pr >r Edini slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. GLAS NARODA f Ust slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slo venic daily* in the United States. Issued every- day* except Sundays and Holidays* VBLEFON PIS AKNE: 4087 OOKTLAJTDT. VttrM m fteeenA-Olass Matter, Icytnter U, IMS, U tki FmI Office at Kew York, N. Y.,andsr Hi Act ol Oonfress of Muck S, 1878. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLAND*. NO. 276. — ŠTEV. 276. NEW YORK, TUESDAY, NOVEMBER 24, 1908. — TOREK. 24. LISTOPADA,. 1908. VOLUME XVL — LETNIK XVL Megla v Inki in nezgode na morju. VČERAJ IN V NEDELJO DOPO-LUDNE JE VLADALA V NEW YORKU NEPRO-DORNA MEGLA. Valed tega se jo pripetilo vbc nezgod; dva parni ka poškodovana. REŠENI POTNIKI. Minolo nedeljo in tudi včeraj zjutraj je vladala po vsej newyorikej laki« kakor tudi po zunanjem in notranjem zalivu neprodorna rue^la, kakoršuje pri nas že dolgo vrsto let ni bilo, Y;-led teira se je pripetilo v luki, kakor tuli zunaj luke več nesreč, ki pa k sreči niso zahtevale človeških žrtev. Pamika Admiral l)ewey in Mount Desert, sta blizo obrežja Coney Islanda. v noposrednej bližini pomola zabavišča Dreamland zadela skupaj. Parnik Admiral Dewey je last United Fruit Co. Neka organizacija poštnih uslužbencev je najela imenovani parnik za izlet in na njem je bilo nekoliko jetnikov, ki so bili bas pri zajuterku. k«> se je pripetila nezgoda. Mount Desert je parnik za izletnike, zlasti p» 73 ribiče in na njem je bilo 500 osob, med temi tudi ženske in otroci. Oba parnika sta v megli privozila jeden proti drugemu in ob* kapitana sta opazila prepozno. Veliki parnik Dewey je zavozil z vso siio v Mount Desert in le malo je manjkaio, da se slednji ni takoj potopil. Na tem parniku je po«"ila parna cev. Med potniki je zavladala prava panika, kajti ker je uhajala para. so potniki mislili, da je parnik v plamenu. Šele. ko je dal kapitan povelje paro 7-apreti. so se potniki pomirili. Takoj na to so se j>otniki pričeli prekreavati na večji parnik. Pri tem je pa hotel biti vsak prvi in tako je prišlo jo tega, da so se par potnikom zlomila rebra, dočim druge nesreče ni bilo. Admiral Dewey, je bil pri tem tudi poškodovan in v njega je pri.šjo obilo vode. vsled česar je kapitan zavozil s svojim parnikom na pešeenrne. Parnik Mount Desert se je na to usidral nedaleč od večjega pamika in oni ribiči, ki so ostali 6e na parniku. -o takoj pričeli z riba ren jem. Nesreča na parniku na NA PARNIKU H. M CARTER NA REKI MISSISSIPPI SE JE PRIPETILA RAZ-S T R E L B A. Pri tem je bilo deset ljudi na mestu ubitih in mnogo se jih pogreša. RANJENCI. New Orleans, La., 24. nov. Semkaj se javlja, da se je minolo soboto proti večeru pripetila na parniku H. M. Carter, ki pluje po reki Mississippi, velika razstrelba, in sieer ko je bil parnik na svojem potu blizo Bayou Gaula, v državi Alabami, kacih sto milj severno od tukaj. Pri tem je bilo najmanj deset osob na mestu ubitih in najmanj še enkrat toliko več ali manj ranjenih. Parnik je plul iz New Orleans v Baton Rouge in na njem je bilo nakrcano mešano blago, kakor tudi kacih 50 potnikov. Brez vsakih znakov se je parni kotel raz-letel in da je bila groza potnikov se večja, je pričelo na parniku tudi ta-k j goreti. Na gašenje ni bilo niti misliti in tako je parnik zgorel do vodne gladine. Kakor se sedaj poro-ia iz Bayou Gaola, se najmanj 15 oaob pogreša. Mnogo ljudi je tudi tako nevarno opečenih, da je dvomiti, bodo li za mogli okrevati. Ranjence ao poslali v New Orleans, toda na poti so morali nmogo prestati. Kapitan Carter, ki je imel pri 9ebi na parniku tudi ženo in otroka, je pri razstrelbi odletel daleč v vodo, toda kljub temu se je reftiL Tudi njegovej ženi in otroka » ni zgodilo si£ ialegm. UME Obiskovalci pri Taftu. V Ho! Springs, Virpija. K NOVOIZVOLJENEMU PREDSEDNIKU PRIHAJA VEDNO VEČ OBISKOVALCEV. Tajnik inzularnega urada zvezine vlade se je z njim posvetoval. TAFTOV BRAT — SENATOR. Hot Springs, Ya., 24. nov. Novega predsednika Tafta je včeraj v tuk. me-tu obiskal brigadni general Edwards, ki je šef inzularnega oddelka naše vlade. Oba sta se posvetovala o filipinskem carinskem tarifu in odpozvanju ameriškega vojaštva iz Cube. Tudi brat bodočega predsednika, Henry \V. Taft je dospel semkaj, da obišče svojega brata. Tukaj ostane do Zahvalnega dneva ali pa še dalj. Zastopnik Lovering iz Massachusetts, kakor tudi bivši komisar civilne službe Foulke iz Indiane, sta tudi dospela obiskati novega predsednika. Tekom dneva se je predsednik Taft tudi posvetoval s zastopnikom Burtonom iz Ohio glede predsedniškega mesta v zastopniŠkej zbornici kakor tudi o raznih druzih zadevah. Burton je kasneje izjavil, da bode kandidiral v zvezini senat. Tukaj se tudi zatrjuje, da bode Ta Hov hrat skušal postati zvezi n senator. oziroma naslednik Forakerja za državo Ohio. Dosedaj je bil predsednik Cincinnati Gas & Electric Co., toda svoje mesto je že odpovedal, da bode zamogel kandidirati za predsedniško mesto. BOLJŠI ČASI. V vseh tovarnah Illinois Steel Co. se prične z delom. Chicago, 111.. 23. nov. Včeraj se je določilo, da se bode v vseh tovarnah Illinois Steel Co. v South Chi-eairu. v kterih se je pred letom dni prenehalo z delom, sedaj zopet delo pričelo, in sieer v vseh tovarnah na jeden in isli dan. Šest tisoč delavcev bodo takoj sjirejeli na delo in že od 1. decembra bode delalo v vseh tovarnah 12.000 delavcev. Imenovana družba je dobila toliko naročil za železniške relse. da morajo takoj v vseh tovarnah pričeti z delom, in sicer s popolnim delavnim časom. Pnran za predsednika. Westerly, R. I., 23. nov. Rhode-islandski puran, kterega priredi vsako leto farmer Horace Vose za predsedniško mizo v "Washingtonu, je dokončal svoje zemsko življenje in sedaj era pošljejo v Washington predsedniku. Ta puran je najlepši izmed vse čede imenovanega farmerja in tehta 2G funtov. Prvega purana iz Vosejevega kokošnjaka je dobil še predsednik Grant in od onega čs-sa naprej pošilja imenovani farmer vsako leto po jednega purana v Belo hišo. Nacijonalna banka v stiskah. Washington, 23. nov. Prva nacijonalna banka v Fort Scott, Kansas, je prenehala z izplačevanjem. Predsednik imenovane banke je naprosil bančnega komptrolerja brzojavno za imenovanje oskrbnika. Tekom zadnjih dni so prestrašeni depozitorji dvignili večjo svoto denarja. Banka je imela ustanovne glavnice le 100 tisoč dolarjev in glasom zadnjega iz-vestja je imela prebitek v znesku $25,000. Žalostno, toda resnično. Od "velikanske" (f) banke, ktera ima le na papirju tiskan bond $15,000, v resnici pa--Kubelka & Co., je odstopil Slovenec Piš, ali '' Pysh'in v kratkem času zgubil lepe, težko zaslužene STOTAKE; sedaj je v kompaniji le še Čifut. Kaj je "banka", ki dela z izgubo T Od žalostnega papirja predsednik in "blagajnik" je pa bivši ljubljanski nemškutar — želodar. To je drugo dejanje te "svetovne" banke, tretje ■ledi. Zopet prevare z avstralskimi delnicami. V PITTSBURGU, PA, SO ZAPRLI ROTSCHILDOVEGA ZASTOPNIKA, KER JE PRODAJAL DELNICE. Trdil je da so mu Rotschildi poslali t Ameriko za 175 milijonov delnic. NAJVEČJI BOGATIN. Pittsburg, Pa., 24. nov. Tukaj so zaprli J. Montefiore Meyersa, nekega čifuta iz Avstralije, ki se mudi že nekaj časa v Zjed. državah in kterega so radi velikanskih prevar iskale oblasti že par mesecev. Lopova so takoj po>lali v New York, kjer je izvrševal svoje revare na način, ki je bil zanj zelo koristonosen. Meyers je stanoval tukaj v skrajno elegantnem stanovanju, kojega je najel v hotelu Schenley in tu je razsipal denar kar na debelo. On je zatrjeval. da je agent in pooblaščenec milijonarja Rotschilda. kteri ga je, kakor je zatrjeval, poslal v Ameriko z vrednostnimi listinami v skupnej vrednosti $175.000.000 in sieer za to, ker je bil baje prepričan, da se p° Ta f to vej vol i t vi po vsem svetu prične splošna prosperiteta, kakoršnje še nikdar preje ni bilo. tako, da se bode denar, naložen v razne obrti dobro obrestoval. Na ta način se mu je tudi posrečilo lahkovernim ljudem prodati velikansko število avstralskih rudniških delnic. ktere so se sedaj izkazale, da so brez vsake vrednosti. Zanimivo pri vsem tem je pa dejstvo. da je goljufa uvedel v takozva-no višjo družbo ravnatelj newyorske-ira gledališča Belasco. David Belasco, kteri ima najboljša znanstva v krojili pittsburških kapitalistov. To se je zgodilo povodom nekega banketa v Pittsburgu in sicer radi tega, ker mu je avstralski prodajalec delnic obljubil, da bode zanj zgradil v 1'ittsburtru lepo gledišče, kakoršnje-ga sploh ni na vsem svetu. Avstralca so aretirali tudi pri nekem banketu, pri kterem je bil slučajno tudi nek policijski kapitan. Ta je spoznal v Avstralcu nekega moža. ktereira so newyorške oblasti že več mesecev zaman iskale. Meyers je spočetka tajil, toda končno je moral vendarle priznati, da je on pravi goljuf. kterega newyorska policija že toliko časa išče. Sedaj so ga poslali v New York, toda predno se je to zgodilo, povedel je svoje detektive, ki imajo nalog spremiti ga v New York, v najeleganfrnejši restavrant, ker jih je pogostil z najboljšimi jedrni in najboljšim šampanjcem. Ko je bil Meyers na potu v New York, so v New Yorku prijeli dva njegova pomočnika pri goljufiji, namreč W. A. Fitapatricka in John Patricka, pri kterih so našli vse polno avstralskih delnic. Število Meyersovih žrtev je veliko in med njimi je vse polno bogatinov iz New Yorka in Pittsburga, kteri v»I so znani na borzi. Pomanjkanje vode. Mahanoy City, Pa., 23. nov. Philadelphia & Reading Coal & Iron Co. je pričela z vrtanjem devetih arte-zičnih vodnjakov, ker le na ta način zamore dobiti potrebno vodo za svoje rove, v kterih je delo vsled pomanjkanja vode nemogoče. Lehigh Valley Coal Co. je prisiljena potrebno vodo dovažati po 30 milj daleč, ako hoče z delom v rovih nadaljevati. Južne republike. Revolucija na Hayti. V IMENOVANEJ REPUBLIKI SE JE PRIČELA USTAJA HITRO RAZŠIRJATI. Med ustaši in vladirfim vojaštvom je že prišlo do bojev. VOJAŠTVO PORAŽENO. Port au Prince, Hayti, 23. nov. Ustaja se po vsem Haytiju hitro razširja in v nedeljo; je že prišlo do krvavih bojev, v kterih je pa vladino vojaštvo dočekalo prvi večji poraz. Vladino vojaštvo! koje je vlada poslala pod vodstvom generala Fave-rollesa v Les Ca^es, da tam prepreči, da bi ustaŠki general Simon s svojimi četami ne napredoval proti severu, je bilo popolnoma poraženo. Simon je sedaj s svojimi četami zasedel Les Cayes in sedaj se je napotil naprej proti mestu Jeremie, kjer je med prebivalstvom zavladala prava panika, ko se je zvedelo, da so ustaši zasedli Les Cayes. Ustaši bodo brezdvomno tudi mesto Jeremie zasedli, ako se to že dosedaj ni zgodilo. Prebivalstvo pri<"-$.kuje to, da se zgodi vsako uro, ker.je v mesto že slišati gromenje topov. iBogato prebivalstvo je bežalo in tudi! vladini uradniki eo se pripravili na tkkojšnji beg. Da je položaj skrajno resen, je izvajati že iz tega, da je vlada poslanike in konzule uradoma obvestila, da bode pričela sedaj mesto Les Caves od kopne in vodne strani boj-kotovati, tako, da ne more prevzeti odgovornosti za one ladije, ki bi se kljub temu upale priti v sfero blokade. Washington, 23. nov. Razširjanje revolucije na Hayti, kakor tudi izdaten poraz, kojega je vlada dočekala, je obudilo v tuk. diplomatičnih krogih, kakor tudi v državnem oddelku veliko senzacijo. Dasiravno je predsednik Alexis odredil strogo cenzuro, ne more več tajiti, da je njegovo stališče zelo omajano. Tudi v glavnem mestu Port au Prince postaja položaj skrajno nevaren, kajti vladini uradniki, ki se boje za svoje življenje. .-o pribežali v francoski in nemški konzulat. Naša vlada namerava v kratkem poslati vojne ladije na Hayti. Tje bodo odplule one vojne ladije, ki se mude sedaj v Guantanamo, na Cubi. POLOŽAJ V PERZIJI. Šah je sklenil ustavno življenje preprečiti. Zfl leto I90Q. Slovenska pratika Kleinmayerjeva in velika pratika Blaznikova ste dobiti po 10 centov komad. Raz prodajalci, kteri jih vzamejo «to komadov po $6.00. Rojaki t Clevelandu, Ohio, in oko-tiei dobe iste tudi v nsfi podružnici t Olerelaadu, O, 6104 flt. OUir Ave. H. S. Upravnižtvo "Glasa Naroda". 82 Cortland* St, Nsw York, T. Teheran, Perzija, 23. nov. Perzijski šah je sedaj definitivno sklenil, da perzijsko ljudstvo ne sme dobiti ustavo in danes izide tozadevna ša-hova proklamacija, ktero bodo pre-čitali v vseh mošejah. Ze dolgo časa je bilo znano, da šah na nikak način neče obnoviti u-stave v Perziji in še nedavno, ko je sprejel nektere trgovce v avdijenco, je bil zelo nejevoljen, ko so slednji pričeli govoriti o ustavi in jih je takoj odslovil. V proklamaciji izjavlja šah: "Pripravljeni smo bili, da se držimo naših obljub in da sezove-mo zopet parlament, toda zbrani ljudski zastopniki so nam sporočili, da si oni ne žele ustave. Vsled tega smo sklenili, da se udarno tem željam. Ker je nadalje duhovništvo pripoznalo, da bi bilo ustavno življenje v protislovju z izlamom, določamo, da se v naprej ne sme na nikak način ustanoviti parlament. " Kljub temu smo v imenu pravice izdali potrebne odredbe, da se čuva pravo. Vsled tega naročamo duhovnom, da naš sklep naznanijo ljudstvu, da čuvajo pravice naših podanikov in da preprečijo vsako nasprotno gibanje." Angleški in ruski poslanik, ktera sta od šaha vedno zahtevala, da n-stanovi zopet ustavo, bodeta sedaj še bolj vplivala na šaha v tem smislu. Tudi finančna kriza in dejstvo, da ni uradniki že dolgo časa. niso dobili svoje plače, bode pripomoglo v to, da bode agitacija sa nStavo vsaki dan račja. Preselitev srbske vlade v trdnjavo Niš. KER JE PRIČAKOVATI AVSTRIJSKEGA NAPADA, SO PRESELILI SRESKO VLADO V NIŠ. Rusija in Francija se popolnoma strinjata s Srbijo; Anglija proti Avstriji. BOLGARIJA IN TURČIJA. Bel grad, 24. nov. Iz Bel grada so včeraj odpeljali sedemnajst vagonov srebrnega in zlatega denarja, kakor tudi arhive nacijonalne banke v trdnjavo Niš, ker se je zvedelo, da namerava Avstrija napasti glavno mesto Belgrad. To pomenja, da se bt> vsa srbska vlada preselila v Niš. Rim, 24. nov. Srbski minister ino-stranih del Milovauovie je odpotoval včeraj iz Rima v Belgrad, da poroča kralju Petru in narodni skupštini o uspehih svojih obiskov v Londonu, Parizu in Rimu. Njegova naloga je bila pri vlasl ili se zavzeti za srbske koristi na Balkanu, ktere so radi Avstrije v velikej nevarnosti. Iz srbskega programa je črtal vse zahteve, ktere niso bile v soglasju s francoskimi in ruskimi koristmi, na ktere se Srbija popolnoma zanaša. Francija in Rusija sta si jedini v tem, da Avstrija, oziroma Nemčija na Balkanu ne sme več napredovati. Tudi Anglija je zatrdilo sklenila, da bode vsak nadaljni nemški vpliv v Carigradu preprečila in sedaj je tudi Italija, kljub temu, da je "zaveznica" Avstrije, sklenila, da se bode odločno uprla avstrijskej ekspanziji na Balkanu in ob Adriji. Srbski minister inostranih del Milovanovič se vrne koncem januarja ponovno v Rim, kajti v januarju se bode vršila mednarodna konferenea glede Balkana. Berolin. 24. nov. Iz Dunaja se poroča, da Turčija neče več z Avstrijo občevati glede aneksije Herceg-Bos-ne. Bojkot proti avstrijskemu blagu postaja vedno večji in občutneši. Kljub temu pa Avstrija še vedno vztraja pri tem, da se ne udeleži mednarodne konference, ako se preje ne poravna s Turčijo. Nadalje se poroča iz Avstrije tudi. da so se tam že naveličali še v nadalje čakati razvoja položaja na Balkanu. Nadalje se tukaj tudi zatrjuje, da pride do zveze med Avstrijo in Bolgarijo proti Turčiji, ako slednja še v nadalje ne upošteva avstrijske zahteve. Obe državi bodeta pričeli z ofenzivo proti Turčiji. Avstrija ima sedaj vse pripravljeno, da pošlje svoje čete v Srbijo in v Črno Goro, ako bodo v to Srbi in Črnogorci privolili. Topništvo je sedaj zasedlo vse kraje krog Zemuna v Slavoniji in pričakovati je v kratkem napada. UKRADLI AVTOMOBIL. Šoferja so pretepli in zapodili. V noči od sobote na nedeljo je pet veselih mladeničev pred Churchillo-vim restavrantom v New Yorku naročilo avtomobil od Taxicab Co., nakar so se pol ure vozili po mestu. Končno so na 134. ulici napadli šoferja, kterega so pretepli in prepodili ter so se odpeljali z avtomobilom v smeri proti mestu Albany. Avtomobil je bil v varstvu šoferja William Commingsa, kteri je takoj, ko so se njegovi gostje odpeljali, o tem naznanil policiji, ki je izdala splošni alarm za ubeglim avtomobilom. Policija v Yonkersu je bila o tem tudi obveščena, toda prepozno. V nedeljo zjutraj se je sporočilo iz Yonkersa, da je avtomobil prišel tjekaj in da je vozil z vso hitrostjo skozi mesto. Kje je sedaj avtomobil, nihče ne ve. Iz Avstro-Ogrske. izzivanja. V PRAGI SO PONOVNO NEMŠKI PRITEPENCI IZIVALI DOMAČINE; ARETO-V A N C I. Na Dunaju je prišlo do boja med italijanskimi in nemškimi dijaki. ZA ITALIJANSKO UNTVERZO. Praga, 24. nov. Včeraj so na Pri-kopih ponovno nemški dijaki pričeli izzivati mirne domačine s tem, da so izzivalno hodili po mestu in kazali svoje nemške trakove. Samoumevno je, da so jih Čehi takoj napadli in namlatili. Policija je bila prisiljena nemške dijake z meči pregnati raz ulic, da tako prepreči prolivanje krvi. Mnogo nemških izzivačev je bilo are-tovanih. Med domačini vlada nepopisno ogorčenje proti nemškim prite-peneem. Dunaj. 24. nov. Med nemškimi in italijanskimi dijaki tuk. vseučilišča prišlo je včeraj dopoludne v okolici vseučilišča do krvavih bojev, Predno je zamogla policija dijake razgnati, pričeli so slednji medsebojno z revolverji streljati in pri tem je bilo na obeh straneh trideset dijakov ranjenih. Italijanski dijaki so priredili demonstracijo v prid ustanovitve italijanskega vseučilišča v Trstu. Nemšk dijaki so pa takoj priredili protide monstraeijo in sicer najbrže po na ročilu avstrijske vlade. Potem sta obe stranki pričeli prepevati nacijonalne pesmi. Italijani so peli Garibaldijevo himno, dočim so Nemci tulili svojo Wacht am Rhein. Potem se je pričelo pretepanje z pestmi in palicami, to da kmalo na to so prišli revolverji na površje. Italijani so se morali umak niti iz avle in potem so se zbrali na cesti. Tu jih je policija razgnala. Razne novosti iz inozemstva. POGREB VELIKEGA KNEZA ALEKSEJEVA; CAR JE ŠEL PEŠ TRI MILJE DALEČ. Papež se zopet boljše počuti in dnevne avdijence se zopet vrše. RAZNOTEROSTI. ROPARSKI NAPAD NA NOVEM MOSTU. Osem roparjev je napadlo bankarja Na Williamsburškem mostu v New Yorku so imeli v minolej noči opra viti z roparji, kajti osem lopovov je napadlo menjalca denarja, necega Jacobsa, ki je šel peš iz Manhattana v Williamsburg po omenjenem mostu. Ko je prišel do brooklynskega stolpa novega mostu, ga je naskočilo osem mož. Dva sta ga držala za roke, dočim so drugi preiskovali nje gove žepe. Kljub temu, da so mu roparji pretili s smrtjo, je napadeni kričal na pomoč in kmalo nato je pritekel na lice mesta nek policaj. Roparji so takoj ostavili svojo žrtev, ko so ugledali policaja in so ušli v smeri proti Manhattanu. Policaj je begune zasledoval in je dva dotekel in prijel. Napadeni Jacobs je oba spoznal kot svoja napadalca, ki sta oba Italijana. Devet premogarjev norelo. Helena, Mont., 24. nov. Iz Red Lodge se javlja, da je pri požaru v premogovem rovu od Northwesters Improvement Co., devet ljudi zgorelo. Dosedaj ao našli tri tn^>la, dočim so ostali najbrže tako zgoreli, da od njih ničesar na ostane. Živinska kuga. Washington, 24. nov. Včeraj se je vršila v Belej hiši med predsednikom Rooseveltom in poljedelskim tajnikom naše vlade konferenca glede živinske kuge v severozapadnem New Yorku in Pennsylvaniji in tem povodom se je sklenilo, da se živinorejcem držav New York, Pennsylvania in New Jersey prepove poslati svojo živino na razstavo v Chicagu. 111., ker le na ta način je mogoče preprečiti, da se bolezen tudi tam ne razširi. Tudi država Illinois je prepovedala uvažati živino iz imenovanih treh držav. Poljedelski tajnik Wilson je odpotoval danes v Buffalo, da pregleda tamošnje postaje za razpošiljanje goveje in druge živine. Za državo New York so že uvedli strogo živinsko karanteno. Danes prihaja poročilo, da se je živinska kuga pojavila tudi v Wayne, Mich., toda po strogej preiskavi so vladini inšpektorji dognali, da se tam ni pripetil niti jeden slučaj te nevarne bolezni. Danes se naznanja, da je tudi ca-nadska vlada odredila strogo karanteno proti uvozu živine iz države New York in Pennsylvanije. ... - * Petrograd, 23. nov. Truplo v Parizu umrlega carjevega strica, velikega kneza Alekseja. pridejali ostalim pokojnini članom rodbine Romanov v novi mavzolej v Petropajrlovskej trdnjavi. Car je šel peš za krsto po ulicah, ki so bile polne ljudi in sicer vse od kolodvora do mavzoleja Romanov, ktera ]>ot je tri milje dolga. Pri tem se ni pripetilo nič iz van rednega. Carja je spremljalo za pogrebom 13 velikih knezov in 100 generalov in admiralov. Službo božjo sta služila petrogradski in moskovski metropolis kakor tudi mnogo škofov, ki so prišli iz raznih krajev carstva v Pe-trograd. Carinja vdova in carinja sta se zajedno z drugimi velikimi kneginjami peljali v kočijah za pogrebom. Policija je odredila vse potrebno, da je bilo na ulicah skrbljeno za 'r in red. Od kolodvora se je pomikal sprevod po Nevskem prospektu in po Savavskej ulici na Marsovo Polje in končno po Trojskem mostu v Pet ropa vloviko trdnjavo. Rim, 23. nov. Papež, ki je bil par dni prehlajen, tako, da je zelo težko govoril in da ni zamogel nikoga sprejeti v avdijenco, je sedaj zopet popolnoma okreval, tako, da so se včeraj zopet pričele v Vatikanu redne avdijence. London, 23. nov. Švedska kraljevska dvojica, ki se je mudila tukaj na obisku je odpotovala zopet domov v Stockholm. Marseille, Francija, 23. nov. Francoski parnik Neustria, ki bi moral priti semkaj že pred šestimi dnevi, še vedno ni dospel in o njem tudi ni niti najmanjšega poročila. Bati se je, da se ni potopil zajedno z vsem mož-tvom. -o- NESREČA PRI POŽARU. Na Walker in Canal St. v New Yorku so štirje ljudje zgoreli. Včeraj je na vogalu Walker in Canal St. v New Yorku nastal velik požar, ki je uničil skoraj cel blok hiš na imenovanih ulicah. Požar se je izredno hitro razširjal, tako da ga spočetka nikakor ni bilo mogoče o-mejiti. Gašenje je bilo zelo ovirano, ker je ulica vsa prekopana, tako da so gasilci potrebovali deset minut, predno so dobili pravi hidrant navadnega vodovoda, kajti hidrante za gasilce niso mogli gasiti. Zatrjuje se, da so štirje ljudje zgoreli, toda trupel dosedaj še niso našli in tudi se ne ve, kedo je zgorel. Pet mornarjev utonilo. Boston, Mass., 24. nov. Pri uhodu v tuk. luko se je potopila angleška la-dija Hugh G. Harvey, ki je tam za-vozila v neko jadranko. Pet mornarjev je utonilo, ostali so se rešili. Denarje v staro domovine pošiljamo sa Litis, u 20.60...... 100 hive sa 41.00....... 200 kros sa 102.50....... 500 km sa 204.50....... 1000 fats sa 11018.50....... 6000 km Dama se nskassa* vsot« taplačaJo brea vinarja oAftk* Nafts denarne poftOjatve a kr. ii »it nI hran' t trU v 11. 4» M. dneh. Denarje nam poslati je najprOič-aeje do $25.00 t fetovinl ▼ priporo-farnem aH reglMzirancm pismu, več j« BMske po Domestic Postal Mousy Oris* aH pa New York Beak Draft. ^"Nr 1AX8E* OO., M Oertlaait flt, New Terk. I. Y. «1M St Qhir At*, jr. X. OUsl "GLAS NARODA" (Stovenic Daily.) _ *rned and published by the SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY (a corporation.) FRANK SAKSER, President. VICTOR VA1JAVEC, Secretary. LOUIS BKNEDIK, Treasurer. Place of Butrineae of the corporation and addreape* of al>ove officers: 8_' Cortlaniit Street, Borongh of Manhattan, New York OKy, N- Y. Nasi vrabci. Ca leto velja list za Ameriko in Oanado.........$3-00 pol leta.........150 M reto &a mesto New York . . , 4.00 „ pol leta «a mesto New York . ?-00 M Erropo aa vse leto.....4-50 „ „ pol leta.....2.50 „ ,, ,, četrt leta .... 1.75 T Evropo pošiljamo skupno tri številke. "SLAB NARODA" izhaja vsak dan iz-vaemši nedelj in praznikov. «QLAS NARODA" ("Voice of the People") every day, except Sundays and Holidays. Snbecription yearly $3.00. ^Advertisement onfagreement. >pisi brez podpisa in oeobnosti se ne naj se blagovoli pošiljati po Order. ■prenembi kraja, naročnikov uboimo, da se nam tudi prejšnje OtvatlA&e naznani, da hitreje naj-Ano naslovnika. DopDom in pošiljat vam naredite naslov: »GLAS INAKODA" 82 Cortlandt Street, New York City. Telefon: 4687 Cortlandt Politične stranke na jugu. Republikansko časopisje jednoglas-no poroča, da bode jug, oziroma naše južne države, kmalo zgubil ^mokra-tično solidnost. Tamkaj so ljudje zelo zadovoljni z zmago predsednika Tafta, ker so tudi dcmokratje prepričani, da pod Taftom zamorci ne bodo prišli do gospodstva. Zamorci! V toj besedi se zrcali skoraj vsa razlika mod republikansko stranko na severu in ono na jugu. A se ono namreč, kar se očita republikanskej stranki na severu, se zamore očitati tudi demokratične j stranki na našem jugu. Ako se očita republikancem, da oo naklonjeni trustom in drugim korporacijam, nadalje, da skrbe za to, da se varnostna carina ne spremeni, se zamore isto očitati tudi demokratom na jugu, kajti Hi'li oni vedo, da so korporaeije saj v nekoliko potrebne, ako Iioee iKiše ljudstvo. jih mora streljati in to se je tudi zgodilo. Na stotine vrabcev, ki so sedeli na žicah, je moralo pustiti svo- ■ je življenje in oblasti so plačevale j za vsakega vrabca po jeden cent,, samo da bi se jih znebile. Vse je bilo zaman, policaji so streljali toliko časa. dokler so imeli kaj smodnika, in 'oblasti so plačevale, dokler so imele' kaj centov, toda vrabci so se pri tem vedno bolj redili in so postajali dan v.j. dnevom mnogoštevilne ji. Sedaj jili hočejo zastrupiti. Toda prepričani smo in niti malo se ne varamo, da bodo vrabci ravno toliko marali za pomideni jim strup, kakor svoje-časno za mpskite. . . Roos« prido publi tel si dvom mošn, Tunel pod reko Delaware. Tekom osemnajstih mesecev bode-ta tudi državi Pennsylvania in New Jersey združeni s tunelom, ki bode vodil ravno tako med mestoma Phi-' ladelphia. Pa., in Camden, N. J., ka- j kor vodi sedaj tunel pod reko Hudson med New Yorkom in Hobokenom. 1 Najnovejši podvodni tunel bode vodil ' pod reko Delaware. Vožnja med o-bema mesti bode veljala, kakor obi-! čajno pri takih železnicah, 5 centov ■ za osobo. Družba, ki bode gradila i tunel, je že inkorporirana. Tunel bo j veljal sedem milijonov dolarjev. Nesreča z avtomobilom. Pri Hyatsville, Md.f se je prevrnili nek avtomobil, ki je vozil z vso mo- i gočo hitrostjo. Softr Nol>el Davis je bil na mestu ubit in njegovi prijatelji, ki so se z njim vozili, so bili vei ali manj ranjeni. Avtomobil je bil last trgovca Strassbergerja iz Washing* ona, D. C. Gozdni požari. Little Hock. Ark.. 23. nov. V državi Arkanas divjajo že par dni gozdni požari, ki so napravili že precejšnjo škodo. Največji požar divja v gorovju Kismash in bati se je, da se ne razširi do vlad i ne gozdne rezervacije. Delegat Vaclav Klofač o ljubljanskih dogodkih. Češki delegat Vaclav Klofač se je v seji avstrijske delegacije dne 30. <-kt«»bra dotaknil tudi krvavih ljubljanskih dogodkov ter med drugim i rekel: "Odgovor, ki smo ga slišali: od gospoda vojnega ministra, so morda sprejeli s ploskanjem v nemški kazini v Ljubljani, a bil je po mojem prepričanju zgolj zadoščenje poročniku Mayer ju, ne pa slovenski Ljubljani, ki je bila svedok tragičnih dogodkov dne 20. septembra. Informiral sem se o vsej stvari na mestu in imam pri roki izvestje župana in poslanca Hribarja, ki ni nič manj zanesljivo, kakor informacija, na ktero se opira gospod vojni minister. (Delegat Wolf: Hribar je torej najzanes- i Ijivejši vir! Delegat Klofač: Gotovo! Lahko ste njegov narodni nasprotnik. a ne morete mu odrekati verodostojnosti in značaja!) Mi trdimo, da ni bilo v Šolskem drevoredu prav nobenega povoda za vojaško intervencijo, da torej tudi ni bilo no-1 enega vzroka za streljanje. Razglednice, ki so jih streljajoči nemški vojaki poslali svojcem in ki jih je zadržal poštni urad, so najzanesljivejši dokaz za to, da so vojaki na kopo bežečili Slcfvencev streljali kakor na zajce zgolj iz narodnega sovraštva. A gospod minister pride in nam po vojaško — kakor bi se ne šlo za kri docela nedolžnih ljudi — povsem kratko sporoči, da je bilo postopanje poročnika Mayerja korektno, da je postopal docela po vojaških predpisih in da je bil edini pregrešek ta, da so vojaki streljali, ne da bi čakali na povelje "Feuer". Ne, gospod minister, na takšen način ne boste spravili s sveta ljubljanske tragedije! Red in mir po ulicah delati in od zadaj moriti nedolžne ljudi, ljudi bežeče, moriti jih iz narodnega sovraštva, to je velik razloček! Zaplenjene razglednice — in te smo hoteli videti! — karakterizu-jejo dovolj ves krvavi akt dne 20. septembra! Tu se ne sme govoriti: "Vojaki so po teh dneh bili utrujeni in že nervozni", za takšen izgovor, za takšno opravičenje se zahvaljujemo! In če bi bil padel tudi kak kamen — pripustimo to, dasi temu ugovarja poročilo mestnega magistrata ljubljanskega — vendar si prepoveduje- mo, da bi vojaki radi vrženega kamna, ki bi v najhujšem slučaju mogel povzročiti lahko poškodbo, streljali-na ljudi, ki pri demonstracijah vobče niso bili udeleženi. č'e vojaki v takšnih slučajih sami ne morejo obdržati hladne krvi, kako se naj to zahteva od razburjene množice! Sicer pa, gospoda moja. ena stvar je značilna: kjerkoli teče kot posledica vojaške intervencije kri, je to povsodi samo kri slovanska. Zares rad bi videl statistiko, koliko je bilo v zadnjih dvajsetih letih v konfliktih z vojaštvom in orožni-štvom ustreljenih Slovanov in koliko Nemeev in Madjarov! Vemo samo za ustreljene Slovane, enkrat so to Čehi, potem Slovaki ali Hrvatje, dne 20. septembra pa so bili Slovenci. (Nehote se človeku vsiljuje prepričanje, ki v resnici povzroča ogorčenje, a ima vojaštvo, kadarkoli se gre za Nemce ali Madjare, ukaz, naj postopa kolikor mogoče milo in popustljivo — mi proti temu nimamo ničesar, ker smo pred vsem ljudje, obdarjeni z blagimi euvstvi! — toda kadarkoli se gre za Slovane, opozarjajo se poveljniki vojaških oddelkov, naj pri prvi priliki takoj rabijo orožje! To je gospoda moja, kar nas vznemirja, kar med nami povzroča ogorčenje, in odgovor gospoda ministra, ki o tragediji ljubljanski ni našel drugih besed, kakor smo jih slišali, mora naše razburjenje in vznemirjenje samo še povečati. Zahtevali smo opravičeno strogo vojaško sodno preiskavo. Zahtevali smo, da se nam predlože razglednice, ki govore tako jasno. Zahtevali smo pojasnila, kako more vojaška uprava po vsem tem, kar se je zgodilo, smatrati nadaljno postopanje poročnika Mayerja za taktno, hoteli smo slišati, če se v pomirjenje ljudstva premesti iz Ljubljane pehotni polk št. 27, a nismo ničesar o tem slišali. Če bi se bilo kaj takšnega zgodilo v Libercu ali v Gradcu, bi bil odgovor docela drugačen. V Libercu se je zgodilo, da je na vljudno vabilo "Češke Besede" poslal generalni major Dvorak deputa-eijo Častnikov češkega polka na njeno prireditev. No takoj, ko je spregovorila liberska ulica, se je morala dati satisfakci.ia nemškemu Libercu j general Dvorak je bil v tistem tre-notku premeščen v Ivotor in z reser-vatnim poveljem velikega generala Kollerja, ki je bil sedaj imenovan za poveljujočega generala v Pragi, je bilo častnikom ukazano, naj re-spektirajo nemško narodno občutljivost in naj ne zahajajo na nenemške prireditve razen na veteranske. Nemcem se je mogla in morala dati satis-fukcija takoj, dasi niso imeli do tega nobene pravice. In vendar stojimo v Ljubljani pred dvema častnima grobovoma, a osem ranjenih, ki so vsi ustreljeni od zadaj, leži v bolnici ! A sam minister priznava, da so vojaki streljali brez danega povelja. V takili okolnostih bi moral poveljnik ljubljanske posadke že z ozi-rom na določbe navedenega takta takoj iti vzpričo strašnega dogodka k mestnemu zastopu se opravičit ter ga zagotovit, da se bo o dogodku uvedla nemudoma stroga preiskava, da se da težko žaljeni človečnosti primerno zadoščenje. To se ni zgodilo, takšno opravičenje se ni podalo niti tu na tem mestu. Kar se je tu govorilo, lahko končno služi za vzpodbudo, naj bi v drugih enakih slučajih, kadar se gre za Slovane, Maverjevo postopanje služilo za sijajen zgled. Najlepše pri tem pa je, da je vojna uprava misli, da morajo slovanski delegati v takšnih razmerah še z navdušenjem glasovati za njen proračun ! Zaman smo tudi zahtevali odgovor, kdaj bodo že vendar člani častniškega zbora — torej tudi Nenemci — odvezani dolžnosti biti člani nemške kazine v Ljubljani, kakor so brez razlike narodnosti primorani molčati k temu, da se častnikom v Čeških Bu-dejovieah odtegne na mesec prispevek 2 kroni za tamkajšnje nemško naeijonalno društvo. To so stvari, ki nas Slovane žalijo, in zato tudi vojaška gosposka na takšne zahteve in pritožbe niti ne odgovarja. O ljubljanski aferi se bo moralo razpravljati v parlamentu in šele takrat bo tej aferi v resnici pripadla velika uloga. .Kakor se s Slovani postopa, tako bodo postopali tudi oni proti vladi. OOPISI. Johnstown, Fa. Dragi mi Glas Naroda:— Ni dolgo temu, ko se je tukaj na okolu klatil nek dolgopetež in nabiral naročnike na nek prav majhen list. Lagal in opravljal je na vse pretege, a veliko tudi pil. Tega moža dolzih pet sem videl pred leti v Ob desetletnici "Umetni škega gledališča" v Moskvi. Pred deset imi leti je ustanovilo par osob, malo sicer po številu, toda tem močnejših po umetniški indivi-dualiteti, gledališče, kteremu je bil literarna duša genialni Anton P. Če- Ljubljani, ko je turnarsko zastavo , .. , ° . . . , i , u i - , i . -j * • hov, reztsersko-ustvarjajoca VI. Iv. nosil, a na klobuku želode, tukaj je , ,, . .. T, „ , ... .. ... i ^emirovic-Daneenko. igralska in ob- pa agent za neko "cajtengo", ki izhaja vsakih 15 dni enkrat na fliki papirja, da vanjo niti klobaso ne moreš zaviti. Vsebina te flike je preplonkana, v njem sem bral stvari, ktere so bile že pred meseci v "Glasu Naroda" in zaspalej "Nadi", in za tako fliko zahtevajo čez dolar na leto, ko dobimo dober tednik na 8 straneh za ta denar, dnevnik pa za $3. No, brez premisleka je, kdor to fliko naroči. Tisti dolgopetež je tudi delil neke j okrožnice za pošiljanje* denarjev v staro domovino in na čelu je tiskano $15,000 varščine; iz gotovega vira sem pa poizvedel, da je ta tiskana varščina le zgolj slepenje nevednih ljudi. Na to tiskano varščino se Slovenci ne bodeiro vsedali, ker imamo prežalostne izglede od bratov Hrvatov, kako so zgubili težko zaslužene denarje, ko so ljudje imeli pravo varščino in tudi še kaj druzega. Slovenca poznamo predobro tvrdko Fr. Sakser Co., 82 Cortlandt St. v New Yorku in 6104 St. Clair Avenue v Clevelandu, O. Ta tvrdka deluje že 15 let in vsakdo je bil pošteno po-strežen, za vsak cent dobil svojo vrednost. Nedavno sem se po opravkih mudil v New Yorku in videl lepo, praktično hišo, na lepem prostoru, le dva bloka od svetovno znamenitega Broadwava, pregledal vse in iz gotovega vira sem poizvedel, da je po- jednem tudi organizatorično nenavadno sposobna — dve lastnosti, ki so redkokedaj združene — K. S. Sta-nislavskij. Teh deset let življenja omenjenega gledališča, ki je začelo z jako skromnimi sredstvi — njegov začetni kapital je znašal 28,000 rub-ljev — na neznatnem odru moskovskega "Lovskega kluba", pomenja novo epoho v ruskem gledališkem svetu, pomenja revolucijo v dosedanji tradiciji, sijajno zmago psihologične in naladove drame. Desetletnica obstanka "Umetniškega gledališča", ki bi se moglo imenovati tudi "Čehovo gledališče", kakor se je hvaležno omenjalo na jubilejni slavnosti, je dohitela to prvo rusko gledališče in "prvo gledališče sveta", — ime, ki ga je dobilo predlanskim, ne od svojih rojakov, marveč od stroge nemške kritike v Berolinu — v najbolj gledališkem mestu Evrope — na višku umetniških triumfov, finančno osigurano, zroče z najlepšimi nadami v bodočnost. Moskovsko "Umetniško gledališče' je znalo zavzeti med vsemi ruskimi gledališči povsem izjemno stališče in prikleniti k sebi zanimanje domačega in inozemskega umetniškega sveta. Njegova pot k umetniški višini je bila ravna in zmagonosna, navzgor stopajoča, ni pa bila vedno srečna, favorizirana in triumfujoča. Ta za- Slovensko katoij^ podp, društvo svete Barbae ^J©dlnjene države Sevamo Arweriat?.. Sedež: Forest City. Pa. iJoolfcciiPBDaiKlo^BW del* at. januarja I003 rr drtBara« V^amx^f^ ODBORNIKE: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Fmtt Otty, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box BI, Wert Mineral, Ka 1. tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Fore* City, Pa. H. tajnik: ANTON OŠTTR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Okla. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik porotnega odbora, Ws*. _ KAROL ZA L AR, L nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Fa. FRAN KNAFEUC, H. nadzornik, 909 Braddock Avemw, dock. Pa. FRAN ŠUNK, ELL nadzornik, 60 Mill St., Lnxerna, Pa. POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kj JOSIP PETEENEL, L porotnik, P. 0. Box 95, WHlock, Pa. IVAN TORNIČ, n. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: IVAN TELBAN, P* O. Forest City, Pa. Drnftveno glasilo je "GLAS NARODA.' Boli časi bodo nastopili, dela bode dovolj in v tem slučaju bodete ali denar v staro domovino pošiljali, ali svojce k sebi vzeli. Za vse to se zavestno obrnite le na Frank Sakser Co., 82 Cortlandt St., New York ali 6104 St. Clair Ave., Cleveland, O. slopje sedaj vredno $70,000; ponu-j vod 2 vso SV°J° umetniško družbo je jali so £T. Sakserju že zanj $60,000, iruel tudi mnoSO strastnih nasprot-ali se niti ni zmenil za ponudbo. To nikov' ki mu niso moSli odpustiti poslopje je tik Pennsylvania želez-I lzdaJstva' zaP^enja stare resnične nice Cortlandt Street Ferry in bode forme' ožltah so mu> da ie sv°j° os°-v par letih še znatno poskočilo v ce-| do Prevež ozk° zvezal na osodo no-ni, ker ravno nasproti bode Penn-! ve dramaturgije; da podira edino-sylvania železnica zgradila velikan- naravni namen gledališča in gledališko stavbo za postajo na newyorski ; ske ^etnosti, nadomestuje prven-strani. Znamenito je tudi, da je Mr. stvo °a odru s prvenstvom Sakser zidni poslopje v Času. ko so ' režiserja; živo dušo gledališča da na-drujri *' bankarji bankerotirali in |'^»mestuje s tehničnim aparatom, s se ni ustrašil krize; to je znamenje,; ^10Jem' da previdno postopa s svojimi de- Seveda je danes na Ruskem vse-narji, tisočkrat previdneje pa z iz- i kakor vee navdušenih prijateljev, ne-r ocenim L novci. Vedno čujem, da načelnih in neuteŠIjivih sovražni-najhitreje pridejo denarji v staro do- kov "Umetniškega gledališča". Vi-movino. ako se izroče v to Mr. Fr. časte v njem krasen, bogat Sakserju. Rojaki so nalašč že posku- 1in P^dovit trud umetniški, najčasti-šali in se domenili ter poslali po raz- vrednejši in oplodujoči trud, da vodi nih bankah in po pošti novce v stari i umetnost seenično po novih poteh, jo kraj, toda oni, ki je poslal po Frank spreminja in pogloblja tako, da ne Sakser Co., je dospel dva dni preje zavzema gledalca posamična paradna na Kranjsko. Zato se pa vsak Slo- : produkcija kakega igralca, marveč vencc le nanj obrača in ima prav. mogočno ovladana celota, da deluje Ali se bode obračal do ljudi, ktere j sama vsebina igre in pjen notranji nihče ne pozna, nikdar še o njih sli- j smisel. Xa ta naein je postala dru-sal ni? Izglede imamo zelo hude in | žba Moskevskih najidealnejša inter-nespameten je, kdor se drugam obra- j pretinja Čehova in drugih domačih ča nego na Frank Sakser Co., bodisi ! avtorov. izmed tujih pa pred vsem v pošiljanju denarjev v staro domo- Ibsena. vino. ali potrebuje vožnji listek, ali j Zanimiva je statistika minolih 10 kako drugo stvar. Naš narod zaupa let, ki je bila izdana na dan jubileja, temu možu in ima prav, nikdar se j Tekom teh desetih let je "Umetnine bode kesal zato, znan pa je tudi j ško gledališče, ki je otvorilo svoje po Zjed- državah in ima veliko za- delovanje z uprizoritvijo '' Carja Fedora" (od grofa A. Tolstega), priredilo skupno 1732 predstav, izmed teh 1474 v lastnem moškevskem gledališču, ostale izven istega. (V Pe-trogradu so bili Moskevski tekom teh desetih let v obče sedemkrat, vselej v dobi Velikega posta pred rusko Veliko nočjo in so tukaj vsega skupaj 183krat igrali.) Na vstopninah je nabralo "Umetniško gledališče" v svojih desetih letih okroglo dva milijona rubljev; samo še kaka dva ali trije tisočaki primanjkujejo. Kako je obisk in deloma tudi cena vstopnine naraščala, o tem pričajo najbolje sledeče številke: v prvi sezoni gledališča je iznašala vsa vstopnina 103 tisoč rubljev, v deseti sezoni pa že 336,000. Iger se je igralo v teh desetih letih 40 — torej povprečno štiri novitete na leto. Med temi novitetami je bilo 21 iger domačih, ruskih, 19 ptujih. Prvo mesto, kar se tiče števila uprizorjenih igei in kar se tiče repriz, gre seveda Antonu P. Čehovu, dobremu geniju "Umetniškega gledališča", ki je pravzaprav soustanovitelj njegove slave. Njemu pripada 464 predstav iz celotnega števila 1732, torej vee nego polna četrtina. Po Čehovu gre drugo mesto takoj Henriku Ibsenu (dajalo se je 8 njegovih iger skupno 228krat). Tretje mesto poseduje Maksim Gorkij (3 igre in 191 predstav). Ena izmed velikih tajnosti uspeha leži gotovo v tem, da je ostal umetniški ensembl gledališča celih deset let — od samega početka torej — v svojem jedru takorekoč neizpreme-njen in izmed izbornih sil ni zmanjkalo nobene; nasprotno pa jih je nekaj prirastlo. Ne bode morda nezanimiva tudi mala zbirka številk o finančnem stanju gledališča. Ravnatelja Stani-slavskij in Nemirovič-Dančenko sta ZA BOZIC in NOVO LETO pošiljajo Slo- __ venci kaj radi DARILA svojcem v staro domovino in iz Zjedinjenih držav zgolj gotov denar; to pa NAJBOLJE, NAJCENEJE in NAJHITREJE preskrbi FRANK SAKSER CO., 82 CORTLANDT ST., NEW YORK, N. Y. 6104 ST. CLAIR AVE., N. E. CLEVELAND, OHIO. upanje tudi pri bankah v Avstriji. Z delom se pri nas kaj počasi na bolje obrača; vedno je tu še obilo ljudi brez posla. Srčni pozdrav rojakom. A. P. SKLAD ga spomenik padlima žrtvama Lunder In Adamič in za podporo ranjencem ▼ ljubljanski bolnišnici: Od Ivana Perčiea, tajnika društva v. Petra in Pavla št. 51 J. S. K. J. v Murrayu, Utah, prejeli smo $10, in sicer so darovali: po $1: Ivan Per-čič, Fran Perčič, Anton Mehle, Jos. Boh, Jernej Kamnikar, Ivan Nučič in Anton Puckar; po 75e: Lovrenc Založnik in Ivan Ogrinc; po 50c: Ivan Sablič, Josip Ogrine in Niko Okoren. Dosedaj izkazani znesek $142.91. Živeli darovalci in njih nasledniki 1 Uredništvo "Glasa Naroda". NAZNANILO. ČlaB*m društva sv. Barbare štev. 33 J. S K. J. v Trestle, Pa., se naznanja, da bode na dan sv. Barbare ob 9. uri dopoldan društvena sv. maša v slovenski cerkvi na Butler St. v Pittsburgu, Pa. Člani naaj se iste udeleže z Jednotinim znakom. Objednem se naznanja članom o-menjenega društva, da bode v nedeljo dne 13. decembra ob 1. uri popoldan društvena letna seja. Pregledali bodemo društvena pravila ter volili novi odbor za bodoče leto. Dolžnost vsakega člana je, da se te seje gotovo udeleži. Vsak član, ki je 6 milj ali manj od tu oddaljen, bode kaznovan z globo $1.00, ce se brez važnega vzroka seje ne udeleži. Upati je na obilo udeležbo. Frank Schifrar, P. 0. Box 26, Trestle, Pa. (21-25—11) j začela pred desetimi leti, kakor že j omenjeno, z glasovnico 28,000 rubljev, nabranih po deželi. Prvo leto je že pogoltnilo to glavnico in prineslo še 40.000 dolga. Tudi naslednja leta je bilo podjetje pasivno, dasi je umetniški rastlo in se razcvetalo, toda tudi dolgovi so rastli in razcve-tali. Gledališču je grozil polom. Tedaj — bilo je leta 1903 — rešila ga je radodarna podpora moskovskega mecena milijonarja S. T. Mozorova. ki je za sanacijo podjetja poklonil 200.000 rubljev. Toda v prihodnjih dveh letih posrečalo se je gledališču le na težaven način kriti svoje izdatke, in decemberska revolucija 1. 1905 presenetila je Moskevske brez vseh denarnih sredstev. V tem slučaju je rešil družbo moskevski literarno-umetniški krog s tem, da je posodil gledališču 25,000 rubljev, s kterimi so nastopili znano potovanje po Evropi — Berolin, Draždane, Praga. Dunaj. Moskevski so igrali v teh mestih celotno 63 predstav in vrnili so se domov, obloženi z evropsko slavo, toda od posojenega denarja jim ni ostalo takorekoč niti kopejke^ Toda že prihodnja sezona (1906— 1907) je prinesla Moskevskim krasne in vedno naraščajoče uspehe in z njimi tudi materijalno zasiguranje. Ze po Božiču je bil dolg poplačan in danes stoji gledališče trdno, opiraje svojo stabiliteto glavno na 15 deležev (po 5000 rubljev), med kterimi sta tudi oba ravnatelja in nekteri člani igralci in poleg tega na precejšen rezervni kapital šestih osob, ki so poroki, da finančno podpro prvo današnje gledališče rusko, če bi se morda nahajalo v novi kalamiteti. Jubilej je bil malo skaljen vsled tega, ker je ravno ta dan gledališka in literarna Moskva tugovala nad rakvijo A. P. Lenskega (z "Malega gledališča"). Hoteli so celo jubilej odložiti, vendar je to bila nemožna stvar, kajti ta čas so prihajale že v Moskvo deputacije iz Petrograda in od drugod s slavnostnimi govori, gratulacijami, venci in darovi. Oba ravnatelja sta se prav prisrčno spominjala v govorih obeli soustanoviteljev že preminulih — Cehova in mecena Mozorova. Seveda je bila tudi neizogibna panihida v spomin obeli zvezana s pogrebno slavnostjo za Lenskega. H. senci (Ponatis iz "Glap Naro»!a"). I. knjiga: Po puščavi. 11, knjiira: Po divjem Kurdistanu je dobiti in sicer: vsak zvezek po 60c. s pošto vred. Obadva zvezka SI. Prvi zvezek obseza 3<>2 strani, d runi pa 300 struni. SLOV EN IC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt St., New York, N. T. Pozor Rojaki! Noroiznajdctio garantirano mazilo n plešaste in^olpbradce, od katerega t 6 tednih lepflasje, brki in brada popol* noma zrastejo ! Kevmatizem ali trganje v nogah, rokah in krifu Vam popolnoma odstranim. Potne noge kurje očesa, brad o v ice in ozebliao Vam v 3 dneh popolnoma odstranim, da* Jj to resnica se jamči $600. Upraiajte m pri — Jakob Wahcic, P. O. Rox 69 CLEVELAND, OHIO. bodisi kakorSnekoli vrste izdelujem im popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo a-nesljivo vsakdo pošlje, ker sem ie nad j 16 let tukaj v tem poslu in sedaj v svo-jem lastnem domu. V popravek vxa-mem kranjske kakor vse druge harmonike te računam pO delu kakorino kdo zahteva brez nadaljnih upraSanj. JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd Str., Cleveland, O. Kdor je prijatelj dobrega žganja naj nam piše in od nas dobi zaoton] en poln kvort najboljšega Straight zganja. Security Co. 253 So. Water St. Chicago, 111. Ime: Naslov: Za pevce !! V calofi imamo lopo Pesmarice Glasbeno Matico n itiri____ ___ «ove. V toj pesmarici so priljnUfrao slovenska pesmi ■ sekiricami (nitmi) ▼ partitori n vsak pevski štor, kvartet ali oktet Veljajo fl.Ee s potto vred. SLO V KM 10 FUBLIBHDra 81 OorUandt St, Now Točk. K. T. ugoslovanska (atol. Jsdnota. fakorporirana. dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: FRiANK MIFIDOŠ. predsednik, 94S3 Ewing Ave., So. Chicago, HI. 1 VAN GERM, podpredsednik, P. 0. Box 57, Braddook, Pa. IrBO. L. BROZ1CH, glavni tajnik, P. O. Box 424, Ely, Minn. £MAiKS KERŽI&XIK, pomožni tajnik, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. XVAN GOVZE, blagajnik. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: iALOJZIJ VIRANT, predsednik uadzornega odbora, Cor. 10th Ave. A Globe fet, So. Lorain, O. IVAN PRIMOŽIČ, drugi nadzornik, P. 0. Box 641 Eveleth, Minn. •MIHAEL KLOBUČAR, tretji nadzornik, 115 — 7th St., Calumet, Mick. POROTNI ODBOR: IVAN KERŽI&NIK, Predsednik porotnega odbora, P. O. Box 138, Burdine, Pa. IVAN N. GOSAR, drugi porotnik, 5312 Butler St., Pittsburg, Pa. IVAN MERHAK, tretji porotnik, Box 95, Ely, Minn. Vrhovni zdravnik, DR. MARTIN J. IVEC, 711. N. Chicago St. Joliet, 111. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOTTŽE, P. 0. Box 106, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplik.at vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: IVAN KERŽIŠNTK, Box 138, Burdine, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. Društveno glasilo je "GLAS NARODA." Ustanovljeno Bol. Pod. Društvo. 16. januvarja 1892. Sedež: Frontenac, Kans. »•o ■ ■ - GLAVNI ODBOR: John Beden«, predsednik, P. O. Box 154, Frootecae, Karol Starina, podpredsednik, Mulberry, g."«" Leo Hromet, tajnik, P. O. Boj 283, Frontenac, Blaž Muri j, blagajnik, P. O. Box 204, Frontama«, K was. UPRAVNI ODBOR: Frank MazfcoviS, TV n nt finer. Frank Premk, CSierokee, Frank Buchanan, Radley, Anton Lesjak, Ghieopee, Drobnosti, kranjski: novice. V Ameriko. Dne 8. nov. se je z južnega kolodvora v Ljubljani odpeljalo v Amerik.- 70 Hrvatov, 20 Macedon-eev in 10 Slovencev. Zopet otroci provzročiK požar. Dne 7. nov. je na>tal požar v ČešČi va^i, fara Prečna na Dolenjskem. Pogorelo je dvema gospodarjema gospodarsko poslopje. Kristanu, pri kterem je požar nastal po njegovem triletuom sinčku, ki je zakuril pod kozolcem, da je tisti do tal zgorel, polear tega hlev in skedenj. Zgorela je vsa mrva. v kozolcu ajda, koruza in na 1 15 vozov razcepljenih drv. Sosedu Kukmanu je zgorel hlev in skedenj. Zavarovana sta oba za male svote, prvi za 12'K) kron. slednji za 400 kron. kar je zelo malo proti o-gromni škodi. — Deček se je že preje igral z nevarnimi žvepljenkami. Sedaj so jih pri njemu dobili polne žepe. Samomor. — Nesreča. Iz Sv. Križa pri Litiji -^e piše: Francetu Zavrlu, posestniku iz Javorja, se je že pol leta meJalo v glavi. Na Vernih duš dan je šel z doma, a nihče ni vedel kam. Dva dni so ga brezvspešno iskali. sredo ga je nekdo slučajno našel : revež se je obesil. Pokojni je bil vseskozi pošten mož. — Dne 22. okt. je vozil mladenič Alojzij Božič vino proti Litiji. Hotel je ravno zavreti, po nesreči pa je prišel pod kolo. Čez par ur je nesrečnež umrl. Snega je padlo dne 8 nov. čez dan in ponoči 6 do 8 cm po Notranjskem in Gorenjskem. Škrlatica se širi z neznansko hitrostjo v občini Dobrejolje. Umrlo je že več otrok, mnogo jih pa leži. V po-6^nje>zn "i rodbinah je po pet otrok bolnih. Vlom v cerkev. Iz Adlešič, 7. nov. Od 3. do 5. t. m. bilo je vlomljeno v našo podružnico sv. Marije Magdalene na Vel. Pleši vici in ukradeno iz nje, in sicer iz zaprtega tabernaklja kelih s pateno, korporale in purifika-torij, kar je bilo vredno 50 K. Tat, bilo jih je pa gotovo več, je prišel v cerkev -kozi zvonik. Naredil si je iz Štirih debelih kostanjevih kolov le.-t-vieo in po tej splezal v zvonik, do kter*_a lin • tako, da se je ne sramujete. Mi ne prodajamo slabih ur, ki zgube barvo, da se jo sramujete pokazati prijateljem. Naša ura je čuto pozlačena in garantiramo, da ne bo črna — na uro ste lahko ponosni. Ura je za vas! Krasno gravirana fino amniko kolesje, najnovejfa moda. Nikdar ure Se niso bile po tej ceni Poli lj amo z veri ti co po C. O. D. za $5 40 we vam ugaja, plačajte, sicer vrnite' na nate strelke. Ce kupite lest ur za $32.40 dobite eno uro in vorifico zastonj. Ce te" E. M. WALKER * CO. 2*» State St. CHcafeJIL 140 WEST 34th ST., NEW YORK N. Y. Zdravju najprimernejša j>ijaf-a je LE!SY PS VO 71 ktero je Varjeno iz najboljšega importiranega Češkega hmria. I?adi tega naj nikdo ne zamudi f>cs;.usiti ga v sv. jo lastno kori-t, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih. pivo je najbolj priljubljeno ter se den-i v v--", fcoljSih gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Tra* a:ka» ju St. c'.h'.t A te. N.E. kteri Vam drage volje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. AVSTRO-AMER1KANSKA ČRTA (preje bratj© Oosulich.) -njj NajpripravnejSa in najcenejša uarobrodna črta za Slovence in Hrvate. ^ Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington". REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO, V m spodaj navedeni novi parobrodi na dn vijaka imajo brestiftnl braojfcv: AliIGB, lxAUBA, MARTHA WASHINGTON, ] ABGKKTrSA. y meaatXh majn in juni+n ae bodeta mill mi n brodorja prl-lilvadmtMnpoUikiH Cms rožnih listkov !z NEW Y0RKA.Z& III. razred sogdi: TRSTA............................................ LJTJBLJAKB......................................t2*.6G RBKJB____.........___...__________________________ f2g._ ZAGREB A.........................................023.20 KARLOYCA.......................................s2flLle IL RAZRED do TR8VA ail RJBKM................. »50.00, 193-00 to $6 tudi jaz lulam njih mnenju. Ko smo M »ni rasa in njegovo ženo zelo bogato obdarovali, se podamo na pot. Oddelek Džiafov na konjih nas spremlja. Čez nekaj ur dospemo j do doline med gorovjem Zagros in Aroman. Skozi to dolino vodi znamenita , pot Samian. ki tvori zvezo med Sulinianijo in Kirmašahom. Ob bregu male j rečice se ustavimo. "To je reka Garan," reče načelnik Džiafov. Potujte ob tej reki. < dokler ne pridete do Djale. Zdravstvu j te in Alah naj vas spremlja!" Džiafi odidejo, in bili smo zopet pripušč-eni samim sebi. Prihodnjega dne pridemo do Djale, ki vodi proti Bagdadu. Ob bregu i se povijemo: bilo je okoli poldne. Bil je jasen, solnčnati dan, kterega nik- ' dar ne pozabim. Na desni strani so šumeli vodni valovi; na levi pa se je j dvigala precejšnja planota, obraščena s platanami, kostanji in borovci. Mamra < nam je dal na pot precej jedil, ktere smo pa že povžili; zgra- j bim torej putško, da pogledam v bližini po divjačini. Grem v gozd in korakam skoro pol ure. ne da bi kaj dobil. Nevoljen korakam proti dolini j naawij; Se nisem dospel tja, ko zax-ujem strel in še enega. Kdo le strelja? ; Svoje korake požurim, da pridem prej do tovarišev. Ko pridem do taborišča, dobitn samo Halefa, Angleža in ogljarja. "Kje sta Iladedina?" vprašam. "Meso sta šla iskat," odvrne Lindsay. Tudi on je slišal strele, vendar je menil, da sta streljala Mohamed in njegov gin. Tu — zopet počita dva. trije streli in čez trenutek še več. "Za božjo voljo, takoj na konje!" zakličem. "Zgodila se je nesreča." Zajahamo in odirjamo. Alo sledi nekoliko počasneje, ker vodi oba j Hadedinova konja za uzdo. Zopet počita dva strela; nato pa začujemo j oster strel iz pištole. "Boj, resnični hoj!" reče Anglež. Jahamo po dolini, potem pa zavijemo okoli ovinka in bojno pozorišče 6e pojavi pred nami, da ?nio takoj opazili, kaj se godi. Ob reki je počivalo nekaj kamel, in v bližini se je pailo več konj. Da bi živali preštel nisem imel časa; videl sem le poleg kamel žensko nosi ln ico in ob skali sedem, o-em tujih postav, ki so se branili proti številnim Kurdom, in ravno pred nami Amad el Gandurja, ki se je branil s puškinim kopitom proti svojim napadalcem, ki so ga obkolili. Tik poleg njega leži Mohamed Emin kot mrtev na zemlji. Tu ne velja obotavljanje in vpraševanje. Ko izstrelim parkrat iz puške, planem v sredino med Kurde. "On je. 011 je! Varujte- njegovega konja!" /.a>lišim znan glas z a seboj. Ko se obrnem, zagledam šejka — Gazal Gaboja. Izgovoril je zadnjo besedo v svojem življenju: — Halef jaha proti njemu in ga ustreli, da na mestu izdahne. Nato se je pa vnel boj, kterega podrobnostij se ne morem več spominjati, ker niti takoj po boju nisem vedel, kaj pravzaprav se je zgodilo. Pogled na mrtvega Mohamed Emina, našega ljubega tovariša in očaka, nas je naredil divje. V podivjanosti bi planili proti tisoe sulicam, če bi nam zapirale pot. Samo spomnjam se, da sem krvavel, da je moj konj krvavel, da so pokali streli in švigali bliski okoli moje glave; odbijal sem udarce in sunljaje, in opazil sem, da se je neka postava ob moji strani vedno trudila, udarce, kterih nisem mogel opaziti, odbijati od mene — bil je zvesta duša Halef. Tu se pa \nzpne moj konj, ker ga je nekdo zabodel v vrat — bodljaj je veljal meni — konj se visoko vzpne in pade na tla; dalje pa nisem ničesar videl, slišal in čutil. Ko se prebudim, zapazim poleg sebe objokani obraz malega hadžija. "Hamdulilah — Alahu hvala, on živi! Že odpira oči!" zakliče Halef. "Sidi, Čutiš bolečine?" Hočem odgovoriti, toda ne morem. Bil sem tako slab, da sem skoro omedleval. "Ia Alah. ia jacik, ia ia Alah. Alah, hu, ia — o gorje, gorje, Alah, Alah. Alah, gorje, on umira!" čujem še Halefa nato pa me spomin popolnoma zapusti. Sanjal sem grozne sanje. Bojeval sem se z zmaji in pesoglavci, proti velikanom in gigantom; toda naenkrat vse te grozne pošasti zginejo; prijeten vonj plava okolu mene; tihi, angeljski glasovi šumljajo kot rahle sapice ob moji glavi, in mehke, gorke ročice se trudijo okoli mene. Ali so sanje ali resnica ? Zopet odprem oči. Gore nam nasproti so odsevale v zadnjih žarih poslavljajočega se solnca in čez dolino se razprostira polmrak; toda bilo je svetlo dovolj, da spoznani dve krasni ženski, ki sta čuvale pri moji glavi. "Diriga. bija — o gorje, vstran!" zakliče nekdo v perzijskem jeziku; ženske si zakrijejo obraz in zbežijo. Skušam se na svojem ležišču vsesti in z malim trudom se mi res posreči: pri tem opazim, da imam na nogi veliko rano. Kot sem pozneje zvedel me je nekdo zbodel s sulico. Tudi po ostalem telesni čutim velike bolečine. Bana je bila skrbno zavezana, in vonj, kterega sem prej v sanjah duhal. je še sedaj pihljal okoli mene. Tu pride Halef in reče: "Alah kerim — Bog je usmiljen; podelil ti je novo življenje; hvala njemu na veke!" "Kaj se je zgodilo s teboj?" vprašam zvestega služabnika s slabim glasom. "Nič ?idi. Ustrelil me je sicer pasji sovražnik v nogo, vendar je šla kroglja pri drugem koncu ven." "In Anglež t" "Kroglja ga je oprasnila po glavi in na levi roki sta mu odrezana dva prsta." "Ubogi Lindsay! Pripoveduj nadalje-" "Oirljar Alo je dobil več prask in ran, vendar je še krepak." "Amad el Gandur?" "Je nepoškodovan, vendar ne govori." "In njegov oče, Mohamed Emin7" "Je mrtev. Alah mu podeli paradiž!" Halef umolkne kakor tudi jaz. Smrt mojega prijatelja Mohamed Emina me je grozno pretresla. Šele po daljšem presledku vprašam: "Kaj je z mojim vrancem?" "Njegove rane so zelo boleče vendar ne nevarne. Ti še ne veš vsega. Ali naj ti pripovedujem?" "Sedaj ne. Poskusiti hočem, če morem hoditi. Zakaj me niste pustili pri mojih tovariših in me prinesli sem?" 4 * Ker so te ženske Perzijanca hotele obvezati. Perzijanec mora biti zelo imeniten in bogat mož. Že smo zakurili ogenj; pri ognju dobiš tudi Fsrerijanca." Sicer me je treslo po celem telesu, ko sem vstal, vendar s pomočjo Halefovo je šlo. Nedaleč od mojega ležišča so zakurili velik ogenj; tja me pelje Halef. Nasproti mi pride dolga Angleževa postava. "Behold, vstali ste od smrti, master! Ste prav imenitno s konja padli, vendar imate trda rebra. Menili smo, da ste mrtvi." "Kako je pa z vami T Glavo in roko imate obvezano?" "Imam prasko ravno na onem mestu, kjer menijo ueenjakarji, da so možgani. Šop lasij in kos kosti sem zgubil v boju; je že dobro, yes! Seveda sem zeubil tudi dva prsta; saj jih nisem potrebovali" Za Angležem se pri ognju dvigne še druga oseba. Bil je mož ponosne postave in krasne rasti. Nosil je krasno, svileno obleko premožnega Perzijanca ; za pasom se mu sveti dragoceno orožje. Ko sem bil * Lindsay cm gotov, stopi k meni in reče: "Mi nevahet kjerdem tura — klanjam se til" "Mi šeker kjerdem tura — hvala ti," odvrnem jaz i sto tako uljudno. "Emir, neberd azmai — emir, ti se znaš bojevati!" "Mir, pahava-ni — gospod, ti si junak!" "Puradarem tu — tvoj brat sem!" "Vafaldarem tu — in jaz tvoj prijatelj!" Oba si podava roke; nato pa mi Perzijanec uljudno reče: *'Tvoje ime mi je že znano. Imenuj me Hasan Ardšir-mirca ter me smatraj svojim služabnikom!" Mož se je imenoval "mirca", kar pomenja v Perziji princ; naj-brž je bil zelo imenitna oseba. "Tudi jaz sem tebi na razpolago." mu odvrnem. "Osem mož, ki so moji služabniki, ki sedaj sede pri ognju, bode služilo tudi tebi." Perzijanec pokaže na osem postav ki so sedeli v bližini in s spoštovanjem zrli na svojega gospodarja, nakar me opomni: "Ti si gospodar tabora. Vsedi se!" Ne daleč od ognja zapazim truplo Mohamedovo. Pri njem sedi, proti nam s hrbtom obrnjen, njegov sin Amad. Stopim k njemu. Stari Hadedin je bil ustreljen skozi Čelo in dolga, krvaveča rana je pobarvala rudeče njegovo znežno belo brado. Pokleknem poleg mrtvega trupla, prevzet globoke srčne bolesti. Po dolgem času pa, ko sem pomiril notranje občutke, položim svojo roko Amadu na rame. "Amad, jaz tožim in jokam s teboj!" (Dalje prihodnjih.) Gompagnte Generale Tiansatiantip (Francoska parobrodna družba.) snUEKNA ČRTA DO HAVBE, PARIZA, ŠVICE, MOMOSTA IN UUBUAK Poštni parnilri to:! La Pro>enceM na dva vijaka..................14,300 ton, 30,000 konjskih mol 'La Savoie** „ „ „ ..................12,000 „ 23,000 „ K u 4> E V & •» V V* M O V 'c? >2 N VI11 JUŽNEGA MORJA, naseliti v Ameriki, 30e. ir>c' , PRVA NEMŠKA VADNICA, 35c. j XKDOI^NOST PR EG A J ANA IN ROČNI SLOVENSKO — NEMŠKI ZVELIČANA, 20c. SIX! VENSKI NIKOLAJ ZRINJSKI, 20c. OB TIHIH VEČERIH, 70c. OB ZORI, 70c. ODKRITJE AMERIKE. 40c. PAVLIHA, 20c. PESMARICA "GLAZBENE MATICE'' fino vezana $1.50c. POTOVANJE V LILIPUT, 20c. POSLEDNJI MOHIKANEC, 20c. PRAVLJICE (Majar,) 20c. SLOVAR 40c. RCK'rS'1 ANGLEŠKO SIX) V AR. 50c. SLOVAR SLOVENSKO — NEMŠKI Janežič-Bartel, fino vezan $3.00. SLOVAR NEMŠKO — SLOVENSKI Janežič-Bartel nova izdaja, fino vezan $3.00. SLOVARČEK PRIUČITI SE NEM- I PKED NEVIHTO, 20c. ŠČCsE BREZ UČITELJA, 40c. ^GOVORI. PRHIKE, SPRETNA KUHARICA, brosirova- * no 80e. SPISOVNIK LJUBAVNIH IN ŽE- NI TO VANJ SKIH PISEM, 25c. VOŠČILNI LISTI, 20c. ZGODBE SV. PISMA STARE IN NOVE ZA VERE, 50c. REDKI, ZABAVNE IN RAZNE KNJIGE. PRI SEVERNIH SLOVANIH, 30«, PRINC EVGEN, 20c. PRIPOVEDKE,, 3 zvezki po 20c. PRST BOŽJI, 15c. POD TURŠKIM JARMOM, 20c. RIBIČEV SIN, 10c. REPOŠTEV, 20c. I RINALDO RINALDINI, 30*. ' ROBINSON, broširan, 60c. DRUGE RODBINSKA SREČA, 40c. RODBINA POLANEŠKLE, 3 zvesld $2.50. ALADIN S ČAROBNO SVETILNI- 1 SANJSKE KNJIGE, velike, 30c. CO 10c. ANDREJ HOFER 20c. AVSTRIJSKI JUNAKI, vea. 90c., nevez. 70c. AVSTRIJSKA EKSPEDICIJA. 20c BARON R A VB AR. 20c. BARON TRENK, 20c. BEI>G RAJSKI BISER, 15c. BENEŠKA "VEDEŽEVALKA, 20c. BOŽIČNI DAROVI, 15c. BUCEK V STRAHU, 25c. BUR SKA VOJSKA, 30c. BOJTEK V DREVO VPREŽEN VI TEZ, 10c. CAR IN TESAR. 20c. ČAROVNICA, 25c. ČRNI BRATJE, 20 ct. CERKVICA NA SKALI, 15c. CESAR FRAN JOSIP, 20c. CESARICA ELIZABETA, 15c. CIGANOVA OSVETA, 20c. CVETINA BOROGRAJSKA, 40 ct. CVETKE, 20c. ČAS JE ZLATO. 20c. DAMA S KAMELJAMI, $1.00. DARINKA, MAT.A ČRN OGORKA, 20c. DETELJICA, življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov, 20c. DOMAČI ZDRVNIK PO KNEIPU 50c. DOMA IN NA TUJEM, 20 ct. DVE ČUDOPOLNI PRAVLJICI, 20 ct. ELIZABETA, 30c. ENO LETO MED INDIJANCI, 20c. ERAZEM PREDJAMSK3, 15c. ERI, 20c. EVSTAHIJA, 15c. FABIOLA, 60c. GENERAL LAUDON, 25c. GEORGE STEPHENSON, oče io- leznic, 40c. GODČEVSKI KATEKIZEM, 20c. GOZDOVNIK, 2 zvezka skupaj 70c. GROF RADECKI, 20c. HILDEGARDA, 20c. HEDVIGA BANDTTOVA NEVE- STA, 20e. HI RLAND A, 20e. IVAN RESNICOLJUB. 20e. IZ AN AMI, mala Japonka, 20c. IZDAJALCA DOMOVINE, 20e. IZGUBLJENA SREČA, 20c. IZIDOR, pobožni kmet, 20c. IZLET V CARIGRAD, 40c. JAMA NAD DOBRUŠO, 20c. JAROMIL, 20c. JURČIČEVI SPLBI, 11 svezkov, m-mdboo vezano, vsak zvezek $LOO. KAJEO JE IZGINIL GOZD, 20a. SANJE V PODOBAH, male 15c. SEN1XJA, 15c. SITA, mala Hindostanka, 20c. SKOZI ŠIRNO INDIJO. 30e SLOVENSKI ŠALJIVE C. 3 zvezka, po 20 c. SPISJE, 15c. SPOMINSKI LISTKI IZ AVSTLJ- SKE ZGODOVINE, 25c. S PRESTOLA NA MORIŠČE, 90s. STANLEY V AFRIKI, 20c. STEZOSLEDEC, 20c. STOLETNA PRATIKA, COc. STO PRIPOVEDK, 20c. STRELEC, 20c. STRIC TOMOVA KOČA. 60c. SV. GENOVEFA, 20c. SV. MOTBURGA, 20c. SVETA NOČ, 15c. ŠALJIVI JAKA. 2 zv., vsak po 20e. ŠAI^IVI SLOVENEC, 75c. TEGETHOF. slavni admiral. 20e THING LING, 20 e. TISOČ IN ENA NOČ, 51 zvezkov, $6.50. TRI POVESTI GROFA TOLSTO* JA, 40ce. V DELU JE REŠITEV. 20c. VEN ČEK PRIPOVESTI, 20c. V GORSKEM ZAKOTJU. 20c. VOHUN. 80c. VRTOMIROV PRSTAN. 20c. V ZAR.n MLADOSTI, 20c. ; WINNETOU, rdeči gentleman, tri zvezki $1.00. I ZBIRKA DOMAČIH ZDRAVIL 50s. ŽENINOV A SEZRIVNOST, 20e. ZLATA VAS, 25c. ZLATOROG, $1^5. ZMAJ IZ BOSNE, 60e. ŽALOST IN VESELJE. 45«. Kazbčflom |o priMUtl irlrrrirfrf aH ynitiifli ZEMLJEVTDL ZEMLJEVID AVSTRO -OGRSKI, veliki 25c.. mali 10c. ZEMLJEVID KRANJSKE DKtB-LE, mali 10«. ZEMLJEVID EVROPE, 25c. mali 10c. ZEMLJEVID ZJEDINJENIH DB- ŽAV, 25 ct. RAZGLEDNICE. Božične in novoletne po 3ct. ducat 30 ct. Kranjska narodna noša, ljnbljansko iz drugih mest na Kranjskem, now-yorske in raznih mest Amerike, a z cvetlicami in humoristične po So. d neat 30e. Rrzne svete podobe, komad 5c. dt-cat 30c. Ave If aria, 10c. Album mest« New Toik a ■Hkanri merita 40b. Poštnina Jo pd VHl M ZA VBEBINO TUJIH OGLASOV HI ODGOVORNO HI UPRAV-NlflTVO ME UREDNIŠTVO