GLASILO SINDIKATA PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV — 11. OKTOBRA 1961 — LETO XI., ŠTEVILKA 16 PROSVETNI DELAVEC Resolucija o otroškem varstvu Varstvo otrok postaja pri nas Resolucija rešuje tudi problem naj dobe socialno pomoč iz druž-vedno bolj pereče, saj skladno z ustanavljanja in finansiranja benih sredstev, ki so za to neindustrijskim razvojem raste iz otroških varstvenih ustanov, men j ena. S sredstvi, ki jih dobi-leta v leto število zaposlenih ma- Ustanovitelji so lahko: skupina va otroška varstvena ustanova, ter. V povojnem obdobju smo si- državljanov, stanovanjska skup- gospodari organ družbenega cer zajeli v varstvo vsako leto nost, krajevni odbori, družbene in upravljanja, ki določa tudi višino več otrok — število se je v pet- gospodarske organizacije. Sred- prispevkov staršev, najstih letih potrojilo, vendar je stva prispevajo državljani, druž- Resolucija o nalogah komune bilo še kljub temu leta 1960 v beni skladi, ljudski odbori in go- in stanovanjskih skupnosti po-vzgojno varstvenih ustanovah spodarske organizacije. Ustanovi- stavlja pred nas vse vrsto nalog, manj kot 4 odstotke otrok od d.ru- telj preskrbi sredstva za gradnjo, Od vseh činiteljev v komuni, zla-gega do petnajstega leta. opremo, investicijsko vzdrževanje sti pa tudi od prosvetnih delav- To vprašanje je obravnavala in amortizacijo., Skladno z druž- cev, terja polno zavzetost za čim konec septembra republiška ljud- benimi težnjami in možnostmi hitrejše in skladnejše reševanje ska skupščina in sprejela resolu- preskrbi ustanovitelj tudi sred- vseh oblik otroškega varstva, cijo o nalogah komune in stano- stva za vzgojno delo. Ostale stro- hkrati pa pomoč ustanovam, ki že vanjske skupnosti pri otroškem ške plačajo starši. Če ti ne zmore- delujejo, a se bore z materialni-vurstvu. jo plačevati dejanske cene uslug, mi in kadrovskimi težavami. Resolucija pravilno ugotavlja, da so nastale z uvedbo delavskega in družbenega upravljanja in z razvojem komunalnega sistema nove možnosti za razmah otroškega varstva. Živahnejša dejavnost se je že začela zadnji dve leti, ko so nastajale v stanovanjskih skupnostih kombinirane ustanove za varstvo otrok in so vrtci prilagajali svojo dejavnost Potrebam zaposlenih staršev. Dosedanji razvoj pa ni zadovoljiv, saj zmogljivost naših usta-Uov zelo zaostaja za dejanskimi Potrebami, nismo pa dovolj pri-tegnili k reševanju vprašanj otroškega varstva tudi staršev in drugih državljanov. Zato ima resolucija predvsem namen pospešiti razvoj otroškega varstva ta-k°, da bi sc skladal z našim družbenim napredkom. V temeljnih načelih poudarja resolucija, da je otroško varstvo sestavni del splošnih prizadevanj uspešen vsestranski razvoj Ptladine, za nove družbene odnose in za izboljšanje življenjskih razmer delovnih ljudi. Družbena in družinska vzgoja naj skladno Ustvarjata otrokom pogoje za zdrav razvoj in oblikovanje oseb-r^Sti. K reševanju vprašanj otroške-varstva priteguje resolucija s>rok krog državljanov, družbe-nih organizacij, organov družbenega upravljanja, organov oblasti v komuni. Osnovno skrb nala-02 staršem, ki imajo vso možnost soodločati kot proizvajalci in upravljalci, kadar se rešujejo asg* KStST&S Iz razprave tov. Vladka Majhna gospodarskih OTOanizadiah. n«ncirnr»T£i + r*r»clofTir>Q PLENARNA SEJA SINDIKATA PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV LRS Šolstvo zaostaja za razvojem gospodarstva 29. septembra je bila plenarna seja Sindikata prosvetnih prejemki v gospodarstvu in v in znanstvenih delavcev LRS, posvečena v glavnem izvaja- zadnjem času tudi v primerjavi nju Zakona o finansiranju šolstva. Uvodno poročilo je imel z drugimi javnimi službami Ma-tajnik Republiškega odbora tov. Geza Cahuk, v razpravo o terialni izdatki šol za modemiza-teh perečih vprašanjih pa je posegel tudi gost, predsednik cijo pouka, uvajanje sodobnih Sveta za šolstvo LRS tov. Vladko Majhen. metod in oblik pouka itd. pa Objavljamo poročilo tovariša Cahuka, spodaj pa še raz- sploh niso kazali tendence pora- pravo Vladka Majhna. Republiški odbor ugotavlja, da je izvajanje temeljnega Zako- sklade v glavnem le sredstva la sta, čeprav bi z uvajanjem šolske reforme bil to normalen in V tekočem letu se stekajo v pozitiven pojav. Sedaj smo prišli v tisto ob- oa o finansiranju šolstva prišlo so bila predvidena v občinskih dob j e, ko moramo narediti od- ttfzss&szsz znanstvenih delavcev v obdobje, kon o finanShi šoMva To se ^"vČl , ‘ maVoimainn nnsve- ko ° finansiranju šolstva. 1 o se kujejo, da bo treba vložiti velike ko se morajo maksimalno posve pravj da imajo vzgojno-izobraze- napore za njegov napredek če titi temu vprašanju ter zaintere- , __ raznolaso napore za njegov napreaea, us sirati tudi ostale družbeno-poli- ^dstvaT v hsti višini totfC da bomo usposabljali ka- tične Činitelje, predvsem pa ob- sr.edstva. le v tisti višim^ kot ^ dre za moderno industrijo m so- činske sindikalne svete, da jim pri tem pomagajo. Zakonu o fi- ^ ^ ^ _^___ nansiranju šolstva je s formalno- jg^o trdimo, da se je relativno jih imela v preteklem letu, in dobne Upravljalce, ki jih zahte-zato se njihov materialni položaj Va na| družbeni gospodarski raz-v ničemer ni izboljšal, pač pa voj pravne strani v glavnem povsod poslabšaL na porast cen, zadoščeno, s tem, da so ustanov- materialov in storitvam.) Abso-Ijeni skladi za finansiranje šol- [utrd znes'Ki za potrebe šolstva so stva imenovani upravni odbori se v komunah sicer nekoliko po-skladov m so začeli s svojim po- vežali )Vendar le za tiste vsote, slovanjem. S tem so politično- go na osnovi zveznih pred-teritonalne enote zadostile zah te- pisov na rajun povečanja oseb-vam 76. člena Zakona o fmansi- n-b prejemkov. Niso pa porastla ranju šolstva. sredstva v skladu s porastom Vsebinska plat izvajanja zakona pa je dokaj različna. Po- ADMINISTRATIVNO VMEŠAVANJE V UPRAVLJANJE VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH ZAVODOV ŠKODUJE Temeljni Zakon o finansiranju šolstva nam je že prinesel . . , , . ____„ nekatere pozitivne rezultate, pa SuiSga dohifta. so g^&lVSo^ » M* »mostotoo jmMuh mMMMMmm terih komunah, kot so n. pr Pi- rak med osebnuni in materialnimi j^Lle osnovno de- ran, Jesenice m še v nekaterih izdatki. Osebni izdatki so se v j t pred tem so šele težim drugih, so toliko naprej, da jim zadnjem času sicer nekoliko dvig- * do kar so nujno ™ na = svetih in »po- ^ iepr„ „ v Resolucija o otroškem varstvu postavlja skrh za najmlajše pred normalno in avtomatično preko bliških predpisov, čeprav so še okvoru cei0tnega nroračuna Pri vedno zelo zaostali za osebnimi u^n;,„ ki 'c nas vse, banke. EKONOMSKA OSAMOSVOJITEV SOL hranile toliko sredstev, da bi si najnujnejše nabavile, ker jim, je administrativni aparat to enostavno preprečil. Kljub temu pa sedaj še težko govorimo o nekem samostojnem gospodarjenju s sredstvi, ker so le-ta minimalna In za točno vnaprej določene potrebe. Miselnost nekaterih refe- nastopila določena dezorientaci x -i j in Naš tisk ie dokaz da bi mo- rentov oziroma finančnikov, da ja. ms tisk je dokaz, da m mo- ^ majhnih sredstev še Dejstvo je, je dejal tovariš __jhen, da je novi sistem fi- ■*-” • ^ , ------------j----- . - . iSisi ISKsh = s s nnrstva, pomagajo pa naj tudi ta- postale samostojne, kot samo- dohodka šoli. Doslej pa s to da bo prosvetni delavec stimu- direktnem nasprotju s tistim, da z boljšo proizvodnostjo stojno opravljajo svoje naloge v stvarjo v občinskih merilih Š'e liran za to, da bo otrokom po- kar hočemo. Treba je videti 101)0 za re- družbi. Če izhaiamo iz tega niso začeli. Povsod čakajo, kaj sredoval čimveč. Dejansko bi ga probleme tam, kjer so. Z neka- v komuni, koncepta, kaj pomeni zakon o bo nastalo v občinah, tam pa ne plačevali po tem, koliko učnega terimi družbenimi stremljenji bi se raae lenuence se P"^: ciie v ko- finansiranju šolstva? Treba je more nič nastati, ker mora vse programa je spravil v otroško se m0rali naši prosvetni delavci ln cije v ko-_ •________ • t. ^.ne b^° v celotl °Cajo večanje proizvodnosti. zaeenjamo na ekonomski način zvezne predpise. Zvezni predpis je ostati pri tem, da bi nekoga £la Vrsto pedagoških vprašanj (Dal:ie na 2' strani) Posebno skrb naj posvečajo izračunavati, koliko sredstev po- bo govoril samo o delovnih raz- ščitila uradniška skupina, zraven i._ -I—f--------—»- ^roškemu varstvu ljudski odbo- trebuje ta družbena služba, ko- merjih. Glede osebnih dohodkov, pa morda še nadzornikova oce- • Njihova naloga jo, da ugotav- Lko mora naša družba iz nacio- na katere so prosvetni delavci na. Ako hočemo ocenjevati ob- Wo potrebe z analizami, ki naj nalnega dohodka izdvojiti sred- v okviru komune upravičeni, pa jektivno, moramo imeti znanstve- Osnovni ne gre pretiravati. Zahtevati mo- na merila. Če teh n’ dohodek ramo realne in stimulativne od- ocene lahko dokaj Osebni dohodek prosvetnega pa se mora računati po , izdelajo strokovne službe v stev za izobraževanje." Osnovni ne gre pretiravati. Zahtevati mo- Ocini, na temelju dejanskih po- namen je torej, da dohodek ramo realne in stimulativne od- *eb pa zagotavljajo sredstva za ustanovam, ki to izobraževanje noše, tako da bodo prosvetni de- Osebn Jjzvoj vseh oblik otroškega var- opravljajo, tisti dohodek, ki ga lavci ostali v tej službi. Upošte- kadra x ^ - Jf2 v stanovanjskih skupnostih, je družba doslej dajala po pro- vati moramo pri tem notranje znanju učencev. Komuna je tista, edagoške, zdravstvene in social- računskih merilih, sprostimo in zakonitosti razvoja komune, kaj ki osebni dohodek izravnava in e službe v komuni naj nudijo preidemo na ekonomska merila, šola pomeni, kakšen naj bi bil ki naj tudi reče, kolikšen naj 'nrstvenim ustanovam strokovno Če zdaj to obrnemo na občino, dohodek, da bi bil učitelj stimu- 1)9 dohodek za ustvarjeno zna-fQmoč pri urejanju pogojev in lahko rečemo, da občina išče z liran itd. nje. Komuna lahko j113! ^Pozabljanju kadrov. raznimi instrumenti, koliko ta- tt t i -• . , , kodo dohodki prosvetnih^ delav- b Otroško varstvo naj se razvija, ka dejavnost stane. Računali 0 • ^ razumemo čovo cev ln taksni — pac v pn- * Najrazličnejših oblikah. Pri tem smo, da ta sredstva ne bodo iz- stroških kl bi' iih la- riila'V ?stahml. os,ebl?lmi d°- Počajo potrebe in razmere oko- ražena v absolutnih vsotah, tem- x .. , j .. hodki. Predvsem je treba upo- v katerih žive otroci, pobuda več v odstotkih. Kaj pomeni to? racunavali; toda kategorizacija stevati znanje ucenca vse dru-J} Pomoč staršev. Nekatere pre- Kot pravi zakon, bodo sredstva, je pravzaprav neka tehnika, ki go je iskanje stranskih vrat. Tu-?T0*te oblike varstva materialno izražena v odstotkih, naraščala, naj jo ima sklad. Nerodna so di v industriji se ne vprašujejo, £ls° zahtevne, omogočajo pa, da kolikor se bo nacionalni doho- merila po organizacijskih nače- kakšni so pogoji dela, koliko se bo treba znanstveno rešiti, fle pa tako vulgarno in statistično. Obveščamo bralce, da prinaša kot se to zdaj dogaja. Na vzgoj- izredna številka Glasila DEM ce-ne probleme bomo morali gledati lotno gradivo z vseh posveto-na merila, če ten nimamo^ so g sodoblle znanstvene plati, je vanj ob Tednu otroka in resolu-J razuene. /»oTtItma*'!! at*n ttot zaključil tovariš Majhen. cijo o otroškem varstvu. »Jkegnemo v varstvo več otrok, dek dvignil. Le tak odstotek lih. Mislim, da enorazredmea m kdo pripravlja m podobno, tem-V; Pr. varstvo na igrišču, dvori- nam jamči, da bodo prihodnje ekonomsko, temveč organizacij- več - tu je izdelek ki ga pla-v otroških sobah, v raznih leto sredstva toliko večja, koli- sko merilo. Zakon predvideva, camo. Prav tako tudi ne bi .pžfcih v šolah ipd. V vse oblike kor se bo nacionalni dohodek da celotni družbeni sklad za vztrajali pri delovni obveznosti. l^stva je treba uvajati družbe- povečal. To je prva stvar, s ka- šolstvo predstavlja 100 odstotkov Dajmo na razpolago koliko ho-u0 upravljanje in tako pritegniti tero se moramo trenutno ukvar- >n da vsaka sola na osnovi svo- ce kdo zasluziti. Seveda ne sme- La-ss&jsr- tt SGT.3.P"'hi-SSit ^Pešno delo vzgojno varstvenih Pa v absolutnih vsotah. Lani so učenca n. pr. 25.000 din. Tako je pedagog sam določi svoj delov-yanov so ZtrebTi strokovno skladi začeli pozno delovati in kategorizacija le ^ pripomoček, m obseg. Začeti moramo z ele-UsP0soblieni kadri ki se usvo- 80 postavljale absolutne vendar pa v tem ni smisel zako- menti, ki so možni, z elementi, tajajo z rednim ali izrednim zneske- Tam, kjer so postavili na. Le-ta je v čistih ekonomskih ki so vsaj jasni te sprejmimo, l^dijlm v ustreZih izobraževal- zahtevo v odstotkih, ni poseb- izračunih. Moramo se posloviti pa bo proces steke Točkovanja > ustaZoZah zTZsti staršem in nih Problemov, kjer pa so na- od proračunskih meril m urad- pa so nemogoča. Slišali smo, da Nim dZavlianom ki jih prT- stoPni s proračunskimi merili, mskih skupin. Dohodek dobi so nekje za ideološko vplivanje i^Nemo k^njlin^Zh, na ietrl 80 Pa v zvezi 8 skladi nastale vsak po svojem mestu v komuni, pri pouku dobili 6 »/o To je ne-k® so'Ie^ovanIu’ Pa le tre~ težave v šoli, ne pa po tem, kar bo kaj nemogočega. Če hočemo šole dih strokovno pomoč. Druga tendenca, ki jo zasleduje- dala zveza. Vse zastarele instru- stimulirati, dajmo poudarka s j. z9ojno varstvene ustanove so mo z zakonom o finansiranju šol- mente moramo pozabiti in začeti tam, kjer bo šolsko delo doseglo j . pstojni zavodi, v katerih' ko- stva, pa je v primerjavi z druž- z novimi. Tako imamo v naših svoj^ učinek. Ta pa je v tem, 3ri * v sodelovanju z organom benimi in gospodarskimi organi- gospodarskih organizacijah ze kakšne učence bo šola dajala, “teenega upravljanja samo- zacijami. Vsaka šola bi morala plačevanje po učinku in tu je Na koncu bi še dejal, je na-odloča o delitvi dohodka v bodoče kot ekonomska enota treba iskati novih poti. Kaj pa daljeval tovariš Majhen, da so ti jT, delu in seveda tudi o delitvi izračunati svoje proizvajalne je naš učinek? Nič drugega kot problemi, če jih gledamo v naši 1(1 (delovni čas strokovnost itd.), stroške ali ceno na enega učen- učenčevo znanje. Ni važno, ko- republiki, precej težavni, da je »Naš rudnik«, linorez, delo Emila Sušnika, učenca 7. raz. Osnovne šole Toneta Okrogarja v Zagorju. I. republiška razstava otroških likovnih del je od 6. t. m. odprta v Modemi galeriji v Ljubljani. Razstavljenih je okoli 490 slik, ki so jih že prej izbrali na okrajnih in občinskih razstavah. »Otroci nam v njih prepričljivo pripovedujejo o svojem svetu, njihov izraz je pristen, edina zakonitost, ki jih je vodila, je bila resnica,, ki živi v njihovih srcih in domišljiji,« je v otvoritvenem govoru povedal tovariš Vladko Majhen, predsednik Republiškega odbora Jugoslovanskih pionirskih iger. Razstavo je v okvira Jugoslovanskih pionirskih iger in v počastitev 20. obletnice revolucije pripravila Zveza prijateljev mladine Slovenije m Društvo likovnih pedagogov. STRAN 2 PROSVETNI DELAVEC St. 16 ŠOLSTVO ZAOSTAJA ZA RAZVOJEM GOSPODARSTVA POROČILO TOVARIŠA ČAHUKA Težave pri uvajanju novega zakona o finansiranju šol v Kranju V zadnji številki lista smo Administracija in občinski (Nadaljevanje s 1. strani) omogočil samostojnost ustanove. Pri iskanju novih poti, ki bo- no zavzemati za njegovo izvaja- . _ Kajti ne moremo govoriti o neki do v začetku verjetno zelo raz- nje. Na osnovi Zakona o finarm- dob n e se fc°do zmanjšala za samostojnosti ustanove, če nam lične, bomo imeli vrsto pomanj- ranju šolstva imamo zakonite ^ z,avuiji *-------- tisti del sredstev, ki je bil name- predpisi mimo volje kolektiva di- kljivosti, kar pa še ni opravičilo možnosti za večanje sredstev in 0 spodbudnem primeru ak- svet za šolstvo se le^ stežka pri- njen za novo učno osebje na rigirajo, koliko smemo temu ali za čakanje idealnih rešitev, ki za izboljšanje osnovnih dejavno- ^vnos^ prosvetnih delavcev pi- vajata na demokratične]ši odnos osnovi razpisa in ga zaradi po- onemu za njegovo delo plačati, same po sebi nikoli ne bodo pri- sti naših ustanov. V mnogih pri- rans^e občine na področju nove- do šol kot samostojnih družbe- manjkanja učnih moči ni bilo Dohodek bi naj dejansko teme- šle. Največja napaka, ki jo sedaj merih bo to odvisno od naše ak- finansiranja šolstva. Ob tem nih zavodov, ki so organizirani mogoče dobiti. To se pravi, da ijji na izračunu, ki bi upošteval lahko zagrešimo, bo v tem, če tivnosti in če bomo dosledno za- smo ge zamiSijij. tudi v Kranju, po načelih družbene samouprave, sole ne dobijo niti realno plani- število učencev, ki se bodo iz- bomo čakali. Bojazen, če bomo htevali tudi od drugih zaintere- ^ ^emu ;nas je prisililo tudi to, Tako ni redko, da pride do čistih ranin sredstev za osebne izdatke obraževali, in razdeljene stroške šli na nov sistem, oziroma, če siranih faktorjev, da nam pri tem ^ ^ ^ skupine delegatov administrativnih odločitev od ® h*1 planirali na osnovi pla- na posameznega učenca. Na osno- bomo likvidirali z administrativ- pomagajo. Zato smatramo, kot ^ slavističnega kongresa iz juž- zgoraj, v naspp cilmh razredov). v; tosa hi šele učni kolektiv lah- no odreienim sistemom, da ne sem že omenil, da je ena izmed ., rormhiiV nHšle v Krani no družbenouDravnil — c^v_, _ ^ ---------- 7----- - - - . . ua 50 UL v*—............. odločitev od na posameznega učenca. Na osno- bomo likvidirali z administrativ- pomagajo. Zato smatramo, koi ^ slavističnega kongresa iz juž- zgoraj, v nasprotju s sklepom vi tega bi šele učni kolektiv lah- no odrejenim sistemom, da ne sem že omenil, da je ena izmed republik prišle v Kranj po družbenoupravnih organov sol Pri tem so se držali načela, da' ko odločal, kakšna in koliko uč- bomo imeli zagotovljenih niti ti- prvih ^nalog, priti eto ekonomsko nasvete> £e§ ^a so jim v Ljub- ali mimo njih, ne da hi tem or- tisti osebi, ki ni nameščena, ni nih mest je potrebnih. Prevzemal stih sredstev, ki jih snih niti ti- prvih nalog, priti do eKonomsKo nasvetej češ fin ari- h-j ,xx«/ i____________ Ideja zamenjav^ učencev-espe- delali tak program, da smo si ---— -- - ______CT„ w _ UbNUVAli nagrajevanja. Glede na to je vse- rantistov, ki pripadajo raznim ogledali Birmingham, ki je drugo ves čas bivanja, vezi oocudova- razumevanja pesamezn »S-S dosledno zavzeti za izvajan ie približati osnovam, ki ustrezajo sprejeli 19 angleških učencev iz lico do 150 km okrog Birmingha- bilo treba govoriti v narodnem tra ustanov Pred kolektivi je kon- strativnega dirigiranja nagraje- je na njihovih domovih. povsod ogledali zgodovinske za- zadostovalo sam® “ L, ga zahteva poklic vzgojit-h kretnanalo-a da za prihodnje vanja prosvetnih delavcev. Ob- 2e sama vožnja s Tnuem- nimivosti, skoraj nepregledni mu- jeve palače, westmmsterskeopa- naših bodočih rodov. Lečebo^ Pto p'anir^o’sredstva na novih enem bo pa vloga Šolskih kolek- ekspresom skozi Avstrijo, Nemči- žeji in galerije, tovarne, premo- lije vožnjo po Temzi do Green- uspeli vzbuditi zanimanje in f ekonomskih osnovah ki naj te- tivov pri gospodarjenju s sred- j0, Belgijo, vožnja z ladjo iz govniki, plantažni nasadi drevja, wicha m za ogled najveejega zi- interesirano8t naših kolektivov meijro na ceniku’ učenja za stvi postavila te kolektive v ena- Ostende do Dovra, dalje zopet ogromne njive pšenice, ovsa ne- valskega vrta na svet . drugih neposrednih družbe- učenca rri cenik nai vsebuje vse kopraven položaj s kolektivi v potovanje po Angliji skozi Lon- pregledni pašniki za črno-belo Na železniški post j j upravnih organov za fmanen stmške' brez kakršne^ koli rlz- g^podarstvu. don do sredine Anglije, da Bir- govedo in milijone ovac, pa tudi ob odhodu potočenih mnogo so z ^ šol .„ občinskih skladov^ likovarda med materialnimi in Gotovo bo pri izvajanju tega minghama, je polna novih doživ- divje, nerodovitne pokrajine na obeh straneh 1 šolstvo, bo novi zakon do. osetmimf izdatki S tem bo ko- načela tudi v naših vrstah nekaj Ijajev za otroke v starosti od 9 Kambrija so nam ostale nepo- mnogo obljub, ki se bodo gotovo syoj pozitivni smoter. [aktiv ™ vzel nase zelo odgovor- ljudi, ki se bodo raje držali seda- do 16 let pa tudi za vsakogar, ki zabne. Ogledali smo si tudi Sha- izpo nile P , , tn-K edina niih nlačilnih razredov kar ustre- si želi videti čim več sveta. kespearovo rojstno hišo v mestu V začetku avgusta je bil mm %____J— SS ka eriP gre naf rS z S njihov «itIti in men- Bili "smo gostje v novi veliki Stratford on Avon in najleoše Angliji svetovni Ingres espe-kin nezoint^iOTiranost taliteU Le-ti jim zagotavljajo moderni reformirani šoli, ki ima gledališče v tem mestu, kjer go- rantistov in tam J e naš zastop- nririzvaianiu te nriigfbo vdika edne mesečne prejemke na do- 2000 učencev in kjer opredelijo stujejo najboljše gledališke dru- nik izjavil da bo naša država ov ra zi ninred”k K le ne ločeni višini, ne da bi jih kdor dijake v tiste oddelke in razrede, žine sveta z deli tega velikega pristopila h konvenciji držav ki moremo več^oriti za večja sred- koli smel povprašati po kvaliteti ki ustrezajo njihovi inteligenčni dramatika. bodo • • Šik ‘„Jih"dei'avcev glavnih mest n«žih ; rr^ivelimi metodami poč njihovega dela. Ne smemo misli- stopnji in njihovemu zanimanju. Posebno lepo smo bili sprejeti esperanto kot obvezen tuj jezik. ,.k> P lovanje, ki ima « stva s P^vedmi, ™ J' d, co taki nrosvetni delavci Razumljivo, da ima ta šola za- od županov mest Birmingham m Baje delajo tudi na tem, da bo- (1959 je bilo v Zagrebu), prireja ev pri vse zakonite možnosti in na tej s'svojimi prejemki zadovoljni •- radi takega načina pouka najraz- Nottingham ter Stoke on Trent, doiieodvisne ^ss^LjubliTna!11 Obravnavalo bo Jf*. .1 j „„ Da si želijo zviševati nčnejše učne pripomočke, najraz- kjer so nas lepo gostih m obda- jezik kot svoj občevalni jezik . važnih vprašanj, ki danes žlv , ‘Lvet11 osnmu graditi napredek šolstva^ to ne Pač pa si stroje, ogromno vseh rili. Tu so namreč v večini socia- esperantiste čaka torej še veliko i„ So,„ i'n proavetne delavce^ Pro* „ Obl 6'Izvrill^ Upoštevajoč samo in pod istimi pogoji, kar pa za učil pa tudi sposobne strokov- listi,tu so tudi močni esperantski zanimivega dela pri nas m ru- zg0*’*,,ny*!‘'Hku|'gu„„ osnovi rrfej* , ObLO_ izvršili, upos J mšdružbeni razvoj ni sprejem- njake V tej šoli smo prisostvo- klubi in ideja bratstva m enako- god. Prav zato so zaceli na na- in razi;leJml,e aktualne problem«' ‘sn,ct vodfk ^oSsii,’ ker bi mate- Ijivo. Na take teinje je treba od- vali pri pouku zadnja dva dneva pravnosti med narodi je tu še ^ ^vnej^ pouc^ ^ rialne izdatke Planirali na osnovi ^govoriti da je nap^cW ^ b° jprav prijetno nas je ganilo, svetni delavci vedno zanimajo ^^^^^^^'refer.vTšola^v^ kategorije, ki, mimogrede rečeno možen ^ v družben^a lepo us au mea J pridana angleška pesnica- zanj in se ga učijo, saj jim pri- nov.njski skupnosti in komum« Fron »a^mldSm ^ obUzLTul e^pL^tistka pozdravila, našo naSa.^io veselje in ^ p-Oč>tavK?n, mcatem ko c. oseoi« 1.53 j „ . .. , tpxnlp rqnto si ip otrok teža Izbral skupino na zabavnem večeru in so ideje esperantistov enatre ni<< Leder Mirko. Ker bodo ' .nvf» Mtttssr«: jrssassr^srs: no?am EnSn “planiAn" in pT^dvrnltToT začrtane poti, ki Naša skupina je bila deležna je široko odprto za lepb sožitje drnici, ki je v Londonu spremo- bodo ^ = piS"%lS EirSem! ^ ^ £ S^e?a ^ ^ Medmestno nssveto'/^5 prosvetnih detesvsov V dneh 16. in 1?. t. m. bo tradicionalni skromnosti in Pa sivnem malodušju spodobne vs lej in povsod priboriti svoji^ ustanovam in članom mesto, ,fl v H“V- IV. KONGRES ZVEZE DELO PEDAGOŠKE SEKCIJE v’ T:' ]Qnp^\/ AI? HIVA P ¥W V kongresu Zveze slavističnih društev ■■L- -—-iL K—y Ji. —A V JTjL fl fl. V WL J ¥ šolska reforma, ki je zajela del hkrati z obravnavo jezika ter večji obseg literarna zgodovini zgodovina vse stopnje šol od osemletne daje večji pomen ustnemu in pi- in normativna deskriptivna slov- Po sklepu Zveze društev arhi- bliških društev ali ustanov. Zelo dovinske in kulturne znamenito- osnovne do univerze, ter težnja, smenemu izražanju učencev, pred- niča, ob strani pa so ostali je bila tudi razstava sti Slovenije. Udeleženci ekskur- da vskladimo šolo z družbenim lagal, da je treba reformirati štu- estetika, sociologija, psihologija varjev FLRJ je pripadla naloga, zanimiva da organizira IV. zvezni kongres arhivskih tehničnih pripomočkov zij so spoznali Pokljuko in Vint- napredkom in življenjem, je da-' dij književnosti in jezika na na- ustvarjanja, metodika in obrav- arhivarjev slovenskemu arhiv- v režiji mariborske tovarne Pri- gar. Vrbo, Begunje, Drago in la poseben poudarek delu peda- ših fakultetah z uvedbo novih nava književnih del, do najno- skemu društvu. Kongres, ki se ga mat. V razgovoru med zastopni- Kropo, kjer je bil nastop bohinj- goške sekcije. ZSD je organizira- kolegijev in seminarjev za stili- vejšega časa tudi stilistika. Ločile udeležilo 210 arhivarjev iz kom podjetja in direktorji arhiv- ske folklorne skupine, ter na la pedagoška predavanja s sode- stiko in kulturo govora. tev jezikovnega pouka od obrav- vseh delov Jugoslavije, je bil na skih ustanov so bile podane ko- dvodnevni ekskurziji Vršič, Log lovanjem Zveznega zavoda za Tudi Stgne Mihelič iz Ljubija- nave književnosti onemogoča ne je v referatu o usposabljanju globljo analizo dela. nujno je, da tri diplomantov slavistov za peda- delo obravnavamo kot celoto. gič in pozdravil navzoče pred- razstavo »Piran skozi stoletja«; Predjamski grad. ' ^avne peumeme: forme tfekuSem “J te- centuacbe "a L Izkušnje m predlogi ob sol- w spmp.stra nsiho- nosti je Džordže Zivanovič iz Beo- ne pozna Bledu od 28. do vključno 30. sep- ristne pobude za izboljšanje ar- pod Mangrtom, Novo Gorico, Li- napredek šolstva v Beogradu, tembra. V imenu Zveze ga je hivske opreme pri nas. V Piranu pico, Socerb, Portorož, Piran, Ko- nPfPrati ru-u-nimairnii otvoril predsednik Edib Hasana- je tamošnja arhivarka pripravila per ter Postojnsko jamo oziroma nmhl • eip in nrv/rirnvil nnVTT^O w.T>i.T*a,n glavne P ro Dietne. stavnike oblasti in znanstvenih opozorila je na najvažnejše mo-ustanov oziroma društev. Po opozorila je na najvažnejše mo- Konei™ ip tako v strokovnem , • L “ • ^ - ko: obvezno dva semestra psiho- nosti je Džordže Zivanovič mente v zgodovini tega znameni- , Kon§rGS 1? “ko v strokovnem skl reformi m novih učnih nacr- ^ mentorstvo pred grada dejalvda učltel;l’ k*. n ta LS LRS in v imenu Sveta za strost in znanost LRS dr. Joža Vilfan, v imenu OLO Kranj podpredsed- SSithir^’ nekateri zelo pereči “X Siž” ^ ioSoPSSLadStvo je P^flemi arhivske službe’ nave- 3. Učbeniki in učila. _______ _______ __________ ne mo- praktičnim pedagoškim izpitom, re učencem v pravi luči prikazati .. ,_____ in umetniške vrednosti literarnega dela. La plenarnem zasedanju je učitelj mora občutiti umetniško kva-Jože Šifrer z Jesenic v referatu uteto besedila in to prenesti na di-O seminarskih metodah dela pri jake. Učiteljeva razlaga zlasti pa branje mora ustrezati umetniškim po- Jugoslavije tajnik tov. Djordje stom iz bratskih republik poka-Grubač in v imenu Društva mu- zalo pokrajinske lepote ter zgo- ; r»v, J»L„ vT™: „ g* »* *“« 'šunko BvonM In Zagr.ba Ja »»ku natartničlne v gimnanij! «■ no Zvene ****» Oračev v« ekakurn,, v J&V * SSS^g nealcev Slovenije tov. Milan Bre- ' ' ' M'S’ ^SnhkSSi Scer ^ prlvl zovar. Kongresu so prisostvovali še predstavnik Sveta za kulturo in prosveto LR Makedonije tov. Trajan Bavtirovski, zastopnik SAZU — glavni tajnik univ. prof. dr. Milko Kos in zastopnik Zgodovinskega društva za Slovenijo docent dr. Vasilij Melik. Delovni program kongesa je bil posvečen 20-letniei vstaje jugoslovanskih narodov. V slavnostnem referatu, ki je bil na programu 28. septembra, je major Miloš Krstič podal pregled dokumentarnega gradiva za zgodovino narodnoosvobodilne borbe. Naslednjega dne so referenti obravnavali fonde socialistične Jugoslavije. Radmila Mirčič iz Državnega arhiva FLRJ je refe-rirala o fondih zveznega pomena, kolektiv Državnega arhiva LR Hrvatske v Zagrebu o fondih republiškega pomena, Jože Žontar ‘z Državnega arhiva LR Slove-nije pa o fondih lokalnega polena torej o arhivskem gradivu, ki nastaja pri okrajnih in "občin-skih ljudskih odborih. Referenti se dotaknili predvsem vpra-“nja ohranjenosti, urejenosti in evidence arhivskega gradiva in Problema skartiranja. Emil Voj- ^ icuhuzm, icu povič iz Državnega arhiva v Su- Podpredsednik Izvršnega sveta LRS dr. Joža Vilfan pozdravlja IV. kongres Zveze društev arhivarjev ~~ Tar v*__ -v—:-----------» o*<-» u5io rP-'Tnr,n /v\ ^ x v , sodobne in kulturne problematike. Osnove novega učnega načrta Motivsko ^ tematsko ustrezna likov. betici je prispeval referat o go- FLRJ; v delovnem predsedstvu kongresa sta bila tudi predsednik Zveze Edib Hasanagič (X) in tajnik Zveze zgodovinskih društev Jugoslavije Djordje Grubač (+) Bajič iz Novega Sada je poudaril, da je uvajanje v knjizev- erta za gimnazije, ki poudarja - -ca-hrif-rn živlieniu nouk nost neločljivo povezano z ooravna- umetniško vrednotenje književnih -1 .v.t. . . ^, ,3 Jri-iri vo teksta- ^ donro poznavanje llte- matermscine sicer izgubil pnvi- farnega dela in njegova vsestranska ligirani značaj, ima pa velik ooravnava vodi k literarnozgoaovm- ,rT_U,, „„ cofp+cifi in etični hi literarnoteoretični obravnavi, vpliv na bodoči estetski m eucm Ucitelj knjl2evnostl> kl je posredni* profil izobrpzujocega se človeka. meu literarnim delom in bralcem, V delu naših slavistov je premalo ima zantevno nalogo: biti mora do-nmriVi metrvl dela nnuk ie še bro podkovan, nacitan, občutiti in novih metod dela, POUK J aožlvijati mora aeio, znati mora vo- veckrat verbalisticen. Slavist naj Qltl ai-iake po dooro premišljenem svoj predmet zavestno približa načrtu in z učinkovito usmerjeno be-učencem, pouk naj bo bolj živ- sed°. li en iški in zanimiv boli sodoben ° pomenu obravnavanja ljudske ijenjsK! m zanimiv, doij soaom.n pesm. v srednjlh solah je gOVorii vu- kot historičen, problemski in mi- K0J,lan Djakovic iz Beograda. Zavze- selno dovolj zaposlujoc. S serni- mal se je za ponovno uvedbo ijudske- namkim delom nai slavist Pri- 8a slovstva v prvi razred gimnazije, narsKim delom naj siaviM, P saj prav z ljucisko poezijo vseh brat. pravi ja na delovne metode pn SKm jiarodov preidemo republiško diplomski naiogi. Skrb za jezikov- omejenost. no izražanje naj ne bi bila zgolj Marija Jamar iz Ljubljane je ugo- skrh .slavista ampak vse sin. raz- toviia, da obravnavamo v osnovni skrb slavista, ampak vsega i ^ predvsem deia niiadinsidh pisa- rednega učiteljskega zbora, da- teijeVi na pedagoških akademijah, ključni izpit naj obsega tudi ma- učiteljiščih in vzgojiteljskih šolah pa terinščino ali vsaj jezikovni del moramo dijakom posredovati idejni, ..v coi vonj J družbeni, zgodovinski m estetski raztega predmeta. VOj mladinske književnosti, literature Danilo Sikimič iz Sarajeva je 0 tem pa skoraj nimamo. Nakazala ob analizi stanja na strokovnih je idejni razvoj^ slovenske mladinske v . . J književnosti. OD skopi analizi posa- solah predlagal, naj se da mate- mezn^-1 obdobij od šolskih in poucno-rinščini na strokovnih šolah ena- nabožnih knjig mimo borbene Lev-ko mesto kot strokovnim pred- stikove mladinske književnosti in psi-, hološke analize Cankarjevega otroka metom. ^ d0 otroka borca za lepši svet v so- Dr. Miroslav Babovič iz Beo- ciobni književnosti je zaključila, da grada je poročal o položaju ru- je mladinska književnost še bolj kot J druga književnost podoba življenja v šeme v naših solah, ki naj ima dolodem dobi, v kateri se bije boj po pravilih sekretariata za pro- med silami napredka In silami mrač-sveto in kulturo zveznega izvrš- njaštva. npoa ovpta 7 nnelpščino kot iezi- Geza Kikič je v referatu O čitan-nega sveta z anSlescmo kol jezi ^ ^ pnročniklh nakazal>da morajo koma izrazito svetovnega znaca sodobna berila vsebovati predvsem ja prednost pred francoskim in sodobne literarne tekste, tekste iz narodnoosvobodilne vojne ter iz naše sPodarskih arhivih v Jugoslaviji. Program kongresa je bil torej v Celoti posvečen problemom, ki lih stavi j a pred arhivarje delo na najnovejšem arhivskem gradivu. Društvo arhivarjev LR Slovenije je s pomočjo arhivskih usta- hpv dopolnilo delovni program Hkrati s pravilnikom o oce- Najočitneje se je pokazal tak J^igresa z zanimivimi razstava- njevanju prosvetnih delavcev je nesmiselni kriterij, ko so na viš- čudil, ko bi lepega dne kak re-Inštitut za zgodovino delav- bilo uvedeno tudi izredno napre- jem mestu zavrnili predlog za iz- ferent točno po črki priznal na-5'ega gibanja na Slovenskem je dovanje. Doslej je spodbudna redno napredovanje, čeprav so predovanje samo ob treh popol- IZREDNO NAPREDOVANJE O jezikovnem pouku V osemlet- na oprema naj bo res umetniška. Za ni osnovni šoli, ki zahteva, da učitelje so potrebni posebni priroč-. ,. . , ..... mki z metodskimi napotki, se osvobodi otrokovo izražanje, . . . • i c-a- i. m> •_ Možnosti, ki jih dajejo slavistu pa se je lotil stjepko lezaK iz avdiovizualna sredstva, da prestavi občutka zapostavljenosti. ugotavljal, da sta pri poučevanju S. Kotnik jezika in književnosti zavzeli naj- Zagreba in nakazoval načine, ka- dijake v drugo sredino, drug čas, da ko cnrnstiti učenca da bo v šoli ustvari- atmosfero za analizo dela, da ko sprostiti ucenca, oa jlm pribiiža živo pesnikovo oziroma čehiu členov in nič se ne bi za- spregoVOnl s praV tak° lahkoto pisateljevo besedo, je praktično pri-cenju Členov, in niC se ne bi za ko^. Jg^ kazal Hrvoje Juračič iz Zagreba. /Otit I lrs\ kot le&rv/rvrf/o kskoko Ir/o l^ v*/o j; . , - • O pouku slovnice, O Vlogi po- Izjava predsednika dr. Bratka uka materinskega jezika ter o Krefta ob zaključku slavističnega „„ . . ......___ _____ ________________ __ r___________________________________ ' r _ to HoJint+lv-m,, nri kongresa, da je znanost, zaprta med »Hredil razstavo »V letu vstaje uredba merila samo v prihod- bili pogoji glede ocen in števila noma enakih zaporednih ocenah, r^nku <5, govorili Mi- sredn^šSkh^os-m- v Sloveniji 1941"; na 15 panojih n ost, letos pa je nekoliko spre- službenih let izpolnjeni, le da je zavrnil pa kandidata, ki bi imel , ■ , Sarajeva dr. Sre- letkah ne prenesejo med dijake m bili s fotokopijami dokumen- menjena prvič prišla že tudi do med slednjimi bilo nekaj let ho- morebiti vmes kako višjo. Zato , J , ■ - , 7 u Bor- tako v življenje, ter velika udeležba todk- mt0ddojaKPS PrattiČne ?ljaVe- kPri itemriPa S8 n°rarne ZaP0SlltVe- bi b^°-kprav’ da Se °b ira3anjU rRafovic iz1ZTitoggradaa ^ uogodki m aeio KFo med 25. je tu in tam pokazalo, da je Med ocenama »se odlikuje" in pravilnika ponovno zamislijo pri- Tvrtko Cubelič iz Zagreba je goške sekcije potrebno in zaželeno,, hiarcem in 6. aprilom 1941, na- marsikaj v njej manj spodbudno, „se posebno odlikuje" je seveda stojni organi in pa naš sindikat, rpfprntu Metodika jezikovnega če hočemo vskiaditi pouk s sodobni- i”1oku‘,aci‘a ““)« •“•».j«^ r“loS •» n”lk<1*1 Brav ?• r,~bi "»•>*;”,™'‘ yg»taKSS.’SfS3S sassrVMsssjsr- Slovenije, razkosanje Slovenije in Tako je ze določilo o potreb- velik, zato je gotovo dobro ločiti, izrodila v izvor nezadovoljstva ^ in avtonomno uč,no področje m. okupacijski ukrepi, zapira- nem delovnem stažu — sedem Toda tega ne bi smeli z neenako- ™ ^ n^e in izseljevanje Slovencev, službenih let pri oceni »se odli- praVnim določilom o stažu, tem-hstanovitev Osvobodilne fronte, kuje« in pet pri oceni »se poseb- vese posebno odlikuje« francoskih kranjska folklora, kraški jastreb), pj.vo jgto na vsem obširnem pod-episkopskih predvajanjih diapozitivov in slik, daljših izletih Francoski prosvetni delavci v Sloveniji ročju sploh niso dali nikomur. Primer kaže, do kakih i0 v Slovenijo 30 Prosvetnih delavcev, ki so se z dovoljenjem šolskega odbora in llc. gvnateljice šole nastanili v šol- (obisk narodnega in šolskega mu- ^budnih ^ikitev lahko pri-J? v Polhovem Or.dco, ze,. ^ pri formlietKrnem Mm.- ogled Bleda) so v tako kratkem koder so delali izlete po oko-Obisk je organiziral pod fir- DIASON (mednarodni klub, času spoznali precej lepot sloven-e,1 ima nalogo spoznavati svoje ske zemlje. /pne s kulturo, folkloro, običaji, Z namenom boljšega medse-. Radami, zgodovino in zemlje- bojnega spoznavanja so Francozi Msorn vseh narodov' in dežel, ka- priredili domačinom lep kulturni ter0 AClllag, šolski inšpektor (inspec ieur v Pouk matematike v obvezni šoli III. del __ _____ . Kot nadaljevanje obravnavanja obiščejo) tov. Roger Ueber- večer s petjem francoskih narod- metodičnih problemov na področju š, šolski inšpektor (inspec- nih pesmi, kjer so sodelovali pouka matematike v obvezni šoli je * «SrM*SS3SS = ^uPme teh prosvetnih delavcev zali lepoto svoje domovine, morja Je s vprašanji in metodič- ^ili iz raznih krajev Francije in mest. .. __ mmi prijemi pri obravnavanju račun- faris, Dijon, Marignac, Reims, Ravnateljstvo šole si je veli- sklh operacij na osnovni šoli. Pose- »ampen _ La Reunion, Chambery, ko prizadevalo, da je gostom pri- ben poudarek je na gradivu, ki ga ua Rochette Toulouse, Epemay pravilo čim udobnejše bivanje, uvaja učni načrt reformirane osnov- Ena tovarišica je bila iz Bel- Turistični _ dom pa je poskrbel za “o oriročnlk t Visoka šola za politične vede Pred dnevi so v Ljubljani slovesno odprli visoko šolo za politične vede, najvišjo ustanovo v sistemu znanstvenega marksistič-riega izobraževanja v Sloveniji. V prisotnosti visokih političnih predstavnikov je govoril predsednik začasnega sveta visoke šole za politične vede France Ferovšek in med drugim dejal: >*Visoka šola za politične vede izpolnjuje vrzel v sistemu našega šolstva, saj omogoča sistematično proučevanje in pedagoško delo na področju, ki je za nadaljnji družbeni razvoj pri nas čedalje bolj pomembno. Proučevanje političnih ved na visokošolski ravni je namreč v naših razmerah že davno postalo družbena nuja. Veda, ki proučuje zakonitosti družbenega razvoja, ki je dolžna v skladu z doseženo stopnjo razvoja proizvajalnih sil in predvidevanjem njihovega nadaljnjega razvoja preprečevati subjektivistična tolmačenja teh zakonitosti ter odpirati pot novim spoznanjem o družbenem razvoju, dobiva sedaj v našem visokošolskem sistemu z ustanovitvijo te šole ustrezno mesto. n:, tovarišica je und iz. U memoriranje, domače čtivo, -— dasi izčrpna, obrazce -pa smo predmeti enakovredni, naj bodo slovnica, domače in šolske vaje, dobili v roke zadnji trenutek pri vseh številčne in opisne oce- čitanje nepoznanega in ze obrazne. Pri končni oceni upoštevaj- navanega berila; pri spoznavanju „ * , mo učenčeve splošne zmožnosti in družbe pa: preverjanje znanja v uspehe, saj bi otrolpu s slabim po- šoli, tihe vaje in testi, zbiranje „______. ..... , Sluhom, ali takemu, ki mu risanje slikovnega in drugega gradiva. po mojem mišljenju naj se ne gre od ^ pa ^ gicer pr}za_ Za v prihodnje pa sem si poleg učitelju pusti pri opisnem oce- deven in bister, le naredili krivi- tega zamislila še »opisno« redo-njevanju svoboda do neke mere. Co, ako bi (ocenjevali) zapisali valnico, v kateri bom za vsakega in 2. razred premajhne. Na eni * * * strani se je črnilo razlivalo, če- prav Sem pisala z dobrim polnil-Znanje učencev sem redno peresom. Naslov SPRIČevalo preverjala skozi vse leto in si vse pa naj napisano samo z ma-beležila v osebno redovalnico^ V Umi ali pa samo z velikimi tiska-njej sem n. pr: imela slovenščino nimi -črkami. D. Markovič razdeljeno v rubrike: govorne Učenci osemletke v Škofji Loki so se lepo odzvali želji Kmetijskega posestva na Suhi za nabiranje krompirja na njihovih njivah. Prompirjeve površine je bilo okrog 20 ha; učenci so v lepem vremenu pobrali pridelek z njiv v svojem prostem času; pobiranje je trajalo teden dni. Te krompirjeve akcije sc je udeležilo preko 400 otrok. Vsekakor je to lepa pomoč kmetijskemu posestvu, ki nima dovolj delovne sile. Enotna Samopomoč prosvetnih delavcev ustanovljena Ob zaključku Šolskega leta 1960/61 Ijiv način kakršnim koli drugačnim Upravni in nadzorni odbor Samopomoči i. -i i o: a_;i_ jn znanstvenih Vsekakor bi bilo nujno, da bi bilo končni uspeh po aritmetičnem po- učenca predvidela po dve strani ocenjevanje po nekem enotnem stopku. y VeilKOStl trgOVSKe pole. otrani stvenih delavcev Slovenije pomembno med prosvetnimi delavci vedno nekaj Kocijančič Ivan, častni predsednik, m razdelila na oddelke po delo. Učilnica - v osnovni šoli Angele štelo in bo št,elo tudi v bodoče. " • ...... kriteriju za vso republiko. Učite- Opisna ocena naj pove, v čem R is m a 1 Melhijor, predsednik, predmetih in bom vanje Z bese- Ocepek na Trgu revolucije je bila po- Občni zbor je toplo pozdravil pred- dr. P r i j a t e 1 j Karel, podpredsednik Ijl naj bi dobili ustrezna izčrpna je učenec dober ali šibak, Št e- rvnn^nnia -nrpkn yse,n..zasef!eua» 80 Učitelji in pro- sednik profesorske Samopomoči dr. Ka- Debeljak Vojteh, tajnik, navodila (morda bi soorganizirali vilčna ocena pa stopnjo doseže- ^ v j , .c \ , ^ \ ^ fesorji, pripadniki Samopomoči od vse- rel Prijatelj, zborovalci so sprejeli Novak Jakob, Plagajnik, , . . ^ ■zrvmin v/cai n-n i __ VSCgB ŠOlSKCga leta. I OSCbej bom povsod, cla prisostvujejo združitvi prejs- pravila Samopomoči, poslovnik o po- ii a r 1 e Nikolaj, član upravnega odbora, ustrezni seminarji). ...pisna ocena , f _ J ^ 1 ^ x. imela tudi rubriko za splošno dveh Samopomoči v enotno tova- smrtninskem skladu in o dajanju brez- Černut Janko, član upr. odbora, meri in izraža: koliko 1«* učrii dokler se ljudje na nov način nf,„nn riško, socialno-humano ustanovo. Sa- obrestnih posojil; s posebnim prizna- Kapus Franc, član upr. odbora, Predmet prispeval otrokovi izo- ^ “ ' * 4 * n« ™ T odZn ‘ braženosti, splošni življenjski p * je zboru prisostvoval^tov. Geza Ca- ne Samopomoči najboljšega imjatelja, Ambrožič Josip, predsednik spoznavni razvitosti: koliko je učni Tudi splošna ocena naj bi Za vsak ocenjevalni list sem fj £ TcSf. G^i^nko, podpredsednik predmet realiziral svoje specifič- ostala. Pri opisni oceni določene- porabila od časa, ko sem začela cev Slovenije, ki je zaželel Samopo- svojo pravno osnovo. Samopomoč bo nadzornega odbora, upr. odb., nad- ne naloge ki jih ima V osnovni Pre^meta opišemo zapažanja,- delati po lastnem zbranem gradi- *l,-Si?e*10V^iin “"“‘j1 iskala obliko za^ ie^ uspešnejše stike ife Vrhovnik Franc, član nadz. odbora, šoli, in koliko je učni predmet zadostil nalogam določene učne vsebujejo. Splošna ocena pa je in pol. Za 43 učencev torej pre- 3eiavcev_ v Sloveniji. šoli, in koliko je učni predmet za"- “s^kMih^nekaferi 1 pSS tevXnap£o, Svprečno° Turo mfS8 Snlošna ocena na te in nol. Za 43 učencev tnrei nre- delavcev v Sloveniji. Zlasti naj bi bil Koče na irosto razoletena no vser stopnje. Mislim pa, da je poleg . navedenega glavni namen opisnega ocenjevanja tudi ta, da staršem in učencem pakaže, kje naj se otrok v prihodnje bolj poprime, da bo svoj uspeh izboljšal. Vsekakor učitelj lažje bolj realno opiše učenčev uspeh in vedenje z več stavki kot s skromno suhoparno številko, ki silno malo pove. Vemo tudi, da so nekateri starši pri spričevalih precej nekritični. Pogosto mislijo, da je lep zvezek že znak visokega strokovnega znanja ipd. Pri opisnem ocenjevanju mora zato učitelj otroke temeljito poznati, ne da bi z nepremišljenim pisanjem delali krivic. Pri takem ocenjevanju bo imel vsekakor lažje delo učitelj, ki uči iste učence-več let Opisna ocena naj bi bila po Jubilant Mira Kraker „ naj w mi go«, na gosti razpletena po vsej V ItSidll odziv mlajše generacije cim krepkejši, ožji domovini. Stvar je namreč v tem, v Braslovčah so pred kratkim po-Dnevm red občnega zbora ni bil da s številom 3132 članov, kolikor jih častili 20-ietnico ljudske revolucije S neobičajen, a je bil izredno bogat in šteje Samopomoč sedaj, število ne sme celotedenskim programom. Vse njiho- pester. i redvsem je ugotovil, cla je biti zaključeno. Prav obratno: Samo- ve priretiitve si je ogledalo nad tri samopomoč človekoljubna organizacija pomoč naj postane pridobitev najšir- tlS0Č 1;jUdi kar je za razmeroma rnaj- .T"'0 I1. Predstavljamo tovariša, to- šega kroga učiteljev in profesorjev in hen razveseljivo. Nimam narne- v b‘,st“ ob s‘rani- T01?8 znanstvenih delavcev nasploh. Za vsak nt); da bi opisoval posamezne kultur- Ž ; . stran, ostaja smrtni primer vplača član 20 dm po- ne prSreditve tedna. Postal sem po- beno mesto je imela na Raki pri Kr- uejstvo, cia je današnja posmrtnimi smrtmna pa se izplača takoj, pred po- 70rpn n;, nekai drueeea škem, nato pa v Leskovcu, kjer jo je 58 000 din, torej znesek, ki ga bo še kopom pokojnika. Enotna Samopomoč je zoren ““ aru®e§a- zadela nemška okupacija. Njen mož, nar tako točen računar na ta'ko neobČut- sklenila sprejeti tudi sklepe, da bo oču- , . - r0 preden učitelj in vnet telovadec, je --------------------------------------------- vano tisto članstvo, ki vstopa v mla- prosvetli0 _ društvo jz Braslovč poya; kmalu umrl, ji je zapustil hčerko Deso, Ob zaključku kulturnega tedna 3® s katero je zbežala pred Nemci v Ljubljano, ker ji je grozil zapor. Kot kon-traktualna učiteljica je bila nameščena v Adlešičili v Beli krajini, kjer se je hitro in dobro uživela v okolico, otro- ke in ljudi in ima nanje še sedaj pra ~ Folho UsJCHiGvimo počitniški dom za prosvetne delavce dostnih letih. Posebna skrb bo posve- na sPreJem vse bivše prosveti1^ čena skladu za brezobrestna posojila, deiavce m se jim za delo v tem kraj« Naj pride volja do socialne pomoči zahvalilo, tudi v tej obliki do izraza. Vsak član Lepo je človeku ob zavesti, Samopomoči naj vplača prostovoljno gleda mlade ljudi,x ki niso poza’"’ ak in dosežena bo vsota, ki bo svojih učiteljev. Ko se --— vsota, ki bo svojih učiteljev. Ko se je v im#?- dala upravnemu odboru široko možnost, vseh bivših prosvetnih dtfltfVUevv1* lepe spomine. Od tu je prišla v Polhov Pod tem naslovom smo čitali v da nudi prosilcem brezobrestno poso- hvalil tovariš Ljubo Žnuderl,. je & Gradec, kjer je delala zelo aktivno kot PD od 27. septembra poziv prosvet- jilo. Ob prenehanju članstva se denar vek, ki je poudarjal, da so sejalci a vnet pristaš OF med vso vojno in po nim delavcem, da si osnujejo svoj vplačniku vrne. Znesek 1000 din naj bno posejali seme. več kot teht--osvčboditvi. Sodelovala je pri ustanav- počitniški dom. K temu bi rad pove- volaea član — ako nc gre drugače — v Kaj hočem s tem reči? Zdi se mi, lian ju naše oblasti in društev (v naro- dal tole: obrokih, v dveh letih. je v marsičem odvisno od učitelj*; dnoosvobodilnem odboru, AFŽ, pionir- Težko bi bilo koga prepričati, da Samopomoč predstavlja danes moč- kako je vzgajal mladino, kako ji « ski organizaciji, mitingih, proslavah in ob obilici raznih počitniških domov no organizacijo, ki ji je v prvi vrsti vcepljal hvaležnost ao starejših kasneje pri prosvetnih društvih, ureje- naši jadranski obali prosvetnim namen, pomagati hitro in brez cere- kako ji je posredoval vse tiste eS ^ vanju in sodelovanju pri ljudski knjiž- delavcem tak dom ni potreben. Z monii svojcem tačas, ko je smrt v ske vrednote, ki oi jih vsak nh niči itd. njim se ponaša vsako količkaj po- hiši ’ v drugi vrsti pa nudi članstvu človek moral imeti in ki se kaZ^ Ko ji je bila v septembru 1949 na- ^nembno podjetje ali ustanova. Svoj ge ’za življenja brezobrestno posojilo, tudi v takih dogodkih, kot je bil ložena še dolžnost ravnatelia nižje cim- čas’ ko ^ letovanje ob morju ni Mio kadar gre za bolezni ali za nakup nuj- deijski. ... .. ^ nazii* »e ptpolnoina iSu" tako množično, so si ustvarili sloven- nih gSspodinjskih potrebščin & po- Se eno vprašanje je. ki ga želU» letošnjem šolskem leta doživlja ' p/fvatnTživHenl“Tol« rovba“ skl utitelji svojo P^tnlSko kolonijo dobnega ta načeti. Oelavrf neke tovarne, ki mojem mnenju taka, da bi poka- tov. Mira Kraker ravnateljica psemlet- teljskih poslov še sedaj poučuje slo- S? ^°m Povsem jasno je, da. se bo posmrt- Bečani večer«. ročne^re iP’ . , , . j. t-j, ke v Polhovem Gradcu, štiri jubileje venščino in vodi literarno orioovedno £>aški Slatini. Danes ju ni več, pac nma lahko se dalje dvignila ob istem mejo na svečani večerji ročne ur zala ucenca kot individuum, ne sicer; J. oktobra 1961 ima 40-letnico in dopisno udejstvovanje 'učencev. Iz- pa zadeheriio na počitniške domove prispevku, ako se bodo prosvetni de- kar je se več vredno , tisti ^ Šablona. Pri tem predvsem šolskega dela in 20-letnico službovanja venšolsko deluje v občinskem svetu ®tan£vskr^ tovarišev iz Srbije in Hr- lavci zavedali te skupnosti in pri- .Szave- v Polhovem Gradcu, v septembru je Svobod, v KUD, kjer je režirala in vo- Y.atske- Slovenski učitelji m profesor- stopali. set let ze pripadniki podjetja, zav 10 i«+ rvrU-ar im r. ,rr,ri c+v n So. j : i. -L x ; I. J _ A . , •; •ii moralo trkati na dobro voiio in . in tli?« nnvPTTP.ni- da.io se svojih pravic m dolžnosti tisoča pa mislim. bi opisne ocene he . - potekalo 12 let, odkar ima vodstvo so- diia nešteto iirerJ prireditev in nro- ^ morajo trkati na dobro voljo in Samopomoč vabi in kliče poverjeni- uaju ov, ... ------ .tv bile take, kot jih imajo nekatere le, v maju 1962 pa bo dopolnila 60 let slav. Od ustanovitve Prešernove riruž- uvidevnost izvenšolskih ustanov In kei v vseh -Bindikalnih podružnicah. Toda ne samo to. Vedo, da kol • ................. — - - o. v,„ao-.o .. o ■' - — --Stankih svojih po- V. D. Ob 60-letnici Janka Knapiča NEBO V OKTOBRU š£|£ ¥ jrisS^S sE Svšas i&njsss sednik učiteljskega sindikata. Je še v Taka armada že lahivO potrebna pojasnila, upravnem odboru RK, v nadzornem od- P°stavl h61, Že -V boru Partizan, v koordinacijskem odbo- ^ Primeru ne bl nasl1 drugod pri-ru za letovanje itd. J mernega razumevanja , ... , v , Je pa še drug razlog, da si po- btalno si prizadeva, da bi se sola stavimo svoj počitniški dom. Kdor in učiteljstvo, kateremu je dober men- zasleduje dnevni tisk, bo našel v tor, približala reformirani soh v vseh njem od časa do časa namige in vatski in (mu tako onemogčili aktivno meJaa nioznosti m pogojev. Učiteljstvu stremljenja po združitvi počithiŠKih ^ delo na domačem terenu, kjer se je ta- ro Je^oblike deirT'nodročK ??mOV pod ^otno upFaAvo’ tako da V oktobru je razlika med, pravim ker je pač mnogo manj svetel. S ^ koj povezal z narodnoosvobodilnim gi- razne. odi kc aeia s poorocja m posamezniki iz različnih družbe- in qredniim Soncem tako narastla, kratno povečavo boste že lahko 2» bnT-oSvoboje»ju letu t9« ga naj- ^ ** ^fjol^ele UceJ. ^ slutili veliko odprtino njegovega ^ demo najprej na Bizeljskem kot prve- sf^k^8 taLdše^^zpoSuja ^ ta^ ko leto vračaš tja. Do takega ožjega ^r* je°l. “okUibra "10“ ital V mesecu oktobru boste Imeli ga sekretarja O ' , nato pa ga ju tj uti- ^ 1“%“®' Jra8£*e „7,^ df -ima šota sPdel«vanja ;bo pt^j ali slej tudi pri- 07 sek dne 31 oktobra pa b0 zna. Hko, dd boste lahko našli plafl«’ ska oblast poklicala v Brežice, Kjer f J« ',‘® “ 7*h j;0: Alt naj tu stojimo ob strani? šaia že 1(i min. 19 gek. Sele meseca Uran, ki ga sicer težko najdemo, področju^0 BU ie1 ptri v“odr$Xev pTuk, temnico /a fotografski krožek s^jo^ol dJS? teMriSSl C novertlbra se bo zafiela ta “a jf tako malo svetal. Tega meseca Pj podroeju. Bil jo prvi vodja tečajev, . ’ . jJH1 n..ovan šolski vrt in t4/ ^i1 , , ' aele* taKl skupnosti po- z;Tlaniževati. Zato posebno popol- bo sel mimo svetle zvezde Regul Ki so pripravljali mladino na redno ravno igrišče, negovan *olsk, vrt m iitmskih domov. dn e čutimo, kako se je dan skraj- Levu. To ozvezdje bo 11. oktobra £ šolanje, v gimnaziji, organiziral usta- paru. Na vse to je mislila uprava Samo- - nvpri ti-ottn urn zint.rai vzšlo. Ob 8» novitev dijaškega doma, prevzel uprav- Na njeno pobudo je 7-avod za spo- pomoči Sindikata PZDS, ko je spo- pred tretjo uro zjutraj vzšlo. Ob - , ništvo tega doma, poic?; tega Jemcmško^varnostobnov^l ^ mladij sestavljal^ nova pravila in*W skem^dvJrilu ^ kf je® prvf''veUkoIS? rvajŠe8o^.0,,,oUU^nariiin«Jat! &P°,h0Vem. ^ ^ Judi, kakoa zelo se je ' znižala visoko nad horizontom. Dobre vitvi vajenskega doma, v katerem je „ -v .. ■ tudi višina Sonca, ki se po 23. sep- bodo opazile tik poleg njega — san* V* da3L?b,Pzr^aPnta člnno^id vSh) »embru. začne bližati nebesnemu 16 ločnih_sekund severno -drobcf prevzel pedagoško vodstvo, organiziral dejavnosti. Vsi “jo poznajo kot dobro da skrbi za letovanje članov in vodi ' - ustanovitev otroškega vrtca, ki je btl delavko, radi se obračajo k njej za.hia- ori80 za zapuščene elane. • takrat sestavni del osnovne šole itd. svet ----------------* - j v nnsu spvpBa «p dp ^ u J.U iWV-llU.il d Vili. Vili i-i OWVV-illW - zvezdo, ki je v resnici planet bo kakor navadno prešla Odkril ga je šele 1. 17G1 astronom V nočeh od 15. do 25. oktobra politični aktivist pa je s posebno vne- Prejela je nešteto priznanj, pohval mo propagiral zadružništvo v širšem nagrad in bila dvakrat odlikovana, okolišu. Zadružništvo kot predmet predaval tudi v zadružnih tečajih, jih je organizirala in prirejala družna zvez^. Prosvetni delavci so mu poverili ; Tr , c i • n predsedstvo svojega sindikata, nekaj r % % Kdo ne pozna na Spodnjem ^ Posav- časa pa je vodil tudi sindikalni svet, volje pridružila in pomagala po svo- 9* ok^0.^ra . predmet je jih močeh vsaki tozadevni akciji, ki ozvezdjem Devica. . -- tu- L: Želimo ji srečno praznovanje njenih bi jo sprožil katerikoli prosvetni fo- jubilejev. M. R. Ju in tudi izven njega našega jubilanta, v katerem je zastopal prosvetne de- ki je,- praznoval 1. oktobra 60-letnico iavce svojega rojstva? Rodi! se je v ^ učitelj- Razen naštetih funkcij smo ga na-'ski družim na^ Vidmu pri Krškem, ki gli pri delu p0vsod, kjer je bilo treba ie samo v ožjem družinskem^ krogu da- p0magati pri napredku ljudskih mno- la 7 prosvetnih delavcev, v širšem kro- žic v d{jagkem domu je ustanovil gu pa okrog 20. prvo mladinsko delovno zadrugo v re- Ko je dovršil učiteljišče v Maribo- publiki- in njene Člane tudi teoretično ru, je služboval na raznih osnovnih in m praktično seznanjal s to obliko so-bivših meščanskih šolah. Kot mlad uči- ciahstičnega gospodarstva. Razni mla-telj je bil trn v peti takratnemu reak- dinski in drugi festivali ljudske pro-cionarnemu režimu, ki mn je ob vsa- svete in kulture v Brežicah so bili ki priliki močno nasprotoval. Tako so prva povojna leta tesno povezani z mu na primer že ob prvih volitvah od- njegovim sodelovanjem, vzeli volilno pravico, ker so se bali, ‘Ko fe okreval po Midi bolezni, ga da bi s svojim vzgledom pridobil zla- t najdem0 pri kulturno prosvet- sove za takratno socialistično stranko. a^m delu. v posavskem muzeju mu je Kakor v šoli, kjer je vzgojil mnogo bila poverjena ustanovitev šolskega mladine v napredne državljane, tako oddelka, nato pa je še nekaj časa poje bil močno razgiban izven šole. Nje- učeval kot predmetni učitelj v Bistrici govi stanovski tovariši so mu med dru- ob Sotli in v Šmarju pri Jelšah. Po gim zaupali vodstvo takratne učiteljske upokojitvi je prevzel posle sekretarja organizacije brežiškega sreza, ki jo je v podjetju »Vino-Brežice«. »odil dolga leta in v kateri se je iz- Iz skromnih podatkov je razvidno, kazal kot borben pristas m nosilec na- da je bil vsestransko razgiban pro-predne ideje. Klerofašističm režim ga svetni delavec tako v šoli kakor tudi je večkrat preganjal. izven nje na terenu med ljudstvom. Ob. napadu fašistične Nemčije na Ko stavi v krogu svoje družine 60-Jugoslavijo leta 1941 ga najdemo med letnico vsestransko uspešnega, življe-prostovoijci takratne jugoslovanske nja, se pridružujemo tudi mi čestit-armade. Ko se je po razsulu stare Ju- kam z željo, da bi bil še dolga leta goslavije vrnil domov, mu okupator ni zdrav in čil med nami in pomagal s prizanašal. Po večkratnih aretacijah so svojimi izkušnjami pri družbeno poza končno izgnali in postavili pod po- litičnem in kulturno prosvetnem delu licijsko nadzorstvo v Gradiščanski Hr- na terenu. RJ 19.13, in sicer pred teorje »Orionide- '-i so precej ;a. Prvi krajec bo a po velikosti podobni Perzeto0 17. oktobra ob 5.35 pred ozvezdjem oktobrske noči so se že zelo V~ Kozorog. Polna Luna bo 23. oktobra daljšale in . prinašajo nam mnoge ‘L, ob 22.31 pred ozvezdjem Oven. 31. ok- premembe. To nam dokazuje poseB' tobra bo zopet Zadnji krajec, in sicer tako imenovani poletni trikotnik, * ob 9.59 pred ozvezdjem Rak. stoječ iz zvezd Atairja v Orlu,, p r Jutro nam bo krasila Venera kot neba v Labodu in Vege v Liri, Danica, vendar se bo v oktobru že se je nagnil nroti koncu meseca ' močno približala Soncu In na koncu tako proti za’hodu, da so nokat-meseca bo vzhajala le malo pred peto zvezde Orla zvečer že zatonile. uro zjutraj, njena svetilnost se bo na> Kačenosec in Streleč, ki smo ta zmanjšala na —3.4, oblika njene laze poleti s takim zanimanjem opazov® pa bo bolj podobna krogli. Zaradi so popolnoma zatonili. Zato pa P11:,«, bližine Sonca in zmanjšanja svetilno- jajo više in više druga lepa ozvezoJ sti je podnevi tudi ne bomo mogli ki nam bodo krasila zimsko Pozns0 več videti. Zanimivo pa bo primer- jesensko večerno nebo. Med jati njeno svetilnost z zvezdami Orlo- posebno lepo vidni Pegaz s sv0Jatl na, ki bo tedaj stal na jutranjem ogromnim kvadratom, zvezd k°j*nje vzhodnem nebu. V Orionu sveti več perzej z Algolom, katerega utripa* zvezd prve velikosti. v 69 urah lahko sami opazujem0’,^. Mars je tako blizu Sonca, da gre Andromeda in lepi peterokotni« * malo za njim za horizont in ga ne znika š svetlo Kapello ali Kozo s 1 s. moremo opazovati. žicami. Med Andromedo in Kasiokgj Zato pa nam Jupiter še vedno jo vsakdo lahko odkrije v temni **^ krasi večerno nebo. Ker so noči že majceno meglico — v resnici L6 dm<3 dolge in,Sonce zgodaj zahaja, ga bo- svetlobnih let oddaljeno Andrometa^ mo v začetku gledali tja do 23. ure. galaksijo, sestoječo iz nad 200 ** ge Na koncu meseca pa bo ob 22. uri jard zvezd! Pozneje se posvetijo zahajal. Daljnogledi, ki imajo vsaj zvezde Bika s krasno odprto KOP ge 1.0-kratno povečavo in so trdno po- Gostosevcev ali Plejade. Za njim* ^ stavljeni, že lepo pokažejo njegove dvigajo izza horizonta prve z^gje satelite in vsak večer njihovo dru- Dvojčkov in celo Orion se Poz‘bnO _ . ar je posebno Ifepo opa- pokaže nizko nad obzorjem. posedjef zovati ali celo zabeleževatl. A -t-- 1---j- ■ - -1 - - - - v-vo-n '''-im. j .gačno lego, kar je posebno lepo opa- pokaže "nizko nad obzorjem. P°sebier zovati ali celo zabeleževatl. Astro- lepo je tedaj na kakem vrhu, *L'0(j nomska priloga Proteusa vam bo pri nam nič ne moti razgleda na v- ir(j tem posebno dobro služila! Koliko in zahod. Z Labodom, Orlom m zanimivosti je v tistih številkah, se se na zahodu poslavlja poletje, 7- , lahko sami v svojo zabavo In korist kom. Dvojčkoma In Orionom P , Mladina se vedno, zelo razveseli novice, da bo imela športni dan. prepričate. naznanja prihod zime. Tudi Tudi ti mladi obrazi kažejo radost ob prvem letošnjem športnem Saturna boste dvajset minut prej zomice so izpremenile svoj Pol°'zu, dnevu: prešerni so se napotili v okoliške hribe, ki prav zdaj jf:?ubil; z neba. Četudi je še vedno kar vidimo posebno na velikem ^ jeseni kažejo vso svojo lepoto. ^^^os^^čas^o TjuTltrom^p^Sk ^m ^bz^roSi^^^pf Ku-ver SODOBEN NASLOV ŠOLSKE NALOGE V brošuri Ideološko - politična cev. Zanimive zaključke bomo Pedagogi najbrž zato izbirajo tri. vzgoja in izobraževanje na šolah, lahko naredili, če primerjamo ki jo je izdal Zavod za prosvet- med seboj sorodne naslove: no-pedagoško službo GUI Ljub- Zrno na zrn0 po:gaea...: Di_ ^ potuje, Moj prvi zaslužek, izšli naslovi šolskih nalog in go Vernih vaj -iz vseh šol ljubljanskega okraja. Ta seznam je nedvomno zanimiv in poučen. Ne ugaja mi pa Hacin, na kateri je Zavod za pro- 8. marec — dan žena: Razžalil ko široke naslove, da bo vsak učenec znal nekaj napisati. Kadar se držimo konkretnega doživljaja, se bo vedno našel v razredu učenec, ki bo rekel, da ne ve kaj pisati. Tukaj smo trčili sem mamo, Šopek cvetja za ma- na vprašanje, ali dati učencem mico, en sam naslov ali več naslovov. Afrika se prebuja: Umor Lu- O*3, širokem naslovu lahko piiča-mumbe, Zbiranje za alžirske kujemo sarno^ površno, stereotip- no nalogo. Dopustimo učencem več naslovov, ker pač nimajo vsi svetno - pedagoško službo zbiral otroke, Potovanje maršala Tita, Podatke. V anketnih listih, ki jih Moj kraj včeraj, danes in ju- enakih doživetij- Naslov tudi ne £ : Kaj je očka doživel v par ti- moremo samo ex cathedra pred- ^ ijP^ Ne mislim, da se idejne naloge sploh ne dajo uspešno napisati. Vsi smo že brali prepričljive in zanimivo napisane članke na take terne. Mislim le, da je u- pošiljal na šele, je zahteval ^ spodarske in^tam^^Ta^kale zanih? SPrehod po Hrastniku, pisovati, ampak je pri naslavlja- sramežljivo zamolčali marsikako Že na prvi pogled je vidno, intimno temo, dasi ni morda nič da prvi naslovi merijo bolj na-Bianj vzgojna od političnih tem. ravnost na idejo, pri drugih. pa Nekatere šole so to čutile in zato je doživljaj postavljen pred ide-tudi drugače razdelile svoje, na- jo. Ce vemo, da so vsi ti naslovi slove ali pa sploh opustile razde- izbrani iz seznama osnovnošol- treba postopoma prehajati od ijtev.. Kljub temu pa sem prepri- skih nalog, bomo pomislili, da doživljajskih nalog k idejnim in č^n, da objavljeni seznam še kar prvi naslovi kaj malo računajo z upoštevati razvojno stopnjo otrok torno kaže, kakšna so vzgojna zmogljivostjo učencev, drugi pa in mladine, Zal moramo ugoto-Erizadevahja na področju ustne- upoštevajo njihov doživljajski in viti, da so v seznamu nalog Hub-§9. in pismenega izražanja. domišljijski svet. Pri prvih nato- Ijanskega okraja osamljeni tai.i Velika je razlika med naslovi fiah Si bo otrok olajšal delo tako, naslovi, ki to upoštevajo Ne gre Ved osvoboditve in današnji- da bo posnel učiteljeve misli ali za neke idejne razlike med na- 9ii V stari šoli se je pisalo o misli 1Z časopisnega članka. Ce simi pedagogi, ampak zgodj za letnih časih, domačih praznikih in Pa bo hotel dobro napisati drugo metodične. Glede tega pa bi lah-Podobno, take teme niso bile niti nalogo, bo moral iti na sprehod, ko gradili na izkušnjah nasin režimske niti politično sumljive, zadružno akcijo, opraviti inter- starih metodikov (n .pr. Matije V današnji šoli pa se piše pre- viu> seSel bo tudi P° Podatek v Lichtenwallne.rja) ki so posebno težno dnevno aktualne teme. Ne knjigo, časopis, samo da ga bo visoko razvili metodiko piostega smerno pa misliti, da so ti stari bolj svobodno uporabil in ne le (doživljajskega) spisja. bolniki dajali same puste naslove reproduciral. Pri idejni naiog *9 nalogo, prav zaradi politične obstaja nevarnost, da bo ne aKO Zapostavljenosti so se tembolj na s^° zlepljena iz raznovrs. - °klepali otrok in so znali izbrati stavkov; doživljajska naLO^a p za naslove tudi tisto, kar so otro- bo zaradi enotnosti doživljaja ci res intenzivno doživljali. V se- brez nepotrebnih besed m v svoji znamu v naši brošuri pa ne pre- zgradbi tnnogo trdnejša. Idejne Hudujejo, kot bi pričakovali, te- naloge zavajajo v izbiranje takš- iz življenja pionirjev in mla- mb misn, ki ugajajo_ učitelju, d’ne, ampak teme, za katere bi učito otroke frazarjenja go- NOVE KNJIGE F. Žagar Van Loon — »Rembrandt«. Herid« rick W. van Loon je umetnosti zgodovinar, zato nas ne preseneti, da se je lotil romansiranega življenjepisa velikega holandskega slikarja Rembrandta. Sam je smatral, da je to delo najpomembnejši dosežek v njegovem literarnem opusu. Bil je potreben dolgoletni trud, da se je izoblikovalo tako kleno pisano in zgodovinsko utemeljeno delo, ki bralcu razkriva življenje enega največjih mojstrov palete, hkrati pa daje živo podobo nekdanjega življenja stare Holandije. Pisatelj je znal ujeti vse časovne in prostorske posebnosti in jih nevsiljir vo vključiti v pripovedno zaokroženo biografijo. Van Loon piše v prvi osebi, v domiselnem uvodu se je postavil za Rembrandtovega sodobnika in zdravnika. Tedanji dobi je v dobri meri prilagodil slog pripovedovanja* kar daje romanu svojevrstno mikavnost. Pisatelj ne sledi Rembrandtovemu življenju od prvih korakov, predstavi ga v zrelih letih, bralec dobi nadrobno podobo o slikarjevem tragičnem življenju; pisatelj mu približa razgibani čas, ko je bila Holandska vožli-šče najrazličnejših sprememb, vir umetniškega vrenja, sredi katerega pa je vseeno prezrla enega naj večjih mojstrov umetnosti, pa tudi po srcu velikega človeka. Odkriti so ga morali šele po smrti. . . Van Loonov roman — ki je v enaki meri roman kot študija — zahteva, da bralec pozorno sledi dogajanjem, ne morda zaradi težkega slogovnega prijema, ampak zavoljo, obilnega gradiva, ki je zahtevalo pojasnilo v opombah. Pri nas se redkokdaj srečujemo s tovrstnimi biografijami umetnikov, zato je tembolj razveseljiv prevod Gitice Jakopin. Zajetna knjiga je izšla v Levstikovem hramu. Avtorjevo besedo dopolnjuje 5 barvnih in 32 črnobe-lih reprodukcij, ki so tokrat zelo Se en sponiin na mednarodno grafično razstavo v Ljubljani, ki je dobro _ uspele. Razkošna knjiga po te dni zaprla svoje prostore: Lutomskl Zbi-nev (Poljska) — Zbli- fahko%rtef plati b^smisef^si^ zevanje, 1961, bavni lesorez karstvo. i RI PUBLIKACIJE Zavoda za prosvetno-pedagoško službo OLO Ljubljana Poljudnoznanstvene knjige za mladino !ahko “lekTC da**so iž Geta "od- vorjenja brez lastnega prepriča- toslih. Pri tem je treba računati, TN’ PGLto Vedno več se nabira gradiva, nost svobodnih aktivnosti v tor jev o njihovem delu. Študija sa, prav tako pa tudi slavistu ^eb^douStoli noPTa danS Ga življenjska gmota Vendar** ne k> z najrazličnejših vidikov ute- vzgojnem procesu) in Ideološko- seveda ni dognana. Bo pa korist- temeljitejše poznavanje zgodo- -uno doživljati, pozna danas meljuje proces nase solske re- politično izpopolnjevanje pro- no sluzila učiteljem pri obravna- vinskih dejstev, osvetljenih ne z toa mladina samo še iz pripove- J • forme, analizira posamezne po- svetnega kadra. vi tega obdobja v naši umetno- golimi dogodki, temveč z druž- ^ •ania, uveljavitev .v družbe- Poseben problem predstavlja jave v našem šolstvu ih z novi- Na splošno lahko tečemo, da sti — zlasti v letošnjem letu, ki beno- politično sliko ozadja zgo- em življenju pa jo še čaka. tudi širina naslovov. Širina idej- mj pogledi osvetljuje probleme smo doslej o ideološko-politič- je posvečeno 20- letnici vstaje, dovinskih sprememb. Njuno so- Ob splošni progresivnosti tem nih naslovov namreč ni v skladu vzgoje° in izobraževanja mladi- nem delu v šolah premalo pisali V tretji knjižici »Novi pogle- delovanje, vsklajevanje njune- se kaže razlika v iznajdljivo- s tistimi tričetrt ure, v katerih ne. študije, referati, govori in (v zvezi s konkretnimi vpraša- di na pouk književnosti in lite- ga dela je nujno. su posameznih prosvetnih delav- je treba šolsko nalogo napisati, članki so raztreseni po revijah nji), da smo te probleme neka- rarne teorije v gimnazijah« so Franček Bohanec daje v svoji ■in časnikih, zato se je lotil Za- ko prešli v zavesti, da je tu vse natisnjena tri predavanja s sla- študiji pomembne ugotovitve vod za prosvetno-pedagoško dobro. Vsekakor je tako, vendar vističnega seminarja v letošnjih glede razporeditve učne snovi v službo ljubljanskega okraja hva- je le potrebno postaviti trdne počitnicah: Branka Božiča učnem načrtu za materinščino v levredne naloge, vse to gradivo osnove, da se bo lahko v pri- »Vsklajevanje pouka književno- gimnazijah. Podobno kot Božič zbirati in ga posredovati pro- hodnje razvijalo še uspešneje. sti in zgodovine«, Frančka Bo- postavlja tudi on zahtevo po posvetnim delavcem, da jim bo »Slovenska umetnost med hanca »Literarna obdobja in li- globljenem pouku, ki naj vse- služil pri njihovem vsakdanjem NOB s posebnim pogledom na terarne oblike« ter Janka Kosa skozi nosi trdno idejno oznako delu. književnost 1941—1961« (napisala »Sodobna teorija in književni predvsem pa zaobseže tudi do- Tri knjige (v ciklostilu), ki Vera Jager) pomeni — podobno slog«. Vse tri študije, kot jim slej povsem zanemarjena pod- jih imamo že pred seboj, pome- kot prva, zgoraj omenjena knji- lahko rečemo, čeprav so to na- ročja — kulturno dediščino na- ... nijo dober začetek te zamisli, ga — poskus kritičnega prikaza tisnjena predavanja z vsemi re- rodov Azije, Afrike in Ameri- knjig8 za miad*''bralce1—tokrat ^ozmonavtj’1- Kakor se veselimo vsa- »ideološko-politična vzgoja in po revijah in zbornikih, muze- torienimi elementi, predstavljajo ke. Avtor se odločno zavzema za poljudnoznanstvene vsebine. Tovvsmo njuvesoljahaK si TeHmo^aGimo- izobraževanje na šolah« prinaša jih in knjižnicah posredovati to tehtna razmišljanja o nekaterih korenito spremembo dosedanjih 3ihVo„bo,.za~i!l1.ivo zlas.ti ?a tiste, ki va odkritja’ in dosežki služili samo v najvažnejše določbe, ki pravno snov učiteljem slovenščine in aktualnih vprašanjih našega šol- oblik literarnega'pouka, ki bodo VeaeZ“Avtorunsnd7il?Ji?iill^0t^hlJi?i!^ miroljubne namene, v blagostanje ure;aj0 položaj našega šolstva, jim tako olajšati delo pri ob- skega pouka. morale dati mesto mnogo bolj ^ bodo kos'branj trodrasliPin mladi.’ GTe^možnostiGkUih Vodpira astro^ S citati opozarja dalje knjiga na raVnavi tega obdobja. V uvodu' Poudarek prve študije je na dinamičnim, boli logičnim in obrN osnovnega znanja, splošne iz- navtika z izpolnitvijo raketne teh- najvažnejše gradivo o tem vpra- kratko nakazuje tudi likovno in temeljitejšem poznavanju zgo- življenjskim oblikam; vsekakor Vj>rnG°n-•?lj,Hseveda Potrebno za ume- nike. Čermeljev slog odlikuje lep je- šaniu: na Program in statut glasbeno snovanje med NOB, v devinskega dogajanja v pretek- pa takšne kvalitetne spremembo g? K vsebina take narave, da bo ne slike in skice so prepotrebne za ZKJ, Temeljni zakon o solstvu, glavnem pa se zadržuje na par- losti m sedanjosti na vseh sve- predpostavljajo temeljitejšo raz- le*?60 razširn svoje znanje. Posebej knjigo te vrste. Resolucijo o izobraževanju stro- tižanski književnosti ter literar- tovnih kontinentih in ne le ev- gledanost po književnostih v a°InaeIhSelavto’rjev-st1rcfkovnSakove Vki Knjižnica Priroda in ljudje je iz- kovnih kadrov. Zakon o finansi- ni zapuščini iz pregnanstva, ječ ropskega, v čemer je velika na- preteklih obdobjih, kot pa jih jjršejo zanimivoJ m" na takšni ravni! dal?, ob„ Petdesetietiiici Društva za ranju šolstva, odlomke iz govo- in taborišč. Posamezno so obde- paka našega zgodovinskega pon- po večini imajo absolventi na- a je snov umljiva in osvoji bialca. jevo stutUjo »cSkniško^ezero^aie! rov E. Kardelja, M. Popoviča, K. lane zvrsti književnosti kot poe- ka. Reforma zgodovinskega pon- šib visokih šol. teuspr?<1v1rnj]1| vaj je izpričano, kako L!1 so še drugi mikrobi) več ljudi nekoliko težje čtivo, ki zahteva, da r v -i i j iJ ’ j. i Mladin^k-a Vniiea strelski jarki! Kdo bi pomislil, bralec ® JC S0\S^°. Pos.tal°. poniem- jati novo knjižno zbuKo — i^iKuviie $an.So trpeli za poliomelitisom Egip- fizikalno formulo. P ben vzgojni Cinitelj pri družbe- zvezke, ki naj nudijo kratke in kva- Med mnogoštevilnimi slikarji tega dina segali po cenenih zvezkih ter se Pred 30C0 leti, kot izpričuje velikega ZI^anst'I;. ..N prpri TTitier- no-politični vzgoji mladih dr- litetne študije o tujih in domačih li- časa je pisec upravičeno razširil pri- spoznavali z likovno problematiko, za ^hjem relief. Toda poliomelitis je ciahz-iralQ.fa^at0^ls.tpk^:rn^^1 v An_ vnvlianovl Svobodno aletivnosti kovnih gibanjih, kakor tudi mono- kaz trojice umetnikov, ki predstav- katero je čedalje več zanimanja. Me- pred -sedemdesetimi lea postal jevim režimom se je umaknil v An zaLijano ), oVODi e aKtivnos grafske prikaze o pomembnih slikar- Ijajo vrhunec holandskega slikarstva našejevo »Holandsko slikarstvo« je CLm3čen; Pred 40 letl, so odkrili glijo ter sodeloval pri raziskovanjih m navezanost sole Z okoljem jih, kiparjih in arhitektih doma in 17. stoletja: tu je temperamentni 'zgleden primer tovrstne izdaje. Želeli JonCltel;)o b°lezni’ tod^ ^49 ^01^slre energije. » Disa. (prikazuje razmah in pomemb- P° svetu. Knjižice žepnega formata mojster robatega, a stvarnega portre- bi, da bi Likovni zvezki izhajali po- Vir:.^asu Salku uspelo najti -cepivo, bi lahko pnmerjaH s poljudno piša 1 __________1________. naj postrežejo tudi s kvalitetnimi re- ta Frans Hals, uglajeni in prečiščeni gosteje. Se to: ali ne bi veljalo pri- u. usi na Rn npvarm tudi za rastline no fiziko. le da je pisec imel namen, produkcijami, cena pa je zamišljena Vermeer in eden največjih umetnikov 'praviti ustrezno knjigo, ki bi uvedla zmerno, da bi bili zvezki vsakomur vseh časov, veliki humanist in pozna- laika v umevanje in problematiko li- D, II. Holandsko slikarstvo 17. stoletja Menašejeva knjižica — uvodni korak v široko zasnovano žepno izdajo Likovnih zvezkov pri Mladinski knjigi ;a je začela Izda- slogu, motiviki, miselnosti in tempe- mladini. Mladinska knjiga pa je omo-zbirko — Likovne ramentu. gočila, da bodo lahko odrasli in mla. »J c* r iv ca v-c o j-' - - — .j — i- -* - ■ — - r-- * « tohsi pa so nevarni tudi za rastline no fiziko, le da je pisec imel namen, človeka. Različna rakasta obole- da seznani dijake in študente na po-so še vedno uganka medicine. Ijuden način, vendar na osnovi Cizi-lok3 Približno petdesetimi leti-so ne- kalnih zakonov in matematičnih ra-h5leri bakteriologi zatrjevali, da raka čunov z atomistiko. Nemogoče je t« Povzročajo virusi, čeprav je res- bilo začeti kar z relativnostno teori-drugačna. Znanost ni bila brez jo, zato je Peierls začel s klasično lot. Te zmote pa so bile plemenite, fiziko, prj Galileju in Newtonowih trik zlobe, saj so bakteriologi hoteli zakonih mehanike. Avtor se je zaveta,,1 do rešitve; kasnejša odkritja so dal, da bo lahko bralec doumel atr,-Vti/Mla marsikaj o raku in posta- mistiko le tedaj, če mu bodo jasni to® pravilna spoznanja. Danes ve principi elektrike in svetlobe, skratka iAJjcina mnogo več o rakastih oho- tisti fizikalni pojmi, ki so potrebni, bi,11 in lahko z optimizmom zre v da jih bralec ima, preden začenja Q°čriost spoznavati zgradbo atoma ter Ein- ]e V knjižni zbirki Priroda in ljudje steinovo relativnostno teorijo. Jzšla knjiga dr. Lava Čermelja Pri težjih poglavjih se je pisec 'jUhiTek v veselju«. Med najbolj pn- ustavil, da bi z nadrobno razlago ‘Jene pisatelje poljudnoznanstve- oiaiRai Qoi«meri štejemo Lava Čermelja, ki leta bogati knjižno polico -■•it; ož/-. olajšal umevanje. Opozoril je na preobrat v fiziki in filozofiji, ko je Ein-ovoiiTV,.’1’,“‘'ct ‘-»ugeu,! j--— - stein formuliral relativnostno teorijo, sPisi, ki uživajo ugled med takrat dvomljivo tezo, danes dokaza-V Vpcmi in odraslimi. Knjiga »Človek no dejStvo. Težišče knjige je v raz-hšle ?l3u<< 3e nadaljevanje prea leti lagi vsega, kar zadeva atomsko ener- Mert. knJižice »Z raketo v vesolje«. gijo: od kvantne hipoteze do cepitve i« se Je nabralo toliko novosti, atomskega jedra, različnih naprav, avtor nabral snovi za zajetno rnezonov in kozmičnih delcev. Peierls ni težil podati zgodovinski prikaz fi-iz čašo- zike, osvetlil je misli ,na osnovi ka- ____ X______; i. d ---^<-^1 ^ ^--o fi 7ih-n Tp- dostopni. valeč človekove notranjosti Rem- kovne umetnosti? ™ • , • - t brandt. Prvi zvezek je izpod peresa Luca Menašeja. »Holandsko slikarstvo 17. Menašejevo besedilo se ne odli-stoletja« nam prikliče v spomin Tal- kU3f P? strokovni izbrušenosti, novo »Nizozemsko slikarstvo«, toda ,al^a. osv°ji z bogatim jezikom in kakor hitro se uvedemo v Menaše- zgodnim stilnim prijemom. Razlaga jevo delo, sprevidimo, da je to dvoje 3e takcL zastavljena, da dobi bralec del s sorodno tematiko. Izhodišče dovolj oirok časoven in družbeni do-Taihove študije je zaobjeto v okvir 3em’ kar m.u ^ri es^^skl razlagi olaj-njegovih determinant o rodu, dedno- umevanje umetnin. Menaše je ob sti in okolju, Menaše pa je posegel f2 reprodukcijah od teh je ena mnogo dlje, njegovi estetsko idejni barvna razvil poglavitne misli in aspekti koreninijo v današnjem času, ra?iago. 0 Posameznih slikarjih ter Igor Gedrih Sološkim momentom.3 P°Ve* da° P°strJe z jedrnatimi. p^datkL v razlagi pa opozori avtor na nekatere Holandsko slikarstvo 17. stoletja osnovne stilne elemente, ki jih laik je svojevrsten pojav v evropski umet- ob sliki morda ne bi tako dojel, če nosti. Košček zemlje, ‘ki so ga Ho- oko ni vajeno opazovati umetnine, landci iztrgali morju, se je tedaj otre- Prav to, da je knjiga po vsebini vsa-sel tujčeve pete in preživelega plem- komur dostopna in kvalitetna, daje stva, majhna dežela je postala prva posebno ceno prvi knjižici Likovnih pomorska sila in mahoma bogata me- zvezkov. ščanska država. Sredi razgibanega Nehote se nam vsiljuje primer- vrenja novih družbenih silnic se je java s tujimi likovnimi zvezki žepne-poraialo bogato profano slikarstvo z ga formata. Resda se ne da primerna j različnejšo motiviko. Od pokraji- jati črn obel ih reprodukcij, ki so pri ne, ki je poživljena s človeškimi ali nas na zadovoljivi stopnji, z vese-živalskimi statisti, marine, ki je ta- Ijem pa lahko ugotovimo. &a je be-krat bolj portret ladje kot odraz po- sedilo v tako zgoščeni obliki take ka-morskega življenja, do interieurja, ki kovosti, da po estetski in miselni raz-• Veseli kurent-«, linorez Ane Ar- 3e tako specifičen za Holandce 17. sto- lagi marsikje prekaša tuje žepne iz- .letja, in vse do tihožitja in svojstve- daje. ___________ _ _ _ _ # # # nih skupinskih portretov in od fan- Serija Likovnih zvezkov pomeni ^^uspešnaUGradnja^raket za po- tudi olajšati razumevanje včasih za- gole Franceta Osojnika V Ptuju, tazije razgibanih bibličnih motivov, uvodni korak v likovno vzgojo s po-UvUloveka v vesolje je delo kolek- pletenih in težkih fizikalnih zakonov. ^ razstave otroških likovnih tlel Sorazmerno kratka doba je dala Ho- močjo knjižic. Zajetne in drage mo-zhanstvenikov, na to preradi po- Ni potrebno posebej navesti, da ima T iandc: matematičnimi podatki pod- Knjigo je prevedel Lavo Čermelj, tem, razlago. v kronološkem zapo- Knjiga »Zakoni narave« je izredno to a je nanizal tehniško-znanstve- delo, nanj velja opozoriti šolnike. ltetA5ežke pri gradnji vesoljskih ra- Razlago fizike, zlasti atomistike se da _ o “* vOC no ¥iiu*u,ja m »vujotve- krl', pot do uspeha ni bila lahka, več- marsikje popestriti pri pouku, pa njs>a, uceilKe. o. raarecla osnovno r.ih skupinskih portretov in od fan- 'et\neuspešna Gradnja raket za po- tudi olajšati razumevanje včasih za- t;ole Franceta Osojnika V Ptuju, tazije razgibanih bibličnih motivov. V Moderni galeriji v LjUDljani.; kov, ki se med seboj razlikujejo po videvamo v izložbah, niso pristi ;opne STKAN C Težave pri vključevanju učencev organizacijsko nerazvitih šol v centralne šole 150-LETNE ŠOLE (Nadaljevanje in konec) 1822, str. 48) enajst let po njeni usta- Spomladi 1811 so ustanovili šolo nevitvi že 77 šolo obiskujočih otrok, pri Sv. Emi, ki so jo leta 196« preime- Ob napadu na Jugoslavijo je imela vprečni učenci, a nrecei iih ~ob- ovira nnmaniknnip Iičnoffa k=Hra govali v Osnovno šolo Sodna vas. šola v svojem zmanjšanem šolskem D . ° pomanjKanje učnega Kadra, Solo so nastanili v nizki, s slamo kriti okolišu 90 učencev. Med NOB se je resnično hišici, ki so jo v šolskem letu 1848/49 šolsko poslopje, ki še sedaj v glav-s prizidkom razširili, leta 1904 pa so nem ustreza, ohranilo, pač pa je bil Nedvomno je eno izmed po- ^____________ _______; _ ____^ ____^ membnih prizadevanj pri izvaja- sedi, ker niso sposobni«J-na ne- ponekod pa ne toliko icsmunu l 'j0iS ®_rr,e^0I’me VK^u^evan^e razviti šoli pa bi bili sposobni, malo število učencev v posamez- . - .------• — — — — JO učencev višjih razredov organiza- kier so zahteve in seveda tudi nih razredih kot hniazem da ho P?ruSlU “, "a njenem mestu se- uničen ves arhiv in požgan inventar, cijsko nerazvitih osnovnih šol v n,'«*™« _„ Knin; Občinski Ijndski odbor, |a“ZACiiS^.°.razvi,te,_,osnovn.e i0.1*’ s® ?e ponekod taki primeri! bomo še dolgo reševali situacijo fMfe Mg? T ^ Z zadovoljstvom lahko ugotavljamo, da smo marsikje uspeli prepričati starše, da pošiljajo učence geš; Otroški vrtec, Radlje; Otroški vrtec, Rogaška Slatina; Vajenska šola . Se važnejše za resnično izena- s kombiniranimi oddelki, kjer je učiteljeva! še leta 1843. za njim je prihodom v" Mo^ei^^^dv^ietf učite- L3ubl3ana; Valenska SoIa raznih čevanje možnosti izobraževanja resnično malo število učencev v vodil šolo nad 33 let Valentin Kon- Ijeval v Kočevski Reki. Skoro v istem strok’ Ljutomer; Vajenska šola, Men- v šole kjer bodo deležni boljše- tTrnh' 0rgai?izac^a P°uka v P®7 posameznih razredih. let pozneje, po svoji upokojitvi, šol- Klein 'Ka/etan' ter ^T^stal^v1 kraju sole, Kjer boao aetezm boljše- kombiniranih razredin na mzji Najpomembnejše je pri vsem ski obisk trivialne šole je bil. že v kot privatni učitelj do leta 1830 Med ga^pouka in da nima pomena za- stopnji doslej organizacijsko ne- tem izboljšanje dela v okviru da- piTih . . z?alenL ker Jjava:ia tem Sasom, m sicer leta 1827, je zadrževati učenčev višjih razredov razvitih šol Tako delitev noensto nih možnosti T P Sohmutz (Histonech Topographisches čel z zasilno šolo v sosednjem Rajn- Ldiviun SU1. idK-o ueutev pogosto mn možnosti. 1. h. Lexikon von Steiermark II. Gratz dolu domačin Futr* Mihael, ki je tam poučeval kot zelo sposoben samouk do leta 1829. Naslednje leto je opravil višjih na šolah, kjer so ponekod združeni celo V. do VIII. razred. Na osnovi takega pojmovanja so uspele nekatere šole, seveda, kjer so dani materialni pogoji (razpoložljive kapacitete centralnih šol, omogočen prevoz učencev v centralno šolo ipd.), vključiti učence v kvalitetnejši pouk na centralnih šolah. T. F. Lexikon von Steiermark II. PRAVNI NASVETI H. B. s. V. VPRAŠANJE: Imate svoja dva otro- VPRAŠANJE: Imate devet let pro-katero skrbite svetne službe, strokovni izpit ste opra- li j ubij ani učiteljski izpit z odličnim uspehom in je nato učiteljeval v Idriji. Od 1830 do 1838 je služboval v Mozljtf kot prvi izprašani učitelj Ribnica $>ust Tomaž. Za njim so službovali v Mozlju štirje učitelji, ki Sindikata prosvetnih radnika. Skoplje; Sekretariat za prosvetu i kultu-ru, Split; Kmetijsko-gospodarska šola Mala Loka, Velika Loka« I. osmo-godišnja škola, Vinkovci. ka in še nečakinjo. in dobivate za njo otroški dodatek. Ali Pri prehodu učencev V organi- 7am ,PJiPada denarno, nadomestilo zacijsko razvite šole pa se ti sre- alTTa uTo^ker"'6 1D kurlV° 24 dva čujejo s številnimi težavami. Ne- ODGOVOR: Ker skrbite za tri otro smiselno je pričakovati od večine ke, Vam pripada denarno nadomestilo učencev, da bodo Šli brez težav za brezplačno stanovanje in kurjavo, V korak Z učenci ki SO obiskovali nnmeVlr^>i^0r,5/Vi C eniUAV zvez* 8 ;>’ c e spremembah in dopolnitvah zakona o y KOCdK z ucenci, KI so ooiSKOvail nom Uredbe o brezplačnem^ stanovanju uslužbencih (Uradni list FLRJ že nižje razrede na razviti šoli. Vključevanje posameznikov (v preteklosti) iz celotnega oddelka je bilo lažje, ker so bili to večinoma boljši učenci, ki so šli v bivšo nižjo gimnazijo z namenom, da bodo nadaljevali študij. Toda danes se ponekod že vklju in kurivu učnega in vzgojnega osebja (Uradni list LRS, št. 12-57/60), torej tako, kakor da bi imeli tri svoje -otroke. M. D. VPRAŠANJE: S katerim dnem je možno v prosvetni službi zaradi ocene izredno napredovati? ODGOVOR: Če je prosvetni uslužbenec ocenjen 15. maja 1961 in izpol- vili februarja leta 1958, dve leti ste bili ocenjeni z oceno »se odlikuje«, letos pa z oceno >se posebno odlikuje«. Ali imate pravico do izrednega napredovanja po 259. členu zakona o javnih uslužbencih? ODGOVOR: Po 14. Členu zakona št. 52-840/59) napredujejo uslužbenci prosvetnih zavodov, ki imajo strokovni izpit in so bili zadnja tri leta ocenjeni z oceno »se odlikuje«, oziroma z oceno »se posebno odlikuje«, v okviru -------- - ------------ 1919 je bila šola razdeljena v sloven- svojega naziva za en plačilni razred več, P° s Češke, in sicer kt nemški razred, z odlokom višin sicer uslužbenci z oceno >se odliku- J-?T?ez,o?40 LanSof Anton sv.eta.Y. Ljubljani z dne je«, če imajo najmanj sedem let služ- ^ l^42* nato 29* X. 1919 pa je bil ustanovljen še be v prosvetnih zavodih, uslužbenci z Stefan m od novembra 6n nemški razred. Tako je postala oceno >se posebno odlikuje« pa, če ima- *8*3 1° k.oncf marca 1851 Diirfeld Jo- šola tnoddelčna ter je imela en slo-jo najmanj pet let službe v prosvetnih ž,ef* Ta dosegel 1844 zidanje šol- venski m dva nemška oddelka. Leta zavodih. V Vašem primeru je odločil- Sl\ega po®loSif’ k čemur je priporno- 1928 bi se moral* uvesti po odloku na ocena >se odlikuje«. Ker ste stro- župnik Miha Wolf, ki je odstopil okrajnega glavarstva v Kočevju slo-kovni izpit opravili šele januarja 1958, Cfprveno zemljo za stavbišče in šol- venski učni jezik za nemške otroke se Vara od takrat šteje za izredno na- ^^a ^°Srapena 9k~ Ev ^e^aj kar Pa se predovanje le tri leta. Pravico do izrednega napredovanja si boste pridobili trivialko* celo tobra 1845 in šola je postala redna ni izvajalo, dokler ni prišel po pre-trivialka. Šolski obisk se je takoj mestitvi kočevskega šolskega upravi-tedaj' šele 'januarja' 1965. leta, 'ker bo- znata0 P°ve?a! ta posamezniki so pri- telja .Hegleija v Mokronog prvi sieste šele takrat imeli predpisanih sedem !?aJaIi y *nvi.alk?, S,el° z R°gatega venski šolski upravitelj Degnal Čirih 1 it v smislu zgoraj citiranega člena, hriba, Aneka in Mačkovca. Leta 1851 premeščen v Mozelj po službeni po-Smatra se namreč, da mora prosvetni ta Prihajalo vJolo. že 92 učencev. Ob trebi 6. oktobra 1936. Drugi nemški Čujejo vsi učenci višjih razredov, njuje pogoje za izredno napredovanje |do 14. členu zakona o spremembah ne glede na uspeh v nižjih razredih in njihovo motivacijo učenja. Pri ugotavljanju vzrokov neuspeha takih »prešolanih« učencev je odveč vsako obdolževanje učencev in celo učiteljev (ne mi dopolnitvah zakona o javnih uslužbencih (Uradni list FLRJ, št. 52-849/59), potem napreduje za en razred več v okviru svojega naziva že 1. februarja 1961 ne pa 26. maja ali celo 1. junija 1961. Če tak uslužbenec izpolni n. pr. pogo- OBSOTELJE — ODPRTA KNJIGA ZA MLADINO uslužbenec poTreb opraviVT stro- ,dalje naraščajočem obisku je po- oddelek, ki je Imel po zakonuTpre- kovui izpit. stalo solsko poslopje kmalu pretesno, majhno število učencev, je bil z od- zato so ga že 1858 prezidali in povišali lokom banske uprave ukinjen janu-v nadstropje. Ko je dal Dtirfeld za- arja 1937, slovenski otroci, ki so zaradi prepičlih dohodkov 1851 ostavko radi kočevskega šovinizma m neza-na učiteljsko službo, je zopet prišel vednosti staršev obiskovali nemške v Mozelj učitelj Langof, ki je potem razrede, pa so bili premeščeni v slo-tu služboval še 31 let. Ob razširitvi venski oddelek. Poslej sta bila dva šole v dvcrazrednico 1883 so najeli slovenska in en nemški oddelek, v eno učilnico v privatni hiši. Iz preob- katerem pa so se poučevali predmeti sežnega šolskega okoliša, segajočega nacionalne skupine, t. j. slovenščina) na jugu do Kolpe, se je 1890 odcepila srbohrvaščina, narodna zgodovina ta s svojim okolišem »šulferajnska« eno- zemljepis v slovenskem jeziku. V šol- razrednica v Skrilju in 1893 ekskuren- skem letu 1939/40 je bilo vseh učencev Polno je lepih kotičkov p0 naši cesta. Da, Obsotelje je polno kon- s™*?'?* 1Y„TdoKgu’ ki /e p^sta-la po naro?nost(i >e <3 Nemcev in 50 • i ^ , . . , . , , ... 4. JJ K -iv samostojna 1905. Oba omenjena kraja Slovencev. Jeseni 1941 so se Kočevarji ** * {oAoZa rf^D0 pLei anj® 15J JanuarJa domovini, zato je morda nekoliko trastov in prav v tem je privlač- sta imela začetke šole že prej. Tako po skupinah izselili, sredi junija 1942 slim povsod!), če vsaj malo raz- L 2’ “e naDredui^1 en nlačil- pretiran gornji naslov Vendar bi nost- Zategadelj izlet v Obsotelje 3e n. pr. v Verdrengu že okrog leta pa s«s se učitelji Degnal Ciril, Horvat ^ nakazati samo'neka? pa- ni le prijeten, temveč, tudi močno V i nel'ki ,r?er^ dopnnašajo poleg ®lc®r ® 1'xiLeLrU“ill” datkov ki iih lahko dobe učenci Poucen> sal le pokrajina kot ŽIVO gusta 1339. Živel je v velikem siro- pred nasilnostjo Italijanov v gozd k ostalih faktorjev SVOJ delež k ne- 7®k J?- £'®na zakona o javnih usluz- , 1 učilo, ki ponazoruje davno prete- maštvu, ker je prejemal od vsakega partizanom. Jeseni 1942 so se vaščani - - t« ^-.v; c ' na potovanju po Obsotelju. Res M0ct boi in izeradnin učenca le dvajsdtico na mesec, hrano vrnili brez učiteljev, za pouk pa 5® ■d r i0 Ha. ie Obsotelje velislo vse do * • j • j + ^a dobival vsak dan v drugi hiši. prišla v Mozelj za tri mesece učite- vpŽa^antf. 1 2Z* le UDSOteije veyaio vse 0O Obsotelje je v zadnjem deset- Ker kyub zmanjšanju šolskega ijica Potočnik Frančiška, ki je učila ' R z u? o nedavnega za zaostalo, zapuščeno letju napravilo korak, ki ga V Okoliša šolsko poslopje v Mozlju ni »prostovoljce« v privatni hiši. Po nje- ooveznosi v f. in o. razreau na _,__..__ ... . v nefvo-oi« e/n e — • * ' --- uspehu. Katere so te okolnosti? 1. V večini primerov so imeli ti učenci že na nižji stopnji deljen pouk — T-aj oni v centralni šol; 2. Učenci na vaseh so obreme- vodjo^mkdin.kega zbora? njeni s fizičnimi deli. 3. Opremljenost manjših šol 1 i v . j Ša ličila kju v cz-nun l v SlaOŠega kot nepopolni osemletki? 2. Koliko znaša honorar pokrajino, o kateri se ni mnogo stoletju ni zmoglo. Nekoč brez L6« il pevo- ..v n j lij.*: vereina« 1896 zgradili novo poslopje, sbsalo. Morda je prav zato zdaj vsega, danes z elektriko, progo, staro pa so prodali, učni jezik je bil _____ . T. , še zanimivejša Z novo obsoteli- P° kateri zaenkrat drve še samo na tej kočevski šoli vse do decembra ODGOVORA: i. Učna obveznost na v cfrvcrvn^oi- 1918 izključno nemški. Poslej se je nižje or.caniziranih osnovnih šolah zna- sko progo si je končno utrla pot * . novim gOSpOuar- uvedel slovenski uradni jezik, pouče- ša 25 učnih ur na teden (tretji odsta- v svef Mehka valovita do- stvorn ln prizadevnimi ljudmi, valo pa se je še dalje v nemščini, le je v večini primerov slabsa, kar vek 8. točke odloka o honorarni službi, . * .... Samo to, menda nisem dejal pre- od tretjega šolskega leta dalje so bile je odraz dosedanje proračunske ?TJe,T'ni 2tTfznos,} ^ Ii51 L1Tla 3e polna zanimivosti m spo- vpfi. rihcn+eiie mi n čh-t, j čiccH uvedene tedensko po štiri ure sio- politike do teh šol, ko SO skoraj LR\ L nro pevovedie te do- ^di prav loča po Til. točki odloka o honorarni dobra pasa za radovedne otroške in ^r?*a',iy2S?i.nil’Oči. Kdo izmed otrok si ne želi (Uradni '•'* povsod določali višino dotacij po številu učencev na šoli, a ne po povedati. -Ir- venščine. Z odlokom okrajnega šolskega sveta v Kočevju z diie 31. III. boditve ni bilo več pouka. Po osvoboditvi se je med NOB močno ^oškodovano in deloma požgano šolsko poslopje polagoma obnovilo in šola se je normalizirala z enim oddelkom* Med vojno je bil uničen ves arhiv* Uradne knjige se vodijo šele od 1947 dalje.- V preteklem šolskem ima enooddelčna šola 40 učencev g službi ■ na šolah izobraževalnih zavodih stvarnih in skromnih potrebah. LRS_ 5t 12.64/60) in lahko dosega tne- ogledati kraja in hišice, kjer se Učilo ima n. pr. isto ceno (denarno vrednost), če ga uporab- zl>0 'M0- 560 oziroma 430 dm. Ijamo za 20 ali več učencev. Če ga pa ni, ga ne morejo pokazati niti enemu! So pa tudi častne izjeme, posebno tam, kjer je stalen učni kader. 4. Kadri — začetniki, ki so sposobni za uspešno delo v ne-kombiniranem oddelku in ob pomoči izkušenih praktikov, a smo jih zaradi trenutnih potreb in širokogrudne »premestitvehe politike« postavili v kombiniran oddelek in jim še morda naložili celodnevni pouk z lepo pripombo »znajdi se!«. ske glede^na^delovno raestOj_m izobra- je rodil tovariš Tito? Verjetno vsak. Opazoval šem jih, ko so VPRAŠANJE: Ali pripada jrfnenu, P^vah z motornim vlakom, ko osebju brezplačno stanovanje in kurivo SO Sl Ogledovali Titovo rojstno tudi' med poletnimi šolskimi poMtniea- hišo. Prav letos Ob jubilejni ob- ODGOVOR: Učnemu osebju pripada letnici so taki obiski se pomemb-brezplačno stanovanje in kurivo ves nejši. »Kaj? Tu se je rodil tovariš čas dokler službuje v takem kraju, to- m.. « tt a * __ j - rej tudi med šdlskimi počitnicami. Tito. V tej navadni hiši.-" SG je začudila učenka. Kdo ve? Morda VPRAŠANJE: Dne 1. 9. ste nastopili f jf^ službo. 25. 9. pa ste že odšli na odslu- veliki ljudje lahko rede samo žitev kadrovskega roka. Ali imate pravico do plače za ves mesec september in nadur, ki ste iih v tem času opravili? ODGOVOR: Mesečna plača v prosvetnih zavodih se izplačuje mesečno __________________________ ped streho razkošne palače. V Kumrovcu pa spozna tudi naš šola*, da le delo in učenje da pravega človeka. * i ‘ v. vnaprej. Niste mogli vedeti, kdaj bo- Toda Kumrovec Z modema 5. Otrokovo življenjsko okolje ?te odpoklicani na odslužitev kadrov- golo in Titovim domom še daleč in drugo. Tako se dogaja, da uspevajo v višjih razredih še »boljši-« po- •kejra roka, zato ni nobenega razloga, da Vam ne bi pripadala plača za ves mesec september. Prav tako Vam pri-p<>da plačilo za opravljene nadure. Državna založba Slovenije Ljubljana, Mestni .trg 26 sporoča, da izidejo v naslednjih dneh: TOMISLAV TOMEKOVIČ: PSIHOLOGIJA JOŽE ŽABKAR: I POUK MATEMATIKE V OBVEZNI ŠOLI III. del (Obravnavanje računskih operacij) Izšle pa so; BORISLAV STEVANOVIČ: PEDAGOŠKA PSIHOLOGIJA GUSTAV ŠILIH: UČNA NAČELA NAŠE ŠOLE 660 din 400 din NESTANDARDIZIRANI UČNI TESTI ZA KEMIJO V OSNOVNI ŠOLI 460 din VLADIMIR CVETKO: ENO LETO IZVAJANJA ZAKONA 0 OSNOVNI ŠOLI 250 din ni vse, kar lahko vidi učenčevo oko na poti po Obsotelju. Šolo si je vredno ogledati: opremljena je z vsem, s čimer naj bi bila osnovna šola opremljena. Poleg delavnic, sodobno urejene telovadnice in zares modernih učilnic imajo tudi potrebne laboratorije, še več pa je vredno, kar nudi pokrajina, ki nosi vrsto zgodovinskih pečatov, ki jih lahko beremo kot s knjige. Pred Kumrovcem je dolina, kjer se je bojeval Matija Gubec, na obronkih so razvaline Cesar grada, Kunšperga in še dobro ohranjeni gradovi v Podsredi, Olimju, Podčetrtku. V Olimju je znamenita srednjeveška lekarna z edinstvenimi freskami. S ponosnega gradu na strmini nad Podčetrtkom je naravnost čudovit pogled daleč naokrog in Imensko polje leži pred opazovalcem kot na dlani, kot velik peskovnik. Tudi v Podčetrtku je šola, ki si jo je vredno ogledati, toda ne zaradi razkošne ureditve, temveč zaradi dela in prizadevanja, ki so ga dosegli pri reformiranju šolskega dela, pri uveljavljanju samoupravljanja ter z uspehi v tehnični vzgoji. Pri Prelaskem je mesto, kjer je prešla preko Sotle XIV. divizija na svojem težkem, herojskem pohodu. Imensko polje izsuševajo, kmalu bo stekla skozi dolino tudi lepa avtomobilska PROSVETNI DELAVEC-(zdaja Republiški odbor Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev LRS — List Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Drago Ham — Naslov uredništva: Ljubljana, Kopitarjeva 2 — Telefon uredništva: 33-722, interno 383 — Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva ul. 1 — Telefon uprave: 22-234 — Poštni predal: .355-vrt — Letna naročnina 400 dinarjev — Številka tekočega računa: 600-14/3-140 — Tiska CZP »Ljudska pravica« Založba Mladinska knjiga 20.000 MLADIH VEBEŽEV Prvi slovenski otroški leksikon je končno dotiskan! V knjigoveznici vežejo zadnje skladovnice zajetnih knjig. Še zadnjič jih bodo pregledali, prešteli, zavili v posamezne pakete, nalepili že pripravljene naslove in jih odposlali po vsej Sloveniji. Knjiga ima nad 160 strani velikega formata, v njej so pojasnjeni številni pojmi z izbranim besedilom ali celo z večbarvnimi ilustracijami. Posebnost je osem prilog zemljevidov. Vsi, ki knjige »MLADI VEDEŽ« niso naročili v subskribciji, naj čimprej pošljejo izpolnjeno naročilnico. Pohitite, da ne bo prepozno! . Odrežite. Uprava založbe MLADINSKA KNJIGA, Ljubljana, Wolfova 12 NAROČILNICA Podpisani kraj ....... zadnja pošta naročam.........izvodov knjige »MLADI VEDEŽ«. Cena izvodu 2400 dinarjev Denar nakažem po prejemu knjig na Vaš tek. rač. št. 600-14-1-67 Podpis: