DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH © Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstva mesečno Din 15.—, — Uredništvo in upraycer razvilo, če ne bi bilo nepremaglji-vjh ovir. Tako kakor je z vsakim ži-^im in organskim bitjem posamezno, teko je s človeštvom vobčc. Ni pa dovolj svoboda sama. Duh mote imeti svobodo, da ustvarja ideje in Posredno tudi realije, ki so razvoju Potrebne. In prav zaradi tega je posebna še druga važna stvar, ki te produkte svobodnega duha poveže in remizira. Ta pa je demokracija. Demo-,.acija je organizacija, ki vpošteva misli in ideje duha ter je v medsebojni toleranci presoja in uveljavlja v pravih ki največ koristi socialnemu in kul-ternemu napredku človeškega rodu. demokracija je ideal strpnosti v inte-tesu skupnosti. Vsaka drugačna demokracija je demagogija. Mislimo, da navajamo s tem dovolj tehten razlog, da že tudi pri nas zasije spnce svobode in demokracije, ker bi Slcer zamudili mnogo in jadrali v negotovo bodočnost. Nikdar in nikoli ne smemo pozabiti. Ga se duh ipak razvija in ali propada ? 1 ha prehaja v neorganizirane izbruhe, ki so nevarni za politiko in gospodarstvo. Nihče ne more zla z gotovostjo preprečiti. Vse drugače pa je, ker Gfugače ne more biti, če ima duh svobodo razvoja in ga v udejstvovanju po-eze prava demokracija tudi z vsemi r,igimi svoboščinami. Tako povezani GPh je sposoben, da nodpre zdrav raz-'T dočim zatirani duh tega ne more storiti. j. 9nravičeno socialisti zahtevamo po~ skCno SV0^°Go in vse druge državljanke svoboščine ter pravice. Vse to zah-Praa,T10, ,e Ipans u nacistov l V odseku levantske fronte so se vršili te dni hudi boji. Rekublikanske čete so pod silnim pritiskom nacistov morale izprazniti vas Nules. Južno od vasi se boji nadaljujejo. Pritisk nacistične vojske proti Saguntu (ob Sredozemskem morju) je silen, vendar pa republikanske čete uspešno odbijejo sovražniške napade. Kakor poroča vrhovno poveljstvo republikanske armade, je nacistična vojska pri teh bojih izgubila nad 10.000 mož in okrog 500 oficirjev. Španski nacisti izzivajo Francijo Te dni je pet nacističnih bombnikov bombardiralo špansko pristaniško mesto Port-Bou, ki leži ob francoski meji, nato so letala krožila dolgo časa nad francoskim ozemljem. Ves levičarski tisk Francije zahteva, da podvzame vlada energične ukrepe in onemogoči nadaljnje provokacije španskih naci JRZ zahteva prvenstvo! Našemu članku v sobotni številki o stran-karsko-političnem položaju, ki je bil sicer nepopolno natisnjen, »Slovenec« v celoti ne ugovarja, zahteva pa, da je treba priznati prven- stov ter zaščiti francosko obmejno pre- ker da pri zadnii!l ol)Linskil’ bivalstvo. Miaja jim je na poti Minuli teden so zarotniki napravili atentat na vrhovnega vojnega poveljnika Miajo, pa ga niso ranili. V republikanski Španiji so očividno preveč prizanašali reakcionarcem. Upepelfitev pek. dr. Oto Bauerja V sredo, dne 6. t. m. se je v pariškem krematoriju zbralo ogromna množica pariških delavcev in emigrantov, da se poslove od priljubljenega prvaka avstrijskih socialistov s. dr. Oto Bauerja. Socialistično delavsko internacionalo sta zastopala ss. De Brouckere in Friderik Adler, dalje je bilo navzoče celotno strankino načelstvo francoske socialistične stranke s s. Blumom na čelu, mnogo odličnih francoskih politikov, poslancev in senatorjev, zastopniki angleške delavske stranke, španske socialiste je zastopal Del Vayo in zastopniki domala vseh socialističnih strank Evrope. Poslovilne govore so imeli ss. De Brouckere, Adler, Leon Blum in Richter, ki se je poslovil od pokojnega v imenu avstrijskih socialistov. Ko so delavski pevci, zbor avstrijskih emigrantov, odpeli pesem »Slava delu«, ki je do solz ganila vse prisotne, so množice zapustile pokopališče. Žaro s pepelom s. Bauerja so postavili blizu zidu, kjer je francoska reakcija leta 1871. v masah postreljala pariške komunarde. Tako je sedaj tudi pepel s. Bauerja shranjen poleg velikih francoskih bojevnikov za bratstvo, svobodo in enakost. do*na in po svetu Novi kupci za našo pšenico? Iz ogrskih listov izvemo, da se Anglija in Francija intere-sirata za našo pšenico, ki je bo letos jako mnogo. Samo predraga je še. Da je namera gospodarskega sodelovanja resna, dokazuje dejstvo, da je angleški kapital v zadnjih tednih investiral v rudarstvu in težki industriji eno milijardo dinarjev kapitala. Gre še za ceno. Naše žito želi kupovati tudi Italija. Naš denar zamenjajo. Za zameno starih sto-dinarskih bankovcev poteče rok dne 22. julija t. 1. Pozneje bo te bankovce sprejemala samo še glavna državna blagajna. Med Jugoslavijo in Madžarsko je bil sklenjen sporazum o ureditvi obmejne železniške službe. Tozadevna konferenca se je vršila v Splitu. Predsednlštvo profesorskega društva je bilo po zaključku kongresa sprejeto tudi pri prometnem ministru Magaraševiču, ki je obljubil, da bo vlada upoštevala težnje profesorjev. Nov čehoslovaški poslanik v Beogradu. Če-hoslovaška vlada je imenovala zia novega poslanika v Beogradu g. Jaroslava Lipa. Rumunska vlada je izdala nov upravni zakon, s katerim se bo izvršila nova upravna razdelitev države. Po novi razdelitvi so odpravljene dosedanje zgodovinske meje pokrajin in izvedena decentralizacija državne uprave. Stavka v Sueškem prekopu. V Sueškem prekopu stavka 2760 delavcev. Ako bi bila ta stavka izbruhnila za časa abesinske vojne, bi bilo to za Italijo usodno, ker bi njeni transporti ne mogli iz Sredozemskega v Rdeče morje. litvah, ki so se vršile po volilnem redu izpod prejšnje vlade, dobila 85 odst. vseh glasov. Vprašali bi »Slovenca«, ali res verjame, da predstavlja JRZ v Sloveniji 85 odst. vseh vo-lilcev? Prejšnja SLS je pri lyseh Voiitvah, odkar smo imeli splošno, enako in tajno volilno pravico, dobivala večino glasov. Na podlagi teh volilnih izidov je takratna SLS, ne da bi bilo potrebno danes preiskovati, koliko se ima za uspeh zahvaliti svojemu gospodarskemu, zadružnemu in propagandnemu delu in koliko pritisku na duše, lahko zahtevala v Sloveniji prvenstvo in prvo besedo. Tudi Prl volitvah v konstituanto leta 1920, ki so bile najsvobodneje izmed vseh volitev in ki so pokazale zelo pravilno sliko političnega razpoloženja v tedanji dobi, je SLS dobila največ glasov, čeprav ne absolutne večine. Tudi ta' krat je lahko zahtevala zase prvenstvo. Da Pa gre prvenstvo tudi sedanji JRZ, tega pa *a stranka doslej še ni dokazala. »Slovencu« bo bolj znano kakor nam, kako je z JRZ me<* člani KTD, akad. starešinstva, Kmečke zveze' prosvetnih in drugih društev. Tudi zadnji fafl' tovski kongres ni kazal moči JRZ. Če bi $e zgodila nesreča, da bi JRZ izpadla iz veči®' ske kombinacije, kaj misli »Slovenec«, koiil® Savinja in Voglajna povzročata ob deževju j ljudi bi še ostalo zvestih JRZ? »Slovenec® Kongres internacionale kovinarjev v Pragi V Pragi zaseda kongres Mednarodne zveze kovinarjev, ki ji pripada 22 organizacij iz 17 držav s skupno 1,916.713 člani. Čehoslovaških kovinarjev (čehoslo-vaških in nemških) je organiziranih 100.000. Največ članov ima francoska zveza kovinarjev, ki šteje 780.000. Kongres bo zaključen 14. t. m. Dela za reguliranje Savinje zopet razpisana Primanjkljaj pariške svetovne izložbe znaša 1414 milijonov frankov. Toliko je izdala Fran-! cija za propagando in podporo svoje trgovine, obrti in industrije. Francoski zunanji minister Bonnet je te dni sprejel jugoslovanskega poslanika dr, Puriča. i Istočasno je bil v avdijenci tudi grški poslanik. V Palestini teče kri. V Palestini ni miru. Zopet se pobijajo medi seboj Židje in Araibci. V zadnjem tednu je bilo 70 mrtvih na obeh stra-»eh. Nemire v Palestini podžiga inozemska propaganda med Arabci, ki ima za cilj pobijanje židovstva. Madžarski obisk v Rimu. Madžarski ministrski predsednik Imredy in zunanji minister Kanya bosta 18. t. m. posetila Rim. Ob tej priliki bodo italijanski in madžarski državniki razgovar-jali o ureditvi političnih in gospodarskih vprašanj. Begunci iz Nemčije bodo najbrž dobili dovoljenje za naselitev v južnih ameriških državah. Velika rudniška nesreča v Nemčiji. V nekem rudniku na Westfalskem je dne 9. t. m. zasulo 6 rudarjev. Rešilni .oddelki niso mogli pravočasno nuditi pomoč ponesrečencem. Med Paraguayem in Bolivijo je bilo na posredovanje Zedinjenih držav 'diosežen sporazum, s čemur je odstranjena napetost, ki je vladala med obema državama. Ali si že poravnal naročnino? Ako Se ne, stori takoj svojo dol2nost I v Celju velike povodnji. Savinja ima obsežen dotok hudournikov-, Voglajna pa nima dovolj padca. Zaradi tega poplavljata del Celja in polj, ki so le malo nad površino obeh vod. Borba za regulacijo Savinje se je vlekla leta. Doslej je bil del teh del že izvršen, sedaj pride na vrsto še četrta etapa regulacije na vrsto. Licitacija -/a ta dela se bo vršila dne 23. julija. Proračun za ta dela znaša din 2,256.453<.07. Ponudbe se morajo glasiti v odstotkih popusta' na proračunsko vsoto. Prejšnja regulacijska dela ob Savinji so se vršila po »mezdni tarifi za javna dela«, ki je največ din 20. Delavci pri teh delih so pa zaslužili na dan le po din 16 in okoli tega zne- ska. In kakor je razvideti iz objave razpisa del, se zopet ni vpoštevala že večkrat omenjena zahteva, da morajo zakupni pogoji za taka dela obsezati tudi določbe glede delavskih mezd, to je, pogoj, ki omogoča delavcu dostojno življenje. Iz objavljenih vesti o oddaji dela pa to ni razvidno. Nasprotno lahko ugotovimo, .da se bo pogodba sklenila z najnižjim ponudnikom, več pa ne. Ponovno opozarjamo na ta nedostatek, ker smo mnenja, da je treba pri' oddaji dela paziti zlasti na dve stvari, in sicer, prvič, da se delo tako plača, da bo dobro napravljeno in drugič, da so delavci primerno plačani, ker so le takrat sposobni za dobro delo in pa živeti | morajo. Načelo, ki velja pri oddaji javnih del glede j delavskih mezd, pa socialno ni moralno in ' znači, da je bilo sprejeto, ko je bilo v državi premalo socialnega duha. Oblasti naj vsaj vprašajo delodajalce, če morejo delavci živeti ob takih mezdah, pa jim povedo, kakor so nam, da ni mogoče. naj bi raje, namesto da zahteva prvenstvo za JRZ, zastavil svoj vpliv, da bi čirrtprej dobil' že obljubljene politične zakone .. • v.- *.»«.• ---------»•.'—•• To niso sam® naše zahteve, to so tudi »Slovenčeve« želje, ki jih je še pred tremi leti prav glasno in vneto branil, jih pa tudi doslej še ni preklical' Če bo JRZ pri takih volitvah dobila večino, šele takrat bo po pravici lahko zase zahtevala prvenstvo. Tudi Griija za tesno sodelovanje z zapad-nimi velesilami Akcija Anglije In Francije na Balkanu« Vpliv Anglije in Francije na Balkan« se čuti čezdalje bolj. Iz Grčije javljajo, da so politični krogi tudi tamkaj za najodločneje sodelovanje z zapadnim* velesilama. Sedanji grški režim je itak plod svo' ječasne angleške intervencije proti Ve-nizelosu, ki je jadral očitno pod itali' jansko zastavo. Konferenca male antante bo v Pragi dne 20. avgusta. Ta konfe-renca naj bi imela predvsem namen zbližan j e male antante z Ogrsko. Pr°' gram konference gre torej za glavnini principom, da se srednjeevropske in balkanske dežele zedinijo glede sodelovanja, kar je velikega mednarodnega pomena z ozirom na kompliciranost evropskega vprašanja, ki mora sicer nas najbolj boleti, da ga prepuščam0’ da ga preveč rešujejo — drugi za nas- VMetie- »MAKSIM GORKI (Prevel Tone Maček.) 30 Ob strani je mencal Savelj in pokašljeval, — kakor da bi krakal vran, ki sluti mrhovino. Kakor burja so se vrtinčili otroci, ozračje je bilo polno krohota, žvižganja in cviljenja, a vse je pokrival silni glas Gnjedoga. Starka Lapteva, mati blaznega Gri-gorija, je stala za vojakom, držala v rokah njegovo kapo, tresla z glavo in pregibala črne ustnice. In ko je vojak odšel pod okna Kuzme Astahova, je pospešno mencala za njim, majhna, upognjena v dve gubi in oblečena v ponošeno hodnino. — Ej, Kuzma, šepasti hudič! — je grmel vojak iz vseh pljuč. — Pridi sem, da*slečem in ogolim tvojo umazano dušo, da jo bo svet videl! Prihaja vam, prekletnikom, zadnja ura, izpovejte se narodu! Povej, kako si pritiskal na narod, da je moral voliti v dumo tatuna, tvojega prijatelja Miška Maslova! Ej, ti vodja črne stotnije, pokaži sem svoj gnusni gobec, stari špijon, ki nas vedno oblastem tožariš, povej nam, vsej občini, po čem Kristusa prodajaš! — U-u! — je godrnjal Aljoša, — kam ga je zaneslo! — Daj ga, Gnjedoj, — so ga podžigali kmetje, — povej mu za nas vse! Le užgi ga, to naše gorje . Še malo, pa bodo začeli Astahovu šipe razbijati. Ali Kuzma je bil sicer majhne rasti, a korajžen: naenkrat se je s treskom odprlo okno in nagnil se je ven, stresal je svojo ostro kačjo glavico, zasvetila se je njegova motna, drobna peščica in tenak, visoki starčev glas je srdito zakokodajsal: — A-a-a, si spet prišel, pijanec, Kitajec, izdajalec domovine! Vojak je pobesnel, ko je zaslišal te besede, se zravnal in mahal z rokama nad glavo. — Molči! Kdo je — domovina? Mar si ti pasji sin, moja domovina? Mar mora za takele tatove vojak pod jermeni hrbet guliti, da bi te strela raznesla! Ti tat občinski, ti hujskač in podpihovalec, vi ste nam pravico požrli, zemljo ugrabili, ljudstvo uničili! — Lažeš! — 'je tulil starec, da se ga je moglo slišati pet vrst daleč. Bil je suhljat človeček, frfotal je na oknu kakor cunje na ptičjem strašilu v polju ob vetrovnem vremenu. « — Ljudje! Koga poslušate? Primite ga! Pokliči stražnika Marja! Mokjej! Saška! Kje ste! Ljudje so molčali: pred Astahovo hišo so stali mračni, kakor jesenski oblak, — dve tretjini vaščanov je živelo v odvisnosti od Kuzme in vsak čas je mogel poljubnega človeka pognati po svetu. Le starka Lapteva je, ne da bi zravnala hrbta, dvignila glavo in nekaj neslišno šepetala in stari Savelij je meznel v tolpi, bliskal z očmi, hripel in kašljal, suval ljudi v lakte in podžiga! od zlobe osušene duše. Astahovi se v peterih vlečejo skozi življenje: stari Kuzma s svojo starko, Marja in sin z ženo. Sin Mokjej je gluh in od tega je postal še bebast, človek skrit in molčeč. Marja, Kuzmova hči, je vdova, debela ženska v najboljšem soku, na skrivnem dobra, a ima veliko slabost do mladih fantov, — vsi Astahovi hlapci in dninarji žive ž njo, to je prešlo že kar v navado. Nad vsemi je pa kakor petelin na strehi kraljeval ujedljivi starec Kuzma, — njega se je bala vsa družina in vsa vas. . — Kristjani, pravoslavni! — je trobental vo.i‘lK in vihtel s pestjo proti oknu, — radi njih, bogataše^’ nas gonijo okrog vse zemlje, radi njih se pre!iv‘ kmečka kri... . — Dobro bi bilo če bi stopil k njemu! — je sPe rekel Aljoša, stoječ poleg mene. Oziral se je, kako da išče pomoči. — Samo radi tega, da bi oni mogli vsak dar žreti sveže koline... Saveli se je od strani počasi primikal k oknu: njegovi roki je bila palica. . „ — O, hudiča! — je ves pobledel šepnil Aljo-s‘ in planil k bolnemu človeku. .g A Kuzma, ki se je do pasu nagnil iz’ okna, 1 rezal ozračje s svojim divjim, cvilečim krikom. — Aa-a-a-a! To je tisto, to so besede! No-o Miška, zdaj je pa po tebi! Katorga*} ti cvete, a-a-jej- *) Katorga je prisilno delo v Sibiriji. . „ Ljudje! Ki ste ga slišali primite ga! Izdaja. K sija, kdor je razumel, naj ga prime! Proti Rusiji je izrazil! Vidite — ta človek je proti Rusiji.. • Tu pa se je ljudstvo začelo krohotati —- vset bilo jasno, čemu je starec izustil to velikansko sedo, ki ni imela odmeva v njegovi ausi. — No, spusti še kakšno o Rassjcji, Kuzma — ga je nekdo podražil iz tolpe _ , r nc — Ti Gnjedok, ves, ti se ob Rusijo nikdar Saj ne bo padR če jo ti podrjraš_ O Astahov jo bo že podprl, glej kako je šičast! (Dalje prihodnill-7 m 7g MmL Utaja/ Sodrug Jakob KlenovSek — 50-letnik Te dni praznuje življenjsko 50-letnico trboveljski delavski župan s. Jakob Klenovšek; obenem pa slavi tudi 25-letnico harmoničnega I Gruzinskega življenja s svojo ženo sodružico i Ano. roj. Kmet. S. Jakob Klenovšek se je rodil dne 11. ju-! 1888. v Trbovljah kot prvi sin rudarja, j later je izgubil, ko mu je bilo poldrugo leto. ' lj d' vc*ov?c’ ga oddal na oskrbo dobrim Za svobodno Jugoslavijo! , m na kmete k Sv. Štefanu pri Sv. Jeder-Kjer je ostal do 3. leta starosti, ko pa se je ® Ponovno oženil, ga je vzel k sebi. Kot izmed sedmero otrok je moral pre-j lat> vse težave proletarskega življenja, je f 1889- °b Prvi rudarski stavki, ki jo i takratna gospoda udušila z brutalno silo, j ■ ta način, da je z vojaštvom obkrožila ru-' zborovanje na Vodah, pred sedanjo1 gostilno in odpeljala nad 300 rudar-, £>rsko z . Ortejevo Jev v celjske zapore, je bil tudi on, s. Kle-ovsek med aretiranci in sicer v materinem ^roeju. Vojaki so namreč odgnali rudarje r ,zenami vred na železniško postajo, kajti utjarji so rekli, da so žene in otroci njihovi da se ne puste ločiti. v devetčlanski družini je zavladalo še dru-sl vi50rje' Družinski glavar je po 30. letih te*l mo^no obolel, da je bil vsled ^2l*e_ bolezni upokojen z majhno pokojnino, ™esečnih 8 gld. Ker doma ni bilo kruha, je “•Oral Jakob že v mladosti drugje opravljati sakršna in najtežja dela, da se je preživel. ut>l se je »apuščenega in osamljenega. Šolski pouk je obiskoval, ako je imel čas, knjige pa " cital in se učil, ko ga ni nihče videl, kajti ^9r-ie mu, če bi ga bil kdo zasačil, ker so vCenje smatrali za »lenarjenje in tratenje ^sa.« I je bil prost šole, je prosil očeta, da ga! oda učiti ključavničarske obrti. »Ni mogoče«,1 ie odgovoril. »Treba je da delaš in poma-jj9* nam, ker nas je veliko, saj vidiš, da sem j °'an in malo zaslužim.« Vsled tega je bil pri- | ■noran, da je takoj pričel z delom pri rudniku sicer v jami. Tam je v dobi treh let oprav-1 v1 vsa dela od nosilca vode, vozača in do kopača. .Hrepenenje, da bi se nekaj naučil, je bilo ne-r°tliivo. Ko se je za silo oblekel in prihranil Sld., je poiskal učnega mojstra v Mengšu Prejeli smo v objavo oklic odbora za proslatvo 20 letnice obstoja Jugoslavije, podpisan od predsednika odbora in župana g. dr. A. Juvana, ki glasi v izvlečku: Pred 20. leti je klic po svobodi prišel v sleherno slovensko vas. Vzklilo je seme izkrvavelega naroda v deželah majniške deklaracije. Pred vsem svetom smo v zadnjih 20-tih letih dokazali, da znamo živeti sami iz sebe, biti tvorci samobitnega življenja in kovači svoje sreče in usode. Na vseh poljih smo orali ledino, v brazde smo vrgli kleno, zdravo zrno, ki je vrglo bogato žetev dvajsetih svobodnih let. Dali smo zgodovini dokaz, da znamo v svoji hiši gosodariti sami. 20 let življenja v narodni državi terja obračun o našem delu. Narodi živijo iz davnine v večnost. Svobodna država in narodna samostojnost sta nam prva in največja skrb in zgodovinska naloga. Vse naše misli in delo posvečamo tej nalogi. Polni vere gledamo oprti na lastno državo v svojo bodočnost. To je ob 20-letnici Jugoslavije naša javna izpoved katero bomo povedali v obmejnem Mariboru. Maribor je bil vsa dsetletja ognjišče domače narodne kulture. Maribor je vodil na-rodno-obrambne boje. Maribor hoče rasti v svobodi in z njo čuvati državno mejo. Maribor vabi, da z njim praznujete ta praznik. Pokazal bo na veliki kulturni razstavi od 6. do 15. avgusta 1938 svoj narodni razvoj v zadnjih 20. letih in v nedeljo, dne 14. avgusta 1938, bo na velikem narodnem taboru ponovil prisego dano na taborih pred 70. letih in izpolnjeno pred 20. leti. Trdna meja— var^a domovina! Obmejni Maribor vabi! Slovenci, Jugoslovani, pridite! LJUBLJANA Vrnitev Sokolov iz Prage. V petek popol-1 in dr. Marušič. Ljudje so se spraševaili, zakaj dne so se vrnili iz Prage v Ljubljano Sokoli, in čemu se prav za prav ti gospodje med se-ki so se udeležili čehoslovaškega sokolskega boj prepirajo in ustanavljajo vsak svojo stran-zleta. '.Njihovi prijatelji iso jim briredili 'lep ko, eden JNS, eden samostojne kmete, eden sprejem. '\ii.-■»■*•». •- >•«■/* -u radikale, eden pofovce, če pa lahko tako složno,,— ..o*--------- s- ------ —' - ' no drug poleg drugega v isti vrsti korakajo. "j""" Ljubljanska tvornica duhana je odpustila . ....... i Skoraj sto oseb svojega delavstva. Tvornica f* ' ' ’ . _ , .opusti izdelovanje smotk v Ljubljani in je za- 1 ' — Pn sprevodu so ljudje opazili, da so ra(jj tega reducirala obrat, v isti vrsti stopali dr. Kramer, Pucelj, dr. Puc 1 MARIBOR 40 Ministra dr. Korošec in dr. Krek ter ban dr. Natlačen so bili v nedeljo, dne 10. t. m. na taboru pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah. Minister dr. Korošec je govoril tudi o volitvah in dejal, da je treba poprej spraviti žito, krompir in ostale poljske pridelke, potem pa si ljudje lahko mislijo kdaj bodo. Povedal ni kako se bodo izvedle volitve, ir* ■ * v -■»-•n. Kot sklenil z njim pogodbo na dve in pol leti. Pomočnik je odšel na Gornje Štajersko, ne|faj časa pa je tudi služboval v Ljubljani. ,^eta 1910. še je vrnil domov in stopil v .ll|žbo pri Trboveljski premogokopni družbi ključavničar, pozneje pa je bil zaposlen električar, za kar je imel posebno veselje, i. Kjerkoli je bil, povsod je razširjal socija-'stično zavest, katero je črpal iz literature in f, takratnega socijalističnega časopisja »Rde-Prapor«, »Zarja«, »Naši zapiski« itd. Ze kot učenca v Mengšu so ga tožili obla-em> da razširja socijalizem in je malo manjkalo, da ga niso oblasti izgnale iz kraja. Ko se ie v letu 1911. ustanovila »Vzajemnost za Štajersko in Koroško, je bil izvoljen £°t prvi predsednik podružnice v Trbovljah, atera je hkrati ustanovila svoj pevski zbor. takrat do danes še vedno predseduje tej ™družnici in se je mnogo časa tudi aktivno .Gejstvoval v pevskem in dramatičnem odse-u- Podružnica »Vzajemnosti« je bila ustanovljena dne 19. marca 1911. V letu 1912. je bil izvoljen v 11. rudarsko ^upino v kateri je deloval do leta 1919. V tej Jlupini je bil vedno zelo aktiven in ga ni manjšo pri nobeni količkaj važni akciji ali intervenciji. Istega leta je bil tudi izvoljen za vo-''nega moža v bratovsko skladnico. Ko je leta ,y18. revolucijska vihra omajala temelje taktnim zaupnikom in funkcijonarjem in jih udi sicer duševno in telesno izčrpala, je on prevzel tajništvo rudarske Unije. Bil je tudi predsednik podružnice rudarjev v Trbovljah let, dokler ni šel v privatno službo k i Zadružni elektrarni' za obratovodio. Od leta 1918. je bil stalno v občinski upra-in je postal župan 1. 1934. Kandidiral je! r,krat in vsakokrat z velikim uspehom. Udejstvuje se vsa leta tudi v zadružnem1 "joanju in je tudi že več let načelnik zadruge uelavskega doma». Lahko trdimo, da s. Jakob Klenovšek aktiv-služi delavskemu gibanju že polnih 27 let H ni nobene večje akcije brez njegovega sodelovanja in inicijative. x. S. Klenovšek je eden izmed delavskih poli-*.Kov, ki je sam izkusil vse težave delavskega 'vljenja. Čestitamo s. Klenovšku k njegovi 50-letnici 2d o, da bi ostal še dolgo vrsto let čil in j «rav in da bi tudi v bodoče žrtvoval svojo j la‘avnost in sposobnost v splošno korist de-1 vskin organizacij in ustanov ter kot župan! Korist prebivalstvu sploh, v Mi smo ponosni na svojega borca za izbolj-tu'J? delavskih pravic, saj je kot dober kul-! litik' de,avec’ strokovničar. zadružnik in po- i v tudi zelo mnogo pripomogel, da se je der r;?ovljah v zadnjih letih usposobil velik ka-1 ko k_elavskih borcev, ki je sposoben za vsa- Razveljavljena obsodba zaupnika. Poročali smo svoječasno, da je predstojništvo mestne policije v Mariboru obsodilo delavskega za; upnkia s. Stanka Kokola iz tovarne Hutter in drug na globo din 1000, za primer neiztirljivo-sti pa na globo 20 dni zapora radi prestopka § 36 zakona o društvih, shodih in posvetih, češ, da kot predsednik Splošne delavske strokovne zveze, podružnice v Mariboru ni prijavil sestanka čevljarskih pomočnikov, ki se je vršil dne 20. septembra 1937 v Delavski zbornici. Kokol je vložil po svojem zastopniku najprej pritožbo na bansko upravo, ki pa je le znižala kazen na din 500, oziroma na 10 dni zapora, češ, da je šlo le za strokovni sestanek. Zauupnik Kokol pa je vložil nato proti tej odločbi banske uprave tožbo na Upravno sodišče v Celju, ki je vročilo te dni odvetniku dr. Reismanu sodbo, s katero je odločbo pred-stojništva mestne policije in banske uprave razveljavilo kot nezakonito. S tem je s. Kokol Stanko oproščen vsake krivde in kazni. Ker so razlogi Upravnega sodišča za funkci-jonarje v naših društvih in organizacijah velike načelne važnosti, bomo iste ob priliki obširneje objavili. V glavnem je Upravno sodišče ponovno ugotovilo, da je za shode in sestanke odgovoren predvsem oni, ki je dejansko shod ali posvet sklical, ne pa morda oni. ki bi bil sicer po društvenih pravilih v to upravičen. Štirideset čehoslovaških akademikov je na povratku iz potovanja po Jugoslaviji prispelo minulo nedeljo v Maribor. Po lepem sprejemu, ki ga je organizirala JČL., so si gostje ogledali naše mesto. Železničarska veselica, ki je bila radi slabega vremena zadnjič preložena na nedeljo, dne 10. t. m., je prav lepo uspela. Kljub deževnemu vremenu, ki je trajalo še popoldne, se je proti večeru nebo zjasnilo in se je kmalu zbralo veliko število železničarjev in prijateljev železničarske godbe ter pevskega društva »Krilato kolo«, ki so se pozno v noč zabavali ob prijetnih zvokih železničarske godbe, ki je pridno svirala pod taktirko kapelnika gospoda Schonherja. Poletni pregled Ivseh ivrst Imotornlh vozil, ki letos še niso bila pregledana, se bo vršil 20. in 27. t. m. ob 15. uri na dvorišču mestnega avtobusnega podjetja v Plinarniški ulici. V mestnem parku je minulo soboto koncertirala godba Glasbenega društva železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru pod' vodstvom kapelnika g. M. Schonherja. Koncert je posetilo veliko število prijateljev glasbe, ki so navdušeno ploskali kapelniku in godbenikom. Svilene triko majice, najnovejše pri Jakob Lah, Maribor Seja mestnega sveta mariborske občine se bo vršila v petek, dne 15. t. m. s pričetkom ob 18. uri v mestni posetovalnici. Mestno kopališče sporoča, da bo radi čiščenja kotlov v času od 11.—20. julia zaprto. Društva z dramskimi odri, ki so slikala kak značilen prizor iz svojih iger, naj pošljejo eno ali dve sliki, če mogoče povečani, na upravo našega lista za jubilejno kulturno razstavo. CELJE Pekovski pomočniki so z velikim uspehom zaključili mezdno gibanje Polek urejenih mezd so dosegli priznanje strokovne organizacije, delavske zaupnike in štiri oziroma osem dni plačanega letnega dopusta. Avstrijske novice Ali se je oženil ali ne? »Slovenec« od sredeš trdi, da se je Schuschnigg res oženil in priobčuje tudi pismo njegovega brata, ki da ga je nadomestoval pri poroki. Državni komisar Riirckel pa je tujim časnikarjem uradno izjavil, da se ni oženil. Tudi dunajski nadškofijski ordinariat je potrdil, da se ni oženil. Kdo Ima prav, »Slovenec« ali nadškofijski ordinariat? * Pred nekaj dnevi sta zopet odšla iz Avstrije dva transporta konfinirancev, 900 ozir. 1400 oseb, in sicer na Gornje Frankovsko, ker je koncentracijsko taborišče Dachau prenapolnjeno. Razpuščena je bila SA napadalna standarta 18'IV na Dunaju. — Razpuščena je ibila tudi skupina Hitlerjeve mladine v Payerbachu. Inozemsko časopisje se neugodno izraža o Biirckelovih izjavah o Schuschniggu. Schusch-nigg je danes vjet sovražnik brez moči. Biir-kelove slabe šale, ki jih je zbijal o prejšnjem kancelarju, spominjajo na dovtipe, ki jih pripoveduje podoficir svojim rekrutom, r * i'. SA standarta št. 18 s sedežem v Deutsch-landsbergu je bila razpuščena zaradi nepokorščine. En del moštva je bil prideljen SA standarti št. 47 v Leibnitzu. Dunajski »Volk. Beobachter« se pritožuje, da je vse preveč ljudi, ki nočejo sodelovati pri izgraditvi nove Ostmarke. Po dunajskih kavarnah da se vsako popoldne zbirajo družbe, ki zbijajo šale na račun nacionalsocialističnih dostojanstvenikov. Tudi gospodinje da vzbujajo slabo voljo, ker na debelo nakupujejo in spravljajo mast, olje, riž, nudeljne in druga živila, ker se boje, da bo pozimi vsega primanjkovalo. Neki nevesti so kupili kar 100 kg čokolade. ovijali v zadnjih letih usposobil velik ka-1 etavsl ' borbo in jamčijo, da bodo Trbovlje ostale Og —m jaiiiujo, ua uouo ir Premagljiva delavska trdjnava. Tiskovni sklad niiml ^rn^ek ,*z Francije je nabral med tamoš-1 Marih din 80.«— za tiskovni sklad. — j 3oo^°r: Neimenovani obrtnik je daroval din; Sv. t ’ Ptuj: Neimenovana sodružica din 50. ie ,K.°Tren® na Na sestanku kovinarjev “Cen, T®,1 s- Pernausel din 33.25. Vsem daroval-lskrena hvala. V pondeljek, dne 4. t. m. so bila na mestnem poglavarstvu zaključena mezdna pogajanja za pekovske pomočnike in podpisana kolektivna pogodba med »Združenjem pekov« in »Zvezo živilskih delavcev v Celju«. Razpravo je vodil zelo objektivno komisar g. Koren Viljem, mojstre sta zastopala Mlakar Rudolf in Jaklič Franc, centralo Zveze živilskih delavcev« s. Dianič Blaž, podružnico v Celju pa s. Svetek Andrej. Kot delavski zaupniki so bili navzoči tudi Rozman Jože, Radičenko Lev, Stoklas Ivan in Moderc Pavel. Za Delavsko zbornico je bil navzoč Vodopivec Jaka. S sklenitvijo te kolektivne pogodbe so zaenkrat urejene delovne razmere v pekovski obrti. Mezde so določene tedensko in znašajo za prvo skupino (to so pekarne s 3 ali več pomočniki), za predpečnike in mešarje din 300, pomočnike pri tabli din 270. Druga skupina (delavnice z enim ali dvema pomočnikoma) za predpečnike din 280, ostali pomočniki din 210. Slučajni ali zasilni pomočniki bodo prejemali vsi brez razlike din 50 dnevno. Za kruh pri-nešen v peko pripada pomočnikom posebna na-1 grada in sicer od vsakega hleba din 0.50, od i pogač in potic po din 1. Delovni čas je dolo- čen 60 ur tedensko, vsako nadurno delo pa se mora plačati s 50 odst. poviškom. | Izplačilo mezd se mora vršiti vsako soboto takoj po končanem delu. Med praznike se šteje tudi delavski praznik 1. maj. Uživanje kruha v pekarnah je prosto. Zelo. važen za I pomočnike je tudi 36 urni počitek v tednu, ki je no kolektivni pogodbi obvezen. Poleg ostalih ugodnosti so v kolektivni pogodbi določeni tudi plačani dopusti in sicer po enem letu službe 4 dni, po dveh letih pa 8 dni. Pekovski mojstri priznavajo strokovno organizacijo in delavske zaupnike. Pogodba je veljavna za eno leto, in se avtomatično podaljša, ako pred potekom določene dobe ni vsaj en mesec prej odpovedana od pogodbenikov. Ni se čuditi, da so bila pogajanja zelo težavna, saj je bila ta kolektivna pogodba sklenjena po 15 letih ter je končno tudi predsednik pekovskih mojstrov g. Mlakar uvidel, da so nekateri delodajalci izrabljali pomočnike do skrajnosti, ker so jim plačevali mezdo po din 50 do 60 tedensko. Ta uspeh živilskih delavcev naj bo za vzgled tudi delavcem drugih strok, zavedati pa se morajo, da brez močne strokovne organizacije ne bodo mogli zboljšati svojega bednega položaja. LITIJA Knjige Cankarjeve družbe si lahko vsak naroči do konca t. m. pri poverjeniku s. Vuku. Na poznejše prijave se ne bo moglo več ozirati, ker se bo knjig tiskalo le toliko, kolikor bo do tedaii naročenih. Obenem prosimo, da naročnino po možnosti plačate naprej ali vsaj v rednih mesečnih obrokih. Najlepše bomo proslavili 10-letnico obstoja Cankarjeve driuiž-be, ako bomo pridobili čim več novih naročnikov. I. Del. kolesarsko društvo in »Vzajemnost« priredita v nedeljo, dne 24. t. m, celodnevni izlet v Jazbine pri Litiji. Vabimo tudi člane strokovnih organizacij in vse somišljenike da se izleta udeleže v čim večjem številu. Podrobne informacije dobite pri s. Semeniču in s. Dečmanu. Sirite naS list! PTUJ Naprednost ptujskih trgovcev ie v tem, ds se je nekaj uvidevnejših gospodov pridružilo akciji organizacije Privatnih nameščencev in se sedaj zapirajo vse trgovine ob 18. uri, medtem ko so jih doslej zapirali ob 18.30 uri. — Brezdvomno pa bi bilo večini trgovskih na-sfcavljencev zelo ustreženo, ako bi tudi popoldne odpirali trgovine in lokale ob 14. uri. — V Mariboru se odpirajo ob 15. uri, pa vsled tega nikdo ne toži, da bi ne bilo prav. Seja mestnega sveta. Po dolgem času se je v pondeljek, dne 4. t. m. vršila seja mestnega sveta. Zapriseženi so bili štirje novi mestni svetniki, ki so bili imenovani namesto razrešenih nemških zastoipnikov. — Nato sta podala ostavko še ostala dva nemška mestna svetnika, ki sta se solidarizirala z razrešenimi. Po poročilu predsednika o potrditvi proračuna in še nekaterih zadevah je bil sprejet predlog prof. K., da se imenuje za častnega občana notranjega ministra g- dr. Korošca za neminljive zasluge, ki jih ima g. minister za svobodo našega naroda in kot iniciator majske deklaracije. — Svetnik dr, K. je nato še opozoril, da so pri sestavi majske deklaracije sodelovale vse slovenske stranke. Ta izjava je žela odobravanje na galeriji. Po izpolnitvi odsekov je bila seja zaključena. Želeti bi bilo, da bi se v bodoče kdo izmed g. mestnih svetnikov dotaknil tudi katerega izmed mnogih nerešenih, a prav perečih vprašanj. — Bos. KRANJ Zadoščenje zaupnika »Jugobrune« pred Upravnim sodiščem Med znano tekstilno stavko avgusta 1936 je bil odpuščen pri tvrdki »Jugobruni« tudi starešina zaupnikov, Valentin Nediževec, češ, da ni vršil svojih zaupniških dolžnosti tekom stavke. Nediževec ze postal brezposeln in kljub svoji nedolžnosti kot žrtev stavke nikjer ni mogel dobiti službe. Z ostalimi zaupniki je vložil Nediževec potem proti »Jugobruni« tožbo na plačilo mezde do konca leta, ker je bil kot zaupnik neupravičeno odpuščen. Okrajno sodišče v Kranju in okrožno sodišče v Ljubljani je ugotovilo, da se je Nediževec res popolnoma korektno obnašal tekom stavke kot zaup-niški funkcijonar, da je bil vsled tega neupravičeno odpuščen in je bila tvrdka »Jugobruna« obsojena, da mora mezdo plačati. Leto pozneje po končani stavki pa je dobil Nediževec naenkrat še od sreskega načelstva odlok, s katerim ga obsojajo na din 250 globe in če tega ne plača v 14 dneh, z zaporom 5 dni, češ, da je ob priliki stavke nagovarjal delavce, da,morajo ostati v tovarnah in to še po banski na-redbi j)d 7. septembra 1936. Nediževec se je sicer proti tej obsodbi pritožil na bansko upravo in predlagal priče za svojo nedolžnost, a ni nič pomagalo. Zato je vložil Nediževec lansko poletje tožbo na Upravno sodišče, ki je sedaj tej tožbi ugodilo in obodbo banske uprave razveljavilo kot nezakonito, ker se je v natančnem dokazovanju pred rednim sodiščem izkazalo, da se je Nediževec obnašal za časa stavke popolnoma v redu in so ga delavci zato še proglasili za »izdajalca« in ga hoteli celo vreči v Savo, češ, da se je prodal podjetnikom. Zanimivo sodbo upravnega sodiššča bomo še v celoti objavili v poduk delavstvu in zlasti zaupnikom. Konferenca glede političnih beguncev v Evianu V Evianu so se sestali zastopniki 32 držav, da razpravljajo o vprašanju političnih beguncev, katerih število je v zadnjih letih naraslo na en milijon oseb. Samo Francija je sprejela nad 300.000 političnih beguncev v svojo deželo. — Inicijativo za konferenco je dal predsednik Zedinjenih držav Roosevelt. — Vprašanje političnih beguncev in vprašanje posameznih držav, ker je število silno naraslo, ije zelo važno. Vprašanje je mednarodno in ga je treba mednarodno rešiti, kolikor mogoče v olajšanje težkega položaja političnih beguncev. V ta namen naj bi bila organizacija, ki se naj ustanovi, prideljena Društvu narodov in Nansenovemu uradu. Vse te tri organizacije bi delovale skupno in morda bi bil sedež stalnega odbora v Parizu ali katerem drugem evropskem glavnem mestu. Načela v današnji politiki, ki povzro- čajo veliko begunsko zlo, so nemoralna. Nemoralno je tudi, da se v mednarodni ' politiki ne priznava več azilno pravo političnih beguncev in preganjancev. Današnja mednarodna politika ogroža še celo svobodno gibanje beguncev in svobodo njih politične, če še tako poštene in opravičene akcije zaradi protestov vojnih hujskačev. Konferenca v Evianu ima prvotno seveda le namen, pomagati beguncem in eventualno poskrbeti kraje, kjer bi se naseljevali. Francija doslej beguncem ni delala ovir za vselitev, Anglija jih vsako leto sprejme nekaj tisoč, Zedinjene države okoli 27.000. Veliko število beguncev pa preveč obremenjuje obljudene dežele. Zato imajo vse civilizirane dežele moralno dolžnost, da to vprašanje sporazumno rešijo v razbremenitev sebe in v pomoč kiiitiVio preganjanim. Nemčija na konferenci ni zastopana. JESENICE Cena mleka je porasla od 1. julija t. 1. na din 2.50 od din 2. To je zopet velik udarec za delavstvo, zlasti za one, ki so že tako in tako udarjeni, t. j. ki imajo veliko družino. Baje se je to zgodilo na pritisk zveze mlekarn. Mi nimamo ničesar proti temu, če kmet kaj več zasluži, vendar treba je dati tudi delavcu sredstva, da bo te višje cene za kmeta plačeval. Če delavec nima denarja, ga tudi kmet ne dobi, pa naj bodo cene kakršnekoli. Tega naj bi se zavedali faktorji, ki vplivajo na porast cen, pa naj bi na merodajnih mestih tolmačili to dejstvo. Kako naj plačujejo n. pr. delavci na železnici, na cestah itd., zlasti oni, ki imajo samo minimalno mezdo ali pa še tiste ne, take cene. Kako naj plača tako ceno delavec pri tukajšnji tovarni, ki je v I. ali II. skupini, pa mu še šest mesecev odbijajo po 20 odst. od te temeljne plače. Draginja narašča kar naprej, potrebni bi bili čudodelci, ki bi pri tej draginji ostali še naprej siti in zdravi. Jeseniške gostilne in brivnice se zelo malo zanimajo za list svojih gostov, t. j. za našo »Delavsko Politiko«. Na Jesenicah in Javorniku ter Koroški Beli lahko preštejemo na prste ene roke brivnice in gostilne (razen zadružnih seveda), kjer dobiš na razpolago »Delavsko Politiko«. Mi pozivamo vse naše čitatelje in somišljenike, da zahtevajo povsod kamor pridejo našo »Delavsko Politiko« in naj obiskujejo samo one gostilne in brivce, kjer je naš list na razpolago. 14 dni bomo počakali, da bodo zamudniki še naročili naš list in izpolnili svojo dolžnost napram svojim gostom, potem bomo pa objavili imensko vse one. kjer je naš list na razpolago. Brivci in gostilničarji, nudite svojim gostom na razpolago liste, za katere se zanimajo, SELNICA OB DRAVI Stavbni red in drugo. Sredi naše vasi je lepo župnijsko poslopje, tik njega pa poslopje stare šole. Mimo tega šolskega poslopja in župnišča je pa občinska vozna pot. Nekoliko naprej po tej poti je veliko župnijsko gnojišče, ki napram vozni poti ni ograjeno. Globoka jama je polna gnojnice in gnoja, odtok pa je izpeljan kar ipreko cesti v cestni jarek. Če pelješ po tej poti z živino jn žival malo nerodno stopi, že imaš voz v gnojišču, če se pa pelješ s kolesom, si pa ves 'blaten od gnojnice, pa tudi pešec mora hoditi po gnoju. Kaj ipa naj rečemo k temu, da to gnojišče okužuje zrak v vsej okolici in da morajo ta zrak vdihavati učitelji in šolarji v bližnjem šolskem poslopju. Otroci bi morali imeti sveži zrak, pa morajo sedeti v šolskih sobah pri zaprtih oknih. Dobro 'bi bilo, 'da bi občinski možje nekaj ukrenili glede tega. — V Bistrici si ie pred par leti zidal neki tovarniški delavec hišo in je tudi tam v bližini hotel napraviti gnojišče, ki bi bilo popolnoma pokrito, pa mu občinska komisija tega ni dovolila, župnijskega gnojišča, ki skoro preplavlja občinsko cesto, pa nihče ne vidi. Na Slemenu je neki večji posestnik 'preureja! stari mlin, ki stoji tik občinske ceste, tako, da vsak voznik zadene vanj. Iz tega mlina je sedaj napravil žago in podaljšal poslopje, tako, da je sedaj občinska cesta še bolj sožena. Siromak je moral umakniti gnojišče, J i," i' Iji-t-. »j ■»- t« t * — gg gn primer, kako se pri nas gradi. Nedaleč od Bistrice si je neki reven delavec postavil kolibo, ki itak ni soosobna za stanovanje. Ker je kolibo postavil brez komisijskega ogleda, mu je župan naložil, da jo odstrani. Delavec je opravičeno ugovarjal, da je koliba navadna drvarnica in da za drvarnico še noben kmet ni plačal komisijskega ogleda, četudi ie potem v drvarnici kdo spal. Stavbni red naj bi se torej vpošteval v vsakem slučaju. — Delavec. TEZNO PRI MARIBORU »Vzajemnost« priredi v nedeljo, dne 17. julija s pričetkom ob 15. (3.) uri na vrtu gostilne Felič vrtno veselico s pestrim sporedom kakor: sre-čolov, strelišče itd. Igra Glasbeno društvo žel. delavcev in uslužbencev. Vabimo vsa delavska društva, — Odbor. Delavski pravni svetovalec Nesreča z motorjem (Hrastnik) I tako, da ste zopet z večjim odstotkom dela- Vprašanje: Z motorjem sem vozil nekega nezmožni. V takem primeru ne bodete več svojega znanca in je prišlo do nezgode tako, I mogli dobiti rente za nazaj, ker Vam je prida se je moj znanec poškodoval. Priznava, da stojna nemška bratovska skladnica dolžna je nezgoda nastala po njegovi krivdi. Bojim pa ■ plačati rento vnovič le od onega dneva nase, da bo okrožni urad zahteval povračilo Prei’ za katerega je^ ugotovljeno, da je Vaša stroškov zdravljenja od mene. Kaj naj ukre-. delanezm&žnost znašala zopet toliko odstotnem, da se to ne b.o zgodilo? !,rov’ kolikor jih zahteva zakon za priznanje Odgovof: Okrožni urad bi mogel zahtevati rente. od Vas povračilo stroškov zdravljenja le, če bi bili Vi radi nezgode obsojeni, če pa nezgode niste Vi krivi, tudi ne bodete radi nje obsojeni in Vam ne bo treba plačati ničesar. Nezgodna renta (Hrastnik) Vprašanje: Ponesrečil sem se pri gradnji svoje hiše. Aii mi bo priznana nezgodna renta, ko sem zavarovan pri OUZD kot delavec v tovarni? Odgovor: OUZD daje rento le onim, ki se ponesrečijo pri delu v obratu ali pa na potu na delo odnosno z dela. Če ste se pa ponesrečili pri delu zase, po zakonu nimate pravice do rente. Dolg trgovcu (Prevalje) Vprašanje: Nek trgovec me je pred leti tožil na plačilo zneska, ki sem mu ga dolgoval za nakupljeno blago. Sklenila sva poravnavo, s katero sem se zavezal, da mu bom mesečno plačeval določen znesek, pa le »tako dolgo in takrat, dokler bom kje stalno zaposlen in dokler bom prejemal stalno plačo. Teh pogojev sem se točno držal. Sedaj pa sem se pri delu ponesrečil in ne delam ‘nikjer več. Ali moram kljub temu odplačevati dolg pri trgovcu? Odgovor: Če ste se s trgovcem pogodili tako kot ste zgoraj navedli, Vam ni treba odplačevati dolga, ako sedaj ničesar ne zaslužite. » Renta iz inozemstva (Zbelovo) Vprašanje: Pred leti mi je bila ukinjena renta, ki sem jo dobival iz Nemčije. Na prošnjo in po ponovnih zdravniških pregledih so mi rento zopet priznali, vendar le od lanskega leta dalje, dočim za Čas od ukinitve rente pa do lanskega leta nisem prejel ničesar. Ali lahko zahtevam od nemške bratovske sklad-nice. da mi to rento še naknadno plača? Odgovor: Najbrže Vam je bila renta ponovno priznana, ker Vam je uspelo dokazati, da se je Vaše zdravstveno stanje poslabšalo Skupila hiša (Šoštanj) Vprašanje: Z možem sva si sezidala hišo. Ali je polovica hiše moja in ali lahko zahtevam tudi del moževe plače, če grem stran od njega? Odgovor: Ako sta z možem solastnika hiše, vsak do polovice, je seveda polovica hiše Vaša in lahko Vi vedno z njo razpolagate tudi če greste stran od moža. Dela moževe plače pa še ne morete zahtevati, ako se odselite od moža. Le ako bi imeli upravičene razloge zapustiti moža in če Vam sodišče dovoli ločeno bivališče, bodete lahko zahtevali od moža pri merno vzdrževalnino. Odpoved trgovskemu pomočniku (Središče) Vprašanje: Trgovec, pri katerem sem za pomočnika že tri mesece, mi je službo odpovedal. Kak odpovedni rok velja za mene po zakonu? Odgovor: Za trgovske' pomočnike velja 6-tedenski odpovedni rok za konec tromesečja, to se pravi, da Vam n. pr. do 15. avgusta lahko trgovec odpove za zadnji september, po 15. avgustu pa šele za zadnji december itd. Ako pa imate glede odpovedi kak drug dogovor z delodajalcem, velja seveda ta, vendar mora biti tudi v tem primeru odpovedni rok najmanj enomesečni, , Vprašanje: Sem delavec v tovarni. Vsled bolezni sem bil 6 dni delanezmožen in mi je delodajalec za ta čas izplačal mezdo. Nato me je zdravnik spoznal za zdravega in sem delal en dan, nakar pa sem moral znova zaradi bo lezni prenehati z delom. Kljub temu. da sem se izkazal z bolniškim listom, mi delodajalec noče izplačati. mezde za čas bolezni, češ, da gre za staro bolezen in da mi mezda ne pri-stoja. Ali je to stališče upravičeno? I Odgovor: Če ste po bolezni en dan delali i Mariborski frančiškani in studenski kapucini so oodsdovaii 40O.OO©'— Din Lansko leto je umrl v Recenjaku, visoko gori | to pa radi tega, ker je bil tako svojvrsten člo* na Pohorju, nad Sv, Lovrencem, bogat posestnik Andrej Pavlič. Živel je na svojem velikem posestvu popolnoma sam in ljudje so si pripovedovali razne stvari o njegovem čudaštvu in samotarstvu ter o tem, v kaki zapuščenosti in zanemarjenosti živi sam s svojimi psi in ne pušča k sebi nikogar ter le redkokdaj gre v dolino med ljudi. Okoličani so smatrali, da duševno ni čisto zdrav. Znano je tudi bilo, da ne mara ne za cerkev in ne za duhovnike, o katerih je cesto govoril s sovraštvom. Tembolj je vse začudilo, ko so po njegovi smrti izvedeli, da ie v oporoki zapusti! vse svoje veliko imetje frančiškanski cerkvi v Mariboru in cerkvi Sv. Jožefa v Studencih. Tembolj se je to zdelo čudno številnim pokojnikovim sorodnikom, ki bi prišli v poštev kot dediči. Niso mogli razumeti, kako jih je mogel pokojnik popolnoma prezreti v oporokj dn postaviti kot diedinji dve cerkvi, ko je vendar celo življenje cerkev sovražil. Sicer je pokojni Pavlič prvotno postavil poleg obeh cerkva kot dedinjo tudi eno svojih sester, vendar je ta umrla že pred njim in je glasom! določbe v oporoki tudii njen delež pripadel obema cerkvama. Ker je bilo znano, da zapustnik ni bil duševno popolnoma zdirav, so se opirali na to tudi dediči, ki so izpodbijali veljavnost njegove oporoka že v zapuščinskem' postopanju. Zapuščinsko sodišče jim je naložilo, da morajo proti obema 'dedinjama vložiti tožbo radi neveljavnosti oporoke, kar so tudi storili in se je zadevna razprava vršila pred okrožnim' sodiščem v Mariibonu. Dediči so dokazovali, da je bil pokojni Pavlič, ki je bil takrait, ko je šel delat oporoko, star že 74 let, zlasti v svojih zadnjih letih duševno abnormalen in so v dokaz tega navajali številne čudne dogodke iz njegovega življenja. Obe toženi stranki sta pa seveda dokazovali, da je bil ves čas duševno popolnoma zdrav in v polni [posesti vseh svojih duševniih sil itd. Obe stranki sta tudi v dokaz svojih trditev navajali številne priče. Izpovedi nekaterih, ki so zelo zanimive in ki nami nazorno prikazujejo marsikakšne prilike, ki sicer ostanejo zakrite pod plaščem reda in pobožnosti, bomo navedli v naslednjem dobesedno. O zapustniku je bilo znano, da mora imeti pri sebi tudi veliko d'enarja, zlasti, ko ie ves denar hranil doma in je ravno zato zahteval od vsakega, ki mu je kaj plačal, da mit plača v sreibrnih novcih. Ljudje so domnevali, da mora imeti samo gotovine najmanj Din 150.000.—. Vendar je uradna komisija ob njegovi smrti našla le nekaj dinarjev gotovine. Kam je izginil ostali denar, bo najbrže ostalo za vedtno skrito. Novak Jakob, mesarski mojster iz Sv. Lovrenca, je v tem pogledu izpovedal, da je moral pokojni »imeti mnogo denarja pri sebi. Imel je prej denar naložen pri denarnih zavodih, ko pa je nastala kriza in denarni zavodi niso izplačevali, je spet znosil denar ven.« O življenju zapustnika ipa: »Ležal je na deskah, na katerih je imel nekaj slame, poleg sebe pa je imel svojega psa in puško. V cerkev ni hodil, z domačim župnikom se je prepiral, posebno, ker mu je v prejšnjih letih zapiral pot, da niso mogli njegovi vozniki voziti po kolovozu mimo žup-njišča. Šel je kar s cepinom nad župnika, ki se mu je seveda umaknil, potem pa si je pokpjni Andrej sam odprl pot. V zadnjem času so po seč ali njegovo hišo precej kapucini. O tem mi ni ničesar povedal, da namerava kaj zapustiti frančiškanski ali studenški cerkvi. Studenški kapucini so večkrat prihajali k njemu, zlasti neki bradat pater.« Meršnik Filip, gostilničar in trgovec v Sv. Lovrencu: »Polk. Pavliča sem nekdaj vprašal, komu bo zapustil svoje posestvo, ali ga bo morda kaj ostalo za njegovo žlahto. On pa mi je odgovoril: »Posestvo je Bog meni dal in jaz ga bom Bogu dal nazaj, žlahte pa ne maram.« Ljudje so mu pripisovali, da ni normalen, vek.« Hajnško Feliks, čevljarski mojster v Sv. Lov* rencu: »Ko je bil (pok. Andrej Pavlič) sem bil v njegovi hiši in ko sem videl ves tis nered in nemarnost, sem si mislil, da ni mož biti čisto normalen človek,« Pernat Alfonz, veleposestnik pri Sv. Lovrefl' cu: »Nekateri ljudje so seveda govorili, da ra*’ lič ni bil pameten, toda po mojem mnenju i' bil pameten, le čudak je bil. V cerkev res■ hodil, toda bil je veren in celo pobožen, vedBr je bral nabožne knjige. Duhovnikov pa res #■ maral. Govori se res, da so zadnje čase Pre4 njegovo smrtjo bodili neprestano k njemu redovniki.« Pajtler Franc, veleposestnik v Sv, Lovrenc#-»Dasi sva si ibila soseda, sem se ga bolj il0^\ bal. Bil je čudak in se je umikal ljudem. KuM* si je isam in si je včasih pripravljal že usanraje*11? meso. Pri sebi pač zato ni imel nikogar, ker & mogel trpeti ljudi.« _ Jager Alojzij, trgovec v Sv, Lovrencu: cerkev in duhovnike ni maral, v cerkev ni hodil, in niti k pogrebu svoje sestre ni šel. Če je t*?' šel kak revež k njemu, ga je nagnal delat 111 ko so pobirali za neko stolpno uro, mi je pOve' dal dotični kaplan, ki je pri njem prosil za j? cerkev, da je Pavlič rekel, da ima on sam sw uro, farji pa naj si jo sami kupijo.« Fifolt Martin, žand. narednik in bivši pov® nik orožniške postaje v Sv. Lovrencu na P®^ »Bil je zelo čudaške narave in kazal celo znake abnormalnosti, zlasti v zadnjem času. Splošna sodba je ibil* da mora imeti okrog 150.000 din gotovine. Pa' pirnat denar je zamenjaval za kovanega, ker mu mnogo papirnatega denarja snedle podgane. Kupljeno meso je včasih po več dni vlačil PfI sebi, tako da je zasmrdelo. Izjavljal je, da n®' zakonskim otrokom ne bo ničesar zapustil, k®/ so nepravilno rojeni in bodo gotovo zločin®1' V zadnjem času pred njegovo smrtjo se je op3' zilo večkrat, da so zahajali na njegov dom patri frančiškanskega samostana iz Maribora. Štern Juljana: »Takoj, ko sem ga spoznala sem videla, da ni bil popolnoma pri zdravi P®' meti. Jed si je kar za cel teden naenkrat skU' hal. Spal je na dveh deskah. Bankovce je P°' ljuboval, ter pravil da je denar njegov bog. Za vero in za vse drugo pa je govoril, da to le prazne čenče. Ako se je kdo bližal njegovemu domu, je takoj nameril puško skozi oknO;* Zdravnik dr. Švelc Alfred: »Pok. Pavlič j* bil nekako čuden človek, ter po mojem mnen]1* ne popolnoma pri zdravi pameti. Vem, da_ vedno zabavljal čez cerkev in župnika. Možfl0 je, da je doma molil, v cerkev pa ni hodil. Slišal sem sam, ko je pravil, da ne bo denafl3 nikomur zapustil, ampak, da ga bo razrezal & pomešanega z medom pojedel. Po mojem; mn® nju je bil duševno nekoliko omejen. S stališ®8 psihijatrije bi se smatralo njegovo duševP^ stanje za starostno demencijo.« Napram temu so priče, na katere sta se skli' cevali obe toženi cerkvi, dosledno vse ena»<* trdile, da je pok. Pavlič bil sicer čudak, da P* ni bil neumen, ampak duševno popolnoma zdra^' Zlasti zanimivi sta bili v tem pogledu izpoved' bi šentlovrenškega šolskega upravitelja Petrlfl Josipa in pa Oblaka Janeza, župnika v Sv. Lo*' rencu na Pohorju. Oba sta sodišču zatrjeval*' da je bil pokojni Pavlič vseskozi razumen j** duševno zdrav in sta z veliko vnemo poskušal^ v tem oziru podrobno popisati nazore iz t&' ljenja pokojnika, pri čemer so zlasti pri prv®®' imeli poslušalci mestoma vtis, kot da poslušal^ učeno predavanje iz psihologije pohorskih km® tov. (Konec prihodnjič.) Splošno konzumno društvo »POSAVJE« v ZAGORJU o. z. in nato znova zboleli, ni to ista bolezen, Vam pristoji mezda za nadaljnjih 6 dni. ter prodaja svojim članom v prodajalnah Zagorje in Loke vedno sveže in prvovrstno blago po najnižjih dnevnih cenah. Član zadruge lahko postane vsak, ki plača Din 2'50 vpisnine in Din 50'— deleža. Pristopajte k zadrugi, ki bo postala tudi Vaša last in od katere imate le dobiček! Z« k»nx»reil tiiaja in mrelale Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska: l.iiulsia Hctima ti d. v Mariboru. predstav,ie^ ' ‘fttnr 1 M arih ara.