Poštnina plačana v gotovini.
41. štev.
V Ljubljani, 12. cktobra'1923.
Posamezna številka stzne Din 1.
Leto V.
* L 3 A/M
N!
m
m kv
Uredništvo in uprava v Ljubljani, Gradišče št 7. — Telefon št. 77.
NflRODNO-SOCIJfiLISTICNI TEDNIK
Naročnina: 4 Din., za inozemstvo 6Din. na mesec. Izhaja ob petkih.
Uničevanje našega gospodarstva in kulture — bratski sporazumi
Ves čas — cela tri leta — odkar imamo svojo »jugoslovansko« ustavo, se bije boj za sporazum med tremi plemeni, ki tvorijo našo državo, za sporazum, ki ga je odklonila v ustavi takratna večina ustavotvorne skupščine, sestoje-ča v bistvu iz radikalne in demokratske stranke z njenimi priveski kot Pucelj itd. Da, odklonila, to moramo izrecno naglasiti! Kajti, ako ga ne bi bila odklonila, bi bile izostale vse zle posledice, ki se kažejo zlasti zadnje čase. Napram nam, Slovencem, pa nosijo odgovornost za to naši demokrati z bivšo Pucljevo skupino.
Ako bi bila ustava taka, kakor smo jo zahtevali mi in večina Slovencev s Hrvati vred, ako demokratski poslanci s Pucljem in drugovi ne bi bili šli čez drn in strn z radikali tedaj nobena vlada, pa naj bi bila sestavljena tako ali tako, ne bi imela moči nas, prečane, pritiskati ob zid tako, kakor se nas pritiska danes.
Poglejmo -si, kako se vlada pri nas na podlagi te ustave na podlagi »blaženega centralizma«.
Občinski volilni red, ki smo ga imeli in ki je bil za naše razmere primeren in zadosti moderen, se je zamenjal z novim občinskim zakonom. Posledice čutimo danes vsi in jih bomo še bolj čutili zlasti meščani avtonomnih mest. Je to zakon, ki ga še ni videl svet, zakon, pred katerim se sramujejo celo naši demokrati. Kalj bo ta zakon prinesel pri prihodnjih volitvah v zastope avtonomnih obmejnih mest, to pa bomo še videli, če ostane v veljavi.
To ustavno, centralistično vladanje nam je zaprlo vse naše obrtno-nadalje-valne šole, ki smo jih imeli izza avstrijskih časov, noče pa nam ustanoviti novih. — Kak bo naš obrtniški naraščaj, si lahko mislimo! Vse to pa se godi kljub temu, da naši obrtniki plačujejo ogromne davke, ki romajo v nenasitni centralistični žep.
Ravno isto ustavno centralistično vladanje nam je »moderniziralo« naše bolnice tako, da se bolnik, ki stopi pred alternativo: ali smrt — ali bolnica, raje odloči za prvo, ker je človeka pred razmerami, ki vladajo v teh zavodih, bolj strah, kot pred smrtjo. Razen tega se pa še taki zavodi od časa do časa zapirajo ali reducirajo, ker naš davek, ki ga zato plačujemo, roma v centralo, v kateri izgine brez sledu.
Ravno isto ustavno centralistično vladanje samovoljno tepta splošno so-cijalno politiko, ukinjuje razne oddelke, ki jim je poverjena skrb za socijalno delo, ukinjuje ministrstvo za socijalno skrbstvo, pusti stradati sirote, invalide, uradništvo in delavstvo ter vsem bednim odreka državljanske pravice in za-metava zakon narave, ki določa vsem pravico do življenja.
Ravno isto ustavno centralistično vladanje hoče, ali bolje rečeno,
je že ukinilo medicinsko in bogoslovno fakulteto v Ljubljani,
ker je v predloženem novem finančnem zakonu za 1. 1923-24 ministru za prosveto dalo z zakonom nalogo, da to izvede.
Ravno isto ustavno centralistično vladanje je izbacnilo iz armade nešteto slovenskih in hrvatskih oficirjev, namesto da bi to storilo tudi z brati Srbi, ter tako pravično izvedlo tudi v armadi redukcijo.
Ravno isto vladanje nam je zapravilo naše Primorje, našo Reko itd.
To in še nešteto drugega kaže, kaj nam je zadala ta ustava, na podlagi katere se danes vlada.
Danes nam je jasno, zakaj se je pod vsakim pogojem in za vsako ceno morala sprejeti ravno taka ustava.
Danes nam je jasno, da je vse dokazovanje sedanjih vlad in beograjskih porodic, da so za bratski sporazum, le prevara. Vse besede, vse obljube, prav vse to je: prazni nič! Bile so uspavalne fraze, da porodica pridobi časa, da nas prečane, v pravem, ugodnem trenutku popolnoma pritisne ob zid in zaduši.
To je danes naše spoznanje, s katerim smo že sicer računali.
Da pa to spoznanje dela slabo kri, da to ustvarja težko atmosfero v pre-čanskih krajih, dla neti sovraštvo do srbskega plemena, ki je sicer pri tem čisto nedolžno, in da to nezadovoljstvo slej ali prej mora dati svojega duška, je čisto gotovo jasno.
Gospodje, nehajte, ne ubijajte naše kulture, našega gospodarsko-socijalnega življenja, opustite svojo nevarno proti-državno politiko! Stopite na pot sporazuma in dokažite svojo iskrenost! Saj to želi ves naš jugoslovanski narod, saj to želi tudi kralj!
Obvarujte nas nesreče, ki bo neizogibno prišla, ako se ne boste spametovali!
Socijalistično gibanje.
Takoj po koncu svetovne vojne je vse mislilo: sedaj je nastopila doba so-cijalizma, sedaj se bodo rešila na mah vsa pereča vprašanja delovnega razreda. Pod vtisom te misli, so se pričele krepiti socijalistične vrste; vsakdo je hotel biti socijalist.
Za uresničenje socijalizma pa ni dovolj, da se dobi številne pristaše in s tem politično moč. Poglavitno in najvažneje je, da je vsakdo, ki se prišteva socialističnemu gibanju tudi socialistično vzgojen. To pa niso bili po večini tisti, ki so po vojni polnili socijalistične vrste. Bilo je veliko več pohlepa po osebnem proiitarstvu, kakor dobre volje, da se podredi posameznik potrebam celokupnosti. Čisto naravno je zato, da tako sestavljene socijalistične organizacije niso mogle doseči uspehov. Tem manj, ker je vse pričakovalo sadežev brez dela; kar tako z neba naj bi letela pečena piščeta v usta vsem, ki so proti nebu socijalizma obrnili svoje glave.
Nadaljnji vzrok neuspešnosti socialističnega pokreta je tudi ta, da socijalistične stranke, ki so proti pričakovanju imele naenkrat zakonodajno moč v svojih rokah, niso vedele kako in kaj. Praktično socijalistične stranke niso imele izdelanih programov. Kar so pa imele pripravljenega, največkrat sploh ni bilo izvršljivo. Vse preveč se je računalo z nečem novim in pozabljalo na to, da je treba novo življenje graditi, oziroma izvajati iz starega. S koncem vojne je bil sicer kapitalizem poražen, ne pa pokončan. Kapitalizem bi bilo sicer treba pokončati, ali tega1 ni mogoče s papirnatimi naredbami, ampak edino s smo-trenim postopnim izvajanjem novega gospodarskega sistema.
Za postopno delo pa nihče ni bil dostopen. Ves socijalistični svet je hlastal samo za radikalnimi gesli. Za trezen preudarek se ni nihče zmenil.
Poleg tega povečini socijalistični povojni pokret ni bil tako vravnan, da bi se vpoštevali v družbi etični momenti, ki so odločilne važnosti za vpostavitev vsakega gospodarskega reda, tudi socialističnega. Surovi materialistični cilji so zanikali vse druge potrebe človeštva. Nacijonalno vprašanje za večino socialistov sploh ni obstojalo.
Napake povojnega socialističnega gibanja so bile tako velike, da se je morala pokazati posledica — neuspeh — prav povsod na svetu, kjer je socializem nastopil kot vladajoči faktor.
Največja socijalistična država, Rusija, je s komunizmom popolnoma odpovedala. Odpravili so sicer razred fevdalne aristokracije, razred tovarnarjev in bankirjev, nikakor pa niso preprečili, da je vstal prerojen razred malega meščana in kmeta z namero, da obnovi staro kapitalistično družbino obliko.
V	Nemčiji se zvija socijalna demokracija v smrtnih krčih med večino meščanske vlade. Primorana je bila zadnje dni celo popustiti v vprašanju glede osemurnega delavnika za ceno, da vsaj trenutno prepreči diktaturo Stinnesovih kapitalističnih monarhistov. Na nemoči nemške socialne demokracije ima dvomljiv uspeh komunizem, ki je s puči iti anacijonalnimi nastopi popolnoma diskreditiral socializem med ljudstvom.
Avstrijska socijalna demokracija se umika prelatu Seiplu in v zibelki socijalizma na Francoskem prevladuje kapitalistična republika.
Edino delavska stranka v Angliji in narodno-socijalistična stranka na Češkoslovaškem imata zaznamovati uspehe. In zakaj? Iz enostavnega razloga, ker nista delali marksističnih pogrešk in ker vodita realno politiko pozitivnega dela ter odklanjata demagogijo in egoizem. Zato, ker sta nacionalni stranki, ena angleškega, druga češkega delovnega ljudstva.
Posebno češko narodno socijalistična stranka nam je pokazala, kako sc mora izvajati socijalizem. Navzlic neugodni konjunkturi za socijalizem v Evropi, so češki narodni socijalisti izšli iz zadnjega volilnega boja kot največja socijalistična stranka na Češkoslovaškem. Že samo s tem je veliko povedano.
Proti materialističnemu kapitalizmu ni mogoče postaviti izključno materialističnega socijalizma, ker potem ni v bistvu socijalizem nič boljši od kapitalizma. Idealu socijalističnega družabnega reda se približujemo le na ta način, če z vpoštevanjem vseh etičnih potreb dvignemo delovni razred na višino, da bo v vsej svoji celoti prevzel lahko vlado v roke.
Iz razgleda po svetu že lahko spoznamo, kakšno socijalistično smer ima bodočnost. Gotovo je, da se je marksizem s svojo taktiko in nerealnostjo preživel.
V	rokah klerikalizma — reakcija na potu.
Slovensko učiteljstvo je pred 5 leti prvo hitelo na delo, da pomaga, kakor je delalo vedno, končno raztrgati vse verige, ki so vezale stan kot tak, kakioir tudi oklepale ves slovenski rod pod habsburško - klerikalno vlado in njenimi emisarji po lepi slovenski pokrajini. V svojem idealizmu in narodnem navdušenju je šel ves učiteljski Stan tako daleč, da je delo enotne učit. organizacije dokončal že v času, ko ni bilo še za dlržavo prvih enotnih zakonov, ko je bila sedanja ustava še-le razvijajoči1 se problem za enotno vzgojo in pouk. Lahko tedaj rečemo, da je učit. organizacija dala merodajnim faktorjem v Beoigradit že skoro pred petimi letimi natančen, ihicijativ poln predlog in načrt zakona o narodnih šolah. Učiteljstvo je na vseli sestankih, predavanjih, v resolucijah, pokrajinskih skupščin in obeh kongresov precizno in natančno označilo stališče do države — s tem dolžnosti do nje — in tudi povdarjalo pravice, ki mu pripadajo za šolsko in izvenšolstko delo, ki ga hočejo učitelji izvršiti kot svobodni državljani.
Bližajo pa se učiteljstvu ttežki! časi. Nastopa reakcija, ponavljajo se stare razmere v novi domovini. Ustavai, sprejeta z glasovi sedanje radikalne vlade, je zajamčila vsem jugosl. dlržavljatnom
svobodo vesti in prepričanja. Toda kaj se godi v koloniji slovenski?
Pred nami leži viden znak nevidne klerikalno-radikalne zveze, ferman ministra prosvete, ki kakor rimski patentat in bolj papeško kot nezmotljivi papež sam ukazuje slovenskemu učiteljstvu udeležbo pri službi božji ob nedeljah in praznikih. Ta reakcije vredni akt, ki gazi ustavo, utemeljuje odredbo s tem, da opozarja težko preizkušeno slovensko učiteljstvo na dbbre vzgojne posledice, ki prinesejo boljši stik starišev v šolo. Nimamo nič proti temu, da obiskuje učiteljstvo cerkve; želimo in zahtevamo pa* da se stanu ali posameznikov ne sili k verskim vajam in obredom te enostavnega vzroka, ker je ravno slovenska cerkev kot eksponent politične klerikalni c bila vedno tisti faktor, ki je umetno ustvarjala z zlorabo vere in narodnih čustev nesoglasje, nezaupanje in medsebojno nestrpnost med šolo in domiom. Sedaj pa pride radikalni minister!, ki so mu razmere povsem neznane in ukazuje slovenskemu učiteljstvu nekaij, česar si ni upala napraviti dovolj nam in našim težnjam sovražna nemško-klerikalna vlada, ker je znala čuvati avtoriteto državne oblasti1 in ustavo vsaj na zunaj.
Da bi bila radikalna strahovlada popoln pečat duševne impotence, ki naj zaduši v učiteljstvu zaidnji ideal v vero in enakost pred zakonom, je g. minister dodal k fermanu še dostavek, da »če gospodin nadzornik« podajati poročila, kako sledi učiteljstvo srednjeveškemu ukazu gospoda ministra prosvete.
Česar rie zmorejo po*liMčni in dnevno s 300 Din honorirani denuncijanti, k temu naj pripomore uradna oseba. Stojimo na stališču, da ima nadzornik dovolj drugega nujnejšega dela kakor pošiljati v Beograd uradne dopise, ki bi reagirali na zastarele nazore radikalizma. Gospod minister naj si dlobro zapomni, da je že v Avstriji nadzornik vselej, kadar je hotel opravljati posel plačanega denuncijanta, odnesel dolgi nos.
čudimo se g. ministru, da ne vpraša, pred no izdaja take protiustavne odloke, za mnenje učiteljstva, ki bi mu gotovo natočilo čistega vina!
Zdi se nam, da se skriva za šolsko-vladnimi kulisami slovenska klerikalija, ki je začela zadnji čas plesati pred radi-kalijo kot lutke v marionetnem gledališču. Vsaj za Slovenijo se ta praksa uveljavlja samo s to razliko, da kažejo obupanemu in razočaranemu občinstvu ra-dikalijo privezano za kulisami na vrvico slovenskega klerikalizma. Skriven pakt med vlado in slovenskimi klerikalnimi avtonomisti je gotova, pa tajna stvar. Kot neizogibna posledica ljubezni obeh ekstremov, centralizma in avtonomizma, je omenjena okrožnica, ki prinaša kot prvi sad nenaravne ljubezni težko breme učiteljstvu. Učiteljstvu se odpira nova doba na polju vzgoje in pouka našega naroda, da zadobi sad političnega konkubinata boljšo vzgojo in lepa bodočnost. Na žrtvenik združenja kler. separatistov in vlade naj pride zopet slov. učitelj!
Tajna zveza med klerikalci in radikalci potemtakem že deluje in prišel bo časv ko se ta koncesija obelodani s klerikalno sovlado v Beogradu. Toda vsake stvari je enkrat konec. Tudi kupčija in igranje s stanovi bo prenehalo, upajmo, da čim preje, ker je boljše, da pade korupcija nego stanovi, narod in država. Gospodom vladajočim v Beogradu bodi še povedano, da so v srednjem veku po Kranjskem bičali in sežiga ji čarovnice na Vel. Kleku. Spomin na take razmere se nam obnovi pri čitanju uradnih dopisov, ki služijo zlorabi vere, svo-bolje vesti in državne avtoritete v strankarske namene}, katerim služi okrožnica radikalno - klerikalnega ministra.	.	—	Učitelj,	—
Politične vesti.
Emil Stefanovič in »Orjuna«.
Obema je veliki župan dir. Lukan hud trn v peti. Zato stiai se odločila za skupen naskok, da »vržeta« velikega župana, ki je baje itak nameraval odstopiti že pred časom, a so ga radikali preprosili, da ostane. Naskok se je vršil tako, da je »Orjuna« javno in to celo dejansko napadala dr. Lukana, medtem, ko ga je »glavni sekretar radikalne palrtije«, Stefanovič), napadal zahrbtno potom raznih poročil glavnega sekretarijata radikalije v Ljubljani, ki jih je sestavljal in pošiljal ta »mogočni« gospod radikalom v Beograd. Prepise takih poročil pa je dobila tudi ljubljanska »Orjuna«. Eno tako poročilo, podpisano od Stefanoviča je objavila »Orjuna« v zadnji številki. Iz tega bi se dalo sklepati, da je bil »glavni« sekretar radikalne stranke Stefanovič istočasno orjunaš in da je imel v ognju dve železi. Pri radikalih se ni čutil zadosti sigurnega, zato mu je preostajala za enkrat samo še »orjuna«. Ta naj »izpraznil« mesto velikega župana in nanj »posadi »izkušenega1« — Stefanoviča!. Lepa kombinacija, kaj ne? Tako* bi prišla oba zaveznika na svoj račun. Stefanovič bi dobil mesto, ki mu »pripada« po vsej pravici že iz dunajskega »delovanja« ter iz delovanja pri svoječasnih komunističnih »Delavskih novicah«. — »Orjuna« pa bi se iznebila svojega preganjalca ter v Stefanoviču pridobita najzvestej-šega zaščitnika in protektorja. — Lepo bi bilo! Toda s tem načrtom ne tbo nič; »Orjuna ga je tudi to pot polomila, ker je nekaj objavila, kar bi ne smela. — To postopanje se ne da tolmačiti drugače, kakor da je bil urednik »Orjune« pri tej številki zopet »prevroč« ali pa je! to izrecno zahteval Stefanovič iz maščevanja, ker je slutil, da bo pri radikalih za svoje »smotreno« delovanje odžagan, kar se je medtem tudi zares zgodilo.
Nam ni zal Stefanoviča;, nam je le za ponovni dokaz naše trditve, da se k radikalom zatekajo samo oni metulčki, ki jim je do sladkega medu. So to koristolovci, ki streme samo za tem, kako itn čim hitreje priti do korita. Ako se njihove nade ne uresničijo v določenem roku zlepa, poskusijo zgrda. Ako pa tudi to ne pomaga, potem hajdi drugam, kjer je polje hvaležneje. In takih ljudi, ki bodo kmalu nastopali kot Stefanovič II, ima radikalna stranka, v Sloveniji še nekaj blizu strankinega vodstva.
To je dokazal g. Štefanovč, ki sl je preskrbel, kakor vse kaže, takoj mesto pri »Or j umi«, kmalu pa bo vehementno nastopil v vrstah demokratskih sobo-jevnikov. Demokratski stranki že v najprej čestitamo.
Slovenske šole v Julijski Benečiji so 1. oktobra! takorekoč zaprli, ker je Mussolini izdal strogo odlredbo, dla se mora s tem dinem pričeti na vseh šolah v I. razredu samo italijanski pouk. Slovenščina se sme poučevati samo koit neobvezni predmet v posebruilh urah, ki sio ilzven načrta. Tako je pol milijona Slovencev 1. oktobra prišlo db svoje šale. O posledicah govoriti bi bilo odveč. Eno stoji: Italijanska vladia se je lodlločila v našem ljudstvu zatreti materni jezik jin ga poitalidapčiiti ter nam naše brate za vselej odtujiti. — To naj vzame Evropa na znanje, da se nekoč ne bo povprašala, zakaj to litn ono?!
Jugoslovansko-grška pogodba je bila 8. t. m. podpisana. Pogodba določa svo-bodno cono Solunu, ki bo stala pod grško suverenostjo upravi jalli pa jo bodo tudi naši carinski uradniki. Ta svobodna cona se bo imenovala »srbska svobodna cona« (nič čudnega!). Pogodba bo veljavna 50 let ter stopi v veljavo 15 dni po obojestranski ratifikaciji.— Zanimivo bi bilo poznati detajle te pogodbe, kar pa je nam navadnim zemljanom za-branjeno'.
Nova stranka. V Zagrebu se je osnoval odbor, kil si je nadel nalogo, db konca leta ustanoviti novo stranko »srednje linije« za celo državo. Naloga stranke bi bila državo konsolidirati na ta način, da bi se končno uredilo vprašanje enotne ureditve države s samoupravami, ki bi nudile popolno garancijo za stvarno enotnost vseh pokrajin. Na čelu tegai odbora so; dr. Trinajstič, dr. Paveliči, dr. Petričič, dr. Tomljenovič, dr. Marjanovič, Kutič in Gunio. —• Plemenita naloga!, ki najbrž ne bo uspela!
Stvoritev močnega opazicijonalnega
bloka napovedujejo razni hrvatski listi. Za podlago temu se della na spravi med Prqtičem >i!n Plrebičevičem, kar posreduje radikal Ljubo Jovanovič. Dr. Korošec pa da je prevzel nalogo, privesti v Beograd potrebno število Radičevoev. Ker to vest prinaša tudi »Slovenec«, ki jo ne dem en tiraj je mogoče, dai je na tem kaj resnice.
Minister Jankovič je odšel v Pariz,
kjer bo baje skušal dobiti novo dlržavno posojilo, katerega mu nihče dai me bo.
—	Drugi pravijo, da jo šel v Pariz nakupovat darila za prestolonaslednikov krst in za poroko princa Pavla. Oni, ki še več vedo, pa trdijo, da hoče Jarkovič v Parizu urediti »svojle velike finaucij-ske stvari«, kar je pri takih gospodih glavna in prva skrb. To bo ta gospod gotovo dobro opravil.
Še ni dovolj cepljenja. Marksistični socijalisti so se razcepili na toliko strank, strančic, grup in grupic, da sami ne vedo, koliko jih imajo. Kako bi to šele mi vedeli! Vsako omizje, vsak so-cijalistični advokat ima že svojo skupino in petičnejši tudi svoje tajnike. Toda še ni dovolj cepljenja. Sedaj se bodo še komunisti, ali Neodvisna stranka razdelili na dvoje. Levo krilo ima svoje glasilo v »Glasu Svobode«, dočim bodo desničarji pričeli znova izdajati »Delavske novice«. Srečni marksisti!
Kako so prijazni! »Glas Svobode« poroča, da njihov sodrug marksist Gol-majer zmerja vse tiste delavce, ki hodijo v ljubljanski komunistični dom z barabami in faloti. Sodrugi iz komunističnega doma zopet zmerjajo Golma-jerjeve pristaše, da kličejo policijo na pomoč (torej špiceljni), ki naj zapre dr. Lemeževe pripadnike. »Naprej« zmerja Koruinovcei, dla, so profitarjii ih kupče-valci z delnicami. »Zarja« zopet razlaga, da je za Bernota z »Naprejem« vred potrebno, da odide k Sv. Katarini po pamet. Tako se gospodje marksisti zmerjajo med seboj, zmerjanja tiskajo in delavstvo je tako neuvidevno, da kupuje marksistično časopisje, ki polni svoje predale s samimi psovkami in pridušanjem. Kdaj pride spoznanje? Kdaj bo delavstvo iz svojih vrst pognalo marksistične zgagarje, ki samo škodujejo delavskemu pokretu.
Iz teorije v prakso. Socijalni klerikalci v »Pravici« zagovarjajo načelo, da bodi duševno delo plačano prav tako, ali celo boljše, kot manuelno delo. Potem takem, ne zasluži prav nobenega plačila višja strokovna kvalifikacija in bodi zaslužek inženerja enak onemu cestnega pometača; zaslužek uradnika, enak plači sluge. Pričakujemo, da bo kvalificirana socijalna klerikalija pričela takoj izvajati nauke »Pravice« tudi v praksi. Vsi klerikalni zadrugarski prvaki, profesorji in višji duhovniki naj prično deliti svoje lepe dohodke z ma-nuelnim delavstvom! Kaj bi še nadalje prejemali več, kot njihovi tovariši ma-nuelnega dela. Res, krivično je to!
Konec širokogrudneža! Gospod pod-pisiovalec komunističnega' volilnega proglasa za zadnje volitve v narodno skupščino Emil Stefanovič je čez noč zlezel v radikalno stranko. Seveda za dobro plačilo. Toda nehvaležen je gospod Stefanovič. Komaj je bil v radikalni stranki, že je vabil po ljubljanskih ulicah vsakogar, kdor ga je le hotel poslušati, naj vstopi k radikalom, in v njegovi druščini pomaga zmetati na cesto vse dosedanje slovenske radikalne prvake. Stefanoviču se pa ni posrečilo dobiti kompanjona za premetavanje radikalov. Zato se je lotil sam tega posla. S »širokogrudno« gesto se je spravil nad velikega župana dr. Lukana in ga potom »Orjune« zatožil prav po šo-larsko v Beogradu, češ, spodite ga, saj ni nič vreden. Pa kaj se hoče! Navzlic svoji »širokogrudnosti« gospod Emil ni uspel. Njegov kruhodajalec, dr. Lukan, ga je lepo vrgel iz tajništva radikalne stranke in kar je za Stefanoviča najhujše, za vedno mu je odklenkal lep mesečni zaslužek. S tem je Štefanovi-čevega premetavanja radikalov konec in seveda tudi njegove »politične kari-jere«, razun pa saj bomo videli!
V	soboto 13. t. m. ob 8. uri vsi k Lloydu na trgatev I
Svetovni pregled.
ŠTRAJK ČEŠKOSLOVAŠKIH RUDARJEV KONČAN.
Štrajk v češkoslovaških premogoko-pih je z 9. oktobrom končan. S posredovanjem vlade je dosežen med delojemalci in delodajalci sporazum, ki določa, da se bodo plače rudarjev zmanjšale za 9 do 13 odstotkov. Radi štrajka ne bo nihče kaznovan ali odpuščen od dela. Redukciji rudarskih mezd bo sledilo tudi primerno znižanje cen premogu. Kakor znano je izbruhnil v Češkoslovaški štrajk rudarjev zato, ker so delodajalci hoteli znižati mezde za 15 odstotkov. To pa z utemeljitvijo, da so režijske cene za produkcijo premoga tako visoke, da je konkurenčna možnost izključena. Lastniki premogokopov od svojih zahtev prvotno niso hoteli nič popustiti in so se šele na pritisk vlade vdali v toliko, da so popustili od svojih zahtev nekaj odstotkov. Redukcije plač so se v Češkoslovaški izvršile že pri raznih industrijah, zlasti v tekstilni stroki. V zvezi z redukcijo mezd so tudi znižanja cen živ-ljenskih potrebščin. Vlada vodi tozadevno veliko in uspešno akcijo.
Redukcija mezd delavcem v prerno-gokopih se bo vršila sporazumno z delavskimi sveti v posameznih podjetjih. Podrobno službeno razmerje med delojemalci in delodajalci bodo uredile posebne kolektivne pogodbe.
Uspeh štrajka češkoslovaških rudarjev gotovo ni popoln. Vendar se pa mora občudovati njihovo discipliniranost in vstrajnost v boju. So pač na Češkoslovaškem čisto druge razmere, kot v naših rudarskih revirjih. Delavstvo ne naseda demagogom in ve, kaj hoče.
VOLITVE V AVSTRIJI.
Z zelo ugodnimi izgledi je pričel zvezni kancler, krščanski socijalec Sei-pel volilni boj. Ugodno zaključena ženevska sanacijska akcija je Avstrijo rešila največjih gospodarskih težav. Uspeh v Ženevi so pa krščanski socijalci raz-kričali kot izključno Seiplovo delo. Socijalni demokrati so razglasili Seiplovo delo kot ničvredno in se izjavili za skupnost novčanic z Nemčijo. Padec nemške marke je dokazal, da je imel Seipel bolj prav, kot socijalni demokrati. Vsa no-tranje-politična in gospodarska situacija je govorila za Seiplovo politiko in ni čuda, če so krščanski socijalci pridobivali na moči.
Vendar se je stališče krščanskih so-cijalcev v zadnjem času bistveno izpre-menilo. Prelat Seipel je velik monarhist in se je za volitve v narodni svet zvezal s prijatelji Habsburžanov. V avstrijski republiki pa nimajo Nemci nobenega smisla več za restavracijo Habsburžanov. Seipel je s stališča strankine taktike zelo pogrešil, da se je zvezal z nepriljubljenimi monarhisti in dal socijal-nim demokratom v roke uspešno orožje, da navzlic njegovim uspehom v Ženevi, rahljajo krščansko-socijalne vrste. Poleg tega se je Seipel izjavil za odpravo stanovanjskega zakona, na korist hišnim posestnikom, kar mu tudi ne donaša simpatij volilcev. Tako je Seipel s svojo stranko prišel v zadrege, ki mu lahko razbijejo vladno večino in pripomorejo socijalnim demokratom do zmage.
ODPRAVA OSEMURNEGA DELA V NEMČIJI.
Prvotno je izgledalo, da bodo nemški monarhisti po ukinitvi pasivnega odpora v Porurju z državnim prevratom prevzeli vso oblast v Nemčiji v svoj*, roke. Prevratni nameni monarhistov se pa zaenkrat niso posrečili.
V	berlinski vladi je izbruhnila kriza, ki se je pa uravnala končno tako, da še naprej obstoja velika koalicija s Strese-mannom na čelu, v kateri so poleg meščanskih strank tudi socijalni demokrati. Socijalisti so hoteli izstopiti iz vladne večine, ker je ta zahtevala, da se ukine osemurno delo. Po dolgih pogajanjih so meščanske stranke priznale, da naj ostane osemurno delo še naprej zakonito zajamčeno. Vendar pa mora novi zakon o delovnem času omogočati, da se izjemoma raztegne osemurno delo. Gospodarske razmere v Nemčiji brezpogojro zahtevajo, da se zviša produkcija, kar je mogoče doseči le s povišanjem normalnega delovnega časa. Sedaj je situacija ta: formelno je osemurno delo zag >-tovljeno, v praksi se bo pa delalo več kot osem ur. Nedvomno je z novo ured bo o delovnem času v Nemčiji delav-
stvo močno oškodovano. Socijalni demokrati' se za pravice delovnega1 ljudstva niso mogli bolj potegniti, ker so se bali, da bi z eventualnim njihovim izstopom iz vlade, zagospodoval v Nemčiji monarhizem in bi ne bil izgubljen samo osemurnik, ampak tudi republika. Tako so izvolili iz najslabšega še najboljše.
Ves notranje-politični položaj v Nemčiji kaže, da so ga socijalni demokrati zavozili in niso bili kos nalogam, ki jih je stavila nanj povojna doba. Hoteli so ustvariti nemško socijalistično republiko, a so s svojim brezglavim postopanjem le ojačevali kapitalistični razred, ki je navzlic dejstvu, da je izgubil vojno, pričel zavzemati postojanko za postojanko in obenem pričel resno ogrožati pridobljene pravice proletarijata. - Vso nemško politiko vodi danes pravzaprav velekapitalist Stinnes.
Poročila z dežele.
Zagorje ob Savi. — V našem rudarskem kraju se naravno skoraj vsak dan dogaja, da stopi kak premogar v pokoj ali pa da umre. V takih slučajih začne potem poslovati »Pokrajinski pokojninski sklad« v Ljubljani, ki določa draginjske doklade upokojencem, vdovam in sirotam. Človek bi mislil, da se takim revežem kar hitro ustreže. Kaj še! Po 3, 4, 5, 6 in tudi več mescev čakajo uboge vdove z lačnimi otroci na milost gospodov in gospodičen pri »Pokrajinskem pokojninskem skladu«. Pogoni, reklamacije itd. so brezuspešni, tej gospodi se nikdar ne mudi, ker ne ve, kaj je beda. Vprašamo pa: ali ni pri tem zavodu nobene kontrole? Ce že ne poznate usmiljenja, pa storite vsaj svojo prokleto dolžnost, za kar ste plačani! — Naši fantje, ki so služili, oziroma še služijo pri vojakih, se bridko pritožujejo. Ne, ker morajo služiti, ampak radi brezsrčnega in surovega ravnanja od strani podčastnikov in častnikov in radi zelo neprimerne in nezadostne hrane. Kaj vse gorostasnega vedo povedati mladeniči,
— ki so šli z navdušenjem pod zastave a so prišli zelo razočarani nazaj, — tega nočemo pisati, ker bi se nad tem veselili naši sovražniki. Merodajnim vojaškim činiteljem pa kličemo: Odpravite surovost in krivico, dajte vojakom človeško in zadostno hrano, potem se bo zopet vrnilo veselje do vojaške službe in naša armada bo potem močna, nepremagljiva, na katero se bomo lahko zanašali ob uri nevarnosti.
— Zdravstvene razmere so v Zagorju zelo bedne. Na 12 do 14.000 ljudi pride edini zdravnik, katerega imamo. Ker mora ta zdravnik opravljati vsaj najnujnejše obiske, čakajo stranke nanj od jutra do poldheva in še celo popoldne. Da se pri takih razmerah pri marsikaterem bolniku kaj zamudi, je umevno. Ali res ni nikjer zdravnika, ki bi hotel priti v Zagorje? Dobro bi tu izhajal. Prizadete občine Zagorje, Aržiše in Kotredež, dalje zdravstveni svet v Ljubljani, rotimo vas, zavzemite se resno za to, da pride v najkrajšem času skrajno potreben drugi zdravnik v Zagorje!
Iz stranke.
Načelstvo NSS. Prihodnja seja se vrši namesto v četrtek, v petek, 12. t. m. ob 6. uri zvečer.
Odbor kraj. org. NSS za poljanski okraj.
Prihodnja seja je določena za soboto, 13. t. m. ob 7. uri v društvenih prostorih.
Izredni občni zbor kraj. org. NSS v Kočevju. Preteklo nedeljo se je vršil v gostilni pri Beljanu v Kočevju izredni občni zbor tamkajšnje krajevne organizacije. Tov. Kervin je navedel kot glavni vzrok, da je sklical občni zbor, ker odborniki, ki so bili izvoljeni na zadnjem obč. zboru, niso vršili svojih dolžnosti. Nato je povzel besedo strankin tajnik tov. Brandner iz Ljubljane, ki je obrazložil sedanji položaj tako v splošnem, kot v stranki in pozval na vstramo delo za narodni socijalizem, brez katerega ni rešitve iz težkega položaja, v katerem se nahaja delovno ljudstvo. Tov. Ličen, predsednik okrožne organizacije je govoril o volitvah ln naglašal, da je inteligenca vplivala na to, da naj bi šla naša stranka z hur-žoazijo. Toda mi nismo hoteli zatajiti čistega programa nar. socijalizma, kakor je to storil marsikateri iz vrst inteligence, zato nadaljujemo delo in organiziramo stranko samostojno naprej. Mi, narodni proletarci,
smo vodili boj že v stari Avstriji, ko so nam stali za petami Nemci in Italijani, zato bomo tudi sedaj sami izbojevali boj. Tajnik tov. Tvrdy je za tem predlagal sledečo kandidatno listo, ki je bila enoglasno sprejeta: Predsednik tov. Kervin, podpredsednik tov. Papež, tajnik tov. Mertelj, blagajnik tov. Krajšek; ostali odborniki: tovariša Muliič in Božič; namestniki odbora: tov. Hude, Perič; pregledovalci računov: tov. Tvrdy Alfred in Tvrdy Bogumil. Tov. Kervin se je zahvalil za zaupanje, nakar se je vršila debata o gospodarskem, kulturnem in strokovnem delu v stranki. Med splošnim navdušenjem za marljivo delo je bil nato občni zbor zaključen. Novi odbor daje garancijo, da se bo zanaprej delalo bolj energično kot do sedaj.
Strokovni vestnik.
Seja upravnega odbora NSSZ se bo vršila v nedeljo 14. t. m. ob 2. uri popoldne v tajništvu.
Dnevni red:
1. Poročilo predsednika.
2. Poročilo strok, tajnika (o stanju podružnic, o rud. stavki itd.)
3. Reorganizacija podružnic.
4. Vprašanje članskih podpor.
5. Ustanovitev rudarske organizacije.
6. Slučajnosti.
Tovariši! Naj nihče ne manjka! Pridite vsi in točno!
Shod rudarjev v Kočevju.
Preteklo nedeljo se je vršil v Šalki vasi pri Kočevju dobro uspeli strokovni shod rudarjev, ki ga je sklicala Narodno-socijalna strokovna zveza. Gostilniški prostori pri Bizjaku so bili polni rudarjev, ki so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem lov. Brandnerja iz Ljubljane. Govornik je pojasnil, kako nepravilno so ravnali komunisti, ker so kljub našim svarilom v neugodnem času proklamirali štrajk. Vse drugače bi bilo, ako bi bile železnice brez premoga, ker bi v tem slhčaju država gotovo posegla vmes, dočim tako ni čutila potrebe intervenirati, marveč je rekla, bijte se kakor hočete, kdor bo močnejši, bo pač močnejši in bo zmagal. Tako se je sedaj po krivdi nesposobnih komunističnih voditeljev zgodilo, da družba niti onih 3 din., ki jih je že obljubila, ne mara izplačati in da se z delavstvom
spluh ne mara več postajati. Take poloinijade svet še ni videl. Ako bi se štrajk začel o pravem času, bi bilo vse drugače, ker bi ne trajal tako dolgo in delavci bi tistih par dni gotovo vztrajali tudi brez denarne podpore od strani organizacij. Tako pa je štrajk trajal zelo dolgo, poleg tega pa organizacije niso imele denarja, da bi delavce podpirale. Torej ni čuda, če so se pojavili stav-kolomi, ki so z ozirom na bedno svojo družino začeli delati še pred koncem štrajka. Naša organizacija je vstrajala prav do zadnjega, da bi nesposobni komunistični voditelji ne mogli na nas zvračati krivdo polomije. Težko smo se sicer zatajevali, ker smo vedeli, da ne gre vse prav kakor bi moralo iti; toda kljub temu smo se vzdržali in pozivali na solidarnost prav do zadnjega. Pri tem smo si mislili, da bomo že potem, ko bo štrajk končan, pojasnili napake imenovane organizacie. Celo tako daleč smo šli, da smo proti volji klerikalnih zaupnikov zahtevali, da gre v štrajk tudi kočevsko delavstvo, ker bi bilo neodpustno, da bi Kočevje delalo v času, ko so štrajk že proglasili v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku, kajti v tem slučaju bi se opravičeno lahko reklo, da je Kočevje padlo ostalim sotrpinom v hrbet.
—	Kaj naj se sedaj stori? Delavstvo naj se organizira v naši organizaciji, ki edina pravilno postopa. Treba se bo pripraviti za bodoče boje in ustvariti močno strokovno organizacijo. Za sedaj pa moramo odločno nastopiti, da se delavce ne bo preganjalo in iz stanovanj ven metalo. Tisti, ki se jih preganja iz rudarskih stanovanj, ker so bili odpuščeni iz službe, naj zamenjajo stanovanja z onimi, ki delajo v rudniku, a stanujejo privatno v mestu. Vsi, ki se jim gode krivice, naj se javijo v naši pisarni, ki jo otvorinro v Kočevju. Razen tega bomo rudarjem pomagali tudi s tem, da bomo ustanovi'! kon zum in nudili izobrazbo. Samo v organizaciji je rešitev! Za tov. Brandnerjem, katerega govor so navzoči rudarji zelo odobravali, je tov. Ličen zaključil lepo uspeh zborovanje s pozivom, da se vsi organizirajo v naši organizaciji.
Litija. »Strokovni borbi« se nam zdi potrebno odgovoriti na njen dopis iz Litije v štev. 36. Dopisniku ne zamerimo, da je napisal tako kolobocijo, ker je pač nasedel lažem informatorja, ki je duševna reva in še svoje ime prav z muko podpiše. Dokler je bil v vrstah NSZ prosluli Z. in P. smo res gojili na prsih gade, odkar pa sta se
zatekla ta dva pod zastavo g. Hlebca, smo gadov prosti. Ce predsednik Muzga ni plačal Zupančiču članarine, je znamenje, da mu ni zaupal. Pavel Kolenc je odstopil od Zupančičeve organizacije, ker jo je dodobra spoznal takoj v prvih dneh. Mandelj Pepa je pripravljena odstopiti pol »mastne« plače Zupančiču ali Prebilu, da še kaj napišeta v »Strokovno borbo« za šalo in smeh. Jošt Beti je vse bolj jasno, kot Zupančiču in kompaniji beli. Bizjak Andrej bolj poznan kot Prebil. Nace Ambrožič tako star zaslepljenec, da se ni pustil preslepiti od Zupančiča in njegovih pajdašev. Pregelj Pepca tako otroško »nezavedna«, da iz zavednosti ne zapusti vrst NSSZ. Tišler Franc pri vsej napaki, da sliši travo rasti, zaleže za dva Zupančiča, ki tega ne sliši. Kastelic Frančiška jih sploh ne »priznava« zato se pa zaletavate vanjo, kaj? Tišler Mici, raznašalka laži, še daleč ne prekaša dopisnika v »Strokovni borbi«, ki mu gre prvenstvo v laži. — Gospodje pri »Strokovni borbi«, ali se niste sami smejali dobrim dovtipom, ki vam jih je poslal dopisnik iz Litije? Dobiti namesto zahtevanih 75% samo 25% in pri tem izgubiti celo kolektivno pogodbo, se pravi pri vas doseči mnogo in rešiti delavsko vprašanje. O, Bog nas reši takih zastopnikov, pa če tudi v sami srajci, — brez fraka! Naši zastopniki niso nastopili, ker sta imela glavno besedo vi in Hlebec, ki se je strahu klanjal pred gospodi. Če cel dopis ni nič vreden je pa zato zadnji odstavek, ki govori o polnih žepih. Saj ve dobro g. Zupančič, zakaj ga je napisal. Ve dobro, da leži pri sodniji proti njemu tožba radi nepravilne manipulacije z delavskim denarjem — odtod geslo: čast in poln žep. Zupančič to razume. (Pripominjamo, da smo samo danes izjemoma dali za te vrstice prostor v strokovnem delu našega lista. »Strokovna borba« itak v zadnjem času ni drugega, kot humoristični list rdečkastih komunistov. Op. ur.)
Iz strokovnega tajništva. Tov. Artniku na Polzeli sporočamo, da nas je obvestila mariborska inšpekcija dela, da je poslala akte o njegovi zadevi ministrstvu, ker je bil nepravilno odpuščen in ga podjetje vzlic temu noče sprejeti. Ker smo uvideli, da potom g. inž. Dejaka v Mariboru ne dosežemo ničesar, smo se obrnili tudi mi z ostrim dopisom na ministrstvo za socijalno jrolitiko. Videli bomo, če smo v pravni državi ali pa med Culukafri! Potrpite in čakajte!	Tajnik.
Mladinski vestnik.
»Bratstvo Ljubljana« je imelo preteklo soboto članski sestanek, na katerem je predsednik brat Brandner poročal o sklepih odbora. Povdarjal je, da želi slišati mnenje članov in članic glede odsekov, da se bo delo pričelo tam, kjer je najbolj potrebno. Obrazložil je najvažnejše točke in predavateljski program. V prihodnji številki »Nove Pravde« bomo objavili celotni program. Nato se je izpopolnil veselični odsek in predsednik odseka brat Velepič je člane povabil na sejo, v četrtek, 11. t. m. ob 8. uri pri Lloydu, da se porazdeli delo za sobotno vinsko trgatev. Nato se je razpravljalo o članskih zadevah društva in brat Velepič je posebno ostro nastopil proti nekaterim ne-značajem v Trnovem, ki s svojim postopanjem škodujejo ugledu mladine. K tej točki je izpregovoril tudi brat Brandner in vsi navzoči bratje in sestre so obsodili postopanje tistih, ki so še včeraj prisegali na našo zastavo, dočim danes nanjo pljuvajo. Vse te ljudi si bomo dobro zapomnili in nikdar ne bomo več dopustili, da bi prišli pri nas še do kake vloge. Sestanek je bil nato zaključen s pozivom, da se vsi bratje in sestre udeleže predavanja o priliki obletnice koroškega plebiscita.
Predavanje »Bratstva Ljubljana«. V torek, 9. t. m. tia predvečer tretje obletnice koroškega plebiscita je priredilo naše društvo predavanje o Koroški. Naš predsednik brat Brandner, koroški rojak, ki dobro pozna razmere na Koroškem in je za časa plebiscita vodil agitacij, delo ob Vrbskem jezeru, nam je razložil težke razmere, v katerih se nahajajo koroški Slovenci. Najpo-prej je govoril o krasoti in zgodovini naše zibelke, nato je prešel na vojno' in prevratno dobo in dokazal, da bi bila danes Koroška naša, ako bi se drugače postopalo od strani naših merodajnih faktorjev. V nadaljnjem nam je slikal potek plebiscitne agitacije in na podlagi časopisov, letakov, slik in drugih dokumentov dokazoval, kako se je delalo. Vse nas je pretreslo, ko je kočno slikal trenutek, ko se je izvedelo za naš propad in obupno življenje koroških Slovencev po plebiscitu. Vsi smo sklenili, posvetiti vse svoje
moči zasužnjeni Koroški, ki mora prej ali slej biti zopet naša. To prvo naše predavanje je zelo lepo uspelo in nikomur ni bilo žal, da se ga je udeležil. Želeti bi bito, da bi se isto predavanje vršilo še v drugih krajih.
»Bratstvo« v Litiji je imeto v petek 5. in v torek 9. t. m. predavanje o Primorski in je o tem predaval brat Kravos iz Ljubljane. Brat predavatelj nam je orisal življenje Primorcev pred in med vojno ter sedaj po zasedbi s strani Italijanov, obenem nas je popeljal skono po vsej zasedeni zemlji in nam je razkazoval z razglednicami. Enakih predavanj si želimo več, ker so člani pokazali za to veliko zanimanje. Prihodnje predavanje bo o Koroški in bo predaval br. Brandner, predsednik ljubljanskega »Bratstva«.
Veselični odsek »Bratstva« v Ljubljani priredi v soboto 13. t. m. ob 8- uri zvečer v vseh prostorih hotela Lloyd na Sv. Petra cesti svojo II. veliko vinsko trgatev s sledečim sporedom'-. Nagovor očeta župana, ki je županil že pri nedeljski prireditvi »pri Lozarju«. (Z njim nastopi tudi županja in tajnik Godrnjač, ki se je že »pri Lozarju« izborno obnesel), potem trgatev ob sviranju tambur. zbora »Bratstva« pod spretnim vodstvom br. Mikoliča, ki bo skrbel za to, da se bodo pridno pete sukale. Gostilničar je obljubil pod častno besedo: izborno kapljico in okusna jedila, vse napol zastonj. Ker sta si župan in tajnik v laseh radi udeležbe, upamo, da prihite vsi ljubitelji grozdja in vina na to prireditev in s tem poravnajo spor med njima ter, kar je glavno — podprejo tam-buraški zbor, kateremu je namenjen čisti dobiček.
Tedenske novice.
Radikall-separatlsti. — V torek so radikalni poslanci v svoji klubovi seji sklenili, da se v južni Srbiji smejo naseljevati samo Srbi. Utemeljili so to s tem, da je edino Srbin zmožen in sposoben povzdigniti kmetijstvo in širiti kulturo. — Pa še to klofuto vtaknimo v žep! Zato pa nas ne smejo Srbi odslej več pitati s separatisti — ker so to oni prav zares.
Na račun konsumentov je železniška uprava sklenila zopet nekaj novega. Skrajšala je stojnine prosti čas natovorjenih železniških voz na postajah od 24 na 6 ur. Kaj se to pravi? — Ker vagona v 6 urah absolutno ni mogoče raztovoriti, bo treba po preteku 6 ur plačati visoko stojnino, ali z drugimi besedami: — gospodje so zopet zvišali tovornino, ki jo bo plačal konsu-ment, to je uradnik, delavec, kmetič. — Še kožo s hrbta!
Okupacijsko škodo bo pričela 15. t. m. na ozemlju Slovenije v Logatcu ocenjevati posebna komisija. Ko bo končala svoje delo, bo odšla na laško stran. Na laškem ozemlju povzročeno škodo, ki je bila svoj-čas direktno prijavljena italijanskim oblastim je treba do 15. novembra t. 1. ponovno prijaviti ministrstvu za socijalno politike potom oddelka za socijalno politiko v Ljubljani. Prijaviti je treba kraj, kjer je nastala škoda, kakovost škode, okolnosti, ki so jo povzročile in datum prijave Italijanskim oblastim. — Na to opozarjamo naše prizadete Primorce.
Dr. Goršlča, šefa odd. za soc. politiko v
Ljubljani je napadel »Slovenec« s težkimi, obtežilnimi očitki, tako da je njegovo stališče popolnoma omajano, ako je na stvari kaj resnice. — Gospoda okrog »Jutra« si veselo mane roke. Počakajmo razjasnila!
Draginja v Nemčiji. — Hleb kruha stane danes v Nemčiji 76 milijonov mark. Cene drugim žlvljenskim potrebščinam so grozovite.
—	Čevlje kupujte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozina et Ko., z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na drobno in debelo v Ljubljani, Breg 20 in Aleksandrova cesta J
Kdor se zanima
za naše narodno, gospodarsko, kulturno in socijalno življenje v Prekmurju, temu priporočamo, naj si naroči Narodnosodja-llstlčni tednik „Nai dom". Stane na leto 40 Din, za ’/* leta 10 Din. Naroča se pri upravništvu
„Hašega dama" o Murski Soboti.
Gospodarstvo.
Koliko je vreden dinar?
Prejšnji Ta teden teden dinarjev
100 švic. frankov stane 1550'—	1535-—
100 franc, frankov	tl	500-—	527-5
100 laških lir	tl	386 —	382 5
100 čeških kron		253'—	247- —
100 nemških mark	tl	0-000007 0-00003	
100 poljskih mark	»»	0-0109	0-025
100 avstrijskih kron		0-123	0-122
100 ogrskih kron	II	0-45	0-48
100 bolg. levov	II	85-—	83-—
100 dolarjev	»1	8500-—	9400"—
100 angl. funtov „	39000'—	38600-—
Razpredelnico čitajte tako: Kdor hoče kupiti n. pr. 100 franc, frankov, mora dati zanje ta teden 500 Din, pri tem ko bi bil plačal prejšnji teden 527.5 Din.
Curiška borza.
9. oktobra 2. oktobra
švicarskih frankov 100 dinarjev je stalo 6-55 6 35			
100 franc, frankov	II	33 80	33-35
100 laških lir	If	25-40	25-27
100 čeških kron	»*	16-75	16-775
100 nemških mark	«1	0 0000006 0 000002	
100 poljskih „	t«	0-0007	00013
100 avstrijskih kron	tt	0-0079	0-00785
100 ogrskih „	tt	00302	0 03
100 bolg. levov	tt	5-40	5-50
100 dolarjev	tt	558-50	560-75
100 angl. funtov	tt	2543 —	2540 —
Kdor je hotel 9. oktobra kupiti na cu-riški borzi n. pr. 100 franc, frankov, je moral dati zanje 33.80 švic. frankov; pred enim tednom je stalo 100 franc, frankov 33.35 švic. frankov.
Tajinstveni morilec deklet.
(Pravica ponatisa pridržana.)
(Nadaljevanje.)
Neutehljivo hrepenenje ljubeče ženske govori iz teh besedi. Močno stisne Wllliatn Ellen k sebi1, toda nobena beseda ne pride skozi njene tresoče se ustnice.
»Ljubka stvarca naj postane soproga moža, katerega ljudje nazivajo morilcem?« mu zašurni po glavi,
»WiHiam, čuj mojo prošnjo, jaz te hočem ljubiti tako goreče kot še nikdar ni nobena ženska ljubila svojega moža. Vsak moj dih veljaj tebi! Samo tebe hočem videti, samo za tebe živeti, tl edini in moje vse!«
Lahek vzdih se izvije Williamu iz prsi. Ali naj svoji izvoljenki vse prizna? — Ne, ne to ni mogoče! — Ellen je vendar tako pogosto od groze osupla govorila o morilcu deklet. Gotovo bi ga s prezirom mrzela.
Tudi Ellen je sedaj, ko jo' William še vedno strastno poljubuje, zatopljena v svoje misli, ki pa se sedaj nič več ne pečajo z bodočnostjo. — Ne, Ellen razmišlja čudne dogodke zadnjih dni.
Še enkrat se ji je dozdevalo, da je za trenutek opazila obe lepi, mladi dami, ki sta se po zadnjem srečanju z njo oddaljili k reki ter ondi zopet na zagoneten način izginili. Tudi sedaj ni mogla Ellen zapaziti na reki nobenega čolna, dasiravno je imela prost razgled po vodni gladini kolikor daleč seže oko.
O tej zagonetno čudni zadevi se je že nekolikokrat razgovarjala z materjo in Wil-liamom. Tekom razgovorov je Imela vtis, da je njen izvoljenec vsakokrat prišel v neprijetno zadrego, katere ni mogel povsem prikriti.
Toda zagonetk še ni konec. Elleni se Je zazdelo, da je prejšnji dan, ko je zopet sedela na svojem priljubljenem! Ji prostoru ob reki, vnovič videla tistega mornarja, ki je prinesel v gradič Williamovo prtljago. Njegovi koraki so bili namenjeni proti gradiču, vendar ga pa kljub najnapetejšl pozornosti ni mogla nič več zagledati, ko ga je za hip zakrilo v oni smeri rastoče grmovje.
Najbolj čudno pa se zdi Elleni to, kar je zapazila na reki, medtem ko se je Wil-llam razgovarjal s teto o družinskih zadevah. Zdelo se ji je, da vidi na vodi — četudi le za nekaj trenotkov — velik okrogel predmet, ki prav malo moli iz vode, pa kmalu zopet s šumenjem 'izgine pod vodno gladino. Prvi hip je Ellen uverjena, da je kit, toda ko razmišlja o tem, pride vedno do zaključka, da je nemogoče, da bi tako velikanska žival zašla tako globoko v deželo. Tudi o tej zadevi se razgovarja z Willia-mom, ki se ji pa mesto odgovora prav ljubko1 smeje in jo gorko poljubi, ter šaljivo pristavi, da mora njegova Izvoljenka vsekakor pri belem dnevu videti strahove.
»Moja sladka Ellen, čas je, da odrinem. Voz me že gotovo čaka, poštnega voza se pa ne maram poslužiti.«
»Tako rada bi te spremila do vasi«, prosi Ellen.
»Ne, draga moja, še tega je treba, da bi se v opoldanski vročini v odprtem vozu peljala po zaprašeni cesti. Ti si tako bleda in ko prihodnjič zopet pridem, mora imeti moja Ellen rdeča lica. Slišiš, moj srček?«
»Oh, VVilliam, ko se zopet vrneš, te ne pustim več odtod in če bi te morala prositi na kolenih. Ali ne vidiš, kako koprnim po tebi, kako pusto 'in prazno je moje življenje, ker te ni pri meni?«
William ima zopet težak boj v svoji notranjosti.
»Saj pozneje ji morem vse povedati, toda ne — boljše je, da molčim, se odtegnem svetu v to samoto in mirno živim z Elleno.«
Tako si misli mladi mož. Saj ne moTe vedeti, kaj vse ga more še doleteti v bodočnosti.
»Ellen, moje vse, kmalu se zopet vrnem in potem — naj naju ne loči nikdo drugi razven smrti!«
Ellen vzklikne od veselja.
»Oh, William, ti ne veš, kako sem srečna, naravnost blažena radi teh besed. Sedaj bom štela dneve in ure, dokler se ne povrneš. Samo smrt naju more ločiti? praviš. Ne, ne, WilLiam, najina ljubezen bo trajala celo preko groba!«
Še enkrat objame William svojo izvoljenko in jo tako strastno poljubuje, da se ji zdi, da jo zaduši. Potem pa se odtrga od nje in ji odhajaje na dvorišče mahlja z roko v slovo. Tu se poslovi od tete in stopi v voz, s katerim se hitro odpelje v bližnjo vas. Od tam pa se hoče odpeljati s pošto do bližnje železniške postaje.
Ellen ostane na svojem priljubljenem ji prostoru. VVilliamova obljuba je zanetila v njenem od ljubezni žarečem srcu pravcati vihar. Končno — končno so se razpodili oblaki, ki so doslej zakrivali njena ljubezenska nebesa. Končno se bliža tako hrepeneče pričakovani trenotek, ko bo za vedno združena s svojim VVilliamom. Dočim si Ellen v mislih predstavlja vabljive slike bodočnosti, poteče precej časa. 2e davno se je voz, s katerim se je odpeljal William, vrnil v grad, in še vedno sedi deklica zatopljena v sanje o bodoči sreči na svojem mestu. Tupatam pogleda vsa zamišljena skozi listje divje trte, katera se ovija okrog lope, na osamele travnike, ki se raztezajo ob bregovih reke.
Naenkrat pa se strmeč zgane.
»Kdo neki je ona oseba, ki se v daljavi domala zakrita od grmovja bliža reki? Saj je to — William!« Še bolj pozorno gleda v ono smer. — Sedaj se dvigne celo s klopi. Da, da, nobenega dvoma več, on je, vrača sc. Toda iz katerega vzroka? — Morda je zakasnil pošto in pride še enkrat, ker si mora itak misliti, da je njegova izvoljenka v parku. Iskreno veselje navdaja Elleno, dasi se ji malo čudno zdi, da se ljubimec tako oprezno vrača. Kaj neki je vzrok temu? Ali jo hoče iznenaditi?
Sedaj je na mestu, kjer sta pred nekaj dnevi obe deklici in kasneje tudi mladi pomorščak na tako zagoneten način izginili. Ellen namali glasno zakriči. — Saj je njen izvoljenec nenadoma izginil. — Par trenutkov in že se dvigne s svojega prostora, da izvrši načrt, ki ji je hipoma prišel na um. Kot preganjana zver hiti k vratom, ki vodijo iz parka, in v katerih k sreči tiči ključ, da jih more takoj odpreti. Sedaj teče Ellen kot srna ob bregu naprej, dokler vsa za-sopljena ne pride do mesta, kjer je videla stati svojega izvoljenca. —
»VVilliam! William!« — Nobenega odgovora.
»In vendar je bil on,« šepeče sama s seboj. »Da, tu mora biti! William, William!«
Toda nihče ji ne odgovori in tudi na reki ni nikjer, kakor daleč seže oko, videti nobenega čolna. Ellen še nekolikrat glasno zakriči, toda krog nje vlada najglobočji mir. Mlada deklica se prime za čelo. Ali jo trese mrzlica? Ali ji morda preti kaka težka bolezen? Toda ne — saj je pri polni zavesti! Če se je zmotila, je mogla biti temu povod edinole njena razdražena domišljija. Pa saj
je svojega ljubimca čisto dobro videla-------------
Tuji deklici, zagoneten mornar, predvsem pa dejstvo, da so vse te osebe na tako čuden način izginile na bregu reke, daje Elleni dovolj tvarine za razmišljevanje. Zaman si ubija glavo, da Teši zagonetko. Vsa pobita in poparjena se vrne v patk ter zaklene
vrata za seboj, kot da se boji, da bi ji mogla katera teh nenavadnih oseb slediti v grajski vrt. Vendar pa materi, ko se vrne v poslopje, ničesar ne omeni o teh zagonetnih dogodkih, pač pa se odloči, da se hoče na skrivaj podrobneje informirati v sosednji vasi o obeh lepih damah ter o mornarju.
Toda njen trud, da bi kaj poizvedela. Je ostat brezuspešen, ker ji ivihče ni mogel dati pojasnila na njena vprašanja. Prav nobenemu izmed vaščanov ni bilo kaj znanega o tajinstvenih zagonetnih letoviščarjih, ker sploh nikdo videl ni niti od Ellene opisanih deklic, niti mornarja.
Jim in Tom preizkušata svoje moči.
Terror se že zopet nahaja v svojem običajnem pristanišču ob Temzi.
Edvard ima neprestano dovolj posla, da izvrši razne odredbe moža s krinko, ki ravna z njim kot s svojim prijateljem. Vsled tega sta obe deklici docela prepuščeni samim sebi ter imata seveda dovolj časa, da se o vsem mogočem porazgovorita.
■"uHi sedaj naletimo Bessy in Molly v sob» , zaupnem razgovoru.
»Ali si videla Elizo?« vpraša Molly svojo prijateljico.
»Da, opazila sem jo, ko smo prišli iz Terorja v hišo. Poljubila je možu s krinko roko in mu obenem s tihim prosečim glasom pripovedovala nekaj meni nerazumljivega. Tajinstveni mož ji je odgovoril le s par besedami.«
»Zdi se, da obžaluje svoje dejanje.«
Bessy skomigne z rameni.
»Kdo ve! Jaz ji prav nič ne zaupam in sem uverjena^ da ima zopet prav nič dobrega obetajoče načrte.«
Molly obmolkne za nekaj trenotkov, potem pa pravi:
»Prav lepo je bilo v krasni Škotski. Ta veličastna gorska pokrajina, ti čudovito lepi gozdovi! Še nikdar nisva videla kaj tako lepega, pa saj ni čuda, ker preje nikdar nisem prišla iz Londona na deželo!«
Bessy objame svojo prijateljico.
»Uboga Molly! No, le malo potrpi, pa boš še povsem druge pokrajine videla, kajti Edvard mi je pravili da ne ostanemo več dolgo tukaj.«
Moliy to novico dozdevno skoro presliši.
Odgovorni urednik Anton Brandner Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani Izdaja konzorcij »Novo Pravde«.
Iščejo se
izkušeni
strojevodje
za obrat strojev ozkotirne Železnice. Samo prvovrstne moči naj pošljejo ponudbe z navedbo pogojev in s prepisi izpričeval
na upravo lista pod »Stalna služba".
VOD j A~ BAGER
se išče. V tej stroki popolnoma izvežbani reflektanti z dobrimi spričevali naj pošljejo ponudbo
na upravo lista pod „Ba~ ger“.
umita i
v n m oi
Pisarna: CELJE, Aleksandrova ul. 4.
NajvISle obrestovanle »log na hranilne knjižice in v tekočem računu brez vsakoršnega odbitka. Hranilne vloge vezane na daljie odpovedne roke in večji vezani zneski se obrestujejo po dogovoru. Poštnohranilniške položnice so na razpolaganje. Posojila pod ugodnimi pogoji. Eskomptiranje povzetij in trgovskih računov. Uradne ure vsak delavnik od 8. do 12. In 114 od 2. do 6. ure popoldne.
Enkrat
za vselej se Vam priporoča samo veletrgovina
R. Stermeckl, Celje,
ako hočete res dobro in poceni kupiti
ČEVLJE
ročno, domače delo, kakor tudi fine tvor-niške, obleke za ženske, moške in otroške, perilo, klobuke, pletene jope, čepice in šale, kiavate, rokavice, nogavice in sploh vso modno robo za dame in gospode. — Trgovci engros - cene.
H
■ Za ?sa pleskanka dela. lakiranje voznih koles S i v ognja in lakiranje avtomobilov se priporoča j
[ Tone Malgaj [
Ljubljana « J
j Kolodvorska ulica št. 6. S
LJAX & SIN
Ljubljana, Gosposvetska cesta
priporoča svojo bogato zalogo:
Pisalnih strojev „Adler“ »i Šivalnih strojev
ia rodbino In obrt.
Dvokolesa:
Styrla, DUrkopp, Orotno kolo (Waffenrad) Ceniki zastonj In franko
Gradbeno podjetje
Ing. D1IH1Č in DRUB.
Ljubljana, Bohoričeva 20.
HHSKil BflHKP. aiBcopd
Delniška glavnica: Din 60,000.000'— Rezerva: .... Din 32,515.000*— Podružnice:
Bled	Jesenice
Cavtat	Korčula
Celje	Kotor
Dubrovnik	Kranj
Hercegnovi	Ljubljana
Metkovič
Prevalje
Sarajevo
Split
Šibenik
Jelša
Maribor
Zagreb.
82
Amerikanski odio.
Naslov za brzojave: JADRANSKA.
Afilirani zavodi:
JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadar.
Frank Sakser STATE BANK, Cortlandt Street82. New-York City.
Veza za Dužnu Ameriku:
BANCO YGGOSLAVO DE CHILE, Valparaiso, Antofagasta, Punta Arenas, Puerto Natales, Porvenir.
©
•	d.	d.
===== v Ljubljani =====
prodaja
premog iz slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
inozemski premog 8n koks
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno la čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brokete.
Naslov:
Prometni zavod za premog, d. 1, centrala v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15/11.
90
‘S BJ11UIS8H ‘eueiiflnll 3iAOivNaaa o eU|AOBi) BMS|PM9<MO)l