiesfO, 111. (Adv.) Zopet sedtm Iroev efcckutjanih. I Dublin. 14 msfes. - H. dem re-pnbUfsaev, pri keterib *o no« prepovedane *ra*je. J* i I jenih r Dubliau in Corku. JOSEPH LUKOVA*. flO-14*St, RaaimOVii. •.............MIH.............................»»i | ZEMLJIŠČA (LOTE) NAPRODAJ I 7.«mlj« last Mn Rockafailar ia Mn, llcConnkk j« sedaj ** ;! ; predaj, po pravi (stari) n teki eni v R.vrrrid«.. m. P» mnenju prodajalcar temi j tU ee Ms U en« na skers »a- ;; ; dvojllo. Ta aa dobe acmtfliea (loto) po MSI la vat ANTON PRE&ERN, Selee Mennger, 1007 So. 61sl Ava^ Cicero, I1L Rivcraida urad j« biten leiesntfbe poatoja C. B. A Q> Tritfoa, IhmMi 3SS. (Potrebujem« zastopnike, oglasite 00 * t jjr r« Nemški valpet Joaip Jurčič. To ni bilo gotovo nič posebnega, kar aem slilal od očeta svojega. Prava reč, če dekle govori a šlovc-kam, ki ga le dolgo poznal In vendar me je pekle te novica tako, da nisem mogel spati vso tista noč. Večkrat se mi je zdelo le poprej, ds bodi za njo; zdelb se mi je, de ga tudi ona ne vidi težko. Zmerom eem ee pe tolažil in nisem verjel evoji misli, sej vzeti je on ne more in neče, ona pa menda im* že toliko pameti, da bo vedela, kdo je on in kaj je one. Se kaka druga deklica bi se ne pečsla z biriikim velptom, katerega so ljudje sovražili." "Namenil sem se bil preeej drugo jutro Rezo vprašati in izpovedati. A premislil sem se takoj, in ko eve ee drugo jutro sdla, velpta ie v misel nisem jemeL Zdelo sc mi je pa, da ne govori več tako rada s menoj, kakor prej, da ni več teko potrpežljive ter da mi nobeno zbadljive ne oetane na dolgu. "Jez ne vem, če sem bil toga ža-Ipsten sli sem bil tsko jezen —• vem pe, de sem bil tsko neumen, da sem ee neltoč jokel, ko sem bil sem. Obenem pe sem ee ssgroril vglptu: gorje mu bodi, če ga dobim, da bo lesil okolu njsnegs doms." . "Bolj poredko sem jel zob s js ti k sosedu. Doetikret bi bil red lel, ali neke trma me je zedrževala. Mislil sem, ds komu kljubujem, ps sem mends le esm sebi. SI lisi sem večkrst, ds js bil vslpet v vasi in pri sosedu v krčmi, poecbno ns vs-čer. Ali jsz gs nieem mogel nikder dobiti, da bi ga bil malo zspodiL" "Neko nedeljo popoldne sem ga aaiei v krčmi pri sosedo. & stopim v i£bo, je eedel sam pri strsnskl mizi in poleg njega je ssdsla Reze. Jesa me je popadla, kri ml je zavrela, toda mnogo vs-Meno v je bilo v kili, aobene nisem rekel. Dekle ee jo serdela, ko me je zagledala, prišla k meni in me vprašala ,kaj hočem piti. Ko mi prinese vino, ne rečem ničesar, natočim in pijem. Valpet jo tkliJe k eebi in zopet eta jela Tp. s* zaklal M.tako, da in koieica to kar enkrat, vedel J« jsla o poklic govor ko stf iti Kaj, tega ne vem, nemi sta ss menile, to ps vsin, ds sta govorila o meni zakaj me je vajine gledal In ee ^^^ ona pe je zrla v mizo in odgovor-14 malo Ko bi me ne bilo drugih ljudi, prijel U bil kazArea in ga razbil ob glevo njegovo. Toda tako eem ee krotil In pil kozarec za kozarcem." "Reze, semkaj pojdi!" v*«." ISm "Pride k meni in me v prala, kaj "Semkaj k meni sedi. Otovre sem ssends že kskor oni potepuh, četudi ne znam kinder hander govoriti, de bi ee iz drugih ljudi de-lel norea." ( "One mi je tejfle, ds bi bila o meni govorile z velptom." ' , "Strelno si siten!" mi je rekla tudi zdaj in to me je zbolelo, da nikdar tako." "Vstsne s eedeža tik mene, jezna in rdeča ter hoče iti ven-kaj." u -. VjB "Jaz ti rečem, sedi!" pravim." "Ne utegnem," odgovori neprijazno in gre vunkej. "Valpet pri tej priči v#tane in gre za njo. Nszsj gs ni bilo več, v veli pe je ie govoril ž njo, dobro eem slišsl, odgovsrjsls ma je prijezneje ncgo-li meni; kaj sta se menila, tega ne vem, zopet ets govorila nemško." "Nspijsm se tisto popoldne, da nisem vedel, kje eem in kaj de-lem. Vem, da aem pobijel kozarce, klel in kričel, da eo me ljudje v krčmi pogovarjali in krotili, da Reze nieem videl vee popoldne, sieer ps ns vsm, ksj sem govoril, kdsj prišel domov." "Pragi dsn sem bil bolsn. Glava me je bolela tako, da nisem mogel všteti. Oblelsl sem za več časa, vročinska bolezen se me je polotila. Kakor mi je potlej dekla pravila, sem bledel v bolezni svoji vedno o valptn, mislil sem, ds se tepevs, ds gs pobijsm. Prspi-rsl sem ss tudi 4 svojo deklioo, dsjsl ji čudns imena in očital vse Jeneks grehe." "Med mojo boleznijo je bils ona od kraja enkrat prišla vprašat, kako mi je in me je hotela videt}, vendar oče moj je ni puetil blizu, s osomo besedo jo je od* gnal in tako ni prišla več do mene." "Ko sem Sopet etsl ns svojih nogsk, sem minili, da bode vse do-broj zstrdno sem bil namenjen, de vsa pustim, da 40 ne zmenim več reditelja ^^^ l^^pP^®®^ ' ' Uf* dn. On je bU tega prav vesel vesel eem bil tudi jas sklepe. Kaj mi je mar valpet T ravno te deklieaf Dokaj jih drage eo morebiti Še boljše in pra- štenejio. Tako sem hotel ali ni mi šlo. Koder eem ona mi je prihajala na misel, sem delal, vee ee mi je zdelo pat sto/ kar sem videl, me je sporni njalo nje. Nikoli nisem mogel bi-ti veeel. In v nedeljo, ko je Ha od maše, ae mi je zdelo, da ni ves* la tndi ona ne, da nsjrajšs molči, Če šem jo pa doaia srečal, eem se ji ognil, eli če se ni dslo, eem Š4 hitro mimo nje brez ogovora." . Zakaj f. ie zdaj ne vem. Koli. kokrat eem sc namenil, da grem k njej, da jo ogovorim 1. Toda ejram me je bilo, nieem Šel. More« biti m« ims ps vendar rada I O j, ko bi tp vedel, sem dejkl sam v sebi. Ko bi mi kdo utegnil pove« deti, da oni valpet zaetoaj hod) za njo, da ga ne mere, da mi ja vender še zvesta!" "Toke misli eo mi Zopet budile etero jezo do valpts." "Nekega večera je bil etar bei reč pri nes čres noč. Pri sedel po večerji je vedel prsviti. Jas sen) stare mole v mladosti prav rad poslušal, kar so še pravili, bodisi o starih ča-sih in stsrih ljudeh eli drago pametne vaši, izkušnje in dogodke. Tudi verjel eem tačae vee, kar mi je kdo povedal. Tako eem tudj staremu beraču verjel, ki je dejal in trdil, da zna tako naredit^ da človek lahko ve za eno misel; nsj bo kstero koče evojih bližnjih." "Ksj, ko bi jaz vedel ,aU me ima ona rada, ali mi je ree nezre-sta zavoljo o nage nemškega velpta!" ei mislim jaz sam v sebi" tel" 'kes pride dragega večera dere pri vrbovem grmu črnega Ska in potem greva I njim v grajski gozd. Na vrhu posekanega hriba zakuriva velik ogefcj, jaz sedem ns štor, berač pa začne emsriti mačke in godrnjati čudne feeeede. Jaz sem tačas veroval ta ke neumne reči in še mafo strah me je bilo." "Šele do jutri zjutraj ee bo ne-redilo," pravi eoprnik moj, "dajte denar preoej in potlej lshko ssepiva pri gonju." , , "Jaz ma ree dam dva tolarje, fephn nekaj čaea in gledsm, kako aa reč peli in žge, potem ps sa-dremljem ze majhno čsss. (Konec prihodnjič.) "Ko vsi drugi odidejo vprsism jsz berdč«, kako se to neredi." "Koliko mi bbš dal, pa ti bom po vedel in ssm nsredilt" pravi." "Koliko hočete Tw "Dvs tolarja t" odgovorim in jaz mn jih takoj obljubim." "Ali je kakov črn maček v vasi!" pe vpreša." "Jsz povem, ds je in reče mi ga ekrivaj ujeti in sspreti, dragi večer bo sopet prišel, mečka vzel, pri vrbovem grmu na vodi ■ ■ ■ »m JL NJENA POT. (Dalje.) > Oče je začel snmljivo hirsti. Stsrost js kar vidao počepala nanj. Zdelo ee je, da mu vssk dih ▼ tam satohlem ozračju vseja novih strupenih klio v etero in onemoglo telo. Bil je vel In medel, kakor ispodressns bilks in ni mogel pregnsti otož-ns misli, ds je ssnj sdrsvjs ssmo še tsm sredi lepih, zelenih in tihih dolin med nizkimi grički in teamiml hostami. Z vsakim živcem je hrepenel v aaa daljne lepe kraja, kjer koledpjejo in vrlsks-ja domsče peemi, velovljo cvetoče polje, in vejejo sdrsvs in mehke eape preko vinorodnega, s belimi hrsmi posejanega Primskovega in ona jss-ne eerkvica, ob katero e* .naslanja stsrodsvna črešnja s vso svojo deleč vidno kolatoetjo ... O izdan s lepote, ti eledka in daljne priča vse mojo bridke in vender teko neekončno lepe in sdrsvs Mladosti, ksko te nikoli no morem in nočem po-aabiti! . V evoji nedlolnoetl je veliko presemeval žena je opravljala domača dela in vreterske posle ter ee je komej sevedele moževege bednega stanje. JPreveč ee je bile le vživela v rsskolno sljej-nost, s katero so je hrupno bahalo veliko mesto, in katere je pile s Željnimi očmi in se je ni mogla i&gledsti, — preveč se je sagledala v nedosel-nest, da bi bila mogla videti bližnje bridkosti. !z veake uliee jo je pozdrevljel mladostni spomin, vsak obrss jo je spominjel zorne mlsdosii. Tsko vsaj se ji je zdelo. — Ksko more človek zboleti, Šs poleti in potiml ei je toplo eolnee t "Ne solnee pojdi in ob morju hodi, pa bo vee dobro!" je silile bolehnege može. * "To solnee je polno prehn in me peče, ne greje," se je branil. Ponoči ni mogel spatL Vsak veder sproti ga je pekle skrb za rssvajsno hčer, ki se je bile ne-vadila, ds ae je kaano vračale z dolgih izpreho-dov. "Prizanašaj ml, nesrečni otrok, vaaj le teb per ur, dokler živimi" jo je prosečs kregal. Mariji ss je oče smilil bolj kakor leni. Ko je bil neki večer poasbno sleb, ae je hudo ustrelila In je aačela oatajatl doma. Posedela je ob njego-.vi postelji in se je trudile, de bi mu olejlele bo-letine. "Ne, ne — s menoj je pri kreju, to vidim,.' je ječa! starec. "Hamo tam, doma bi le okreval." "Pa pojdimo tja, oče, takoj pojdimo!"* je vdala. "O, kaj neki čenčata!" se je jesile Vrtača!-ea. "Ksj bi tsm t Tu je lepo, boleaen mine najprej tn!" "Ce ps oče želijo t je -1" je ogovarjala hči. "In fcaj bi bilo e tvojo službo, a f Ali to ni niči" "Službe eo tudi tem, leple in pemstnejie!" je nftil mož. Vrtsčnica je krčevito zajokala. Njena ihta je pokspala možev in hčerin lepi in pe&etni na- «rt. Mariji odslej ni dala mira in pokoja ljubeča skrb, kakp bi pomagala oelabelemu očetu. Predobri in bolshni mol je, kakor je videla, na ljubo ženi opustil vssko misel a preselitvi v one lepe In zdrave domače kraje. O, če bi eiromak imel veaj veega zadosti, kar mu je potrebno v onemogli betežnosti, ds bi mu tskb vidno ne umirsle hirajoče močil A kje vseti denar 9 Njegova revna pokojnina in njena neznsntna plačica, kolikor je ni mati potrošile sa njsne prešopjrne obleke, sta komaj ssdostovali sa nujns vsskdanje potrebe. In kje eo sdravila in priboljški sa bolnika? V tistih dnsh Šele ja začela spoznavati vsakdanjo skrb in reenost Življenje ter neisogibno potrebnost in vrednost densrjs. Niti s eno ssmo krstko mislijo se ni uetavljs-la ob prerecnam In sanjavem Francetu. Vse ne-mirni utripi njenega iskajoftega srca so drhteli in uhajali k voeelemu Emilu, ki je bil zmerom šiva-hsn in lehkomiseln kekor ona ssms. Takrst jo je bila peklo in boleče žalilo, a adaj se je v skeeani hvaležnosti gorko spominjala ,kako rahločutno in bratovsko ji je vsiljevel večje in manjše vso-tiee, de bi imele kej v roke vneti, kadar bi d hotela nabaviti kolček veeelje, kekor je trdil e svojimi smejsjočimi se očmi. "Zakaj ee ne bi vzele, če ee imava rada t" je eilU. 41 Prav lepa hvala! Samo s tem poniženjem mi prisanalaj!" •"Če bi mi videla v srcu, ne bi mogls odkls-njati!" "In ti meni ae pomegati. Če bi vedel kako me to boli.*' "A ge j Kar se je smejal. "9vetl Blež pe previ, ds js to laš!" ss js kl-hotala le one. "Semo ljubezen bodi nsjins skupna last!" 44O, pe je nieo oblegali samo taki epoaUnl, — tndi vsi dragi dokazi njegove tople naklonjene-eti eo ss ji obnavljali v skrbi in otoinoetSpolnem srcu. A Teko mehko in otožno je bilo torej'Marijino •lnlevno razpoloženje ,ko je naenkrat spet areča-la Krnila. Is trepeUjočege ares jI je planila vsa kri v glevo; pred očmi eo jI sa trenutek saplesali mavričaati koloberji. ia prsi eo ss ji napenjal in so psdsls v sstekljivem nemira teenega nedihova-nje. A ko ee ji je že čieto približal, eo ji otrpnile noge in roke, na bledi ustni pa ee ji je eiloma pri-blžal, eo ji otrpnile noge hn roke. na bledi nstnl pa ee ji je stlossa prikradel bolesten in proeeč, n komej viden nesaMŠek. (Dalja prihodnjič/ Zgodovini I. 1918. f . - novi (Zanimiva razkritja.) (Dslje.) | r.Kaj se je zgodilo sedsjt - • 4'V tej težkimituaciji ni preosU 10 dragega" — nadaljuje Psšič v tej svoji depeši — "če hočemo rešiti edinstvo našega troimenega naroda, kot pristati na ta polovi čarstva, da se nrf*szidemo, storiv- 11 ničesar, ksr bi moglo predaUv-ljati in zaetop|ti edinstvo našega naroda. To zajedniiko ministrstvo, ki bo predstavljalo Aapram inozemstvu in našim zaveznikom našo o!>čno narodno etvar je ipak bolj-le, kakor pa, &o bi se needini rezili .Mogoče je, da se v bodočnosti stvsr poprsvi, ko sS poveča število členov tega občnega skupnega mi- spst, Inistrstva. Prosim i preetolonaeled- Ijevine Srbije m neftege ga naroda. No. 209. Na to dolgo 4ep«*o jdfodgovoril v imenu erbeke vlede ProtiČ teko- nika i člane vlade, a posebno Mi-hajlo Gavriloviča, da sprejme mesto, ki se mu ponujs, ker bi sicer situscijs še poslsblala. Dsncs smo.izdali komunike, ds smo ee zedinili in sestavili zsjedni-ško ministrstvo, ki so mu poverjeni tudi oni poeli, ki so nsstali z novim stanjem ob proklamaciji edin-ztva Srbov, Hrvatov in Slovencev* Predlagano je tudi, objaviti manifest na naše aorojake in za oetali fvet, a katerim ec ^eli manifestirati zajedniaka uprava obeh faktorjev: kraljevine Srbije in Narodne fa Voča v Zagrebu, r Prvi in dragi bo priobčen takoj erbekl vladi in prestolonasledni ku. Danes svečer se vrnem v Pariz, kjer bom počakal ns odgovor in na navodila sa svoje dsljne poele, to je, ali naj počakam na prihod prestolonssiednika ali pa naj se vrnem v Srbijo. { >•. Sestavo koalicijskega kabineta bom izvršil v Parizu. Bodo težko-če, ker ee zopet otežkočuje situacija zaradi oaebnosti. Ne moremo ss sloiiti, čeprav so predetavniki opozicijo izjavili, da ne bodo delali težav zaradi portfeljev. Ako ee ee-stsvi koalicijski kabinet, bo po trobno, da se takoj skl^o narodna skupščina v Skoplje, eli pa, kamor bo določila erbeka vlada po epora-zumu e prestoloneelednikom. • Proeim prestolonaslednika in srbsko vlsdo, da uvažujejo težkoče današnje eituscije in mojo željo, ds doprineeemo tudi žrtve k etvo-ritvi narodnega edinstvs. V vsn Psliču, Periz. • J Krf, 29. X. 1918. Osebno. Ko sem Vsm včeraj poslal telegram, v katerem Wm pristal na Trumbičev predlog o za jedniškem ministrstvu, sem mislil, da bodo miniatri ss zunanje sadove, vojne, finape, marine in železnic ministri za vso deželo, tlko kakor se miniztrujc po vsem evetu. Iz depeše, ki smo jo prejeli po noči, razvidim, *da eem ze varal To, kar goepodje eedaj hočejo in žele, je pokveka ministrstva, kakršnega nikjer .nikoli ni bilo. To je izraz nezsupanja Vam osebno in SrUji, Id ni zaslužile takšnega po ja; to jo nekaj, kar ni nikoli ljudmi, ki resnično hočejo na-edinstvo* . • Smatramo za povaam neumestno, da fihiistfi,>azven našemu kralju, ki je naš zajedniški kralj, poUga-mo prisego še komu drpffsam. Žito Vam morem reči, da mi talino kombinacijo odločno zate* Vaa prosimo, 4» uva- °u naše oetavke odnoeno, de jih predložite v uvaževanje prestolonasledniku. Prosimo poleg tega, da Tam smemo reši, ds po nsših mislih v tsj situsciji tudi za Vaa ni mesta r takšni vladi, ke* je tno, da ze Vam na ta načiti izreka nezaupanje. . / O. Marko Gjurčič in Mi|a Tri-funovič nista pristala niti na ta Trumbičev predlo« po Vali depeši št 208.0. Ljuba Jovanovič in Nin. čič nists tu. Jovanovič je v Skop lju, a Ninčič u Bclfcradu. G. Oavri lovič Vam bo zasebno poslsl svoje mnenje, v kolikor ss njega tiče. ; Minister Pretiš. sem mislil, ds bi imsla kaj ekupae-to je mož, pravi aveti Ambroži" Poeebaa pssiajs pslsillaa mm. IMPORTIRANE ' HARMONIKE 'PREJELI MEDNO SK JE VZDIGNILA CARINA. vrata, paash— esalna. ftacaa gedbiL Inasal ladetsk. MNSrr. J r ■Al kltaSMj KMonna »a st. lfima» -m is Ceaa.........Stlv •aa SIS^S». Iti CM! • a a. e e e aftiflNl «a ss.es>. • la miW* fnvtlia WIOH SALES OOMPANT, «s Is tsh uradnih depeš se jezno vi di, kako si je srbska vlada mislila ureditev nove drŽave. Ona ae jo dosledno držala, da ta drŽava ni nove, ampak stara, ki ee je le povečala. Ka ^raffi strani pa Je manjkalo povdarka, da ja ta drža« vn nova. — To ee je pokazalo iz nadaljnih tu objsvljenih dokumen- tOV. P (Dslje prikodnj|6.) , . prijatelju > stari njivo Neeradi-mn napravU preeejL Naeradin-hodža zgrabi aženo za volom, a vol Nekoliko dni pozneje vidi Nazradin-bodža, da je gospo. 4ar vola vprogel in peljal ž njim po cesti) Tskoj zgrabi Naeradin-hodža kol in prične udrihati M volu. ___ mu reče 1 ^ . brate, kej pa boki moje. a volnt" Nasradin-hodša mn odgovori' "Ti kar molči, on že aam ve kaj je zagrešil." Neko noč zasuje Nasradin-hod-ža pod svojim oknom glasen pr«. pir. Vedeti je hotel zakaj se p«, piraio, zato se je ogrnil z odejo in šel pred hišo. Komaj stopi pred hišo, mu iztrga eden izmed epiraČev odejo in zbeži, a prepir preneha. Naeradin-hodža ie vrne ▼ klio, a žena ga vpraša, ia, kaj so se ljudje prepirali. Nssradin-kodšs ji odgovori: "Prepirali so ae redi nsše ode-je, a ko je isginOš, je prenehtl tndi prepif." Mm 0VOJBOA FRUATUJA Blaža Možina, doma is Velikega Jeleanah, Istrija. Ako kov ve za njegov naslov bo sam bral ts vrstiee, se mi takoj priglael Imam ma poročati nekaj zelo važnega ix Mklga kraja. Moj naelov je: Joe , P. O. Box 183 Gleneoe, 0. (Adv.) «■■■ ■ in — POZDRAV IZ MULBERRY, KAJT8. V Red Lodge, Mont., pošiljam do Mr. in Mre. Tivš, Mr. in Mn. Kolarlč, Mr. in Mra. PremouiiŽ, Mr. in Mre. Koprivšek, Mr. ia Mre. Žakelj, Mr. in Mrs. Petrin, Mr. Kovač, Mr. in Miss Hava, Mr. in Mrs. Brezniksr, Mr. ia Mrs. Mleku!, Mr. in Mrs. Kocjso-čič, Mr. in Mrs. Povh, Mr. in Mrs. Klavora, Miss Čeenik, Mr. in Mn. Ksjtns, Miss Ostrožnik, Mr. ia Mrs. Ceferin, Mr. in Mrs. Sepec. in njih dni^ine. Pozdravljam tudi vaa pa^larje V Red JLodjre, in sieer Joe Tivš, Anton Sati, John Pnrko|ea, in Anton Drole-s, Upam, da se zopet kmalu vidimo. Vaa pozdravlja Slanica društva "Napredni Slovenci" it. 235, S. N, P. J. vTV '.V KT "Hmij Kolarlš, i: (Adv.) Mulberrjr, KlflS, ■ »1 1 i'Mmmmmmmmmmmmmmmmm ' ' - druge brane iMNptiR na) to lUctdmi EAGLE BRAND {coND&Nsm knuci prve nsisel. Je sdravo, re-— in ietoča- Jjfi aroneracije meter se Ja Se nanje. Eagle Erend ja nelo pri fa> ja celo predpisujejo zdrs ker je lato, zanesljivo, prnvlti fal prebavi jati. s priporočeno vniki, to neto, ahko tm pri- —w MVVaiia. HH IIN' rMmm mm v wvnflMn mm I« »halj* hallSIca. POŠLJITE NAM VASE NAROČILO PO POSTI ZA svilene nogavice 7Qr vredne $1.50 f %/V 409-11 Nntiosml Avenue, Milwnukee, Wi»