številka 13 • cena 80 din__сеЦе, 3, april 1986
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, SEMTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
Kdor zdravo
živi ~ pridobi
Odpornost proti bolez-
nim, stresom in vsakod'
aevDim težavam, ki nam
»rahljajo živce*, je kapital
neprecenljive vrednosti.
Vendar tega kapitala brez
tnanja ne moremo ohra-
njati in graditi. Z našim
vsakdanjim odnosom do
tdravja, do zdravega nači-
na življenja vedno znova
dokazujemo, da nam tega
kapitala tudi ni dosti mar.
Kajenje, alkoholizem,
vasične nalezljive bolez-
Di, predvsem bolezni uma-
^ih rok, nezdrava pre-
^ала, odnos do ožjega in
«ršega okolja to dokazaje-
O tem velja razmisliti,
^*ko kot tudi o človečno-
sti. spoštovanju vrednosti
^gih - sodela v cev in sta-
rejših.
Usmeritve v poslanici
svetovne zdravstvene or-
Sànizacije skupaj z med-
i^»tx>dnim olimpijskim ko-
'oitejem prvič vključujejo
^ krepitev, ohranjanje in
je vanje zdravja vse
*Oožne sodelavce - od po-
^eznikov do celotne
«foibe s skupnim sporoči-
lom: »Zdravje je edina
^nta, v kateri je vsakdo
^àgovalec.*
O íej tekmi, ki bi nas pri-
bijala kljub oviram zdra-
do leta 2000, bodo v Ce-
ü" v petek ob 9. uri v avli
^игеја revolucije odprli
¡fatavo del predšolskih
šolskih otrok.
Ta čas je naš čas...
Kongres slovenske mladi-
ne, ki se bo pričel jutri v Kr-
škem, bo po zunanji obliki
drugačen od ostalih. Razpra-
ve po komisijah naj ne bi bi-
le vse že vnaprej pripravlje-
ne in napisane, ampak пџј bi
se razvila svobodna izrnenja-
va izkušenj in mnenj. Še bolj
živahno pa пд/ bi bilo pred
kongresnim centrom, kjer
bodo potekali številni nasto-
pi glasbenikov, video pro-
jekcije in kjer se bodo pred-
stavila altrenativna gibanja v
okviru mladinske organiza-
cije. To naj bi pomenilo, da
so mladinske vrste odprte za
najrazličnejše interese, za
nove predloge in rešitve.
zacije. Pri vsem tem mladi
danes soustvarjajo, bolj kot
kdorkoli drug čutijo težave
naše družbe, zato je prav, da
o tem razpravljajo in iščejo
nove rešitve ali pa zahtevajo
uresničevanje že sprejetih. V
tem iskanju in kritičnosti pa
naj bi bil mladinski kongres
tudi vsebinsko drugačen od
ostalih. Seveda pa samo
sklepi in zapisane naloge
stvari ne bodo spreminjale.
Uresničevanje le-teh pa ni
samo naloga mladinske or-
ganizacije, ampak vseh osta-
lih sil v družbi, ki naj jim bo
ta mladinska organizacija
enakopraven partner.
TATJANA CVIRN
Vse to pa naj bi dokazale
tudi kongresne razprave in
usmeritve, ki'jih bodo spre-
jeli. Ali bodo te prelomne ali
ne, bo pokazal šele čas po
kongresu, gotovo pa bodo
jasneje kot pred leti izposta-
vile družbenoekonomski po-
loži mladih, hkrati pa vse
temeljne probleme naše
družbe. Kajti, »ta čas je naš
čas, mi nimamo drugega ča-
sa,* so mladi zapisali v kon-
gresnih dokumentih. Zato so
se kritično lotili analize sa-
moupravljanja, proizvodnih
odnosov, globalnega razvoja
družbe, demokratične deli-
tve družbenega bogastva, pa
tudi vloge mladinske organi-
Drago morje
čeprav je do začetka po-
letne turistične sezone le še
dva do tri mesece, pa nekaj
obmorskih turističnih sre-
dišč še vedno ni določilo di-
narskih cen letovanj (deviz-
ne cene so določili že prej).
Bolj previdni turistični de-
lavci se bojijo, da bi inflaci-
ja porušila vse njihove izra-
čune, zato bodo s cenami ne-
koliko počakali.
No, večina je na nedavni
sarajevski turistični borzi le
prišla na dan s cenami, ki so
precej višje kot lani. Nekate-
ri, na primer zasebniki v Po-
reču, so precej pretiravali s
cenami, zato strokovnjaki
napovedujejo, da bo letos na
našem moiju manj domačih
gostov.
Sorazmerno poceni letova-
nja bodo še vedno v počitni-
ških domovih, za tiste delov-
ne organizacije, ki nim^o
svojih domov, pa so agencije
(na primer Izletnik) pripravi-
le ponudbo za zakup zaseb-
nih sob. Tako bo pri zakupu
sob za 60 dni v Rovinju stal
polni penzion 4200 dinaijev.
Cenejši aranžmaji bodo tu-
di v hotelih na Visu in Lasto-
vu, kjer bodo polni penzioni
stali 4800 do 5800 dinaijev
(ceneje kot v zasebnih sobah
v Poreču). S cenami pa so
pretiravali v Poreču, Porto-
rožu, v Vodicah in na Hvaru.
Izletnikovo ponudbo s ce-
nami letošnjih letovanj na
morju si lahko ogledate na
strani 9.	g g
Jutri prvi kviz!
• •'utri dopoldan boste lahko v Petkovem mozaiku prisluhnili
-Seveda, sodelovali v prvem radijskem kvizu Radia Celje,
j^^nkete, k^jih opravljajo radijske in televizijske hiše po svetu
Pokazalé, 'da so kvizi med n^bolj priljubljenimi zabavnimi
j^^^ami, izziv paje sprejela tudi naša radijska hiša. Sestavljalci
obi prednost splošnemu znaryu in razgledanosti, kviz pa bo
''Kovan tako, da bo vsaka odd^a zaključena celota. Med
^{.g^^anji bodo nanizane tudi številne drobne zanimivosti. Zaen-
^ t bo kviz na sporedu vsak prvi petek v okviru Petkovega
Danes zjutraj smo iz
kolektiva Elektro v Ce-
lju zvedeli, da okoli 50
članov kolektiva ne bo
šlo na študijsko ekskur-
zijo na Asuanski jez v
Egiptu. Odločili so, da
bodo problem okoli zvi-
šanja cen električni
energiji prediskutirali
ob nedokončanem jezu v
Ločah pri Celju. Vest o
potovanju v Egipt je bila
verjetno prvoaprilska
potegavščina.
(Novi tednik, 1. 4. 1971)
»Slišalo se Je le šumenje
- in pol(anJe sten*'
Plaz v Strmci nad Laškim je porušil
povsem novo hišo družine Jakopič.
Stran 13.
Površno so gradili
Težave z osnovnimi šolami v žalski občini. Stran 3.
Vnovič ¡Juiislío posolilo za ceste?
Tema tedna o katastrofalnem stanju cestišč na celjskem
območju. Stran 5.
Pozdravljeni v Celju
Naš- pozdrav in iskrena
dobrodošlica velja tokrat
gostom in prijateljem iz
mesta Grevenbroich v
Zvezni republiki Nemčiji.
Z meščani ter vodstvom
mesta nas vežejo že nekaj
let tradicionalne prijatelj-
ske vezi. Začetki sodelova-
nja temeljijo na naših roja-
kih, Celjanih, Slovencih,
Jugoslovanih, ki so ustano-
vili »Kulturno društvo Ce-
lje« v Grevenbroichu. Celje
je preko OK SZDL pokro-
vitelj društva, v katerem se
zbirko naši ljudje zaposle-
ni v ZRN
Ob vsakem našem sreča-
цји v društvu in z mestni-
mi možmi smo poglabljali
in krepili medsebojne od^
nose, ki so postopoma pre-
hajali od vljudnostnih obi-
skov do medsebojnih sre-
čanj in sodelovanja na
športnem in kulturnem po-
dročju. Preteklo leto pa je
tudi gospodarstvo v občini
našlo proste valence in se
že povezuje s partnerji iz
našega prijateljskega
mesta.
' Prišli smo do trenutka,
ko s podpisom listine o so-
delovanju in prijateljstvu
na svečan način zaključu-
jemo prvi del našega sode-
lovanja. V nadaljevanju pa
bo šlo za izpolnjevanje ob-
veznosti in dogovorov ter
ustvarjanje takšne nove
kvalitete in vsebine, ki bo
še naprej krepila naše med-
sebojno zaupanje.
V teh dneh, ko boste
med nami v Celju, vam že-
lim, dragi prijatelji iz Gre-
venbroicha, da spoznate
naše mesto, naše ljudi in se
prepričate, da so vse to kar
imamo, zgradile pridne ro-
ke naših delavcev.
Vedno smo se veselili
prijateljskih obiskov. V na-,
šem mestu ni bil gost niko^
li tujec. Želim vam dobro
počutje med nami, veliko
doživetij in lepih vtisov na
mesto in ljudi.
EDVARD STEPIŠNIK
predsednik SOb Celje
Podpis listine še v Celju
Zahodnonemško mesto Grevenbroich in Celje sta 22. marca
podpisala listino o dolgoročnem sodelovanju in prijate^stvu.
Podpis listine bodo ponovili v soboto ob 11.30 v celjskem
Narodnem domu. Na fotografiji: predsednik ce^skega izvršnega
sveta Zvone Hudej, predsednik skupščine občine Celje Edvard
Stepišnik, ko podpisuje listino in župan komune Grevenbroich
Hans Gottfried Bernrath.
Obširneje o tem pomembnem dogodku na 12. strani.
2. STRAN - NOVI TEDNIK
3. APRIL 1986
Celle in Somhor pobratena
Dogovor o poglobljenem gospodarskem sodelovanju
Podpis listine o pobrate-
nju občin Celje in Sombor
iz avtonomne pokrajine
Vojvodine za letošnji celj-
ski občinski praznik, 20. ju-
lija, naj bi potrdil uspeš-
nost dosedanjega sodelova-
nja, ki ga je bilo po zaslugi
sozda Merx še največ na
agroživilskem področju.
To so dogovorili v Celju ob
petkovem obisku 12-članske
delegacije občine Sombor,
ki jo je vodil predsednik
skupščine občine Božo Dra-
gaš. Razloge za pobratenje
obeh občin kaže poiskati
predvsem v dobrem sodelo-
vanju med sozdom Merx in
kmetijskim kombinatom
Sombor, ki sta podpisala 10-
letni dogovor o medseboj-
nem sodelovanju, januarja
pa so določili tudi ustrezne
količine in sredstva kot celj-
ski sovlagatelj ski delež za
vojvodinsko pšenico. Merx
tudi sicer združuje dosti de-
narja za sovlaganje poveča-
nja pridelka s somborskih
njiv, prav tako za pridobiva-
nje novih kmetijskih povr-
šin, kajti hudinjske silose
(pravkar gradijo še dva) je
treba vsako leto napolniti do
roba.
Na zadnjih pogovorih v
Celju pa so preučili še druge
možnosti sodelovanja med
gospodarstvoma obeh ob-
čin: v tekstilni, kovinsko-
predelovalni in kemični in-
dustriji, pa tudi na področju
družbenih dejavnosti, zlasti
izobraževanja, kulture, teles-
ne kulture in razvojno-razi-
skovalnega dela, za kar so
najbolj zainteresirani Som-
borčani. Predsednik OK
SZDL Sombor Ištvan Virag
pa je še posebej poudaril
možnosti za sodelovanje
med informacijskimi mediji,
na področju, kjer se lahko
Vojvodinci na splošno potr-
kajo po prsih: uspelo jim je,
Občina Sombor je za Novim
Sadom druga največja obči-
na v AP Vojvodini. Samo
mesto Sombor, ki se odliku-
je z najstarejšim gledališ-
čem v Srbiji, ima 50.000 pre-
bivalcev, občina pa preko
110.000. Sombor ima tudi
nekaj pomembnih tovarn:
poleg sozda PIK Sombor še
Kovinsko-predelovalno in-
dustrijo Bane Sekulić, To-
varno dostavnih vozil Za-
stava, tekstilno tovarno
Inex-ITIP in druge.
da za lokalne medije name-
nijo 5 odstotkov od vseh na-
ročnin za radio in TV v AP
Vojvodini.
MITJA UMNIK
Srečanje
civilnih
invalidov vojne
Predstavniki vseh dru-
štev civilnih invalidov
vojne iz Slovenije se bodo
v nedeljo zbrali na repu-
bliškem srečanju v Celju.
Pripravili bodo republi-
ško športno tekmovanje v
plavanju, keglanju, na-
miznem tenisu in strelja-
nju z zračno puško, ob tej
priložnosti pa bodo obi-
skali tudi Stari pisker in
Muzej revolucije.
Republiško športno tek-
movalce civilnih invalidov
vojne je hkrati tudi pripra-
va na državno srečanje, ka-
terega organizator je v ok-
tobru prav tako celjsko
društvo. Ob obisku Starega
piskra, kjer bodo civilni in-
validi vojne položili venec
v spomin vsem žrtvam voj-
ne, in ogledu Muzeja revo-
lucije pa pripravljao tudi
mirovni pohod po celjskih
ulicah.
IVANA FIDLER
Odlikovanci predsedstva SFRJ iz
konjiške občine
Predsedstvo SFRJ je za zasluge in uspehe pri del]
pomembne za napredek države in socialistični graditi
odlikovalo 16 posameznikov iz različnih delovnih okolij
konjiški občini.
Red dela s srebrnim vencem sta prejela: Ivan Jalševecj
Jože Ofentavšek. Medaljo dela je prejel Franc Kutnjak, v
trije so delavci Ingradove operative v Slovenskih Konjic^]
Odlikovanja je prejelo tudi 9 pripadnikov JLA in TO.
zaslug za narod s srebrno zvezdo je prejel Maks Tajnik^
red dela s srebrnim vencem Miro Jevšenak in medalj
zaslug za narod: Franc Kangler, Vi lijem Lenartič, ВеђјЈ
min Macuh, Ivan Sovič, Roman Šrekl in Vahter Vojl^
medaljo za vojaške zasluge je prejel Milan Fijavž.
Predsedstvo SFRJ je odlikovalo tudi 2 delavca s podroft
izobraževanja in 2 delavki s področja zdravstva. Red zaslu
za narod s srebrno zvezdo je prejel Franc Taks, red dela
srebrnim vencem pa: Daniela Keblič, Marija Krošl in Mai
tina Pilpaher.
_M
Posvetovanje centrov
za socialno delo
25 let dela celjskega centra
Delavci Centra za social-
no delo Celje so minuli četr-
tek obeležili 25-letnico svo-
jega dela s krajšo sloves-
nostjo v Narodnem domu,
hkrati pa so bili skupaj z
republiškim komitejem za
zdravstveno in socialno
varstvo organizatorji trid-
nevnih delovnih posvetov
vseh centrov za socialno de-
lo v Sloveniji.
Prvi dan so se seznanili z
raziskavo Kvaliteta življenja
v Sloveniji, ki jo je predstavi-
la prof. dr. Katja Boh iz Inšti-
tuta za sociologijo univerze
Edvarda Karde^a v Ljublja-
ni, v popoldanskem delu pa
so pretresli izhodišča za izde-
lavo dolgoročnega programa
razvoja centrov za socialno
delo v Sloveniji.
Na delovnih posvetih so
obdelali še vprašanja o raz-
merju med upravnim po-
stopkom ter svetovalnim
pristopom v praksi našega
socialnega dela, o nekaterih
aktualnih problemih teorije
in prakse, o nepoklicnem,
prostovoljnem delu oziroma
kranjskih izkušnjah in o po-
moči starejših občanov s
specifičnimi potrebami.
Direktor celjskega centra
za socialno delo dipl. psih.
Branko Buh je poudaril, da
center dosledno uresničuj
vse temeljne usmeritve, ki so
bile začrtane ob njegov^
ustanovitvi in, da je velikj
prispeval k podružbljanju
socialne politike, zlasti s širil
tvijo dela v krigevne skupno-
sti. Za celjski, center je zna-
čilno tudi to, da je v organi,
zacijskem in vsebinsken:
smislu rasel kontinuirano
kar ni bil primer z drugimi
centri za socialno delo v Slo-i
veniji. Posebne zasluge za
razvoj socialnega dela v Ce-
lju ima nedvomno tudi nje-
gova dolgoletna direktorica
Zofka Stojanovič.
MITJA UMNIK
Sprejem za Olge Vrabič
Pretekli petek so v prostorih RK SZDL najuglednejši
predstavniki družbenega življenja republike na priložnostni
slovesnosti čestitali Olgi Vrabičevi ob njeni 70 letnici.
O življenjski in revolucionarni poti Olge Vrabičeve, čla-
nice sveta federacije, dolgoletne komunistke in aktivne
družbenopolitične delavke - naše celjske rojakinje - je
govoril Franc Šetinc, ki je med drugim dejal, da je življenje
in delo slavij enke vzor pravega in predanega frontnega de-
lavca.
Za ustvarjalen prispevek k razvoju celjske občine pa so se
ob njenem jubileju na tovariškem srečanju zahvalili in ji
čestitali tudi celjski družbenopolitični delavci.
Le izjemoma pomoč
otrokom v denarju
Žalec: nove cene za varstvo otrok
z včerajšnjim dnem so se v
Žalcu pričela zasedanja
skupščin samoupravnih inte-
resnih skupnosti. Sklici velja-
jo še za delegate prejšnjega
mandata. Na skupščinah dele-
gati razpravljajo o flnančnem
poslovanju lani ter o skupnih
izhodiščih za oblikovanje sa-
moupravnih sporazumov o te-
meljih planov za obdobje do
leta 1990.
Danes so se na zasedaдј u
zbrali delegati skupščine otro-
škega varstva, ki bodo med
drugim poslušali poročilo o
poslov^ju Vzgojno-varstvene-
ga zavoda Janko Herman v le-
tu 1985, sprejeli pa пад bi tudi
predlog cen storitev v vzgojno-
varstvenem zavodu ter pri-
spevkov staršev od 1. maja na-
prej. Ekonomske cene za
deseturno poslovne пад bi zna-
šale za otroke do drugega leta
29.491 dinaijev, za otroke od
dveh do sedmih let pa 22.528
dinarjev. V teh predlaganih ce-
nah ni vključena prehrana, ki
naj bi znašala 4180 dinarjev za
otroka, ki bo v vrtcu prisoten
ves mesec. Najvišji prispevek
staršev bo znašal 55 odstotkov
ekonomske cene, sicer pa ve-
ljajo določila samoupravnega
sporazuma o uveljavljanju so-
cialnovarstvenih pravic, ki
pravi, da znaša prispevek 35
odstotkov od dejanskega me-
sečnega dohodka na člana dru-
žine v preteklem letu. O tem
predlogu so razpravljali tudi
samoupravni organi občinske
skupnosti otroškega varstva in
Vzgojno-varstvenega zavoda
Janko Herman, stališča pa bo-
do posredovali na današnji
skupšini, na kateri bodo med
drugim govorili tudi o spre-
membi osnutka samoupravne-
ga sporazuma o temeljih plana
občinske skupnosti otroškega
varstva za obdobje do leta
1990.
Omeniti velja naloge, ki jih
bodo v občini izv^ali na po-
dročju tako imenovanih zago-
tovljenih programov. Vsem
otrokom v občini bo zagotov-
ljen vzgojni E>rogram, ki obse-
ga pripravo na osnovno šolo.
Letos bo ta priprava obsegala
180 ur, potem pa vsako leto
več. Leta 1990 na primer 420
ur. V zvezi z družbenimi po-
močmi za otroke velja omeniti
tudi to, da jih bodo spremenili
v materialno obliko, v gotovini
pa jih bodo upravičencem iz-
plačevali le tedaj, če jih ne bo
mogoče preusmeriti. Družbe-
ne pomoči, kijih bodo izplače-
vali v denarju, bodo znašale
petnajst odstotkov osebnega
dohodka na zaposlenega de-
lavca v minulem letu, 25 od-
stotkov pa, če je otrok zmerno
ali težko duševno in telesno
prizadet.
JANEZ VEDENIK
Kongres ne more
reševati problemov
Na 12. kongresu slovenske
mladine, ki se bo pričel jutri v
Krškem, bo sodelovalo tudi
precejšnje število mladih s
Celjskega. Na podlagi pred-
kongresnih razprav o gradivu
bodo nastopili z dvanajstimi
razpravami, ki bodo posegle
na vsa pomembna področja
življenja in dela mladih.
»V osnovnih organizacijah,
kjer že sicer dobro del^o, so o
kongresnih gradivih razprav-
ljali, drugod pa so bili manj
aktivni*, pravi Anka Vetrih,
predsednica medobčinskega
sveta mladih na Celjskem. Me-
ni, daje bilo gradivo dovolj do-
bro pripravljeno, očitali so mu
le nekoliko preveč zapleten je-
zik, ki ga marsikateri mladinec
ni razumel. Sicer pa gradivo
odpira bistvena vprašanja mla-
de generacije, v posameznih
občinah pa so ga lahko dopol-
nili s pripombami iz svojih
okolij. Pri tem pa so nekateri
ostali zgolj pri splošnih trdi-
tvah.
»Vendar pa se znotr^ mla-
dinske organizacije stvari pre-
mik^o na bolje. K temu sili že
sama ekonomska situacija, v
kateri so mladi v vedno težjem
položaju. Tako osnovne orga-
nizacije ne razpravljajo več le o
prostorskih problemih in o
tem, kako bodo pripravile ples
ali kakšno drugo prireditev,
pač pa govorijo o družbeno-
ekonomskih razmerah, o pro-
blemih, ki so značilni za oko-
lje, v katerem živijo in so zato
tudi ryihovi problemi,« pravi
Anka Vetrih. »Zato bomo mla-
di s Celjskega na kongresu so-
delovali z razpravami o ekolo-
giji, o kmetijstvu, domicilnem
principu združevanja sredstev
za interesne skupnosti v manj
razvitih občinah, pa tudi o ino-
vativnosti mladih, problemih
pripravništva, delovne prakse,
samoupravnih odnosov v
usmerjenem izobraževanju ...
Pri vsem tem bomo verjetno
govorili o podobnih stvareh
kot mladi iz ostalih delov Slo-
venije, vendar pa pričakujemo,
da se bo na podlagi teh razprav
razvila tudi spontana debata.
Mladinski kongres пгц bi se tu-
di po tem razlikoval od ostalih,
njgpomembnejših pa je tisti
čas po kongresu, ko пад bi se
vse povedano uresničili. Mi-
sleč namreč, da smo pri nas
pravi mojstri za to, da znamo o
stvareh krasno govoriti in jih
še lepše neuresničevati. Vča-
sih smo od kongresov res pri-
čakovali, da bodo prelomni,
samo pa ne verjamem, da bo-
mo z njimi spremenili stvari.«
Mladi s Celjskega bodo na
kongresu predlagali tudi spre-
membo statuta in sicer, da bi v
mladinske vrste sprejemali že
pionirje v šestem razredu os-
novne šole, člani pa bi ostali
tudi tisti do 30. leta starosti.
Vse to naj bi prispevalo h ka-
drovski okrepitvi mladinske
organizacije, ki ima še vedno
prem^hno vlogo glede na ce-
lotno število mladih. O vsem
tem bodo gotovo veliko govo-
rili tudi na kongresu, saj bodo
v eni od komisij razpravljali o
mladinski organizaciji kot naj-
širši fronti mlade generacije.
Kako bo ta organizacija skupaj
z drugimi reševala nakopičene
težave mlade generacije, pa bo
pokazal čas po kongresu.
T. CVIRN
Sprejeli so načrt
¥ Mozirju premalo delavcev
Na zadnji skupni seji zbo-
rov skupščine občine Mozir-
je v tem mandatu so delega-
ti poleg analize gospodarje-
nja v občini Mozirje za lan-
sko leto sprejeli tudi osnu-
tek srednjeročnega plana
občine za obdobje
1986-1990, ter v bistvu pod-
prli dosedanje ugotovitve,
ki so jih ob razpravi o obeh
temah sprejeli že na izvrš-
nem svetu, v občinskem ko-
miteju ZK in občinskem
sindikalnem svetu.
Ker smo o tem že poročali,
velja na kratko ponoviti
predlog izvršnega sveta in
skupščine, ki predlagata, da
v organizacijah združenega
dela pri planiranju za sred-
njeročno odbodje ponovno
preverijo ali so njihovi načrti
usklajeni z ocenitvami pred-
videne oskrbe s surovino in
repromateriali, rastjo zapo-
slenosti in strukture zaposle-
nih, ter ocenijo tudi realnost
naložb glede na predvideno
realno stopnjo gospodarske
rasti. Ocenjujejo namreč, da
imajo v nasprotju s predvi-
devanji v temeljnih sredi-
nah, v občini premalo delav-
cev in da bodo torej rezultati
v bodoče odvisni predvsem
od kakovosti proizvodnje m
od kvalitetnejše rasti izvoza.
Pri oceni gospodarjenja za
lani so potrdili ugotovitve o
slabem gospodarjenju, ki se
kaže predvsem skozi nedo-
seženo rast industrijske pro-
izvodnje in preveliko delitev
novo ustvarjene vrednosti za
osebno porabo. Z rezultati so
zadovoljni le v kmetijstvu,
delno tudi pri zaposlovaryu
in lani tudi z izvozom, kjer
pa prav tako še zdaleč niso
dosegli ciljev minulega sred-
njeročnega obdobja.
Na skupščini so delegati
obravnavali tudi poročili o
delu Skupščine občine in
Uradnih organov, ter jih brez
pripomb sprejeli. S tem so
tudi potrdili predlog predvi-
denih sprememb v matični
službi, ki naj bi jo v občini
združili in posodobili.
Med pomembnejšimi te-
mami zadnje skupščine je bi-
la tudi razprava o srednje-
ročnem razvoju turistične
dejavnosti. K predlogu so
imeli precej pripomb, o tem
pa bodo še razpravljali, saj
bodo dokončno besedo rekli
po javni razpravi ob koncu
julija.
R.P.
Ob dnevu
brigadirjev
Ob 1. aprilu, dnevu bri-
gadirjev, so v nekaterih
občinah na Celjskem pri-
pravili razstave o briga-
dirskem življenju in de-
lu, drugod pa tega praz-
nika niso posebej obele-
žili, pač pa se bolj ukvar-
jajo z evidentiranjem
brigadirjev za letošnje
delovne akcije.
V	Celju so ob dnevni
brigadirjev pripravili raz-
stavo v Tkaninini izložbi.
Na ogled so postavili uni-
forme brigadirjev, foto-
grafije z različnih akcij,
priznanja... V petek pa
se bodo celjski brigadirji
srečali v domu krajanov
Pod gradom in skupaj
preživeli brigadirski ve-
čer. V laški občini so pri-
pravili prireditve ob dne-
vu brigadirjev v Radečah.
Tudi tu je na ogled razsta-
va o brigadirskem delu
zavrteli pa so tudi film o
mladinskih delovnih ak-
cijah. V Mozirju so v po-
nedeljek odprli razstavo
uniform, priznarv), značk
in fotografij z akcij, v
Bočni pa bo prihodnji te-
den proslava, na katero
so povabili vse nekdanje
brigadirje iz občine. V
Šmarju je razstava na
ogled v Domu kulture in
nosi naslov Mladi in pro-
stovoljno delo, v Šentjur-
ju pa so brigadirsko živ-
ljenje na Kozjanskem in
drugih akcijah predstavi-
li v tamksgšnji knjižnici.
Tudi osnovne organizacij
je mladine so v velenjski
občini pripravile raz-
stave.
V	Žalcu in Slovenskih
Konjicah ob brigadir-
skem prazniku posebnih
prireditev ni bilo, saj ima-
jo dovolj dela z evidenti-
ranjem. Seveda pa tudi v
ostalih občinskih konfe-
rencah niso pozabili na
priprave za letošnje de-
lovne akcije.
дрВ|И98б
NOVI TEDNIK - STRAN 3
13 prvem mestu dosledno življenjski problemi
odprti Usti kandidata za predsednil(a celiske občinske skupščine Tone Zimšek in l\^arjan Žumer
' r liani so se na kandidacijskih konferencah odločili
dložiti delegatom vseh zborov občinske skupščine
f rto kandidatno listo za predsednika občinske skupš-
^ Tako bodo na seji skimščine, 14. aprila, glasovali o
Zimšku in Marjanu Žumru, ki smo jima kot kandi-
'fnioa najodgovornejšo samoupravno funkcijo v
!*ini zastavili vprašanja o lyuni viziji razreševanja
•afetualnejših problemov v prihodnjem obdobju.
PmiKcija predsednika ob-
iske skupščine je nepo-
Sno povezana z naloga-
[^ri razvoju in uveljav-
nju delegatskega siste-
Rlju'® doseženemu smo
Ji v Celju ugotavljali, da
ïegacije in njihovi organi
; jih funkcij niso v celoti
n/avili- Kje so po vašem
¿lenju vzroki za dosedanje
inianjkljivosti, zlasti pa,
Jjjo po vašem mnenju de-
^tsko odločanje resnično
feijaviti?
ifone Zimšek: Delegatski
stem pomeni hrbtenico so-
jlističnega samoupravlja-
a Zato ga moramo neneh-
3 usposabljati za takojšnje
remagovanje krize, ki nam
obesedno odjeda kruh in
,odbija razvoj.
Kar se tiče vzrokov, so do-
olj dobro opredeljeni v kri-
tnih analizah našega poli-
tnega sistema. Da bi izbolj-
ili delegatski sistem, mora-
io bolj dosledno postavljati
I prvo mesto osnovne živ-
inske probleme tako v or-
inizacijah, kakor v skupno-
ih. To pa pomeni, da mora-
10	dosledneje izločati iz
jevTiih redov delegatskih
[upščin vse tisto, kar nas
11	v mlatenje prazne slame.
V pripravi dela delegacij,
lasti v ozdih, moramo zago-
sti usklajeno delo družbe-
jpolitičnih organizacij in
Dslovodnih organov. Pri
m ne gre za nekakšno po-
IOÒ delegacijam, gre za nuj-
D oblikovanje poenotenih
inov delegatske politike.
Izredno pomembna je tudi
frsta delegatska poveza-
ist z republiško in zvezno
Eupščino. Prav v tej smeri
i moramo boriti za večjo sa-
mostojnost odločanja v oz-
fh, ki so danes zaradi gore
redpisov skorajda povsem
lokirani, tako v samouprav-
em kot poslovnem smislu,
ioperstaviti se moramo fa-
»dni politiki tistih, ki imajo
Dina usta delavske oblasti.
hkrati pa so ozde normativ-
no zabetonirali do vratu. Vse
zaradi globokega nezaupa-
nja do samoupravnega odlo-
čanja delavcev zaradi ohra-
njanja svojih monopolov.
Marjan Žumer: Strinjam
se, da delegacije in preko
njih delegati v -minulem
mandatnem obdobju svojih
funkcij niso v celoti opravili.
Vsaka drugačna ocena bi bi-
la zavajanje. Res pa je tudi,
da so delegacije za zbor KS v
večini krajevnih skupnosti
temeljito obravnavale gradi-
va i v veliki meri prispevale
k oblikovanju stališč. Prepri-
čan sem, da se oblikovanju
delegacij in delu z njimi po-
sveča v krajevnih skupostih
več pozornosti kot v delov-
nih organizacijah. Ustrezna
teritorialna pokritost krajev-
nih skupnosti, način dela
prilagojen okolju ter doživ-
ljanje krajevne skupnosti
kot svoje življenjske skup-
nosti, d^e dobre rezultate v
vaških in primestnih skup-
nostih. Tako vzdušje in med-
sebojne odnose med krajani
bi morali razvijati tudi v
mestnih KS.
Smo v fazi sprejemanja
srednjeročnih planov, ki to-
krat v dobršni meri sovpada-
jo z delegatskim mandatom.
Plani so ambiciozni in jasno
je, da vsega hkrati ne bo mo-
goče uresničevati. Čemu daje-
te v svoji viziji gospodarske-
gain družbenega razvoja Ce-
lja prioriteto in kako jih bo
mogoče uresničiti?
Tone Zimšek: Predvsem
menim, da ne gre zgolj za šte-
vilke in objekte. Zavestno mo-
ramo dati prednost vsemu, kar
stopnjuje kvaliteto življenja.
Ta ima sicer osnovo v material-
nih dobrinah, vendar se s tem
ne izčrpa. Zato moramo hkrati
pospeševati uspešnost proiz-
vodnje, samoupravne odnose,
družbene dejavnosti, kvaliteto
bivanja v krajevnih skupno-
stih itd., vse, kar bo človek v
Celju vsak dan praktično ob-
čutil kot spremembo, novo
kvaliteto.
Brezpogojno moramo izbolj-
šati-ekologijo, ki pa ne pomeni
le čist zrak in urejeno okolje,
ampak na daljšo dobo tudi
povsem zdravo vodo, čiščenje
in uporabo odpadkov, raci-
onalno porabo energije itd.
Veliko govorimo o vključe-
vanju znanja in učinkovitej-
šem prestrukturiranju gospo-
darstva. Prestrukturiranje mo-
ramo izvcóati in meriti preko
izboljševanja delovnih mest, ki
morajo omogočati manj grobe-
ga fizičnega napora, urejenejše
delovno okolje, boljši zaslužek
in skladno s tem tudi boljše
medsebojne odnose.
Pri tem želim zlasti poudariti
večjo razvojno usmeritev v
manjše oziroma drobne proiz-
vodne programe v okviru
združenega dela. Le-ti mor^o
zagotoviti večjo razvojno prila-
godljivost, zlasti na področju
sodobnih tehnologij. Ne sme-
mo pa biti usmerjeni le v indu-
strijo; gre za vrsto drugih go-
spodarskih dejavnosti, ki mo-
rajo dobiti svoje skladno raz-
vojno mesto. Posebej gre po-
udariti kmetijstvo, ki sicer ni
obsežna dejavnost v naši obči-
ni, vendar še kako pomembna
s stališča skladnega razvoja.
Nikakor ne smemo dovoliti
zaos^anje družbenih dejav-
nosti, s^ pomenijo najpo-
membnejši elementi v izgraje-
vanju kvalitete življenja, ne-
sporen pa je tudi njihov pri-
spevek k oblikovanju družbe-
nega proizvoda in pospeševa-
цја razvoja. Večjo učinkovitost
vidim predvsem v večji samo-
stojnosti in odgovornosti ko-
lektivov, v večji interesni in so-
lidarnostni integriranosti Celja
ter v samozavestnem odpira-
nju v regijo, Slovenijo, Jugo-
slavijo in svet.
Marjan Žumer: Planiranje je
strokovno delo, ki zahteva so-
časno vključevanje vseh nosil-
cev planiranja na vseh ravneh,
rezultat pa so usklajeni cilji, ki
mislim, da mor^o biti ambici-
ozni. Za dosego cilja pa so po-
trebne konkretizirane aktivno-
sti, ki jih je potrebno sproti
preverjati in dopolnjevati v te-
ku realizacije. Mislim, da ima
občina Celje tako oblikovan in
pripravljen srednjeročni plan
in program prestrukturiranja
gospodarstva.
Pomembno je tudi, da je
enakovredno gospodarskemu
načrtovanju v plan vgrajena
tudi skrb za čuvanje okolja,
k^ti vpliv povečane ekološke
zavesti med občani in potreba
po izboljšanju življenskega in
delovnega okolja postaja v Ce-
lju odločujoča.
Funkcija predsednika obči-
ne ni samo velika čast, tem-
več predvsem ogromna delov-
na obremenitev in odgovor-
nost. Kakšni so bili vaši oseb-
ni motivi, da ste kandidaturo
sprejeli in kaj menite o tem,
da je kandidatna lista od-
prta?
Tone Zimšek: V načelu sem
proti zaprtim listam, zato je bi-
la odprta lista moj pogoj. Trd-
no sem prepričan, da moramo
v prihodnje prekiniti prevla-
dujočo prakso zaprtih volilnih
list. Le tako bomo zares krepili
demokratičnost pri oblikova-
nju vodilnih ekip na vseh ni-
vojih.
Po prvem presenečenju sem
se za kandidaturo ogrel, ker
sem v predlogu predsedstva
SZDL videl novo poudarjeno
usmeritev v znanstveno, stro-
kovno in odločno reševanje
razvojnih problemov v Celju.
V tem sem tudi videl možnost,
da svoje dosedanje izkušnje
uveljavim na širšem programu
razvoja Celja. Prepričan sem,
daje potrebno in možno ustva-
riti razvoju bolj naklonjeno
družbeno klimo in nove aktiv-
nosti. V osnovi pa je to možno
doseči le tako, da bomo razvoj-
no in inovacijsko dejavnost v
večji meri vključevali v vsa-
kodnevno delovanje delegat-
skega sistema.
Marjan Žumer: Mislim, da
sktipščina v delegatskem siste-
mu ni politično reprezentativ-
no telo, temveč mesto odgo-
varjanja in odločanja o temelj-
nih vprašanjih gospodarskega
in družbenega razvoja ter soci-
alnega in kulturnega življenja,
ki zaradi znane situacije napo-
veduje odpovedovanja tudi v
bodoče na vseh področjih, kar
nedvomno zahteva velike na-
pore in odgovornost ne samo
predsednika občine, temveč
tudi delavcev izvršnega sveta.
S podobnimi napori in odgo-
vornostmi se srečujejo tudi
ostali vodilni in vodstveni de-
lavci v organizacijah združene-
ga dela, v kolikor svoje delo
opravljeno poglobljeno in od-
govorno.
Da sem sprejel kandidaturo,
me je vodil motiv, da kot do-
slej skušam prispevati svoj de-
lež pri razreševanju splošnih
družbenih problemov.
Prepričan sem, da sedanji
zapleteni gospodarski in poli-
tični trenutek zahteva od bo-
dočih kandidatov posebne or-
ganizacijske in druge ustrezne
strokovne in politične sposob-
nosti.
Odprta kandidatna lista bi
morala biti v bodoče družbena
usmeritev, hkrati pa je potreb-
no pravočasno zagotoviti teh-
niko dogovaijanja in izvedbe.
To kar deklarativno nudimo
volilcem danes, je neprimerno.
Površno so gradili
Težave z osnovnimi šoiami v žaiski
občini
Pri izobraževalni skupnosti
v Žalcu jim je lani prvič uspe-
lo, da so za materialne izdat-
ke namenili petnajst odstot-
kov dohodka. Če bi osnovnim
šolam zagotovili manj sred-
stev, bi zadostovala le za
ogrevanje in najnujnejše pri-
pomočje, ne pa tudi za poso-
dobitev učnega procesa. Sicer
pa tudi materialni izdatki v
višini 15 odstotkov od dohod-
ka še vedno niso tolikšni, da
bi osnovnim šolam dovolje-
vali nakup sodobnih učnovz-
gojnih pripomočkov, saj cene
standardnih učil, elektrike,
kurjave, čistil in drugih sred-
stev naraščajo hitreje kot ra-
stejo sredstva za materialne
izdatke.
Poseben problem pri novo-
zgr^enih, dograjenih in ob-
novljenih šolah je slaba kako-
vost izdelave in vgrajenih ma-
terialov. To sed^ zahteva pre-
cej denarja za vzdrževanje.
Eden izmed najvećih proble-
mov je streha osnovnošolske-
ga centra v Žalcu, ki jo morajo
vsaki dve leti premazati, ker
sicer izvajalec del ne garantira,
da streha ne bo puščala. Lani
je bilo treba za takšen premaz
odšteti kar štiri milijone dinar-
jev. Kljub velikim sredstvom,
ki so jih vložili v obnovo stre-
he, le-ta še vedno pušča. Pro-
blem bo treba urediti z vsemi
pravnimi sredstvi ali pa bo tre-
ba zgraditi novo streho dvo-
kapnico.
Drugi večji problem je ogre-
vanje. Za ogrevanje osnovno-
šolskega centra v Žalcu so lani
namenili sedemn^st milijo-
nov dinarjev, kar predstavlja
polovico vseh stroškov, ki jih
za ogrevanje porabijo vse šole
v žalski občini.
Velik problem je tudi osnov-
na šola na Polzeli, kjer zaradi
slabe toplotne izolacije, slabe-
ga projekta in slabe izdelave
pokurijo nenormalno veliko
premoga. Pušča tudi streha,
dviguje se pod v telovadnici in
še bi lahko naštevali.
Podobni problemi so pri
prav vseh osnovnih šolah, do-
daten problem pa je ta, da je v
občini še enajst podružničnih
šol s sorazmerno majhnitn šte-
vilom učencev. Ogrevanje, čiš-
čenje in vzdrževanje stavb po-
družničnih šol ni nič rnanjše,
če število otrok narašča ali
upada.
Slaba kakovost gradenj os-
novnih šol v žalski občini zno-
va opozarja na to, da je krivce
težko n^ti. Izvajalci gradbenih
del se izgovarjajo na projek-
tante, drugi spet na kooperan-
te in tako naprej. Vprašati pa
bi se bilo treba tudi to, kakšno
delo so opravljali nadzorni or-
gani. Dobršen del osnovnih šol
so lahko zgradili po zaslugi sa-
moprispevka, tako da bi ljudje
lahko zahtevali še večjo odgo-
vornost.
JANEZ VEDENIK
reč bo denarja za
Iružbene dejavnosti
Kar osemdeset odstotna
'deležba delegatov je glav-
ic značilnost zasedanj
"Upščin skupnosti otroške-
« varstva, skrbstva, kul-
"•Tie, telesnokulturne, izo-
'faževalne, zdravstvene in
?2iskovalne skupnosti Mo-
'Пе, ki so zasedale v prete-
tednu.
okup§¿.jj^g so se zadnjič se-
Jle v stari sestavi. V takih
l^oliščinah je bila razprava,
^sebej na izobraževalni
J^Pnosti, tudi vroča. Izva-
So na prvem mestu opo-
^li na svoj težak gmotni
JJožaj, ki se je vlekel skozi
Pï'^teklo srednjeročno
V končni fazi izva-
v zdravstvu, šolstvu,
, oskem varstvu, pa tudi
J^Sod zahtevajo, da se nji-
dejavnost ustrezno
jl^onoti. Delegati uporab-
'rii^ so se z njimi strinjali,
^.^minjali pa so, da polo-
[i ^ gospodarstvu ni nič
J^ačen. Gospodarski re-
iU^^i v občini so bili lani
Zato so možnosti za ko-
^spremembe v financi-
družbenih dejavnosti
«ggj^ne. Kljub temu so de-
" Uporabnikov sprejeli
povišanje prispevnih sto-
penj za zdravstvo, izobraže-
vanje in otroško varstvo. Po-
večana sredstva bodo v glav-
nem namenili za sanacijo
osebnih dohodkov v omeje-
nih dejavnostih. Seveda pa
osebni dohodki niso edini
problem, ki ga je potrebno
rešiti. Na šolah, ki so stare
komaj dobrih deset let, so se
že pojavile potrebe po večjih
popravilih. Izredno pereče je
propadanje kulturno-pro-
svetnih domov po celi dolini.
Potrebno bo adaptirati oz.
razširiti zdravstveni dom v
Mozirju. Že samo ti ključni
problemi so tako pereči, da
sami kličejo po čimprejš-
njem reševanju.
Kot že rečeno - skupščine
so zadnjič zasedale v doseda-
nji sestavi. Velika udeležba
tudi dokazuje, da delegati že-
lijo sodelovati pri reševanju
problemov in da se od njih
ne distancirajo. Če bo tak
duh prisoten tudi v novih de-
legacijah in če se bo materi-
alni položaj gospodarstva iz-
boljšal, bodo tudi družbenim
dejavnostim napočili boljši
časi.
RAJKO PINTAR
POGLED V SVET
Šestlnšestdeset mesecev vojne
Ambiciozni kronisti so izračunali, da
je iraško-iranska vojna stara že šestln-
šestdeset mesecev, pet let in pol. Pri
vsem tem niti ni važno, ali je zadnji dan
marca v resnici zgodovinsko natančen
datum, od katerega je treba šteti mesece
nazaj, da bi dobili številko 66. Ker se
Irak in Iran še naprej zagrizeno vojsku-
jeta, pač vsaka od vojskujočih se strani
po koledarju drugače merita začetek
vojne. Irak zato, da bi dokazal, da je bil
prvi napaden, trdi, da se je vse skupaj
začelo v začetku septembra 1980, ko so
iranske provokacije postale neznosne -
in je bilo treba prekoračiti iransko me-
jo. Iran postavlja začetek vojne v zadnjo
dekado septembra 1980, ko so iraške di-
vizije prekoračile njegovo mejo in sprva
mislile, da se da z bliskovito vojno dose-
či tisto, kar so mislili doseči: predvsem
zlom vladavine imama Homeinija, s či-
mer bi cena Iraka na širšem območju
Zaliva (po mnenju enih Perzijskega, po
mnenju drugih Arabskega) zelo zelo po-
večala, z drugimi besedami: Irak bi po-
stal regionalna velesila.
Račun se ni iztekel. Kot se tudi vojna
ni. In nihče ne more zanesljivo napove-
dati, kdaj se bo krvavi spopad med dve-
ma neuvrščenima državama končal.
Potem ko je v prvih ofenzivnih prodo-
rih zasedel okoli 20.000 kvadratnih kilo-
metrov iranskega ozemlja, je Irak doži-
vel boleč obrat vojne sreče. In junija
1982. leta je moral zapustiti zasedeno
iransko ozemlje. Poenostavljeno rečeno,
smo od tistih časov priče zagrizenih
iranskih prizadevanj, da bi po napotilih
vrhovnega verskega in posvetnega vodi-
telja Homeinija kaznovali »režim Sada-
ma Huseina*, iraškega predsednika z
akcijami na fronti. Pri tem naj bi vojna
trajala vse dotlej, dokler sedanja vlada
v Bagdadu ne bi padla.
Ne da bi se vtikali v posle vojaških
strokovnjakov, je vseeno mogoče reči,
da je Irak zdaj, po teh 66 mesecih vojne,
v zelo kočljivem vojaškem položaju. Pr-
vič v vsej vojni je namreč dopustil, da je
Iran z ofenzivo Zora - 8 z nenadnim na-
padom prečkal mejno vodno pot Šat el
Arah in se pod zavetjem slabega vreme-
na in lastne drznosti zasidral na iraškem
bregu. Pa ne samo to. Z osvojitvijo nek-
danjega glavnega iraškega nafínega pri-
stanišča Fao in nemajhnega dela isto-
imenskega polotoka Fao je Iran Iraku
prvič v vojni zaprl izhod v Zaliv.
Da bi preprečilo polom na fronti po
tem nepričakovanem udaru iranskih
oboroženih sil v začetku februarja, je
iraško vodstvo poslalo v boj elitne čete
oklepne republikanske garde, kije sicer
osebna straža iraškega predsednika Sa-
dama Huseina. Garda je preprečila naj-
hujše: da bi iranska vojska osvojila edi-
no iraško pomorsko bazo Um Kasr in
presekala cesto, ki veže Irak s Kuvajtom
(sicer zvestim zaveznikom Iraka v vojni
z Iranom).
Običajno dobro poučena francoska ča-
sopisna agencija AFP navaja, da je zdaj
Irak v položaju, v »kakršnem še nikoli ni
bil. « Njegov edini izhod v Zaliv že 50 dni
zapira Iran, vtem ko iraške čete ne mo-
rejo in ne morejo izriniti iranskih oboro-
ženih sil z območja Fao, saj - tako agen-
cijski dopisnik - zadnjih 14 dni niso na-
predovale niti za meter proti iranskim
položajem, dobro utrjenim v nekdanjih
iraških bunkerjih ter drugih utrdbah.
Kakor pred leti Iran, koje imel iraške
divizije na svojih tleh, je zdaj Irak so-
očen z razmerami, ko se mu ne posreči
odločilni juriš na položaje Irancev na
iraških tleh in ko ne more preprečiti
iranske kolikor toliko redne vojaške
oskrbe čez vodno pot Šat el Arab.
Ob vsem tem lahko predpostavimo, da
bi utegnila vojna divjati tudi 76 ali 86
mesecev...
Piše Jože Šircelj
4. STRAN - NOVI TEDNIK
3. APRIL 1986
S kvalitetnimi izdelki bodo krepili
svoj položaj na zaliodnili tržiščiii
Unior Zreče na pragu velikih tehnoloških sprememb
v Kovaški industriji Uni-
or v Zrečah so sredi velikih
sprememb, ki jih v tehnolo-
škem in organizacijskem
smislu postopoma vpeljuje-
jo v proizvodnjo. Z njimi
hočejo še povečati kakovost
izdelkov, zmanjšati stroške
v tovarni za okoli 15 odstot-
kov, okrepiti rast proizvod-
nje in povečati produktiv-
nost za 40 odstotkov.
• Čeprav Unior izvozi okoli
60 odstotkov svoje proizvod-
nje pretežno na konvertibil-
no tržišče, se njegov dohod-
kovni položaj iz znanih razlo-
gov iz dneva v dan slabša,-
pojasnjuje odločitev v prid
prestrukturiranja obstoječe
proizvodnje direktor Kova-
ške industrije Unior Zreče
Marijan Osole. »S posegi v
proizvodnji bomo po eni
strani povečali dohodek, po
drugi pa s kvalitetnejšimi iz-
delki še okrepili svoj položaj
predvsem na zahodnoevrop-
skih tržiščih. Razvojna osno-
va Uniorja bo s tem krep-
kejša."
Največjih sprememb bo
deležna proizvodnja ročne^^a
orodja, v kateri bodo predvi-
doma že do konca letošnjega
leta menjali ali izboljšali ce-
lotno tehnologijo. Vsa proiz-
vajalna orodja bodo zame-
njali z novimi, del strojev pa
bodo mehanizirali in progra-
mirali, da bo s tem kakovost
izdelkov še večja. V Uniorju
so sami naredili tudi nove
avtomatske koračne peči ter
jih že namestili v kovačmci,
pri obdelavi ročnega orodja
pa snujejo nove postopke
njihove površinske dodelave
in označevanja.
. »Gre za izjemen napor ce-
lotnega kolektiva, da bi ob
nemotenem toku proizvod-
nje izpeljal vrsto kakovost-
nih sprememb v proizvodnji
ročnega orodja in deloma v
proizvodnji odkovkov ter
hkrati s tem tudi sprememb
v organizaciji poslovanja.
Zaenkrat gre vse po načrtih.
zato upamo, da bodo procesi
res zaključeni do konca leta.
Za prenovo proizvodnje bo-
mo porabili 500 milijonov di-
narjev, pri tem pa naj pouda-
rim, da bomo vrsto novih
strojev in proizvodnih orodij
naredili v lastni strojegradnji
in orodjarni ter v proizvod-
njo vgradiluludi kopico last-
nih tehnoloških rešitev."
Letošnje prvo leto novega
srednjL-ročnega obdobja je
po temeljitih predpripravah
izoblikovalo v Uniorju tudi
dokončno odločitev o nalož-
bi v proizvodnjo homokino-
tičnih zglobov. Gre za 4.5 mi-
lijarde dinarjev vredno inve-
sticijo, za katero je Umor že
podpisal pogodbo o sovlaga-
nju z zahodnoneniško í'irmo
Unicardan-Lòbro iz Offen-
bacha ter se z njo dogovoril
tudi o prenosu licence za to
proizvodnjo. Hala je v Zre-
čah že zgrajena, proizvodnja
pa bo predvidoma stekla ob
koncu naslednjega leta. Z iz-
delovanjem homokinetičnih
zglobov se bo Unior vključil
v krog finalnih predeloval-
cev odkovkov, po čemer je
dolgo stremel, z novo proiz-
vodnjo pa bo tudi v celoti
nadomestil uvoz homokine-
tičnih zglobov za potrebe do-
mače avtomobilske indu-
strije.
»Proizvodnja homokine-
tičnih zglobov bo omogočila
novo zaposlitev le kakim slo
petdesetim visokokvalifici-
ranim m strokovno usp(j,
Ijenim delavcfin. saj
kapitalno intenzivno ^^
bo,' je dodal Marijan Oj
■Večiiiii teh delavcev b(
šla iz kovinarske šolo v ■
čah. kjer smo doslej štij
dirali 140 mladih učon,
mnoge med njimi bottiQ
posilil tudi v proizvodnji
nega orodja, v razširjof
delu strojegradnje ter
izvodnji proizvajalnega (
dja. Kajti s prestruktui
njem in avtomat izirai^.
proizvodnje ročnega огс
se bodo potrebe po |
usposobljenih delavcih
večale, hkrati pa so
zmanjšalo skupno število
poslenih v proizvodni loč
ga orodja za blizu 20 ods'
kov. Seveda bomo višek
lovne sile prezapos
predvsem pa ga usmeril
turistično dejavnost, kjei
za nekvalificirane delavce
dovolj prostih delovi
mest. Računamo pa. da se
kvalifikacijska struktura;
poslenih v proizvodnji f
orja. v kateri je sedaj каг|
lovica nekvalificiranih (
lavcev, v prihodnjih letih|
stveno izboljšala.«
S.
Tehnološke spremembe v
proizvodnji ročnega orodja
ter naložba v novo tovarno
homokinetičnih zglobov bo-
do zmanjšale sposobnost
Kovaške industrije Unior
Zieče za vlaganja v nadalj-
nji razvoj turizma na zre-
škem Pohorju. Da pa korak
turističnega razvoja ven-
darle ne bi zastal, iščejo v
Uniorju voljne sovlagatelje,
ki bi bili pripravljeni načrt-
no širiti turistične zmoglji-
vosti in ponudbo na Rogli
in v Zrečah. Načrtov Unior-
ju ne manjka, tako tistih, ki
se opirajo na najdbe zdra-
vilne vode v Zrečah, do
onih, ki predvidevajo na-
daljnjo izgradnjo nočitve-
nih in drugih spremljajočih
objektov v Rekreacijskem
centru na Rogli. Od slednjih
naj omenimo le večnamen-
ski objekt in nekaj dodat-
nih smučarskih naprav in
prog, ki jih bo Unior na Ro-
gli zgradil že do prihodnje
smučarske sezone.
Marjan Osole: »Toliko
ustvarjalnega duha kot ob
sedanjih procesih prestruk-
turiranja proizvodnje, v na-
ši tovarni še ni bilo čutiti.«
Laški pivovarn najuspešnejši
v pivovarni Laško so za-
dovoljni z rezultati poslo-
vanja v preteklem srednje-
ročnem obdobju, saj'so do-
segli zastavljene srednje-
ročne načrte, že leta 1982 pa
so dosegli srednjeročni na-
črt prodaje piva z 850 tisoči
hektolitrov. Uresničili so
tudi cilje pri posodabljanju
tehnološkega procesa proiz-
vodnje, izboljšanju pogojev
dela in nenazadnje med več-
je uspehe sodi tudi pričetek
proizvodnje piva v ploče-
vinkah in prevzem Talisove
proizvodne linije piva.
Lani je laška pivovarna
skupaj s Talisovo linijo pro-
izvedla skoraj 970 tisoč hek-
tolitrov piva, kar je več kot
so sprva načrtovali (od 920
do 950 tisoč hektolitrov). La-
ni je ta pivovarna prodala za
četrtino več piva kot leto
prej in je bila najuspešnejši
prodajalec piva v Jugoslavi-
ji, čeprav je v vsej državi pro-
daja piva v primerjavi z le-
tom 1984 padla za 3 odstotke.
Dobro prodajo ima pivovar-
na tudi v prvih mesecih tega
leta. Januarja je bila ta za 57
odstotkov, februarja pa za 46
odstotkov večja kot v enakih
mesecih leta 1984.
Uspehi na področju proiz-
vodnje in prodaje se odraža-
jo tudi v finančnih rezultatih
gospodarjenja za preteklo le-
to. Celotni prihodek je pivo-
varna povečala za 148 odstot-
kov in znaša 5 milijard 7 mi-
lijonov dinarjev, dohodek je
večji za 176 odstotkov (mili-
jarda 900 milijonov dinar-
jev), čisti dohodek pa so sko-
raj potrojili in znaša milijar-
do 460 milionov dinarjev.
Boljša prodaja piva v za-
četku tega leta je tudi posle-
dica slabše vinske letine,
zato so se porušila razmerja
med cenami vina in piva ki
je v normalnih okoliščinah
1:2. Po podražitvi vina v
decembru pa je bilo to raz-
merje 1:4 v korist pródaje
piva.
Pri tem ne gre zanemarjati
visoke produktivnosti saj je
laška pivovarna z 8 odstotki
v evropskem vrhu po pro-
duktivnosti.
Laška pivovarna je uspeš-
no prebrodila krizni leti 81 in
82 tudi zaradi boljših cenov-
nih razmerij med vhodnimi
surovinami in končnimi iz-
delki (čeprav imajo še vedno
težave zaradi slabše kakovo-
sti ječmena), boljša je tudi
oskrba z reprodukcijskimi
materiali.
Niso pa dosegli zastavlje-
nih izvoznih ciljev, tudi zara-
di težav samih dobaviteljev,
zlasti v Avstriji in Italiji. Še
vedno pa je veliko povpraše-
vanje po stranskih produk-
tih, pivskem kvasu, sladnih
klicah in mokrih pivskih tro-
pinah. Lani so izvozili v
skupni vrednosti 66 mili-
onov dinarjev ali 1,2 odstot-
ka celotnega prihodka, kar
paje ena in pol krat manj kot
leto prej.
VIOLETA V. EINSPIELER
Preko surovin udarec
končni proizvodnji
v LIK Savinja ugotavljajo, äa delavci li
morejo vplivati na nastajanje izgube
Delovni kolektiv LIK Sa-
vinja Celje se je z veliko
vnemo lotil prestrukturira-
nja proizvodnje, saj prav v
tem vidi enega od izhodov
iz sedanje krize v lesno pre-
delovalni industriji. Ven-
dar, ali bo vnema, znanje in
sposobnost dovolj?
Prav to so se spraševali na
nedavnem sestanku ped-
stavnikov kolektiva s pred-
stavniki občinskega komite-
ja za družbeno ekonomski
razvoj občine Celje, ki so se
ga udeležili Miloš Pešec. Ža-
re Mrovlje in Peter Privšek.
Glavni direktor Zvonko
Perlič s sodelavci je goste
seznanil z resnim položajem
kolektiva in objektivnimi te-
žav-ami. ki se nanašajo
predvsem na nerealen tečaj
dinarja; na znatno prenizke
stimulacije za izvoz in to v
času. ko v Savinji načrtujejo
za šest milijonov dolarjev iz-
voza na konvertibilno tržiš-
če; na neadekvatno kreditno
monetarno politiko, ki ome-
juje odobravanje kreditov za
'proizvodnjo, ki jo v Savinji
planirajo v tem letu v višini
preko petnajst milijard di-
narjev in na visoke obrestne
mere, ki bodo v letu 1986
predstavljale enak znesek
kot znašajo bruto osebni do-
hodki v celi delovni organi-
zaciji.
Težav-e v lesni in''še pose-
bej v pohištveni industriji v
Jugoslaviji so znane, še po-
sebej pa Savinjo pestijo
izredno povišane cene vlia
nih surovin, že na začetkul
ta za 35 do 120 odstotki
Obratno pa Savinja zan
zakonskih predpisov ne n
re in ne sme povišati cen j
tovim proizvodom. Povs«
mormalno se ob tem zasts
Ija vprašanje: kako lahko
Ijajo takšni predpisi za
kot proizvajalce konč
proizvodov, ne veljajo pa
dobavitelje surovin.
Vse to ima za posledicoi
stajanje izgube, za katero
so krivi delavci Savinje,
prav bodo njeni nosilci. -Лк
ualno postane vprašanje
plačevanja ' osebnih doh(
kov! V Savinji so daleč p
povprečjem slovenskega £
spodarstva. Zavedajo se. dj
nizkimi osebnimi dohoo
ne bodo uspeli motivirali c
lavnosti in ustvarjalnosti.!
to bodo morali skladno
rastjo življenjskih strošk
povečevati tudi osebne o
hodke.
M. SENl«:-^
V^ Savinji jih motijo n
primerne odločitve najvi
jih organov v državi o za
stritvi pogojev za opravlj
nje zunanje trgovinske d
javnosti. Vkolikor pridei
tega, da Savinja iz formi
nih razlogov izgubi zunan
trgovinsko registracijo,
izgubila tudi dohodek v*
šini 250 milijonov dinarji
Kreki h gospodarski podelil leta 1985
Po podatkih SOK Celje se razvojne možnosti gospodarstva še ožijo
Po podatkih Službe druž-
benega knjigovodstva Celje
je bila lani preskrbljenost
območnega gospodarstva
zadovoljiva in celo boljša
kot leto prej, vendar so od
osmih občin le tri (Celje,
Slovenske Konjice in Vele-
nje) zabeležile pozitivne
stopnje rasti industrijske
proizvodnje, vseh ostalih
pet pa padec proizvodnje.
Med zadnjimi je tudi občina
Mozirje, ki je lani še v de-
vetmesečju izkazovala 1,8
odstotno rast.
Visoko raven proizvodnje
v zadnjih dveh letih beleži le
občina Slovenske Konjice. V
občini Žalec se že drugo leto
zapored proizvodnja zmanj-
šuje. Je pa območno gospo-
darstvo v vsem letu 1985 do-
seglo primerjavi z republiko
ugodnejše razmerje med
uvozom in izvozom ter po-
časnejšo rast uvoza, čeprav
seje po stopnji rasti skupne-
ga izvoza izenačilo z repu-
bliko.
Gospodarstvo območja je
lani zaposlovalo 90.848 de-
lavcev, od tega jih je nekaj
več kot desetina (11.321) de-
lala v delovnih skupnostih
skupnih služb. Celotni pri-
hodek tega gospodarstva je
lani dosegel 18 milijard 827
milijonov dinarjev, kar je bi-
lo za 85 odstotkov več kot
predlani; od tega je bilo iz-
voznega deleža 11,5 odstot-
ka, kar je za odstotek več kot
leta 1984.
Služba družbenega knjigo-
vodstva Celje ocenjuje, da je
bila lani celotna gospodar-
ska aktivnost na celjskem
območju večja v primerjavi z
letom prej, saj je porasel do-
hodek za 89 odstotkov.
Kljub živahnejši gospodar-
ski aktivnosti paje akumula-
tivna oziroma reprodukcij-
ska sposobnost gospodar-
stva upadla, obseg negativ-
nega finančnega rezultata se
je več kot potrojil, pri čemer
je skoraj 70 odstotkov izgub
ostalo nepokritih. Med red-
kimi pozitivnimi dosežki ta-
ko za lani beležimo ohranja-
nje gospodarnosti poslova-
nja na ravni iz leta 1984 ter
precejšnje zvišanje realnih
osebnih dohodkov.
Razen osebnih dohodkov
zaposlenih so v preteklem le-
tu presegle predvidene okvi-
re tudi izločitve za splošne in
skupne družbene potrebe.
Prve so rasle za 40 indeksnih
točk hitreje, druge pa za 20
hitreje glede na primerljivi
dohodek.
Ob visokih izgubah ter
čezmerni dinamiki osebne,
splošne in skupne družbene
porabe, je namenilo območ-
no gospodarstvo lani za aku-
mulacijo (to je za razširitev
materialne podlage dela, za
rezerve in druge sklade) le za
40 odstotkov več sredstev v
primerjavi z letom 1984. Gle-
de na lansko dinamiko cen,
trdi SDK v informaciji o po-
slovnih rezultatih gospodar-
stva na območju občin celj-
skega območja (vseh osem
občin) za leto 1985, da se je
akumulacija gospodarstva
realno razpolovila, s čimer so
se razvojne možnosti še bolj
skrčile.
MITJA UMNIK
Se vedno nizki osebni doliodk
v To lu predlagajo razbremenitev panoge
V	šentjurskem Tolu so
dokaj uspešno zaključili le-
to 1985, saj so imeli celo 85
milijonov dinarjev ostanka
dohodka. Zato so lahko tudi
povečali osebne dohodke
zaposlenih, ki pa še vedno v
primerjavi z ostalimi delov-
nimi organizacijami v obči-
ni še vedno precej zaostaja-
jo. Povprečni osebni doho-
dek tako znaša 43 tisoča-
kov, vendar pa ga bodo v
kratkem povišali.
V	prihodnjih letih želi Tolo
še vcdQO ostati med večjimi
izdelovalci lahke obutve v
Jugoslaviji, to pa bo lahko
dosegel le z novimi izdelki in
tehnologijo. V tem času pri-
pravljajo vse potrebno za na-
kup strojev za vlivanje pod-
platov, s čimer bodo izbolj-
šali sedanji program lahke
obutve ter razširili proizvod-
njo na obutev za prosti čas.
To pa bo pomenilo tudi več
možnosti za ustvarjanje več-
jega dohodka in boljše oseb-
ne dohodke.
Sami tega ne bodo zmogli,
zato se povezujejo s Pekom
in ostalimi večjimi proizva-
jalci obutve. S tem dopolnju-
jejo njihov program, pa tudi
dosegajo boljšo prodajo svo-
jih izdelkov.
S svojimi cenami te»
sledijo celi vrsti podraži''
polizdelkov in materi^'
vendar menijo, da bodo
boljšim gospodarjenjem
iskanjem notranjih rc^^
premagali težave. Hkrati I
bi radi, da bi panoge, ko'
njihova, kjer ustvarijo
malo akumulacije, nekol''
razbremenili prispevkov
davkov. O vsem tem pa
morali razpravljati širše. '
je tudi v regiji precej poo^
nih delovnih organizacij
jc Tolo.	„
3 APR¡M986
NOVI TEDNIK - STRAN 5
tfiiovic liuasKo posolilo za ceste?
Je, da ße prometni davek na bencin dvakrat veùii kot prispevek za ceste
clovenska cestna mreža
ie precej uničena; će ne
>Ltao zagotovili potrebnih
rtdstev za obnovo, potem
v naslednjih petih letih
i^piàÌA vsaj polovica cest,
dl^jarjajo slovenski cestar-
iíí'vsaj zaenkrat pa še zago-
JLljen kakšen pomembnej-
Ji vir sredstev.
Denarja za obnovo cest
1| ¡jijka tudi na celjskem ob-
očju- Po oceni, ki so jo na-
bili na Cestnem podjetju,
i^etos potrebovali 1,9 mili-
•¿d za obnovo poškodova-
nih cest. Cestarji so kasneje
^ načrt nekoliko skrčili in
vključili le n^bolj potrebna
d^, za kar bi potrebovali 1,3
; milijarde dinarjev - nekaj-
- mt več, kot pa bodo imeli
! na razpolago denarja.
I Ker so za zimsko službo
i porabili 100 milijonov dinar-
I L več kot pa so načrtovali,
lahko namreč računajo le na
! i^akšnih 100 milijonov dinar-
jev. Pa še na to le v primeru,
fe se bodo na sisih v občinah
odločili, da za krpanje lahko
porabijo tudi sredstva amor-
tizacije. Nekiu denarja naj bi
primaknila še republiška
skupnost za ceste; te dni si
bo namreč posebna komisija
sozda cestnih podjetij ogle-
dala najbolj poškodovane
ceste. Vendar pa kaže, da tu-
di tega denarja ne bo dovolj,
saj imajo na nekatrih območ-
jih še slabše ceste kot na
Celjskem.	'
Na posvetu, ki gaje v Celju
organizirala republiška
skupnost za ceste skupaj s
svetom občin, so poudarili,
da je pri financiranju sloven-
skega cestnega gospodar-
stva še marsikaj nedorečene-
ga. Zato naj bi skupnost po-
slala delegatom republiške
skupščine predlog financira-
nja. Skupnost predlaga, da
bi se delež cestnega dinarja v
ceni bencina takoj povečal z
8 na 15 odstotkov, v nasled-
njih petih letih pa na 30 od-
stotkov - na račun manjšega
prometnega davka. Cestarji
namreč menijo, da je nevz-
držno, da je sedaj prometni
davek na bencin dvakrat
večji kot pa prispevek za
ceste.
Skupnost пад bi republiški
skupščini tudi predlagala, da
se razmejijo tečajne razlike
oziroma bremena, ki iz teh
razlik izhiuajo. Na ta način bi
cestno gospodarstvo prido-
bilo 10 milijard dinarjev,
prav toliko pa naj bi prineslo
îjudsko posojilo za ceste, ki
naj bi ga razpisali.
Predstavniki občin z naše-
ga območja' so podprli te
predloge in hkrati predlaga-
li, da bi od sedanje razlike v
ceni bencina (zaradi cenejše
nafte) namenili še 20 do 3 di-
narjev od cene za liter benci-
na za ceste. Ta predlog bo
verjetno padel v vodo, saj se
ZIS bolj ogreva, da bi zbrani
denar namenili za financira-
nje izvoza.
Na posvetu so razpravljali
tudi o rekonstrukciji ceste
Celje-Laško in o nadaljnji
gradnji celjske zahodne ma-
gistrale. Na drugih območ-
jih, kjer so ceste "še boj^j do-
trjgane, so namreč menili, da
bi morali ves razpoložljivi
denar nameniti za krpanje in
črtati vse novogradr\je in re-
konstrukcije.
Predstavniki občin z naše-
ga območja so menili, da bi
morali vztrajati pri rekon-
strukciji ceste proti Laške-
mu že zaradi tega, ker celj-
sko območje postaja promet-
no vse bolj zaprto. Iz tega
razloga bi se morali tudi čim-
prej lotiti razširitve trojan-
skih klancev.
Kar pa se tiče novogra-
denj, so menili, da bi morali
izpeljati vsaj tiste, kjer gre
tudi za financiranje. Ker za
zahodno magistralo prispeva
znaten del sredstev tudi celj-
ska občina, bi zato morali na-
daljevati z gradnjo zahodne
magistrale tudi letos.
SREČKO ŠROT
Cestno podjetje Celje bi
letos potrebovalo tudi 1,2
i^lijarde dinarjev za sana-
cije plazov in podpornih zi-
dov. Vendar pa tudi za ta
dela ne bo dovolj denarja,
iato bodo - tako kot prejš-
nja leta - opravili le najnuj-
nejša dela.
Zakon o varnosti prometa
nalaga vzdrževalcem cest
precejšnjo odgovornost, če
se nesreča pripeti zaradi
slabo a!i nevzdrževane ce-
ste. V takih primerih lahko
sodišče obsodi delovno or-
ganizacijo in odgovorno
osebo (celjsko sodišče je ne-
kaj takšnih denarnih kazni
že izreklo). Gre pravzaprav
za čudno situacijo, ko zakon
nalaga vzdrževalcem skrb
in odgovornost za ceste,
hkrati pa ta zakon ne pove,
kje dobiti sredstva za vzdr-
ževanje cest...
Nalboll poškodovane
ceste na našem
območlu:
Magistralna cesta Slovenske
Konjice-Celje-Zajesovnik:
Straniški klanec 2 km, Vojnik-
Arclin 2 km. Mariborska cesta v
Celju 1 km, Čopova ulica v СеЏи-
-Arja vas 1 km, Žalec-Šempeter
1	km, Šempeter-La tkeva vas
2	km, Šentrupert-Ločica 2 km,
Ločica-Trojane 2 km.
Magistralna cesta Celje-Zida-
ni most-Vrbno
СеЏе 1 km, Tremarje 2 km,
Tremaije-Laško 1 km. Laško
1 km, Laško-Rimske Toplice
1 km. Rimske Toplice-Zidani
most 2 km, Zidani most 1 km, Zi-
dani most-Radeče 1 km, Radeče-
-Vrhovo 2 km, Vrhove 1 km.
Za popravilo magistralnih cest
bi po oceni delavcev Cestnega
podjetja Celje potrebovali 279
milijonov dinarjev.
Regionalne ceste:
Golobirxjek-Lesiôno 2 km. Pla-
nina 0,7 km, Radeče-J^njenica,
Trška gorca 0,3 km, Smaijeta-
-Brezno 2,5 km, Nova vas-Čmo-
lica 2 km, Koiyice-KcrylSka vas
2.7	km, Bistrica ob Sotli 1,1 km,
Podčetrtek-Sodna vas 1,3 km,
Pristava-Mestinje 4 km. Višnja
vas-Strmec 3 km, Gortyi grad
2,6 km, Presaije-Letuš 4 km. Le-
pa rgiva-Spodnja Rečica 7 km,
Radmirje-LJubno 2,5 km, Ljub-
no-Luče 10 km, Moziije-Žeko-
vec 4,5 km, Pirešica-Bevče
12 km, Titovo Velenje-Paka
3	km, Paka-Huda luknja 1,8 km,
Titovo Velenje-Šoštanj 4 km,
Šoštanj 0,6 km, Breg-Polzela
1 km. Gorenje 0,8 km, Celje (del
Kidričeve ceste) 0,4 km, СеЏе-
-Tehaije 2,6 km, Tehaije-Štore
2,3 km,	Šentjur-Grobelno
3,5 km, Grobelno 0,8 km, Halar-
jev klanec 0,45 km, Smehov kla-
nec 0,8 km, Podplat-Tekačevo
5 km, Šentjur 0,7 km, Čmolica-
-Slivnica 2,2 km, Tepanje-Žice
1.8	km, Rogatec 0,4 km, Ljubica-
-Vid 0,2 km, Vitanje 0,2 km, Lat-
kova vas-Prebold 3,1 km.
Lokalne ceste:
Celjska občina: Ljubečna-Tr-
novlje, Ostrožno-Šmartno, Šmi-
klavž-Bezovica, Začret, Arclin-
-Proseniško, Skalna klet-Za-
grad in Čopova-Partizanska. Mo-
rali bi opraviti sanacije in krpa-
rye v vrednosti 28,5 milijonov di-
narjev.
Laška občina: Debro-Rečica
in Jagnjenica-Svibno. Skupna
vrednost potrebnih del je ocenje-
na na 27,4 milijone dinaijev.
Mozirska občina: Nazarje-
-Gorryi grad, Nazarje-GruSovße,
Bočna-Grušovlje in Luče-Kranj-
ski rak. Morali bi opraviti za 17,5
milijonov dinaijev sanacij in kr-
panj.
Občina Slovenske Konjice:
Grušovlje-Petelinjek, Socka-Vi-
tanje. Loška gora-Boharina in
Zreče-Gorenje. Morali bo opra-
viti za 55,86 milyonov dinarjev
sanacije in krpanj.
Šentjurska občina: Dramlje-
-Pletovaije in Gorica pri Slivni-
ci-Grobelce. Potrebna dela so
cestami ocenili na 35,8 milijonov
dinaijev.
Šmarska občina: Rogaška Sla-
tina-Stojno Selo, Ponikva-Šen-
tvid, Podplat-Kostrivnica-Za-
gîy, Mestinje-Lemberg, Koz-
je-Zdole in Rogatec-Žetale. Za
ta krpanja in sanacije bi cestarji
potrebovali 81 milijonov di-
naijév.
Velenjska občina: Penk, Rav-
ne, Cirkovce, Šembric in Šentilj.
Morali bi opraviti za 86,15 milijo-
nov dinaijev del.
2alska občina: Podvin, Ka-
menče, Kasaze, Vransko in Gali-
cija. Morali bi opraviti za 31,6 mi-
lijonov dinaijev sanacij in kr-
panj.
Po skrčenem načrtu krpanj in
sanacij, ki so ga pripravili na celj-
skem Cestnem podjetju, potem
ko so ugotovib, da denarja pač ne
bo dovolj, bi za magistralne ceste
na našem območju potrebovali
279 milijonov dinarjev, za regi-
onalne ceste 661 milijonov dinar-
jev in za lokalne 363 milijonov
dinaijev.
ljubljanska banka -'.S
Splošna banka Celje
Ček poslej tudi
za 25.000 din
Gre za spremembo sporazuma bank o poslovanju s hranilnimi vlo-
gami, ki jo je 28. marca 1986 sprejel izvršilni odbor Združenja bank
Jugoslavije in velja za poslovanje s hranilnimi vlogami ter tekočimi
računi.
1. sprememba:
Poslej je mogoče iz hranilnih knjižic z vlogami na
vpogled drugih bank brez primerjave stanja
dnevno dvigniti tudi do 30.000 din
2. sprememba:
Ček lahko glasi na znesek največ do 25.000 din
pri brezgotovinskem poslovanju, pri gotovinskem
dvigu pa ček lahko glasi na znesek največ do
10.000 din in ne manj kot 500 din.
Posebno obvestilo:
Varčevalce LB, Splošne banke Celje pa obveš-
čamo, da bodo na območju poslovanja te banke
lahko na ček dvigovali tudi večje zneske in sicer
največ do 25.000 din.
TEDNIKOV INTERVJU
Vodilo dela ji je
ustvarjalen dialog
Zadnja leta vodi delovno
organizacijo Izletnik v Celju,
kjer so zaposleni v veliki ve-
čini moški s poklici šoferjev,
sprevodnikov in avtomehani-
kov direktorica Ana Jovano-
vič. To pa še ne pomeni, da se
ukvarja samo z njimi, pač pa
tudi z drugimi, kajti dejav-
nost Izletnika je izredno širo-
ka. V njej je tudi precej go-
stinske dejavnosti, turistič-
ne... Za obvladovanje vsega
tega že moraš biti mojster.
Kako se počutite v izra-
zito moški sredini, ki jo
vodite?
»V tradiciji je, da družbo vo-
dijo moški, s kasnejšim razvo-
jem pa je ženska začela prevze-
mati nég odgovornoj še naloge.
Moje тпецје je, da se v naši
družbi lahko ženska uvrsti na
katerokoli odgovorno mesto,
mora pa pri tem pokazati več
ambicij in vztrajnosti kot mo-
ški. Pravzaprav mora v svoji
ambiciji biti tudi nekoliko tr-
masta in sama to sem. Ženske
pri izboru ne zavračajo, ampak
ji ne zaupno.«
Ji samo moški ne za-
upajo?
»Nasprotno, tudi ženske, ki
mislijo, da bodo odgovorno na-
logo moški bolje izpeljali. Za
nas je izviv ustvarjalna ambici-
ja, da se odločimo za nek^ od-
govornega in potem tisto tudi
izpeljemo. Ne omagamo in z
rezultati dokažemo, da smo se
pravilno odločile.«
Kje ste si nabirali izkuš-
nje za vodilno mesto?
»Pri Izletniku sem si na dru-
gem delovnem mestu trinajst
let nabirala izkušnje in sem
vseskozi tesfto sodelovala z
življenjem kolektiva. To mi je
prišlo pod kožo in stvari poz-
nam. Ne poznam samo ljudi
okoli sebe, pač pa tudi šofeije,
avtomehanike, kuharje. Ta
problematika mi je postala do-
mača, ne bojim se je in zato
sem se tudi brez pomisleka
prijavila na razpis. Menila sem,
da bom za kolektiv, ki ga poz-
nam, lahko naredila veliko več
kot pa nekdo, ki bi bil delegi-
ran od zun^j. Imeti moraš malo
želje in veselje do vodenja. Že
od nekdaj imam veselje, da ne-
kaj usmeijam, da je malo po
moje.«
Ste pri kandidaturi na-
leteli na kakšne težave?
»Ko sem se prijavila na raz-
pis se je to mnogim zdelo ne-
mogoče, dvomili so v moje
sposobnosti, da bi jih kot žen-
ska vodila. Kasneje smo si veli-
ko povedali iz oči v oči in zd^
so zadovoljni s črvstostjo moje
osebnosti. Star pregovor pravi,
da tam, kjer ženska gospodari,
volk mrcvari. Mislim, da sem
dokazala, da ta pregovor, vs^
v naši sredini, ne drži.«
Ljudje na vodilnih položa-
jih imajo različne načine vo-
denja kolektiva, komunicira-
nja z zaposlenimi. Imate sami
kakšen svoj model?
»Komuniciram zelo direktno
z vsemi. Udeležujem se vseh
sej v kolektivu, ker je to dobro.
Zlasti pomembno je medse-
bojno zauparye v kolektivu.
Probleme lažje rešiyem direkt-
no v pogovoru z ljudmi, saj
sem nasprotnik papiija in od-
lokov. Pri nas mislijo, da celo
pretiravam v neposrednem ko-
municiraryu, pa mislim, da ni-
majo prav. Vsepovsod bi mo-
ralo biti neposredno komuni-
ciranje bolj v veljavi. Večkrat
bi se morali v kolektivu sreče-
vati z odgovornimi ljudmi v
občini pa tudi republiki. Živa
beseda je več vredna kot napi-
sana. In ljudje bi lahko spraše-
vali, dobivali odgovore, pove-
dali svoje mnenje, tako pa je
marsikaj tega nemogoče.
Vzgr^am, daje direkten pogo-
vor пад boljši.«
Delo v kolektivu zahte-
va celega človeka, kjer se
delovnik mnogokrat raz-
tegne na več kot osem ur.
Ste pa tudi mati in žena,
kako domače obveznosti
usklajujete z delovnimi in
obratno?
»Imam številno družino, štiri
otroke. Nenehno sem 24 ur v
obeh vlogah matere in žene ter
direktorice v Izletniku. Oboje
je zame kontinuirano delo in
skrb ter odkrito povem, da v
tem uživam, čeprav se mi ne-
kateri smejijo. Dokler bom
zdrava, mi bo vse to v veselje.
Poudaijam: mož in žena mora-
ta biti popolnoma usklajena,
k^jti to je pogoj, da vse teče
tako, kot je treba. Če mož ne bi
bil pripravljen pomagati, ča-
sovno vsega ne bi sama zmo-
gla, tako pa gre. Pametna po-
razdelitev, zdravje in razume-
vanje so osnovni pogoji za
uspešno delo. Glavna preoku-
pacija zame pa je firma.«
Čeprav ste proti papirni
vojni, pa je le treba veliko
brati, kajti vsak dan se
zgodi kaj novega, kar je
pomembno tudi za vode-
nje. Kdaj berete?
»Največkrat zvečer po televi-
zijskerri dnevniku v postelji.
Papirji so mnogokrat moj film,
зад se moram televizijskemu
odpovedati.«
Ob tako obsežnem delu
v delovni organizaciji in
doma pa še v kakšni druž-
benopolitični organizaci-
ji, je verjetno kar težko
najti še kaj časa za čisto
osebni hobi?
»Čisti hobi mi je majhen vi-
nograd v mojem rojstnem kra-
ju Kristan vrhu v šmarski obči-
ni. Sem kmečki človek in de-
lam zato, da ohranjam kondici-
jo. Čeprav v vinogradu veliko
postorim sama, pa se v mesto
vračam bolj zdrava, pljuča so
polna svežega zraka, ki ga v
Celju ni. O ženi bi lahko pisali
romane, kajti pota, za katera se
odločamo, so zelo zanimiva in
jih še premalo poznamo ali pa
jih nočemo poznati. Ne obupu-
jem nad nobeno ženskostjo,
prej obratno. Razumeti se mo-
ramo med seboj, pa bo šlo. To
velja tako za odnose v kolekti-
vih kot doma v družini in še
kje. Znati moramo komunici-
rati, prisluhniti drug drugemu,
si pomagati, izmenjevati stališ-
ča in jih usklajevati. Da je več
moških ambicioznih, je pa tudi
res!«
Ste za delegiranje ali
prosto prijavo za prevzem
odgovorne funkcije ali di-
rektorskega mesta?
»Sem proti delegiranju na
vodilna mesta, ampak za prija-
vo. Če bi bilo tako, bi se prav
gotovo prijavilo več mladih
strokovnjakov, tako pa vedo,
da nimajo v boju z določenim
človekom nobenih možnosti.«
TONE VRABL
6. STRAN - NOVI TEDNIK
3. APRIL 1986
Bo za invalide več delovnih mest?
Ob svetovnem dnevu Invalidov območno srečanje
v osmih občinah celjskega območ-
ja imamo 13 tisoč invalidov, ki so
vključeni v svoja društva. Pravza-
prav so invalidska društva in organi-
zacije pri nas zelo dobro organizirana
in skrbijo za svoje člane, vendar pa se
v zadnjih letih srečujejo z vse večjimi
težavami. Tako jim na primer manj-
ka pretino denarja, da bi lahko izved-
li svoj letni delovni program. Invali-
di so postavljeni pred dejstvo, da iz-
birajo med krčenjem svoje dejavno-
sti ali pa prosjačijo delovne organi-
zacije za dodatna sredstva.
To je bila le ena izmed težav na kate-
re so nedavno opozorili v pogovoru na
območnem srečanju invalidov, ki gaje
pripravil medobčinski svet SZDL celj-
skega območja. Druga, morda še večja
težava pa je v tem, da se invalidi poču-
tijo odrinjene na rob družbe. Kljub te-
mu, da smo v zakonska določila jasno
zapisali njihove pravice in dolžnosti,
še vse prevečkrat izgleda da invalidi
takrat, ko opozarjajo na svoje težave,
prosijo za miloščino. Le malo invali-
dov je v rednem delovnem razmerju.
Ostali, ki išejo zaposlitev, pa se morejo
zadovoljevati z odgovori, da ni primer-
nih delovnih mest. Prav zato bi morali
v naša razvojna pnzadevarija vključiti
tudi odpiranje primernih delovnih
mest za invalidne ljudi. V okviru inva-
lidskih društev delujejo tudi aktivi, ki
preko sindikata v delovnih organizaci-
jah skrbijo za svoje člane.
Pred kratkim so v laški občini pri-
pravili v sodelovanju z občinsko kon-
ferenco socialistične zveze razgovor s
predstavniki združenega dela. Govori-
li so o možnostih zaposlovanja invali-
dov, vendar se je izkazalo, da se lahko
zaposlovanje poveča le z odpiranjem
novih delovnih mest. To pa je seveda
že odvisno od razumevanja in možno-
sti v širši družbenopolitični skupnosti.
Društvo slepih in slabovidnih bo
letos praznovalo 40-letnico dela, dru-
štvo gluhih in naglušnih pa imamo že
39 let. Prav sledili imajo v vsakda-
njem življenju največ težav v izobra-
ževanju in komutiranju z ostalimi.
Njihova edina vez z okoljem so tol-
mači, največ težav pa imajo prav za-
radi tega, ker njihova okvara ni
vidna.
V invalidskih društvih in organizaci-
jah poskušajo čimbolj pomagati svo-
jim socialno ogroženim članom. Veči-
na tistih, ki so se invalidsko ali starost-
no upokojili, namreč prejema tako niz-
ko pokojnino, da ne zadošča niti za
osnovno socialno varnost. Vendar pa v
društvih ne zmorejo tega vprašanja re-
ševati sami. V svoje delovne programe
so invalidi na prednostno mesto posta-
vili rekreativno dejavnost, zavedajo pa
se tudi tega, da je njihovim članom
velikokrat potrebna tudi pomoč in
svetovanje. Tako poskušajo v okviru
Centra za poklicno svetovanje in uspo-
sabljanje invalidov ustanoviti sveto-
valno službo.
IVANA FIDLER
V svojem delu nastopajo invalid-
ska društva povezano in enotno. Ta-
ko je društvu paraplegikov celjskega
območja že uspelo, da spremljajo
skoraj vse novogradnje na našem ob-
močju in opozarajo na potrebnost
takšne gradnje, ki odpravlja arhitek-
tonske ovire. Seveda pa je potrebno
za to stalno bdeti nad projektanti in
gradbinci, saj v času gradnje še vse
prevečkrat pozabimo, da živijo med
nami invalidi.
Kaj in kako bo s kavo?
Težave s kavo so jugoslovanska posebnost, vendar g,
ob pomanjkanju kave, četudi še za tako visoko cen«
ljudje dokaj radi in pogosto razburijo. V jugoslovaii
skem vsakdanu ima kava pač izjemno vlogo.
Dejstvo je, da se marsikd^ in marsičemu ггуе odpo
vemo, kot pa priljubljeni kavici in s svojo kritiko ol
pomanjkanju (kateremu skor^ praviloma sledi podraži
tev) streljamo predvsem v trgovce. Trgovci se branijo \j
dokazujejo: država hoče pri kavi zaslužiti preveč, akutnç
pomanjkanje zelenih dolarjev za nakup kave, cenovna
neskladja in kompleks težav okrog zunanjetrgovinska
dejavnosti države, k temu pa je treba dodati še zaostrene
devizno zakonodajo v tem letu.
Franc Petauer, sozd Merx, napoveduje boljšo oskrbo ¡
kavo po 15. aprilu, s^ je sozd Merx skupaj še z nekaterirnj
uvozniki pristopil k nakupu 300 ton surove kave, za katere
je že plačana akontacija v znesku 500 milijonov dinarjev, \
luki Koper pa jo pričakujejo okrog 15. aprila, nasledr^ç
pošiljke pa postopoma po 15. m^u.
Prometni davek se je znižal od 100 na 85 odstotkov,
vendar je zakonod^alec sebi odrezal večji kos (država), sj^j
ob hkratni zamrznitvi deležev za pokritje stroškov trgova-
nja v trgovini na debelo in drobno, trgovcem na debelo in
pražarnam ostane poslej samo 2,25 odstotka od nabavne
vrednosti, trgovini na drobno pa samo 8,7 odstotka od
nabavne vrednosti pražene kave.
Merx tudi ponuja naslednjo kalkulacijo na vpogled (pri
orientacijski ceni 5.200 dinarjev za kilogram pražene
kave): 1.698 dinje cena surove kave franko Koper, za kalo
ali osušek ter čiščenje in razsip gre 471 din, za stroške
praženja in embaliranja 360, za že omenjene stroške trgo-
vine na debelo in drobno 57 in 225 din in za zvezni pro-
metni davek 2.399 dinarjev.
Torej, kava bo, vendar po astronomski ceni!
MITJA UMNIK
Zaključno
usposabljanja
gasilcev v občini
Laško
z zaključno vajo so v pe-
tek na športnem igrišču v
Radečah pri Občinski gasil-
ski zvezi Laško zaključili
usposabljanje za nižje gasil-
ske časnike, ki ga je uspeš-
no zaključilo 49 udeležen-
cev. Med njimi je bila veči-
na mladih.
Tako pri Občinski gasilski
zvezi uresničujejo načrt iz-
popolnjevanja znanja svojih
operativnih članov. Ti bodo
v prostovoljnih teritorialnih
gasilskih društvih v občini
vodili desetine, med njimi
tudi nekgj ženskih, prav tako
pa bodo z usposobljenim ka-
drom še uspešnejši pri delu.
VM
Telefoni in cesta na Pohorju
v krajevnih skupnostih Zreče, Resnik in Skomarje
bodo po zaslugi novih telefonskih priključkov kmalu
bolj povezani s svetom. Dela na tem območju bodo
zaključili v dveh mesecih, veljala pa bodo 60 milijonov
dinaijev. Prvič bo zazvonilo 528 telefonov, medtem ko
jih je bilo sed^ na tem območju le 95. Za stik s svetom
so si v teh krajevnih skupnostih na obronkih Pohorja
prizadevali štiri leta. Veliko materiala in sredstev so
prispevali krajani sami in zbrali 25 milijonov dinaijev.
Osnovni prispevek, kije bil leta 1982 45 tisoč dinaijev,
znaša zd^ 100 tisoč dinaijev. Izvjgalec del je PTT
Celje.
Odsek ceste Boharina-Ošlak in naprej proti Sko-
maiju, ki so ga v dolžini 5 kilometrov in pol začeli
graditi lani, bo letos nared. Zemeljska dela so opravili
obrtniki, zd^ pa bodo cesto dogradili delavci Cestnega
podjetja Celje. Naložba bo veljala 100 milijonov dinar-
jev in ji v kr^evni skupnosti Zreče in Skomaije ne bi
bili kos, če jim ne bi priskočile na pomoč delovne
organizacije Unior, Comet in Gozdno gospodarstvo.
V kratkem pa naj bi začeli asfaltirati tudi cesto Zreče-
-Gračič-Barbara proti Slovenskim Konjicam.
MP
Večnamenski dom pod streho
Potem, ko so krajani Vinske gore lani uspešno izglaso-
vali krajevni samoprispevek, so se lotili priprav za izgrad-
njo prizidka k šoli - večnamenskega doma. V njem bodo
dobili prostore učenci, ki bodo lahko telovadili v kar
precej veliki telovadnici, krajevne družbeno politične
organizacije in društva.
Franci Špegel, predsednik sveta KS Vinska gora: »Z deli
pri gradnji teh prepotrebnih prostorov za učence šole in nas
krajane smo pričeli avgusta lani. Projekt je izdelal Projek-
tivni biro Vegrad, dela pa izvaj^o prav tako njihovi delavci.
Sed^ je dom že pod streho, v teku pa je akcija za zbiranje
sredstev, ki jih bomo uporabili za stavbno pohištvo. Do
sedaj je dom stal 27 milijonov din. Povedati moram, da so
nam пекад primaknile tudi občinske interesne skupnosti.
Če bo vse po sreči, bomo dom odprli prihodnje leto, ko
bomo praznovali občinski praznik.«
Med naložbami velja letos omeniti še cesto Janškovo selo-
-Dobma. To je nova cesta, ki bo povezala ta dva кгцја, dolga
pa bo kilometer. Zelo želijo tudi, da bi cesto Vinska gora-
-Lipje asfaltirali. Čaka jih še več manjših del. Med pomemb-
nimi lanskimi pridobitvami velja omeniti 250 novih telefon-
skih priključkov.
TONE TAVČAR
Ponovno razkorak med željam
učencev in možnostmi za vpis
Vse srednje šole na našem
območju so zaključile po-
stopek sprejemanja prijav
za vpis v prvi letnik usmer-
jenega izobraževanja. Do
26. aprila pa se učenci še
vedno lahko premislijo in
svoje prijave za vpis prene-
sejo na katerokoli drugo šo-
lo, če mislijo, da se v prvem
prijavnem roku niso vpisali
tja, kamor jim ustreza.
Tudi letos bo potrebno
precej dela pri preusmerja-
nju učencev. Na srednji teh-
niški šoli maršala Tita v Ce-
lju seje prijavilo kar 55 učen-
cev preveč za program elek-
tronika. Ker pa je v sorod-
nem programu elektroener-
getika za 26 prijav manj, bo-
do učence poskušali preu-
smeriti v okviru elektroteh-
niške usmeritve. Vsekakor
pa bo težko zapolniti skrajša-
ni in srednji program grad-
bene usmeritve. Razpisan
imajo oddelek skrajšanega
programa, do sedaj se je pri-
javilo le 7 učencev in pa tri
oddelke srednjega progra-
ma, prijavilo pa se je le 35
učencev. Za oddelek manj
prijav je tudi v programu ke-
mik ter v skrajšanem in sred-
njem programu kovinarsko
predelovalne usmeritve na
tej šoh.
Na srednji kmetijski in vrt-
narski šoli primanjkuje kar
76 učencev v srednjem pn
gramu kmetijec. Primank^j
je tudi na srednji šoli za koy
narstvo in metalurgijo v Štc
rah in sicer v kovinarske
predelovalni manjka 2
učencev, v srednjem progn
mu metalurgije pa 46 uča
cev, podobno je tudi v st«
klarski šoli v Rogaški Sli
tini.
V centru srednjih šol v T
tovem Velenju je premal
prijav v vseh programih, n
zen v naravoslovno-matena
tični tehnologiji, kjer imi|j(
za 28 kandidatov več. Centi
je zato ponovno vložil prol
njo, da se mu odobri oddela
več naravoslovno-matena
tične tehnologije. Za odda
lek več naravoslovno-mata
matične usmeritve si priza
deva tudi srednja tehnišla
šola v Celju, ki jo je na zadifl
seji podprl tudi koordinacffl
ski odbor za poklicno usmei
janje in usmerjanje vpisi
Tudi v ta program se je prija
vilo skoriO za oddelek vei
učencev. Značilno je, da s;
namere tistih, ki se odloč^ji
za ta program trdne inje zat<
vsako leto v tej usmeritv
preizkus znanja. V Celju svo
jo zahtevo utemeljujejo tue
s tem, da je v celjski mrel
šol še vedno premajhen de
lež naravoslovno-matematii
ne usmeritve v primerjavi!
ostalimi srednješolskim
mrežami v Sloveniji. Ker p
šola ne sme širiti oddelkov
bi letos srednja tehniška šoli
vpisala oddelek manj v pro
gram kemija, kjer imajo ^
drugo leto probleme pri
polnitvi razpisanih odd^
kov. Z oddelkom več nati4
voslovno-matematične teM
nologije bi imele večje moH
nosti za vpis tudi ženske,
se v program kemik ne vpi^
sujejo, ker gre za takšne piJ
klice, ki jih opravljajo zgol
moški.
Na srednji šoli Boris ^
drič, kjer se je v progra^
tekstilni konfekcionar prij^
vilo za kar pet oddelkov v^
učencev kot je prostih mes''
pa bodo naprej poskušali^
preusmerjanjem znotrt
usmeritve, ker jim priman)"
kuje kandidatov za tekstil^^
ga mehanika, šele po 4
aprilu pa se bodo odločili.^
naj še enkrat poskušajo
republiške izobraževala'
skupnosti dobiti dovoljeni
za kakšen oddelek več tež
programa.	^^
Pomlad na radijskih valovih
Prejš^i teden so radio-
amaterji mozirske in ve-
lenjske občine organizirali
dva uspešna kviza na temo
iz življenja in dela Nikole
Tesle. Posebnost te akcije
je, da so kviz v celoti izvedli
preko valov radijskih po-
staj, kar je na našem ob-
močju vsekakor svojevr-
sten pristop k organiziranju
šolskih ur, v katerih se
spoznavajo mladi iz sosed-
njih občin.
Mozirski radioamaterji, ki so
na območju osmih občin edi-
ni, ki se lotevajo organizacije
in izvedbe kvizov te vrste, so
doslej pripravili že 31 takš-
nih srečanj med šolami mo-
zirske in sosednje velenjske
občine, pa tudi med šolami
dela koroške regije in celo
Hrvaške, veliko pa je bilo tu-
di radijskih srečanj med
odročnimi, višinskimi šola-
mi v domači občini.
V akciji Pomlad na radij-
skih valovih posredno sode-
lujejo vsi učenci šol, ki tek-
mujejo, s^j med kvizom v šo-
lah za uro ali dve prekinejo
pouk, učenci pa preko ozvo-
čenja poslušno, in se s tem
tudi kaj naučijo, kako se bo-
sta pred radijskimi oddajni-
ki odrezali tekmovalni ekipi.
Tokrat sta v dveh dneh na-
prej tekmovali osnovni šoli
Slandrove brigade z Ljubne-
ga in OŠ Karel Destovnik
Kajuh iz Šoštanja ter COŠ
Fran Kocbek iz Gornjega
grada in OŠ Anton Aškerc iz
Titovega Velenja. Vsa stvar
je bila vodena in tudi vpraša-
nja postavljena ter odgovori
ocenjevani preko upravne
radijske postaje na osnovni
šoli II. grupe odredov v Mo-
zirju, kjer so kviz vodih člani
mladinskega aktiva te šole z
svojim mentorjem, v ocenje-
valni komisiji pa je bila tudi
predstavnica mladine mozir-
ske občine, s^ je bila OK
ZSMS pokrovitelj akcije.
V prvem srečanju so bili za
točko boljši učenci iz Šošta-
nja, v drugem pa je bil rezul-
tat neodločen, kar pa pri
vsem skupaj seveda ni naj-
bolj bistveno. Pomembno je,
da se učenci različnih šol na
tak način zbližujejo, saj uvo-
doma predstavijo svojo šolo
in kraj, se v takšnem tekmo-
valnem duhu tudi kaj nauči-
jo, ter pri tem tudi ne izgubi-
jo dosti časa. Če bi podobno
stvar organizirali le na eni iz-
med šol, bi bilo potrebno or-
ganizirati prevoz, tako bi iz-
gubili cel dan pouka, pa še
marsikaj drugega bi lahko
našteli, kar je v prid tem ak-
cijam.
Tema letošnjega tekmova-
nja, ko radioamaterji Jugo-
slavije praznujejo tudi 40 let-
nico obstoja, ni bila naključ-
no izbrana, saj letos praznu-
jemo tudi 130 letnico rojstva
Nikole Tesle, drugače pa se
pomerijo tudi v poznavanju
zgodovine in krajev, skratka,
seznam tem je neizčrpen. S
tem radioamaterji vzpored-
no širijo tudi pomen tehnič-
ne kulture ter pomagajo pri
vzgoji, zato posebna pohvala
velja tudi njim in Ludviku
Esu, ki vodi mlade mozirske
radioamaterje.
R. PANTELIČ
Veleblagovnica T je stara 15 let
Pred petnajstimi leti, natančneje 27. marca 1971., so v Celju
odprli prvo veleblagovnico po vojni. Veleblagovnica T je bila
zgrajena na pobudo takratne delovne organizacije Tehnomer-
kator, ki se je že uveljavila s številnimi specializiranimi trgo-
vinami za tehnično blago, sčasoma pa je vse bolj razvijala
grostistično prodajo in širila ponudbo.
Danes je veleblagovnica ena izmed desetih trgovskih organi-
zacij Teka Celje, združena v sozd Merx. Pred petimi leti so
veleblagovnico prenovili, ponudbo uskladili s potrebami obča-
nov, izločili pa belo tehniko, motorna kolesa, kolesa in podobno
blago zaradi problemov z dostavo in zaradi premćuhnih skladišč-
nih zmogljivosti. Veleblagovnica T ima v svoji ponudbi pretežno
konfekcijsko galanterijske izdelke in kot taka je preko delovne
organizacije vključena v poslovno skupnost YU-butik. Teko
Celje je postal nosilec razvoja YU butikov za področje Slovenije.
Lani avgusta so odprli butik v Radencih, m^a pa ga bodo odprli
v Celju.
UUE
дрВ|И98б
NOVI TEDNIK - STRAN 7
[uče vzor uspešne
Krajevne skupnosti
T v krajevni skupnosti Lu-
1 «o bili lani uspešni, saj so
tkoraJ sprejete naloge,
fcaćrtane v planih, uresniči-
f fako je že v oktobru re-
^ijiiška komisija opravila
tljniin» prevzem TV pre-
tvornikov Podvolovljek I.
In Struge, v izgradnjo kate-
Г|, Je bilo vloženih več kot
fjoo prostovoljnih delovnih
Se bolj so bili krajani
' seli otvoritve obrata El-
[roja ^ Strugah, v katerem
e zaposleno 50 žensk in ki
f sploh prvi industrijski
Ijfat v krajevni skupnosti,
j^ončali so tudi eno naj-
,g¿jih, 20 milijonov din
^edno investicijo, izgradnjo
,odovoda v Strugah, asfalti-
gli so ceste v Duplje in na
jlriber, uredili okolico parka
¡J, gasilskega doma, s po-
jnotjo Izletnika pa so uredili
parkirni prostor za avtobuse.
Postavili so še pet ličnih av-
Í tobusnih čakalnic, ter uredili
Itanalizacijo pri cerkvi. Gra-
bijo tudi nov stanovanjski
blok.
Kljub temu, da z dosežki v
turizmu niso zadovoljni, pa
ne moremo mimo zelo uspe-
lih turističnih prireditev
»Lučki dan« in »Ohcet 85«,
ki sta ime Luč ponesli v svet.
Prav zares pa se ne zgodi
vsak dan, da bi kakšna kra-
jevna skupnost izdala tako
vsebinsko in slikovno bogat
informativni bilten, kot so to
storili v Lučah. Izdali so ga
ravno v pravem času, ko se
iztekajo mandati sedanjim
skupščinskim delegatom,
ter кггџапот predstavili
uspehe in neuspehe, kakor
tudi načrte, ki jih morajo
uresničiti. Ob tem je ocena
dosedanjega dela dovolj kri-
tična, saj se ne zadovoljuje z
doseženimi uspehi in poziva
na še bolj tvorno delo v tem
srednjeročnem obdobju. Bil-
ten sta uredila Franc Šulek
in Jernej Plankl, ki pozivata
vse krajane Luč, da združijo
vse sile za napredek lepega
kraja pod Raduho.
RAJKO PINTAR
Brigadirji na Rogii
mivišje ležeče mladinsko đelovišče
; Lokalna mladinska de-
lovna akcija na Rogli posta-
^ ja letos prvič republiškega
!< značaja. Začela se bo 29. ju-
Inija in bo trajala dvakrat
po tri tedne. V vsaki izmeni
Uodo tri brigade, ki bodo
I itele okoli 100 brigadirjev.
ii Gmotno bo akcijo omogočil
zreški Unior.
, Akcija na Rogli bo brez
dvoma najviše ležeče mla-
dinsko delovišče in čeprav
delovni pogoji na nadmorski
vižini 1500 metrov niso lah-
ki, se mladi niso prestrašili
¡lela. Znana je namreč ude-
ležba vseh brigad, ki bodo
prišle na Roglo. V prvi izme-
ni bodo združili moči briga-
Jdi iz Grosupelj, Slovenske
Bistrice in Kamnika, v drugi
pa jih bodo zamenjali mla-
dinci iz Mozirja, Kopra in Kr-
škega. Le v primeru, da kate-
ra od brigad ne bo popolna,
bodo priskočili na pomoč
mladinci iz konjiške občine,
ki pa bodo sicer poleti odšli
na delovno akcijo v Sloven-
ske gorice.
Na Rogh bodo brigaliiji
gradili ustroj ceste v dolžini
treh kilometrov na potezu
Rogla-Pesek in čistili pose-
ko za novo smučišče.
Nad potekom in izvedbo
akcije bo bdel tudi konjiški
izvršni syet in na eni izmed
zadnjih sej so že imenovali
poseben osemčlanski odbor
za izvedbo republiške akcije
Rogla 86.
MATEJA PODJED
Mladinci občine Mozirje,
ki se bodo letos udeležili re-
publiške mladinske delov-
ne akcije na Rogli, so že za-
ieli zbirati prijave za sesta-
vo brigade Slavko Šlander.
V OK ZSMS Mozirje upajo,
da bodo dobili zadostno šte-
vilo brigadirjev, tembolj
zato, ker so lani na lokalni
delovni akciji sestavili no-
vo brigado.
O poteku evidentiranja se
bodo pogovorili tuđina sre-
čanju, ki ga za vse nekdanje
in sedanje brigadirje pri-
pravljajo v začetku aprila v
Bočni.
Jože
Bauer-
Kmetič
Težka a bogata je bila
91 let dolga življenjska
pot revolucionarja ilegal-
ca, komunista Jožefa Ba-
uerja.
Rojen na Pohorju, gla-
žutar po duši, je že 15 le-
ten postal steklarski po-
močnik v steklarni v Za-
porju. Utrip delovskih re-
virjev gaje že leto kasneje
pripeljal v sindikat ste-
klarjev v Zaporju. Vihra
prve svetovne vojne ga je
zanesla v Pulj, pa v Gali-
cijo in končno na Dober-
dob, kjer je bil težko ra-
icen. Ostal je 75 odstotni
invalid.
Bilje med prvimi, ki so
se vključili v socialistično
delavsko stranko (komu-
nistov) Jugoslavije in ak-
tivno deloval tudi po nje-
nem preimenovanju v
KP J. Po Obznani 1921 je
prišel v ilegalo in z ilegal-
nim imenom »Kmetič«
deloval v Zagorski ste-
klarni. Sodeloval je v spo-
padih z ORJUNO v Tr-
bovljah in zaradi uspeš-
nega političnega dela po-
stal sekretar okrožnega
komiteja KPJ za Litijo,
Zagorje, Hrastnik in Tr-
bovlje. Bil je organizator
stavke steklarjev v Zagor-
ju 1928 isto leto pa se je
kot delegat udeležil tudi
ilegalne pokrajinske kon-
ference KPJ za Slovenijo.
Po ukinitvi steklarne v
Zagorju je odšel v Para-
čin in nadaljeval s politič-
nim delom.
Revolucionarna pot ga
je vodila skozi Kragujev-
ške zapore in beogrsçsko
Glavujočo. Okupacija ga
je zatekla v Paračinu. Ze
leta 1941 je odšel v parti-
zane a seje zaradi invalid-
nosti kmalu vrnil in vse
do osvoboditve organizi-
ral odhode prostovoljcev
v partizane. Ob ustanovi-
tvi partijske celice v ste-
klarni v Paračinu je po-
stal njen prvi sekretar.
Leta 1949 seje Jože Ba-
uer po nalogu glavne di-
rekcije steklarske indu-
strije vrnil v Slovenijo in
v steklarni v Rogaški Sla-
tini vse do upokojitve leta
1952 tu opravljal vrsto po-
membnih družbenopoli-
tičnih funkcU. Politično
delo je nadaljeval na tere-
nu v Rogaki Slatini in or-
ganih občinskega komi-
teja ZK v Šmarju pri
Jelšah.
Sedemn^st let je preži-
vel Jože Bauer v Celju.
Tudi vsa ta leta je ostal
aktiven zlasti kot sekretar
OOZK v Domu upoko-
jencev, živo pa seje zani-
mal tudi za vse kar se je
dogajalo v krajevni sku-
posti in občini. Zanj niko-
li ni bilo nepomembno
nič, kar je bilo pomemb-
no za ljudi, pa naj bi bila
to še tako drobna stvar.
Ohranili ga bomo v traj-
nem spominu.
V SPOMIN
Lani dober ulov
šempetrskih ribičev
Ribiška družina Šempe-
ter v Savinjski dolini je ena
izmed večjih na celjskem
območju, šteje kar 782 čla-
nov. Lani so bili glede ulova
zelo uspešni, skupaj so ulo-
vili v 8442 lovnih dnevih
10.146 rib v skupni teži
5874 kg.
Niso pa bili uspešni le pri
ulovu temveč tudi pri porib-
ljavanju. Tako so iz varstve-
nih potokov izlovili 9915 po-
strvi od katerih so jih vložili
6306 v ribolovne vode, ostale
pa odstopili Zavodu za ribi-
štvo SRS, nekaj pa tudi RD
Soča kot zamenjavo za okoli
300 podustov, 3125 lipanov,
2990 klenov in 300 mladic
Klena.
V ribnik Braslovče je bilo
vloženih 750 kg krapov, v
ribnik Presaije pa 30 somov
skupni teži 143 kg in 1250 kg
krapov. Tako so v minulem
letu nabavili krape v Maribo-
ru, zanje pa odšteli 1,432.500
din. Konec meseca decem-
bra so izlavljali tudi podvin-
sko strugo. Izlov je bil 2 tisoč
lipanov, deset tisoč podusti,
klenov, mren in nekaj po-
strvi.
Pripravili so 6 ribiških tek-
movanj, udeležilo pa se jih je
309 članov. Čuvajska služba
ni bila najboljša. Im^o devet
čuv^ev, lani pa je bila poda-
na le ena ovadba zoper kri-
volov, čuvaji so skupno
^ Venčeslav Bauer
^pravili pri ribnikih in ob re-
kah kar 700 pregledov.
Predsednik predsedstva
RD Šempeter Venčeslav Ba-
uer nam je o načrtih za letos
povedal: »Ker nismo lani
uspeli programa realizirati v
celoti bomo to storili letos.
Gre za ureditev ribnika v
Preboldu, ter položitev pra-
gov v potok Reko. Poleg te-
ga bomo letos vso skrb na-
menili varstvu okolja in či-
stosti voda, prekriti je treba
Ribiški dom pri jezeru Pre-
saije, uposobili bomo spod-
nji ribnik pri jezeru Braslov-
če v ribolovne vode vložili
več tisoč rib in opravili dru-
ga manjša dela.«
TONE TAVČAR
Opozorila ribičev ne pomagajo
Vode v šentjurski občini so prekomerno onesnažene
Ribiška družina Voglajna
je v Šentjurju pripravila
okroglo mizo o varstvu vo-
da v občini, ki so se je udele-
žili predstavniki Nivoja,
območne vodne skupnosti
in občinskega inšpektorata,
na žalost pa ni bilo nikogar
od onesnaževalcev. Kljub
temu so v gradivu in raz-
pravi opozorili na kritično
sta^e voda v šentjurski ob-
čini in nakazali tudi možno-
sti za reševanje problemov.
Zaradi nenehnega onesna-
ževanja so biološko mrtvi
štirje kilometri Voglajne, pet
kilometrov Vzhodne Ložni-
ce јц, 600 metrov Kozarice,
od Šentjurja proti Celju paje
Voglajna v drugem kako-
vostnem razredu.
Občasni izpusti so od leta
1970 povzročili kar 41 ma-
sovnih poginov rib, rakov,
žab in školjk. Na celptnem
območju tudi ni nikakršne-
ga predhodnega čiščenja
odplak, ampak jih spuščajo
neposredno v vodotoke.
Ribiči nenehno opozarjajo,
da z različnimi vodnogospo-
darskimi posegi uničujejo
vodni živelj. Tu mislijo ra-
zlične melioracije in regula-
cije, s katerimi uničijo narav-
ni vodotok, s tem pa tudi živ-
ljenje v vodi in ob njej. Tako
živijo na reguliranih odsekih
od nekdanjih 98 vrst rib le še
štiri.
Pri vseh teh opozorilih in
prizadevanjih, da bi se stvari
izboljšale, pa ribiči večino-
ma ostajajo sami. Prioriteto
ima pridobivanje novih
kmetijskih površin, ne glede
na posledice. Vendar pa bi
lahko ribiči več naredili že
pri samem načrtovanju, s^ s
kasnejšimi pripombami ne
dosežejo veliko. Ta sklep o
sprotnem vključevanju v na-
črtovanje bodo v šentjurski
občini lahko uresničili že le-
tos, ko bodo začeli s pripra-
vami za gradnjo vodovodne-
ga sistema Kozarica.
V razpravi so opozorili tu-
di na to, da bi v občini potre-
bovali čistilno napravo. Gle-
de na precejšnje stroške pa
teh načrtov do leta 2000 ne
bo mogoče uresničiti. Zato
bodo morali biti zadovoljni z
delnimi rešitvami kot bo na
primer čistilna naprava v
Klavnici.
Precej časa so posvetili tu-
di zasebnim ribnikom, ki jih
je v občini približno 40, ven-
dar niso pod strokovnim
nadzorom in zato pomenijo
rušenje naravnega ramerja
ribjih vrst in prenašanje bo-
lezni rib. Menili so, da bi mo-
rala kmetijska delovna orga-
nizacija nadzorovati te ribni-
ke in lastnikom nuditi stro-
kovno pomoč, prodaja teh
rib pa bi nato pomenila bo-
gatejšo ponudbo mesa v ob-
T. CVIRN
MODERNIZACIJA ''
BOLNIŠNICE V CELJU
Enodnevni zaslužek so prispevali še:
OEĆINA VELENJE
Tovarna usrya Šoštanj	629.397,00
Informativni center Titovo Velerie	52.821,00
REK RUDNIK hgnita, TOZD Jamske gradnje
12.700.000,00
OBČINA ŠMARJE •
Pišok Franc, kov. Jazbine 9, Šmarje	1.800,00
ßevc Mihael, prod. na drob. Gudno 34	1.800|00
^KAPITULACIJA
CEUE	82,485.403,00
JELENJE	35,182.133,00
^LEC	22,013.874,50
SLOVENSKE KONJICE	15,112.024,00
^SKO ^	13,880.602,50
fMARJE	13,595.163,00
^OZIRJE	7,849.426,50
gENTJUR	5,329.735,00
^EVmcA__1,890.771,00
_ __197,339.132,50
Andrino Kopinšek
v ponedeljek, 24. 3. 1986,
smo se na celjskem mest-
nem pokopališču poslovili
od enega najzaslužnejših
pionirjev celjskega smuča-
nja, planinstva in alpiniz-
ma, Andrina Kopinška.
Kopinšek se je rodil 26.
11. 1900 v Trentu na juž-
nem Tirolskem. Kmalu je
vzljubil naravo in življenje
v njej. Ko seje s starši pese-
lil v naše kraje, gaje že kot
dečka neizmerna starasi za-
čela vleči v planinski svet.
Preplezal je dne v Dolomi-
tih, dvakrat seje brez vodi-
ča vzpel na Materhorn, šti-
rikrat na Mont Blanc, osvo-
jil je vrsto najvišjih vrhov v
Centranih Alpah. Bil je al-
pinist in gorski reševalec.
Organiziral je vrsto alpini-
stičnih predavanj v Celju z
udeležbo prominentnih
planincev dr. Julijusa Ku-
gyja, Mlakarja in drugih, pa
tudi sam je z barvnimi dia-
pozitivi približal predvsem
Savir^jske Alpe širšemu
krogu ljubiteljev planin.
Znamenita je njegova »Ko-
pinškova pot* iz Logarske
doline na Okrešelj, kije bi-
la odprta 1. 9. 1940 in je še
danes izredno obiskana.
Tr^en spomenik sije po-
stavil kot pionir celjskega
smučarja. Že 1. 1917 je s
pokojnim smučarskim uči-
teljem Kodelo odkril pro-
stranstvo smučarskih tere-
nov na Mozirski planini.
Sam je bil velik ljubitelj
turnega smučanja, ki ga je
razvil na Mozirski planini
in Korošici. O lepotah tega
smučanja in prekrasnih te-
renih je obširno pisal v Pla-
ninski in Turistični vestnik
in dnevno časopisje. Bil je
med ustanovitelji prvega
smučarskega kluba v Celju
»Ojstrica«. Vodil je številne
smučarske tečaje. L. 1926
je organiziral prvo slalom-
sko tekmo na smučiščih pri
Celjski koči, kjer je bil zma-
govalec. Količki so bili v ti-
stem času visoki le do
kolkov!
Nastopil je tudi na FIS
tekmah za svetovno prven-
stvo v Insbrucku. Kot lju-
bitelj turnega smučaja je
zmagal tudi na prvi takšni
tekmi na Pohorju, kjer sije
priboril I. nagrado statuo
smučarja. Bilje prvi orga-
nizator medmestnih dvo-
bojev v alpskem smučariju
med Zagrebom in Celjem,
ki ima za seboj že 50 letnico
obstoja. Sodeloval je pri
raziskovanju zgodovine
razvoja alpskega smučanja
v Sloveniji. Neutruden je
bil kot smučarski sodnik in
vodja številnih tekmovanj
tako v smučarskem dru-
štvu kot na vseh šolskih pr-
venstvih. Nenehno je sode-
loval z ZVUTS - Celje, kjer
je živo spremljal strokovni
napredek v smučanju.
Ob 50 letnici smučarske
šole pri nas je napisal v an-
gleščini v strokovno revijo
dragocen prispevek, ki kro-
ži po svetu v vseh smučar-
skih šolah. V njej je tudi
slika Andrina Kopinška
kot enega prvih inštruktor-
jev smučanja na Mozirski
planini. Že kot upokojenec
je še 11 let bil turistični
vodnik pri turistični agen-
ciji ATLAS.
Vsem, ki smo ga poznali
in z njim preživljali prijetne
ure v planinskem svetu in
na snežnih poljanah, bo
ostal zaradi svoje šegavosti,
humorja in življenjske ve-
drine v trajnem spominu.
JOŽE ŠVEGL
V SPOMIN
8. STRAN - NOVI TEDNIK
3. APRIL 1986
Kalilo se kadri in občinstvo
Naša beseda dobiva spet prvobitni značaj
Mladi na Celjskem so s
prireditvami Naše besede
ponovno preplavili odre v
kulturnih domovih in šo-
lah. To kulturno gibanje
mladih slavi letos polnolet-
nost. Cela generacija je zra-
sla z njim. Seme je dobro
kalilo, sadovi so iz leta v
leto lepši, čeprav je bilo
vmes tudi kakšno jalovo
leto.
Če hočemo ugotavljati
značilnosti Naše besede v
celjski občini bi mogli ugo-
toviti, da je še vedno veliko
mladinskih prireditev, ki ni-
so vključene v Našo besedo.
Najbrž mladi iz posameznih
občin niso dovolj animirani,
treba bi bilo uskladiti tudi
datume za posamezne pred-
stave, da bi se dalo najboljše
izbrati za regijsko in republi-
ško srečanje mladih.
Mladi kulturniki iz celjske
občine letos ne bodo nasto-
pili na odru poklicnega gle-
dališča, kot so si želeli, tem-
več se bodo predstavljali na
štirih odrih: v Štorah, Trnov-
Ijah, Tehniški šoli in v domu
Cvetke Jerinive.
Če bi iskali značilnosti le-
tošnje Naše besede, bi vse-
kakor veljalo izpostaviti, da
dobiva prireditev ponovno
prvotne značilnosti. Prevla-
dujejo recitacijske in gledali-
ške skupine. Nekaj let nazaj
je bilo že preveč opazno, da
obsega Naša beseda preveč
umetniškega izražanja, kar
pa ni bil njen namen, zato
tudi pravih rezultatov ni bi-
lo. Tako letos, na primer, no
bodo nastopile plesne mla-
dinske skupine, ki pa naj bi
imele priložnost potrjevanja
na svoji reviji. Odlika Naše
besede je tudi v tem, da je
letos mod nastopajočimi več
pionirskih skupin, ki smo jih
v zadnjih letih že močno po-
grešali.
In še ena zanimivost z Na-
še besede. Letos prvič sode-
lujejo tudi vojaki celjske gar-
nizije, kar je rezultat dobrega
sodelovanja vojakov in
mladih.
Kaj pa občinstvo, se mora-
mo vprašati? V treh dneh se
bo zvrstilo 22 predstav, na
treh različnih odrih. Organi-
zatorji, Občinska konferenca
ZSMS, Zveza kulturnih or-
ganizacij, Občinski sindikal-
ni svet in Zveza prijateljev
mladine, so zagotavljali tudi
avtobusne prevoze za orga-
nizirane oglede mladinskih
skupin, tako da so imeli vsi
priložnost videti in slišati
svoje vrstnike. To videvanje
in srečevanje mladih pa je
ena bistvenih sestavi Naše
besede, ki nima tekmovalne-
ga značaja, vendar se mla-
dinske skupine lahko med
seboj primerjajo in ocenjuje-
jo. Motiv uveljavitve namreč
še obstaja in prav je tako.
In še enega poslanstva Na-
še besede se moramo zave-
dati: z njo raste poklicni in
ljubiteljski kader in se obli-
kuje občinstvo.
MATEJA PODJED
Frankolovčanl na Madžarskem
Pevci moškega pevskega zbora prosvetnega društva
Anton Bezenšek iz Frankolovega so v teh dneh gostje na
Madžarskem. V Szeged jih je povabil akademski mešani
zbor medicinske fakultete. Na pot so odšli že v torek zgodaj
zjutraj, vrnili pa se bodo v nedeljo. Pod vodstvom profesorja
Maijana Lebiča bodo na Madžarskem nastopili dvakrat.
Prvič nocoj (četrtek) s samostojnim koncertom. Jutri pa
bodo nastopili skupaj z gostitelji na proslavi ob madžar-
skem državnem prazniku v Szegedu. S tem gostovanjem
vračajo frankolovski pevci obisk madžarskim pevcem, ki so
na Frankolovem gostovali lani novembra.
To gostovanje pevcev iz Frankolovega, je njihova prva pot
preko meje. Zato so se dalj časa marljivo pripravljali. Naštu-
dirali so 26 pesmi, med katerimi tudi eno madžarsko. Upajo,
da bodo v drugem največjem madžarskem mestu s svojim
petjem ogreli publiko, ki je po mnenju glasbenih strokov-
njakov nadvse zahtevna.
M. BRECL
Reviia ljudskih
plesov v Laškem
Tretja občinska revija fol-
klornih plesnih skupin ob
koncu minulega tedna v La-
škem je na odru zvrstila se-
dem skupin.
Na ljudske viže so najprej za-
plesali najmlajši iz Radeč, nato
pa skupina laškega otroškega
vrtca z igricami in plesi iz za-
kladnice ljudskega izročila,
kjer ne manjka otroških igric.
Skupina osnovne šole iz Rim-
skih Toplic se je predvsem od-
likovala poi ubranem petju
med nastopom, mlajša skupi-
na iz laške osnovne šole pa z
idejo, da tudi za deklice ni ovi-
ra, če plešejo brez fantov kar
samé. Prvič se je predstavila
skupina odrasle mladine iz Re-
čice. S štajerskimi plesi, ki so
jih povezali v splet, so dokazali
da so obetajoč plesni skupek.
Dobra izvedba starejše šolske
skupine iz Laškega je zanikala
sramežljivost fantov, predsta-
vo paje zaključila starejša sku-
pina »Anton Tanc«.
Uspešnih 40 let zbora Skladateljev Ipavcev
Moški pevski zbor Skladateljev Ipavcev iz Šentjurja slavi letos 40-letnico delovanja
počastitev tega visokega jubileja in stote obletnice organiziranega društvenega petj,
Šentjurju bodo v soboto ob 20. uri v kulturnem domu pripravih koncert zbora. Ob
priložnosti bodo pevcem podehh Gallusove značke, vsem zborom, s katerimi sodelujejo,
spominske plakete. Te bodo prejeli tudi tisti pevci, ki so v zboru peli leta 1945.
S pomočjo združenega dela in obrtnikov Šentjurske občine pa bo ob jubileju zbor izdal ti
posebno brošuro, v kateri bodo predstavili svoje štiridesetletno delo.	p
Pesem je v
Vojniku doma
Moški pevski zbor kul-
turno umetniškega dru-
štva France Prešeren
Vojnik praznuje letos 50-
letnico dela. V tem času
je sodeloval na številnih
prireditvah v domačem
kraju in drugod in bil
vseskozi nosilec pevske
kulture v Vojniku. S ka-
kovostnim delom si je
zbor pridobil lani v Ce-
lju tudi srebrno odličje
na področni reviji.
Jubilej bodo člani pev-
skega zbora obeležili 5.
aprila s koncertom, s ka-
terim želijo predstaviti
program dela v minulih
petih desetletjih. Priredi-
tev bo v kulturnem domu
v Vojniku.
Ob tem velja spomniti,
da se je pevska kultura v
Vojniku tudi po zaslugi
pevcev, združenih v dru-
štvu, močno razrasla.
ftezultat takšne dejav-
nosti je tudi srečanje
malih vokalnih skupin,
ki bo letos že šestič v
kulturnem domu v Voj-
niku, in sicer 12. aprila.
Doslej se je prijavilo že
13 skupin iz različnih kra-
jev Slovenije. Med njimi
tudi kvartet Smrtnikovi
fantje iz Obirskega pri
Železni Kaplji v Avstriji,
Koroški oktet z Raven,
oktet Centrovod iz Lenar-
ta in več vokalnih skupin
s celjskega območja. Or-
ganizatorji pričakujejo še
prijave Frankolovčanov,
Terce in Loškega okteta.
MP
Likovniki v IVluzeju revolucije
V Likovnem salonu Celje,
kjer se že lep čas otepajo s
prostorsko stisko, so ta pro-
blem, vsaj za dve leti rešili.
Muzej revolucije je namreč
Likovnemu salonu odstopil
tri prostore v prenovljenem
delu muzeja, kjer bo jutri
opoldne otvoritev razstave
iz stalne zbirke.
Stalna zbirka Likovnega
salona je začela nastajati leta
1962 in ima zdaj okoli 150
likovnih eksponatov, ki se-
veda vsi ne bodo predstav-
ljeni javnosti. Gre samo za
izbor iz stalne zbirke, kjer
bodo zastopani avtorji slo-
venske likovne tvornosti..
Med najstarejšo generacijo
bodo zastopana dela Maksi-
ma Sedeja starejšega, Ludvi-
ka Pandura starejšega, Mari-
ja Pregia, Marka Šuštaršiča,
Silvestra Komela, Jelice Žu-
ža, sledijo jim mlajši avtorji,
vendar je njihovih del neko-
liko manj.
Med avtorji velja omeniti
še Štefana Planinca, Jožeta
Ciuho, Milana Rijavca, Jože-
ta Tisnikarja in celjske avtor-
je: Avgusta Lavrenčiča, Rati-
mirja Pušeljo in Darinko Pa-
vletič-Lorenčak.
Dela slovenskih grafikov
so postavljena v skupnem
prostoru po selektivnem iz-
boru, in jih bodo po enem
letu zamenjala druga. Naj-
prej pa bodo na ogled dela
Franceta Miheliča, Lojzeta
Spacala, Vladimira Makuca,
Bogdana Borčiča, Melite
Vovkove, Andreja Jemca,
Borisa Jesiha in Staneta Ja-
godiča.
MATEJA PODJED
Umetnost komunikacije
Medtem ko celjska likovna dejav-
nost le redko poseže čez občinske, kaj
šele republiške in državne meje (z iz-
jemo likovnega dekorja pri ekonom-
skih stikih s sosedi in amatersko-pro-
fesionalno naivne velikopoteznosti
po naših informativnih centrih), so
med nami ustvarjalci, ki redno prese-
gajo te okvirje, vendar pa jih domače
občinstvo komajda pozna. Gre za t. i.
mail-art, oziroma poštno umetnost,
katere začetki segajo tja v leto 1962,
ko je Ray Johnson v New Yorku usta-
novil »korespondenčno šolo moderne
umetnosti« in s tem odprl pot nove-
mu, lahko bi rekli, izrazito levemu
pogledu na umetnost.
Že iz samega imena je moč sklepati,
da je mail-art tesno povezan z dej-
stvom komunikacije preko poštnih
oblik in zato je v naravi te umetnosti
komunikacija med ljudmi vsega sveta.
Bistveno za mail-art jo. da umetnik ne
ustvarja zase, ampak da sproži teme.
ki jih nato'dopolnjuje z odzivi na njih,
na podlagi česar se oblikuje razstavno
gradivo. Le-to je lahko prestavljeno za
kaj različne načine: od klasičnih oblik
razstav do predstvitev v različnih pu-
blikacijah mail-arta. V izraznem pogle-
du zajema mail-art vse oblike ustvar-
jalnega izražanja: od tradicionalnih
oblik likovne umetnosti do literature
(vizuelna, konkretna poezija), glasbe-
nih in video posegov. Prav ta plurali-
zem izraznih možnosti je zanesljiv do-
kaz demokratičnosti mail-arta, ki ga še
niso načele dominantne artologije cen-
trov moči. Zato je to demonopolizira-
na umetnost, ki za razliko od etablira-
no ne pristaja na vsemoč ekonomskih
obrazcev in zato ni čudno, da se npr. v
Jugoslaviji poraja močan ustvarjalni
conter v Odžacih (Total/Nenad Bogda-
novič) ali pa v Celju. Obenem pa je
mail-art v deželah, kjer je svoboda
umetniškega izražanja omejena s takš-
nimi ali drugačnimi vzroki, za mnoge
drugačne misleče ljudi ena izmed red-
kih možnosti komunikacije in seveda
tudi afirmacije.
Za konec pa še omemba avtorjev za-
radi katerih je ta zapis tudi nastal: Bo-
rut Hlupič, Brane Volk in Stane
Klančnik. Medtem, ko moremo prvo
omenjeno dvojico šteti za začetnika te
umetniške zvrsti na Celjskem in ima
Hlupič za seboj že vrsto let uspešnega
sodelovanja v svetovnem mail-artu, se
Stane Klančnik s svojimi Imaginacija-
mi vse bolj uveljavlja na tej mednarod-
ni sceni.
Ob takšni, prek meja domovine se-
gajoči prisotnosti celjskega mail-arta,
bi bilo prav, da bi dosežke te kore-
spondenčnosti videlo tudi naše širše
umetniško občestvo, ki si krepi svoj
likovni okus le s podalški na kmečki
miselnosti temelječe, meščanske kul-
ture, ki resda vzbuja iluzijo pomemb-
nosti, a največkrat tudi samo to. In
mail-art v takšnem kontekstu gotovo
natopa kot razblinjevalec. Žal je treba
ugotoviti, da se prav ta vrlina v današ-
njem času in prostoru še vedno izkazu-
je kot zagata.	. .
BORI ZZUPANCIC
Likovni svet otrok
Na osnovni šoli Karla De-
stovnika Kajuha v Šoštanju
so v soboto odprli tradici-
onalno republiško razstavo
»Likovni svet otrok«, to-
krat že 18. zapored.
Letos je za razstavo prispe-
lo okrog 3000 likovnih del iz
številnih osnovnih šol iz Slo-
venije v najrazličnejših teh-
nikah. Predsednik žirije Pe-
ter Krivec, akademski slikar
in grafik iz Maribora, je imel
s svojimi člani precej dela,
da je za razstavo izbral 400
slik in grafik ter okoli 40
Skulptur iz različnih materi-
alov. Razstavo je odprl Iv
Mršnik, akademski slikar i
grafik iz Ljubljane, v kultur
nem programu pa so nasto
pili učenci osnovne šole Kai
la Destovnika-Kajuha iz Šo
štanja.
Letošnje nagrade so preje
li OŠ Ledina, Ljubljana
Vzgojni varstveni zavo(
Fran Milčinski, Smlednik
OŠ Veljko yiahovič, Titovi
Velenje, OŠ I. celjske čet«'
Celje in OŠ Veljko Vlahovill
(razredni pouk), Titovo Ve
lenje.
T. TAVČAI-
Zapiski iz narave v akvarelu
V kulturnem centru Ivan Napotnik v Titovem Velenju so t '
petek odprli razstavo akvarelov Franca Goloba, Celjana,
zdaj živi in dela v Tolminu. Kulturni dogodek je popestrili
pianistka Tatjana Ognjanovič.
Akvareli, ki jih Franc Golob predstavna v Titovem Velenju so
poleg industrijskega oblikovanja, arhitekture, grafičnega ekspe
rimentirarxja in fotografije, likovna problematika, s katero st
avtor ukvaija v zadnjih letih.
Franca Goloba vznemiija obsoška krtina z značilno zeleno-
modrim tokom, ki si skozi včasih kar strah vzbuj^oče gmo«
hribovja vtira pot do nižin. Problemi vodne gladine, kamna iii
atmosfere ostajemo Golobova osnovna ikonografija. Voda, zna-
čilno strukturirano obrežje in ozračje hočejo izražati njego^'
poseben odnos do narave in ne zgolj loviti vidnih pojavov, ki sf
ponuj^o očem, je zapisala v spremni besedi k razstavi Marija
Jerman Bratec.	„
M. PODJED
Zrnca resnice v Štorah
Amatersko gledališče Železar Celje Štore se bo jutri (petek) ob
pol sedmih zvečer predstavilo občinstvu s premiero dela
Brešana Smrt predsednika hišnega Sveta v režiji Bogomir^
Verasa. Avtor te groteskne igre je že pred leti zaznal anomalij^
naše družbe in delo nikakor ni zastarelo, saj ga podžigajo noV
problemi. Zakaj v naši samoupravni socialistični družbi ne izva-
jamo dogovorov, načrtov, zakaj tolikšna inflacija denarja
duhovnih vrednot, zakaj se ob zategovanju pasov vseeno malc^
redimo ... zakaj ...
Zrnca resnice bo mogoče najti v štorskem gledališču v prem'"
eri, ki obeta zanimiv kulturni dogodek.	p
pRIL 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 9
Skupnem turističnem prometu republike
idi delež celjskega območja nI majhen
je Slovenijo obiska-
jnilijona 752 tisoč go-
od tega milijon 697 ti-
jomačih in milijon 55
i tujih, ki so skupaj
jrili 8 milijonov 822 ti-
„očitev. Pri tem tudi de-
0smih občin celjskega
lO^ja v skupnem turi-
zem prometu Slovenije
^nemarljiv, saj je bilo
ijišcm območju z 12,5 od-
ustvarjenih več kot
l^ina lanskih prenočitev
publiki.
a širšem celjskem turi-
zem območju smo imeli
tnilijon in 110 tisoč noči-
. od tega so jih imeli naj-
3 486 tisoč, v občini Šmar-
I ri Jelšah, sledijo pa obči-
[;elje z 240 tisoč, Sloven-
Konjice s 118 tisoč, La-
s 106 in Titovo Velenje s
isoč prenočitvami. V ob-
ih Mozirje, Žalec in Šent-
;o skupaj zabeležili le pri-
no 60 tisoč nočitev,
ekoliko slabša, 5,4 od-
(na je v skupni strukturi
nočitev v republiki na na-
šem območju udeležba noči-
tev tujcev. Teh je bilo sicer
lani nekoliko več, vendar še
vedno ne toliko, da bi v repu-
bliki dosegali podoben re-
zultat kot pri nočitvah doma-
čih gostov, kjer odpade sko-
raj petina prenočitev na naše
območje. Tak rezultat pri no-
čitvah domačih gostov lahko
pripišemo predvsem uspeš-
ni prodaji v zdraviliščih in
rekreacijsko turističnem
centru Unior, deloma tudi v
nekaterih drugih hotelih in
turizmu na kmetijah Gornje
Savinjske doline, ter seveda
tudi dejstvu, da se veliko do-
mačih gostov zaradi visokih
cen dopustovanja v obmor-
skih krajih raje odloča za ce-
nejše počitnice v kontinen-
talnem delu naše republike.
Zanimivi so tudi podatki o
številu obiskovalcev po-
membnejših turističnih zani-
mivosti. Največ, skoraj mili-
jon jih je bilo v Postojnski
jami, sledijo pa Konjeniški
zavod Lipica, (282.599), mu-
zeja na Blejskem gradu
(2Ò0.935) m otoku (105.906),
Predjamski grad (81.927) ter
slap Savica (65.181). Na sed-
mem in osmem mestu sta
Stari grad v Celju, ki si ga je
lani ogledalo 51 tisoč obisko-
valcev in Savinjski gaj v Mo-
zirju s 40 tisoč obiskovalci.
Po številu obiskovalcev sta v
repubhki na visokih mestih
tudi turistični zanimivosti Iz
Šempetra, jama Pekel, ki si
jo je ogledalo 27 tisoč obi-
skovalcev in Antični park, ki
si gaje lani ogledalo 15 tisoč
domačih in tujih obisko-
valcev.	R. PANTELIČ
strukturi domačih go-
f iz drugih republik je
I največ, 333 tisoč go-
;i r, iz ožje Srbije, sledijo
i irvaška (320 tisoč), BiH
i tisoč) in Makedonija (47
Med tujci jih je bilo
t, 291 tisoč, iz ZRN,
^ .0 pa je bilo tudi Itali-
»V (165 tisoč), Avstrijcev
tisoč), gostov iz Velike
lanije (86 tisoč) in Nizo-
ccv (80 tisoč).
PlANlNSKI kilTlCEK
Pohod na Dobrovlje
Letošnji sedmi planinski
pohod na partizanske Do-
brovlje bo v soboto, 12. apri-
la 1986 ob 9.30 iz Letuša
(313 m). Zbor pohodnikov
bo pred Sulcerjevo hišo, ki
ima vzidano ploščo v spomin
na podpis kapitulacije nem-
ške vojske. Dostop je možen
iz železniške postìcce Šmart-
no ob Paki, do Letuša pa pe-
lje tudi avtobus na progi Ce-
Ije-Moziije.
Pohodna kolona bo kreni-
la na drugo stran Savinje v
Podgoije, nekdíy tipično
kmetsko naselje, ki je v glav-
nem postavjeno pod sever-
nim robom Dobrovelj, na
meji med obdelano ravnico
in strmim gozdnim poboč-
jem. Hodili bomo čez Pod-
gorsko polje, mimo kužnega
znamenja in zadnje kmetije
do Forštneija (475 m) in
Zgozdnika (500 m). Vzpenja-
li se bomo nad Sotesko, na-
ravno mejo med Spodnjo in
Zgornjo Savinjsko dolino,
kjer je leta 1944 potekala od
okupatorja priznana meja
osvobojenega ozemlja (spo-
minska plošča).
Po gozdnih neoznačenih
poteh se bomo dvignili do
spomenika pod cerkvijo sv.
Urbana (661 m), kjer so po-
kopani štiije borci XIII. bri-
gade Mirka Bračiča, padli v
bojih proti okupatoiju janu-
aija 1944. Pri spomeniku bo
kr^ša komemoracija. Naša
naslednja postojanka bo
Dom borcev 1. Savinjske če-
te na Dobrovljah (732 m, od-
prt 30. 6. 79, tel. 063 884-159),
kjer bomo žigosah pohodne
izkaznice, podeUli pohodne
značke in našitke. Do tam
bodo kolono vodili planinski
vodniki, hoje pa bo za dve
uri.
Po Savinjski planinski po-
ti se bomo od doma napotili
do Covnikovega križa
(744 m), se dvignili na Brezo-
vec (872 m) in lovsko kočo
(728 m), kjer je žig Savinjske
poti. Po »S« poti se bomo
tudi spustili v Letuš ali Bra-
slovče. Od doma ZB lahko
gremo tudi po »S« poti do
planinskega doma na Čreti
in sestopimo na Vransko.
Hrana bo iz nahrbtnika,
hoja pa do doma ZB v koloni
pod vodstvom planinskih
vodnikov. Dalje so poti mar-
kirane. Pridite in sprehodite
se z nami po dobroveljski
planoti.
- .	Š.J.
REKLI SO:
Stane Geržina, Vodja
hotela Gplding-Rubin v
Žalcu: »Že dlje časa ni-
smo zadovoljni z obi-
skom našega hotela. Mi-
slim, da se nam napake iz
preteklosti maščujejo in
ni nam vseeno, da ljudje
hodijo mimo našega hote-
la. Razmišljali smo, kako
bi privabili več gostov v
naš hotel in odločili smo
se za nekaj akcij, ki imajo
dober odmev. Štiri sobo-
te sedaj frizerji iz žalske
občine gostom predstav-
ljajo, kaj vse znajo in kot
vse kaže je prireditev od-
mevna, saj je hotel ob so-
botah zvečer vedno poln.
Srečo smo imeli, da smo
naleteli na razumevanje
tudi pri Obrtnem združe-
nju in Valeri. S podobni-
mi akcijami bomo nada-
ljevali, ob tem pa bomo
storili vse, da se bomo go-
stom pokazali v najlepši
luči. Tako bodo dobili za-
upanje v naš hotel in naše
delo.«
JANEZ VEDENIK
Odprli Antični
park In jamo
Pekel
Malce kasneje kot so pred-
videli, temu pa je kriva
predvsem dolga zima, so v
Šempetru za obiskovalce po-
novno odprli Antični park, ja-
mo Pekel in Gozdno učno pot
okoli jame Pekel.
Prizadevni turistični delavci iz
Šempetra so pred otvoritvijo
poskrbeli za dobro ureditev
vseh turističnih zanimivosti, ki
si jih je lani ogledalo skoraj 45
tisoč obiskovalcev. Vsi objek-
ti, odprli so jih 1. aprila, bodo
vsak dan odprti od 8. do 18.
ure. Tudi cene niso bistveno
višje kot lani. Ogled Antičnega
parka stane 70 din, za šolske
ekskurzije pa 40 din, za ogled
jame Pekel bo individualni
obiskovalec odštel 300 din,
član organizirane večje skupi-
ne ali šolske ekskurzije pa 100
din.
Topolšlca - nov
prospekt
v termah Topolšica, kjer
im^o, podobno kot v ostalih
zdraviliščih na našem območ-
ju, v prvih mesecih letošnjega
leta dobro zasedene postelje,
se trudijo pridobiti več gostov
tudi z boljšo reklamo. Poleg
skupne propagande, ki jo za
naša zdravilišča dokaj uspešno
izv^a Poslovna skupnost slo-
venskih naravnih zdravilišč,
nameravajo več na tem po-
dročju storiti tudi sami. Osno-
va vse dejavnosti je tudi dober
prospekt, ki so ga v preteklosti
že imeli, pred kratkim pa so v
sodelovanju z zdravstvenim
centrom Velenje izdali še ene-
ga. Prospekt, formata 21 krat
.21 cm je tiskan v slovensko-sr-
bohrvaškem, nemško-anjgle-
škem in francosko-italijan-
skem jeziku. Prospekt, h kate-
remu so priložili tudi cenik
storitev, so natisnili v 45 tisoč
izvodih.
10. STRAN - NOVI TEDNIK
3. APRIL 1986
Spomladanska setev - brez pretresov
Preskrba z gnoiill, semeni, zaščiiniml sredstvi in drugim le zadovoljiva
Zbrali smo nekaj podat-
kov o pripravah na spomla-
dansko setev, kot so nam jih
posredovali v zadružnih or-
ganizacijah na Celjskem. Če
izvzamemo mozirsko obči-
no, ki je manj zanimiva za
tržno pridelavo žit, zlasti
pšenice in koruze, potem
smo informacijo celo zao-
krožili za širše celjsko ob-
močje. Osnovna ugotovitev
je, da je preskrba z repro-
dukcijskimi materiali zado-
voljiva, da spomladanska
setev oziroma priprave na-
njo pomenijo več ali manj
običajen rutinski posel in,
da kakšnih posebnih pretre-
sov ni pričakovati. Bistve-
no je, kako po dolgi zimi z
gnojili nahraniti posevke,
zlasti z več dušika in fos-
forja.
Nujno je
dognojevanje
Tako pravijo v konjiški
občini, kjer se bojijo slabše-
ga pridelka, če ne bo pravo-
časno opravljeno dognojeva-
nje posevkov, ki so v glav-
nem dobro prezimili (krušna
žita) na 600 hektarih. Tudi za
setev koruze, krompiija, ja-
rih žit in krmnih rastlin so se
dobro pripravili. Zagotovili
so dovolj semen in gnojil in s
kmeti opravili obvezne in-
struktaže. V predvidenem
kolobaiju bodo na 1050 hek-
tarih posejali koruzo, od tega
petino za silažo in vse ostalo
za zrnje. Krompir bodo sadili
na 450 do 480 hektarih, na
800 hektarih pa druge posev-
ke. Gnojil imajo kmetje na
razpolago dovolj in tudi z
zaščitnimi sredstvi ne bi
smelo biti težav.
KÄN-a primanjkuje,
zato z NPK
Prôizvajalci mineralnih
gnojil ne uspejo povsem za-
dostiti povpraševanja po
KAN-u, pa v Kmetijski za-
drugi Celje kmetom pripo-
ročajo gnojenje z mešanimi
gnojili, predvsem NPK. Za
prihodnje pa svetujejo kme-
tom, da se z gnojili enako-
merno čez vse leto oskrbuje-
jo, kajti ob nenadnem pove-
čanju zanimanja zanj, s pre-
skrbo ne uspevajo.
V celjski občni imajo s
kmeti sklenjenih pogodb za
tržno pridelovo pšenice na
135 hektarih, koruzo pa bodo
sejali na 540 hektarih za zr-
nje in 360 za silažo. Poudariti
kaže, da so letos povečali de-
lež koruze, tako za silažo (to
najbolj), kot za zrnje, saj bo
prve v primerjavi z lani na 40
hektarih, druge pa na 22 hek-
tarih več.
V Hmezadovi Kmetijski
zadrugi Savinjska dolina
načrtujejo, da bodo letos pri-
delali 458 ton pšenice za trž-
no pridelavo. Samo pšenica
je zasejana na 170 hektarih,
nekaj malega (hektar) je rži,
na 20 hektarih pa ovsa.
Na Šmarskem
največ koruze
v šmarski občini pri setvi
ne predvidevajo težav, z njo
nameravajo pričeti po 20.
aprilu, največ pa bodo glede
na živinorejsko usmeritev
posejali koruze, kar na 3500
hektarih, od tega v družbe-
nem sektorju le na 107 hek-
tarih. Pa še ta bo rastla na
melioriranih površinah
Imenskega in Pristavškega
polja. Kakovostnega semena
imajo dovolj že v trgovinah,
ugotavljajo pa, da se zaradi
visoke cene kmetje vse manj
odločajo za gnojenje. Takšno
varčevanje se pozna pri pri-
delku, v kmetijskem kombi-
natu pa vseeno zatrjujejo, da
se višja cena za gnojila »iz-
plača« pri večjem pridelku.
Največ koruze bodo sejali
tudi v šentjurski občini in
sicer za zrnje na 940 hektarih
in za silažo na 690 hektarih.
Površine za setev koruze
vsako leto nekoliko poveča-
jo, posebej tam, kjer ксц me-
liorirajo. Površine, zasejane
s pšenico, ostajajo v glavnem
iz leta v leto nespremenjene;
letos bo rastla na 710 hek-
tarih.
Semena, gnojila in zaščit-
nih sredstev imajo dovolj v
kmetijski preskrbi, le malo
kasnijo s semeni v trgovini.
Slabše je prezimila pšenica v
krajevnih skupnostih Dobje
in Slivnica in opazili so že
nekaj plesni.
Nekaj dodatnega
regresa
To velja za kmete v velenj-
ski občini, pravijo v Kmetij-
stvu Šoštanj, velenjske Ere
in za koruzo, ki jo bodo v tej
občini presejali na 320 hekta-
rih, pogodb za pridelavo pše-
nice pa imajo za površine 60
hektarov. To je nekaj več kot
v zadnjih letih. Letos so se
odločili tudi, da z zamenjavo
semenskega krompirja po-
skrbijo za boljši pridelek, ta-
ko kot so načrte za pridelavo
koruze v primerjavi z lani
povečali za 10 odstotkov.
Solidarnost na trdib pogojih
Lanska pozeba Je prizadela tudi vinogradnika Janka Čakša iz
Koretnega
Na poltretjem hektaru vi-
nogradov ima šm?^rski vi-
nogradnik Janko Čakš iz
Koretnega dobro polovico
rdečih sort, ostalo je rizling
in muškatni silvanec. Vino-
gradništvo je pri Čakševih
nosilna gospodarska pano-
ga, dopolnilna pa živinore-
ja, saj bi se ekonomska ra-
čunica brez prireje in odda-
je mleka ne izšla.
Brez živinoreje ne bi'šlo,
pravi Janko Cakš. Dobre
vinske letine so bolj redke in
pri živinoreji je tudi več do-
hodka. Obe panogi se neka-
ko dopolnjujeta, težko zem-
ljo v vinogradih je treba gno-
jiti. V hlevu je šestnajst glav
goveje živine, največ pitan-
cev. Ko so lani v Koretnem
organizirali oddajo mleka
oziroma mlečno progo, so bi-
li dani boljši pogoji za_mleč-
no proizvodnjo. Tudi Čakše-
vi so pričeli oddajati mleko.
Največje razburjenje med
slovenskimi vinogradniki
je povzročilo dejstvo, da do
solidarnostnih sredstev
sploh niso upravičeni vino-
gradniki, ki niso kooperanti
zadruge, čeprav so prav ta
sredstva kot nepovratna
določena za primer delne
sanacije škode po ujmah.
Tudi kriteriji so vprašljivi,
saj na primer konjiška obči-
na ni bila zajeta v to soli-
darnostno »igro«.
Huda lanska pozeba tudi
šmarskim vinorodnim ob-
močjem ni prizanesla, kako
dolgo traja, da si prizadeta
trta opomore, pa najbolje ve-
do vinogradniki sami.
»Takšna katastrofa nas še ni
doletela, vsaj mojo generaci-
jo ne. Podobna zima je bila
leta 1928. Na enem hektaru
vinogradov je bila škoda sto-
odstotna, skupna škoda paje
ocenjena na milijado starih
dinarjev. Potrebna je bila to-
rej temeljita sanacija in ob-
nova poškodovanih vinogra-
dov, kar pa zelo veliko sta-
ne,« je povedal Janko Čakš.
Po letošnjem izračunu bo
stala obnova enega hektara
vinograda 6 milijonov di-
narjev.
Za takšne in podobne
škodne primere so na voljo
republiška sredstva solidar-
nosti, s pogoji za pridobitev
teh sredstev pa naši vino-
gradniki nikakor ne morejo
biti zadovoljni. Prvi pogoj je
kooperantski odnos, ki s so-
lidarnostjo ne bi smel imeti
zveze. Poleg tega je vino-
gradnik (po pogodbi) dolžan
oddajati 70 odstotkov pridel-
ka in to za dobo desetih let,
kar je le malce prehuda. Vi-
nogradniki sicer negodujejo
nad takšnimi pogoji, jim pa
k^ drugega ne preostane.
Takšno pogodbo je podpisal
tudi Janko Čakš.
»Po hektaru prizadetega
vinograda nam pripada mili-
jon dinarjev iz sklada repu-
bliške solidarnosti za obno-
vo, okoli 45 odstotkov si bo
treba sposoditi od banke,
vse ostalo pa so lastna sred-
stva. Pogodbe za obnovo so
precej težke z ozirom na to,
da bomo morali oddajati
skoraj tri četrtine pridelka
po določeni odkupni ceni.
Ker je vinogradništvo naša
glavna panoga, sem moral
pristati na takšne pogoje,«
negoduje Janko Čakš, pa
n^brž enako tudi ostali vi-
nogradniki, ki jim je pozeba
uničila ali poškodovala trto.
Vinska klet je med šmar-
skimi vinogradniki že vrsto
let predmet žolčnih razprav.
»Kolikor vem, je le majhen
del naših vinogradnikov
navdušenih za gradnjo vin-
ske kleti v Mestinju ali v
Imenem. Večina vrnogradni-
Icov se namreč trudi, da bi
sami izšolali in prodajali vi-
no. S tem bi vsaj nekaj izstr-
žili zase, ker je pridelava
grozdja zelo draga. Dobro vi-
no je ponos vsakega vino-
gradnika, seveda pa je pri
tem pogoj lastna polnitev
oziroma vinska klet. Mi, šta-
jerski vinogradniki, že od
nekdaj nismo navdušeni nad
prodajo grozdja, ker nas pač
večina sama kletari. Bilo pa
bi pametno organizirati od-
kupno mrežo za grozdje, da
bi imeli zagotovljeno proda-
jo tržnega viška, kadar je le-
tina dobra. V šmarskem
kmetijskem kombinatu ima-
jo dobre strokovnjake za raz-
voj vinogradništva in velik
interes za gradnjo vinske
kleti, a kaj ko nimajo lastne
proizvodnje. Ne poznam
družbene vinske kleti brez
lastne proizvodnje,« je zak-
ljučil Janko Čakš iz Koret-
nega.
MARJELA AGREŽ
Mladi šmarski
kmetovalci na
Vipavskem
Občinska konferenca
ZSMS Šmarje pri Jelšah je
drugič zapored organizirala
strokovno ekskurzijo za
mlade zadružnike. Pred
kratkim jih je petinpetde-
set iz vseh šestih aktivov
mladih zadružnikov v obči-
ni odpotovalo na Vipavsko.
Mladi kmetovalci-zadruž-
niki so si ogledali vinsko klet
v Vipavi, v govedorejo
usmerjeno kmetijo, meliora-
cijo vipavske doline in druž-
beno farmo v Razdrtem. Po-
učen izlet, ki je bil mnogim
udeležencem tudi nagrada
za sodelovanje v kvizu Mladi
in kmetijstvo, je bil za mlade
zadružnike zelo poceni. De-
nar sta namreč, poleg občin-
ske konference ZSMS Šmar-
je pri Jelšah, prispevala še
Hmezadov Kmetijski kom-
binat Šmarje in kmetijsko
zemljiška skupnost občine
Šmarje pri Jelšah.
M. A.
DO ZOŠ CELJE
TOZD OŠ XIV.
divizije Dobrna
Komisija za delovna
razmerja
razpisuje
prosta dela in naloge
čistilke
za nedoločen čas s polno
delovno obveznostjo.
Nastop dela 21. IV. 1986
Rok prijave je 8 dni.
Hmezad Agrina Žalec
Komisija za delovna razmerja Hmezad Agrina
Žalec, Delovna skupnost skupnih služb,
objavlja
prosta dela in naloge
- pravna dela
Pogoji:
diplomirani pravnik s pravosodnim izpitom,
3 leta ustreznih delovnih izkušenj,
poskusno delo 3 mesece.
Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pog(
jev pošljejo v roku 15 dni od objave na naslov:
Hmezad Agrina Žalec
Kadrovska služba
Celjska cesta 7
63310 ŽALEC
ODBOR ZA DELOVNA
RAZMERJA DELOVNE
SKUPNOSTI
ZAVAROVALNE SKUPNOSTI
TRIGLAV
OBMOČNE SKUPNOSTI CELJE
objavlja
naslednja prosta dela in naloge
zavarovalnega zastopnika za zastop
Celje-Proseniško
Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še na
slednje pogoje:
-	da imajo srednjo strokovno izobrazbo (V. stopnja
in 1 leto delovnih izkušenj ali
-	da imajo poklicno srednjo šolo (IV. stopnja) in J
leti delovnih izkušenj	j
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev
(dokazilo o šolski izobrazbi in delovnih izkušnjah)
naj kandidati pošljejo v 8. dneh od dneva objave na
naslov:
Zavarovalna skupnost Triglav, Območna skupnost
Celje, Ul. XIV. divizije 4, Celje.
O izbin bodo kandidati obveščeni v 15. dneh od
dneva izbire.
Tudi iimeljarji se morajo
več dopolnilno izobraževati
Organizirali so šolo za mlade hmeljarje
Kmetje se morajo neneh-
no izobraževati in tega se
zavedajo tudi pri Hmezado-
vi Kmetijski zadrugi Sa-
vinjska dolina. Vse več zna-
nja zahtevajo tudi mladi
kmetje, zato ni naključje,
da so se v zadrugi odločili
tudi za izobraževanje mla-
dih hmeljarjev.
V šolo zanje se je prijavilo
sedeminštirideset mladih
kmetov, prvih štiriindvajset
pa je teoretični del pouka
uspešno zaključilo pred dne-
vi. Za tiste, ki niso prišli na
vrsto sedaj, bodo takšno šolo
pripravili prihodnjo zimo.
Sam teoretični del^olanja je
trajal tri tedne in to vsak dan
po šest ur. Praktični del po-
uka bo med samo hmeljsko
vegetacijo, obsegal pa bo vsa
dela, ki jih mora obvladati
hmeljar. Predavatelji v te-
oretičnem delu šolanja so bi-
li strokovnjaki Inštituta za
hmeljarstvo in pivovarstvo
iz Žalca. Med mladimi hme-
ljarji, ki so obiskovali šolo,
sta bila tudi Drago Gajšek iz
Drešinje vasi ter Vinko Zu-
pane iz Dobriše vasi.
Drago Gajšek: »V šoli smo
se masikaj naučili in izvedeli
stvari, ki jih doslej še nismo
poznali. Naučili smo se mar-
sikaj o gnojilih, strukturi
zemlje, ki jo obdelujemo, ter
se poučili o racionalnejšem
gospodarstvu. Doslej smo
zemljo gnojih po svojih last-
nih izkušnjah, kakor smo
pač menili, daje potrebno za
najboljšo rast: Sedaj pa vidi-
mo, da bo le treba napraviti
analizo zemlje, kjer raste
hmelj. Analizo opravi Insti-
tut za hmeljarstvo in pivo-
varstvo in na podlagi ugoto-
vitev, kakšna je kje zemlja,
bomo prištedili marsikakšen
kilogram umetnih gnojil,
precej denarja pa bomo pri-
varčevali tudi z ustreznimi
strojnimi storitvami. Povem
naj, da bo analiza, ki jo bo za
določeno hmeljišče opravil
Institut, stala približno toli-
ko kot pol vreče umetnega
gnojila. S primerno uporabo
gnojil pa bomo privarčeva
precej več.«	.
Vinko Zupane: »Res je,"
so nas največ o hmeljarje^
naučili starši, res pa je tu'!
da je na tem področju vedu*
več novih spoznanj in če h"
če človek v korak s časo^
potem mora novosti reoP'
spremljati. Ko je prišel r^j
pis za obiskovanje te šole, ^
sem razmišljal in sedaj rnii^
di ni žal, da sem obisko^'
šolo. Pohvahl bi rad pređ^
vatelje, ki so nam vse stv^
razlagali zares poljudno
na zanimiv način. Ce
Kmetijska zadruga organi
rala izobraževanje tudi
druga področja, se bom P ;
davanj rad udeležil.« ,
JANEZ VEDK^''
3. APRIL 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 11
шшшшшашшашшшшша
pozornost do
upokojenk
Škoda bi bilo, da o prazno-
vanju Dneva žena ne bi napi-
gali'nekcú besed. Tudi letos
go se nas, upokojenk, spom-
jiili možje Društva upoko-
jencev Celje.
predsednik društva, tova-
riš Ludvik Zupane, je v poz-
dravnem govoru predstavil
vlogo, pomen in položaj
žensk v naši družbi. Povdaril
je vlogo tistih žena, ki so svo-
jo enakopravnost in pripad-
nost našim skupnim ciljem
nesebično dokazale že v času
NOB, tistih, ki odgovorno
opravljajo zahtevne naloge
današryega časa na društve-
no političnih funkcijah, vod-
stvenih strokovnih nalogah,
kakor tudi tistih žena in ma-
ter, ki opravljajo nepogrešlji-
vo poslanstvo vzgsyanja na-
ših otrok.
Tíúriik društva upokojen-
cev Celje, tovariš Martin To-
rnine, pa nas je v nadaljeva-
nju seznanil z delom našega
društva in opozoril na uspe-
he in težave. Povdaril je, da
je aktivnost društva tesno
povezana s posamezniki, ob
tem se je posebej zahvalil
падћоЦ delavnim večletnim
poveijenicam.
Prijetnega vzdušja smo bi-
le deležne vse prisotne upo-
kojenke. Razvedrile smo se
ob zabavni igri žrebanja in
malih pozornosti, ki jih je
pripravila komisija za izlete s
tovarišico Slavico Perme na
čelu. Še posebno rade smo
zapele partizanske pesmi in
pesmi, ki jih starejši še ved-
no rade zapojemo. Rada bi se
zahvalila prijazni Verici
Hudnik in njeni harmoniki,
ki nas je spremljala.
Res prijetno preživeto po-
poldne za žene in matere v
jeseni življenja. Prisrčna
hvala še enkrat vsem, ki so
ga pripravili.
MARIJA GAJŠEK,
Celje
Dan žena
Kar nekgj časa je že mini-
lo, ko smo žene "iz Marija Re-
ke praznovale svoj praznik.
Kmečka žena vse drugo prej
postori, preden sede in napi-
še pismo. Kljub temu bi žele-
la napisati nek^ besed v
imenu vseh reških žena. Tu-
di letos smo praznovale 8.
marec v planinskem domu
pod reško planino. Vse naj-
lepše nam je zaželel predsed-
nik VS Jože Zupan. Nato so
mladinci, pionirji in cici-
bančki pripravili lep kultur-
ni program. Drago Svetko je
povedal nekaj lepih besed o
vlogi žene - matere, zaželel
vse najlepše in podaril vsem
ženam darilca. Posebno pa
nas je presenetilo Planinsko
društvo Prebold, s^j je na
vsako mizo darovalo liter do-
bre kapljice. Za dobro razpo-
loženje in vzdušje je skrbel
Reški trio, ^ nas že vrsto let
razveseljuje. Oskrbnika do-
ma Franci in Lojzka pa sta
skrbela za naše »želodčke«.
BRONKA LOBNIKAR
Marija Reka
Spet odprto
gostišče
Zelo veliko vaših bralcev
me sprašuje, kdíy bo gostiš-
če pri Negovskem jezeru
spet odprto. Rad bi jih obve-
stil, da bo od aprila naprej
spet služilo svojemu name-
nu. Ko smo imeli lani odpr-
to, je bila več kot polovica
gostov iz vaših kríyev. Gost-
je si lahko pri nas ogledno
tudi največjo zbirko umet-
nih ledvic na svetu. N^
spomnim, da del dobička od
gostišča d^emo za revne in
bolne.
IVAN KRAMBERGER,
Negovsko jezero
V uredništvo, smo do-
bili pismo, ki obravnava
zanimivo tematiko od-
nos do starejših ljudi pri
javnih prevoznih. Žal je
pismo obležalo v mapi,
ker se avtor ni podpisal.
Da bi ga lahko objavili,
prosimo pisca, naj sporo-
či v uredništvo svoje ime
in naslov, na željo pa bo-
mo njegovo anonimnost
zaščitili.
Komu le bil
prodajalec
napoti?
Skoraj bi morala pismo za-
četi z: Nekoč v davnih časih
so se ljudje na vasi razumeli,
bili dobri sosedje, si poma-
gali ...
Danes skorajda ni mogoče
verjeti spremembam sodob-
nega časa - tudi vas ni več
idiličen kr£Ù, kamor vsakdo
rad pride.
Zakonca Herman iz Medji-
murja sta v Dobrno prihajala
(ne kot turista, temveč na že-
ljo številnih krajanov) enkrat
mesečno prodajat piščance
vzgojene na domači farmi.
Do tü vse lepo in prav. Toda
nekoga je ščemelo in mesece
v njem vrtalo: ima prodaja-
lec vse pogoje in dovoljenje
za prodno? Radovednež ali
redoljubnež je zadevo rešil
na zelo konkreten način:
prodajalca je prijavil tržne-
mu inšpektorju. Ta je prišel,
videl in zmagal. Prodajalec
je sicer imel dovoljenje za
prodajo, niso pa bili zagotov-
ljeni vsi pogoji v odprtem
vozilu, v katerem je prodajal
(ni tekoče vode, sanitarij).
Zahvalili bi se tovarišu (tova-
rišici) za medvedjo uslugo.
Le tako naprej, prepričani
smo, da se bo še kaj našlo za
prijavo, s£Ù ima kr^ zastare-
lo trgovino, pa tudi v drugih
dejavnostih namenjenim
kréóanom bi se še kaj našlo.
Vidite, ni nam dolgčas.
Vedno se najde tema za raz-
govor: nekaj časa gradnja tr-
govine, pred leti huda rado-
vednost turistov ob pogledu
na razpadajočo hišo, nered
ko godrnjarye zaradi »ška-
tel« v središču vasi, po-
manjkljivi smerokazi in še bi
lahko naštevali. Obiskovalci,
turisti pridite v naš kraj, pa
čeprav boste ugotovili, da se
k^ »velikega« leta ne
premakne z mrtve točke.
Morda boste uživali ob raz-
govorih krajanov - če hočete
tudi o piščancih.
Zaključujem z vpraša-
njem, ob neljubem dogodku:
kdo zasluži večjo grajo - ti-
sti, ki je na nepravilen način
prodajal (zadovoljil kupce)
ali tisti, ki je mesece vedel za
takšno prodajo in se mu je
zavest zbudila šele 21. marca
1986.
V.Č., Dobrna
Prijeten izlet na
Vinski vrh
Ko se potnik pripelje z vla-
kom na železniško postajo
Polzela in pride na cesto, za-
gleda takoj pred sabo sever-
no od Polzele skor^ 300 me-
trov visok vrh in na njem pri-
jazno cerkvico Sv. Miklavža,
zgrčeno v drugi polovici 14.
stoletja.
To je Vinski vrh, domačini
ga poznajo le pod imenom
Vimperk. Komaj pol ure
zmerne hoje je do vrha po - s
planinskimi znaki markirani
poti. Hrib je v glavnem zasa-
jen z vinsko trto in sadnim
drevjem, ob lepem vremenu
je ves dan obsijan s soncem.
Na pobočju so posamezne
kmetije, vmes pa tudi počit-
niške hišice, vrh hriba pa je
pogozden. Stara cerkvica je
precej zapuščena. Od zidov
odpada omet, več oken je
razbitih; morali bi jih zaste-
kliti, da ne bi nastala še večja
škoda. Zvon v zvoniku je že-
lezen, spomin na prvo sve-
tovno vojno, ko je bil bron
potreben za vojskovanje.
Kljub železu pa je tu in tam
slišati prijetno zvonenje.
Pred cerkvico seje drevje ta-
ko razraslo, da zakriva po-
gled v dolino zelenega zlata..-
Odsekati bi morali le nekaj
vej, da bi izletnik lahko uži-
val prelep razgled po vsej do-
lini, v ozadju katere se rišejo
vrhovi sredogorja, za njimi
pa vršaci visokih Savinjskih
planin.
V neposredni bližini cerk-
ve je skromno gostišče, kjer
si obiskovalec lahko odpoči-
je, in če je še razpoložen za
hojo, nadaljuje pot na znano
Goro Oljko.
Dr. ERVIN MEJAK,
Polzela
UPRAVA ZA NOTRANJE ZADEVE
CELJE
Ljubljanska 12
CEUE
razpisuje
javno licitacijo za prodajo rabljene V
opreme
osebno vozilo Z 850, letnik 1981, Izklicna cena
200.000 din
motorno kolo tomos, Izklicna cena 55.000 din
ter druga rabljena oprema.
Licitacija bo 18. 4. 1986 ob 8.00 uri v prostorih
avtoservisa
Uprave za notranje zadeve Ceije.
Ogled je\nožen eno uro pred licitacijo._
VVO »ZARJA« CELJE
Zagajškova 8
Svet WO
objavlja
prosta dela in naloge
organiziranje investicijskega
vzdrževanja in varstva pri delu
Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati
še naslednje:
-	VI. stopnja strokovne izobrazbe - inženir gradbe-
ništva
-	strokovni izpit iz varstva pri delu
-	3 leta delovnih izkušenj
Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delov-
nim časom.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter
opisom dosedanjih del naj kandidati pošljejo v 8.
dneh po objavi na naslov:
VVO »Zarja« Celje, Zagajškova 8.
Uredništvo: СеЏе, Trg V. kongresa 3 a. tel. 23-105, 22-369.
Glavni urednik in direktor TOZD Boris Rosina. Odgovorni
urednik Novega tednika Branko Stamejčič. Odgovorni ured-
nik Radia Celje Miran Korošec. Redakcija: Maijela Agrež,
Tatjana Cvim, Vili Einspieler, Violeta Vatovec Einspieler, Edi
Masnec, Rado Pantelič, Mateja Podjed, Milena Brečko Poklič,
Franček Pungerčič, Zdenka Stopar, Srečko Šrot, Mitja Umnik,
Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi.
Izh^a vsak četrtek. Tisk: ČGP Delo, LJubljana.
Cena posameznega izvoda je 80 dinaijev. Individualna letna
naročnina je 3.760 dinarjev, polletna 1.880 dinarjev. Za tujino je
letna naročnina 8.320 dinaijev, za delovne organizacije pa 4.160
dinaijev. Št. žiro računa 50700-603-31198 - ČGP Delo Ljub-
ljana, TOZD Novi tednik СеЦе.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
PRIREDITVE
NAŠA BESEDA 86: Danes, tretji dan občinske revye Naša
beseda 86, so predstave v Pionirskem domu Cvetke Jeri-
nove v Ce^ju. Ob 9. uri nastopa pionirsko lutkovno gleda-
lišče z igrico Jana Wilkovskega Trdoglavček, zatem pa Se
COŠ Fran Roš s Poslednjo vojno njegovega veličanstva
Žarka Petana.
Ob 12. uri bo nastopilo cicibansko gledališče Pionir-
skega doma z delom Bine Štampe Žmavc: Televizija-do-
mišljija.
Ob 15. uri se bodo predstavile plesne skupine Igen,
Packa in Pionirsko plesno gledalšče. Ob 17. uri pa bo
pionirsko dramsko gledališče uprizorilo igrico Bine
Stampe-Žmavc O velikem strahu Buholinu.
V	Domu kulture v Titovem Velenju bo Naša beseda 86
jutri. Pričela se bo ob 8. uri z nastopom skupin iz treh
osnovnih šol: »Gustav Šelih« Titovo Velenje, »Anton
Aškerc« Titovo Velenje in »Karel Destovnik Kajuh«
Šoštar^. Ob 13.30 se bosta predstavili osnovni šoli »Bratov
Letonje« Šmartno ob Paki in »Miha Pinter Toledo« iz
Titovega Velerga.
Ob 17. uri bo najprej nastopil Center sredinih šol Titovo
Velenje, potem pa še plesni skupini Media in Gib iz Tito-
vega Velenja.
Istega dne ob 11. uri bosta dve predstavi Naše besede
tudi v Kulturnem domu v Š^tanju. Nastopila bosta Cen-
ter Srednjih šol Titovo VeMije in skupina 00 ZSMS
Elkroj iz Mozirja.	» ,
V	osnovni šoli Edvard Kardelj v Šmarju pri Jelšah bo
srečanje jutri ob 17. uri. Nastopile bodo skupine osnovnih
šol »Edvard Kardelj« iz Rogatca, »Bračičeve brigade« iz
Kolega, »Marije Broz« iz Bistrice ob Sotli, »Boris Kidrič«
iz Rogaške Slatine ter iz Šmaija pri Jelšah in Podčetrtka.
V	Kulturnem domu v Žalcu se bodo predstave začele ob
9. uri. Nastopili bodo dramska skupina OO ZSMS Gomil-
sko, OO ZSMS osnovne šole Bratov Juhart Šempeter, OO
ZSMS Andraž, otroška folklorna skupina z Gomilskega
ter plesni skupini Natya s Polzele in Nezavest z Gomil-
skega.
Ob 17. uri se bodo predstavile skupine OO ZSMS iz
Prekope in Prebolda ter plesna skupina Natya s Polzele in
Plesno gledališče Sanje iz Vrbja pri Žalcu.
V	ponedeljek ob 20. uri bo predstava Levstikove
Kastelke v izvedbi dramske skupine iz Velike Pirešice. V
sredo ob 20. uri pa bo dramska skupina KUD Svoboda s
Polzele uprizorila delo Josipa Ogrinca in Marjana Beline
Kje je meja.
OBČINSKO SREČANJE GLEDALIŠKIH SKUPIN: V
velenjski občini bo v nedeljo srečar^je gledaliških skupin.
Ob 10.30 bo v Kulturnem domu v Zavodnjah nastopilo
domače kultumo-društvo Ivan Napotnik s komedijo Neila
Simona Zares čuden par.
V	Kulturnem domu Konovo bo predstava ob 14.30.
Domača gledališka skupina KUD Lipa bo uprizorila delo
Vlada Pipana Dekle iz Trente.
V	Gasilskem domu v Skalah pri Velenju bo domača
skupina KUD Stane Sever predstavila delo Iva Brešana
Smrt predsednika, hišnega sveta.
MEDOBČINSKO SREČANJE GLEDALIŠKIH SKUPIN
CELJSKE REGIJE bo od ponedeljka do prihodixje nede-
lje. V Domu kulture v Slovenskih Konjicah bo v ponede-
ljek ob 20. uri predstava Carla Goldonija Krčmarica Miran-
dolina v izvedbi gledališke skupine KUD France Prešeren
iz Vojnika. V sredo ob 20. uri pa bo nastopila skupina Kud
Anton Aškerc iz Šmarja pri Jelšah z igro Edvarda Albeeja
Vrt.
V	soboto ob 20. uri pa bo KUD Zarja iz Tmovelj uprizo-
rilo Ženitev Nikolaja Vasiljeviča Gogolja.
V	večnamenski dvorani v Zrečah bo v četrtek pred-
stava Amaterskega gledališča Železar iz Štor. Nastopili
bodo z delom Iva Brešana Smrt predsednika hišnega
sveta. V petek ob 20. bo Gledališče pod kozolcem iz Šmart-
nega ob Paki uprizorilo Kurbe Fedje Šehoviča. Amatersko
gledališče Vrba iz Vrbja pri Žalcu pa bo v nedeljo ob 20.
uri uprizorilo Večer v čitavnici.
KULTURNI DOM HUDA JAMA: V nedeljo ob 16. uri bo
nastopilo društvo Anton Tane iz Marija Gradca s prikazom
starih običajev Ohcet bo, ohcet.
V	NARODNEM DOMU V CEUU bo v soboto ob 19.30
koncert dveh pevskih zborov iz prijateljskega mesta Gre-
venbroicha in Mešanega mladinskega zbora Tehnik iz
Celja.
V	CENTRU ZA KLUBSKO DEJAVNOST bo jutri ob 19.
uri nastopila zahodnonemška rock skupina Baby Müller.
V	soboto ob 20. uri pa bo v klubu koncert jazzovskega tria
Jazz Club.
V	KULTURNEM DOMU ZARJE V TRNOVLJAH bo jutri
domača gledališka skupina uprizorila delo Nikolaja Vasi-
ljeviča Gogolja Ženitev. Predstava bo ob 19.30.
DVORANA GLASBENE ŠOLE CELJE: V torek ob 16. in
19.30 bo z operno predstavo Služkinja gospodarica gosto-
valo Kazalište veterana iz Osijeka.
ZDRAVILIŠČE LAŠKO: Nocoj, ob 20. bodo ob otvoritvi
razstave fotografij Laške vedute nastopili pevci okteta
Marija Goršič iz Celja.
V	PIVNICI ROGAŠKA SLATINA bo nocoj ob 20. uri
koncert operih arij. Nastopila bosta tenorist Jesus Li Ceci-
lio in pianist Maksimiljan Senčič.
KULTURNI DOM ŠTORE: Jutri ob 19.30 bo Amatersko
gledališče Železar uprizorilo zabavno grotesko Ive Bre-
šana Smrt predsednika hišnega sveta.
DOM KULTURE TITOVO VELENJE: V soboto ob 11. uri
bo Lutkovno gledališče iz Ljubljane uprizorilo igrico
Zlatka Kriliča Jajce.
KULTURNI DOM VOJNIK: V soboto ob 20. uri bo jubi-
lejni koncert ob 50-letnici Moškega pevskega zbora KUD
France Prešern iz Vojnika.
RAZVOJNI CENTER CELJE: V avli Razvojnega centra so
v torek odprli razstavo del treh slikarjev iz Grevenbroicha.
KNJIŽNICA EDVARDA KARDELJA: V petek bodo odprli
dve razstavi - Josip Stritar ob 150-letnici rojstva in Po
Celju in okolici s sliko in knjigo.
12. STRAN - NOVI TEDNIK	j^apmug^
Uspešno celjsko poslanstvo
v prilateljskem Grevenbroichu
Oddaljeno in nekako tuje je bilo mesto Grevenbro-
ich. Le kako so zašli naši ljudje tja gori, na skrajni
severozahod Zvezne republike Nemčije? Le zakaj sta
se ravno Celje in to mesto odločila za dolgoročno
sodelovanje in prijateljstvo, za medsebojno zbližanje
ljudi, ki v njih žive in s tem za zbliževanje narodov in
za prispevek k miru v Evropi? Odgovor je lahko
povsem razumen in izhaja iz velikih možnosti gospo-
darskega sodelovanja, predvsem pri izvozu izdelkov
in uvozu Celju prepotrebne sodobne tehnologije, iz
krepitve kulturnega, športnega in znanstvenega
sodelovanja. Takšno sodelovanje krepi tudi vlogo in
položaj naših delavcev na delu v tujini. Vse to je
resnica, ki pa ji daje globino in občo človeško vred-
noto še nekaj več: ljudje. Ljudje dveh narodov, ki jih
je zgodovina povezovala v sovraštvu in uničevanju,
ljudje, ki se zavedajo, da le medsebojno poznavanje
ruši piregrade preteklosti in ustvarja medsebojno
razuiçèvanje, zaupanje in vero v bodočnost v miru in
prijatejstvu.
Celjska karavana, ki so
jo polega predstavnikov
občine in njenih družbe-
nopolitičnih organizacij
sestavljali predstavniki
gospodarskega, kulturne-
ga in športnega življenja,
je v dneh, ki jih je preži-
vela v Grevenbroichu ob
podpisu listine o partner-
stvu med obema mesto-
ma, vse to živo občutila.
Od prvega večera, ko jo je
po dvajsetih urah vožnje
prijazno sprejela ne le ve-
čina članov slovenskega
društva Celje, temveč tu-
di številne nemške druži-
ne in posamezniki, ki so v
svoje domove sprejeli čla-
ne mešanega pevskega
zbora France Prešeren,
pa do slovesa v mrzlem
nedeljskem jutru, ko je
kanila prenekatera solza
ob slovesu novih prijate-
ljev.
Da listina o dolgoroč-
nem sodelovanju in prija-
teljstvu ni le kos za na-
daljnje odnose obvezujo-
čega papiija, temveč je v
njej resnična vsebina
medsebojnih odnosov, so
sproti potijevala vsa do-
gajanja. Mesto je pričaka-
lo predstavnike celjske
občine okrašeno s števil-
nimi zastavami obeh dr-
žav in obeh mest (več na-
ših zastav je bilo videti
kot v Celju med volitva-
mi), na vseh prireditvah
pa je sodelovala množica
obiskovalcev.
Tako je bilo na trgu sta-
rega gradu v razstavnih
prostorih Haus Hartman,
kjer so razstavljali svoja
dela celjski likovni umet-
niki Darinka Pavletič-Lo-
renčak. Avgust Lavren-
čič, Vasilije Četkovič-Va-
ško, Jožef Muhovič,
Franc Purg in Ratimir
Pušelja. Tako je bilo na
srečanju rokometašev
obeh mest, na katerem je
zmagala celjska ekipa z
29 : 27. Prepolna je bila
grajska dvorana v Alte
Schloss, kjer so z navdu-
šenjem sprejeli pesem
mešanega pevskega zbo-
ra France Prešeren pod
vodstvom dirigenta Ed-
varda Goršiča. Vabilo
zboruf da se še vrne v
Gr.evenborich, je bilo le
eden izmed izrazov nav-
dušenja. Povabilo, da se
še vrnejo, so dobili tudi
člani amsambla Candy iz
Celja. Njim je uspelo
ustvariti zares prijeten
družaben večer v Monta-
nushofu, trgovskem\ in
družabnem središču Gre-
venbroicha. Če k temu
prištejemo še množico, ki
je prišla na slovesnost ob
podpisu listine o partner-
stvu v prostor Pascali
gimnazije in vse tiste, ki
so se uvrstili v povorko
po mestnih ulicah ali jo
na njeni poti pozdravljali
po podpisu listine, lahko*
resnično potrdimo, da je
Grevenborich sprejel Ce-
lje odprtih rok in src.
Velike možnosti
gospodarskega
sodelovanja
Komuna Grevenbroich
v bližini Kölna v spod-
njem Porenju je s svojimi
65 000 prebivalci (mesto
37 000) močno industrij-
sko središče. Tu je sve-
tovno znan rudnik rjave-
ga premoga v Frimmers-
dorfu in v njegovi bližini
ena največjih termoelek-
trarn na svetu. Zraven je
tovarna aluminija VAW
Erfttverk, ki zagotavlja 40
odstotkov proizvodnje
aluminija v Zvezni repu-
bliki Nemčiji. Zanimivo-
sti v njih ne manjka. V
rudniku na primer en
stroj nadomešča 30 000
delavcev, upravlja pa ga
šest delavcev v belih plaš-
čih. Nekaj metrov za me-
stom, kjer trenutno kop-
ljejo premog, pa že raste
pšenica. V skladišču to-
varne aluminija imajo na
primer 1700 artiklov - in
nobenega zaposlenega,
vse delo je vodeno raču-
nalniško. Značilnost te
tovarne je tudi izredno či-
sta proizvodnja.
Marsičesa se je torej
mogoče tam naučiti, mar-
sikakšno tehnološko no-
vost je mogoče pridobiti
in marsikaj izvoziti. Toda,
kot je dejal lastnik velike
lesne industrije Brenner,
s katero je močne vezi na-
vezal celjski LIK Savinja,
so časi, ko se je lahko ka-
kovost razvijala 100 let,
minili. SediO veljajo na tr-
gu samo kakovostni iz-
delki v točno določenem
roku. Takšnim zahtevam
pa je težko ugoditi.
Uspešnost gospodarskih
stikov z Grevenbroichom
je tako v veliki meri od-
visno od tega, kako bo
celjsko gospodarstvo
sposobno izpolnjevati
stroge zahteve po kako-
vosti in natančnih časov-
nih rokih.
Eno izmed že delno do-
govorjenih oblik sodelo-
vanja predstavlja dogo-
vor s frankfurtsko banko
LHB - Internationale
handels-bank. Predstav-
niki Razvojnega centra
Celje so v njej predstavih
potrebe po sodelovanju z
nemškim gospodarstvom
ter konkretno obrazložili
načrt organizacije YU bo-
utique trgovinice v Gre-
venbroichu. Načrte so v
tej banki ugodno ocenili
in zagotovili, da bodo so-
delovali pri naših izvoz-
nih poslih. Ponujajo mož-
nosti kratkoročnega kre-
ditiranja po 8 odstotni
obrestni meri za dobo 12
mesecev. Zamisel o celj-
skem butiku v kombina-
ciji s turistično informa-
tivnim oddelkom v Gre-
venbroichu podpirajo tu-
di predstavniki gospodar-
ske zbornice v Greven-
broichu.
Med turističnimi stori-
tvami so najdlje dogovori
z zdraviliščem Dobrna.
Kot je povedal -direktor
Stane Bizjak, so pred-
stavniki Grevenbroicha
že lani obiskali to zdravi-
lišče. Interes za obisk v
njem je, vendar v samem
zdravilišču zaenkrat še
nimajo dovolj zmogljivo-
sti. Bolj določno se bo
mogoče pogovarjati jese-
ni, ko bodo zmogljivosti
daino povečane z obnovo
zgradbe Zagreb. Precej
možnosti bi odprla vklju-
čitev v hotelske verige in
seveda sovlaganja.
Veliko skupnih
Interesov
Ne samo v gospodar-
stvu, tudi sicer je med
obema občinama veliko
skupnega. Vse pogoje za
kakovosten razvoj imajo
tako izmenjave na kultur-
nem kot tudi športnem
področju. V Grevenbroic-
hu so razvite vse športne
panoge, razen tistih, ki so
vezane na hribe in zimo
(edini hrib v bližini je
umetno nasut). Resno go-
jijo ritmično gimnastiko,
zelo razvito je tudi jadra-
nje. Za sodelovanje jih
najbolj zanima atletika,
rokomet, košarka, nogo-
met, kegljanje, judo, pla-
vanje, kajak in kanu,
strelstvo in kolesarstvo.
Značilnost njihovega
športnega življenja je
množičnost (vključuje se
15 000 športnikov) in skrb
za športno mladino, prav
tako pa tudi za invalide.
Pri tem pa v ospredju ni-
so športni dosežki, rezul-
tati, temveč množičnost.
Takšni so tudi njihovi in-
teresi za medsebojno so-
delovanje, ki bi пгу krepi-
lo poznavanje in prijatelj-
stvo s pomočjo skupnih
treningov in sodelovanja
na prireditvah.
Izjemna skrb za
starejše In za
Invalide
Med stvarmi, ki Jugo-
slovana v Zvezni republi-
ki Nemčiji naravnost zbo-
dejo v oči, sodi nedvom-
no skrb za starejše in za
invalide. Povsod, pa naj
bo ob avtocestah ali kjer-
koli v naseljih, je poskrb-
ljeno tudi za ljudi, vezane
na invalidske vozičke in
tujo pomoč. Pravzaprav
ni stranišča, ki ne bi bilo
prolagojeno tudi njiho-
vim potrebam. V samem
Grevenbroichu pa so ne-
davno odprli nov center
za starejše. V njem so sta-
rejši ljudje še vedno lju-
dje, s svojimi imeni in ne
številkami. Vključeni so
v življenje v mestu, na vo-
ljo pa imajo tudi vse tisto,
kar daje, priznajmo, znat-
no višji življenski stan-
dard. Toaletnih prosto-
rov, prilagojenih njiho-
vim potfeban
seli v vseh nai
za starejše in
cah. Verjetno
oprema niti ¡
stverio več o
tako kot tudi
pozornosti, ka
primer značili
nadstropje dr
ve, ki pomaga
pri orientaciji
Takšnih dri
membnih stvi
bilo vredno p<
še cela vrsta. I
brez dvoma
poleg resnični
mesta tudi na
novih objekte
vo in kaj staJ
skor^ ni rnof
viti. Z nikakrs
mi, impozantii
mi se Grevel
ponaša. Ra)^
stare stavbe ^
nove, ki so ^
podobne. Vr«
primer, videti
dobno urejeí
knjižnico, kl
uredili v obni^
bi, v njej paso
na voljo obis"
di kasete -
poznajo izpoS
MILENA^
Predsednik skupščine občine Celje Edvard Stepišnik je izročil prim
ske izseljeniške matice predsedniku slovenskega društva Celje v Gn
Mirku Umeku. Ob podpisu listine v Grevenbroicbu so podelili še grb
dr. Elmarju Sawatzkemu za prispevek k krepitvi kulturnega, športne^
darskega sodelovala. Posebna priznanja so izročili tudi vsem tist
najbolj prizadevali za krepitev sodelovanja: Hansu Gottfriedu Ben
venskemu društvu Celje, dr. Elmarju Sawatzkemu za prispevek k b
turnega, športnega in gospodarskega sodelovanja. Posebna priznanji
tudi vsem tistim, ki so si najbolj prizadevali za krepitev sodelovi
Gottfriedu Bernrathu, slovenskemu društvu Celje, dr. Elmarju Si
dr. Hansu Wattlerju in dr. Horstu Lindenu.
v soboto podpis listine v Celju
Ta teden je v Celju preko 150 predstavnikov
komune Grevenbrojch, njenega gospodarskega, kul-
turnega in športnega življenja. V torek so v Likov-
nein salonu Razvojnega centra odprli razstavo umet-
nikov slikarjev iz Grevenbroicha, glavnino gostov
pa pričakujejo v Celju drevi. Poleg pogovorov med
predstavniki posameznih področij pripravljajo za
goste ogled pivovarne v Laškem in Zdravilišča
Dobrna ter seveda kulturnih in zgodovinskih zname-
nitosti Celje. Športniki se bodo pomerili s celjskimi
v soboto popoldan, zvečer pa bo v dvorani Narod-
nega doma koncert dveh pevskih zborov iz Greven-
broicha. Osrednja slovesnost bo v soboto ob 11.30 v
Narodnem domu ob podpisu listine o partnerstvu.
Koncert mešanega pevskega zbora France Prešeren pod vodstvom dirigenta
Edvarda Goršiča je bil v Grevenbroichu sprejet z navdušenjem, o čemer pričajo
tudi številne nadvse ugodne kritike in drugi zapisi v tamkajšnjem časopisju.
Podpisa listine so se v Grevenbroichu i
vilni prebivalci, ki so nato skupno z gi
krenili po s celjskimi in jugoslovanskiu
okrašenih mestnih ulicah.
Listina, ki zavezuje k prijatejstvu in sodelovanju.
дрВ|И98б	NOVI TEDNIK - STRAN 13
»Slišalo se le le šumenje In pokanje sten«
Plaz v Strmci nad Laškim le porušil povsem novo hišo družine Jakopič
Nova cesta na Šmihel je
dolga kakšen kilometer in
četrt. Strmo in vijugavo se
vzpenja nad Laškim. Že tam
nekje pri tretjem ovinku -
vseh skupaj je trinajst - se
odpre razgled na Savinjo in
staro mestno jedro, ki se vse
bolj širi ob levem in desnem
bregu reke. Idila, ki takoj
odgovori na vprašanje, za-
kaj si Ijut^e tako strmo v
hrib gradijo hiše.
Od tod je že bilo mogoče
videti novo Jakopičevo hi-
šo. Le še polovica jo je osta-
la in od daleč se vidi, kot bi
bila novogradnja, ne pa
zgolj podrtija. Pot pa se še
kar vzpenja. In zdaj je hiša
že na desni strani, potem še
en ovinek, pa jo gledaš na-
ravnost gor, in tako z vseh
strani vse do sedmega ovin-
ka, kjer je še pred dobrim
tednom stala Jakopičeva
domačija.
Ovinka pravzaprav ni več.
Plaz ga je potegnil in hišo
porinil za kakšnih dvajset
metrov naprej. V jamo, ki jo
je napravil, pa je potegnilo
hlev. Po vsej dolžini je
ogromna razpoka, zapolnje-
na s še svežo in razmočeno
plazovino, v katero se mimo-
grede pogrezneš do kolen.
Na levi strani bivše ceste
grozeče štrlijo drenažne žile
in voda kar teče tja po po-
bočju navzdol in izginja kdo
ve kam. Ni varno hoditi tod.
Zato je že postavljena zapo-
ra. £)o tu se še lahko pride z
avtom, naprej ne več. Lahko
pa se prepleza plaz in nada-
ljuje pot na sam vrh, prav tja
do cerkve in kaplanije v
Smihelu, kjer zdaj, po nesre-
či živijo Jakopičevi.
Laški župnik Jože Horvat
jim je odstopil to hišo. S to
začasno rešitvijo so se stri-
njali tudi v krajevni skupno-
sti Laško.
Nad vhodnimi vrati je rde-
' ča tabUca z letnico 1882. So-
deč po podobi in razporedi-
tvi prostorov je hiša verjetno
še starejša. Nizek strop, star
odpadajoč omet, ilovnat
pod, razbita stekla v majhnih
oknih, ki komaj spuščajo kaj
svetlobe ... To je zdaj dom
Jakopičevih. »Nihče ni pri-
čakoval, da se bo tako hitro
zgodilo. Če bi prej vedel, bi
si že кго pripravil. Tako pa
smo prišli sem gor in prvo
noč spali kar na tleh, tudi
zakuriti si še nismo mogli.
Večino večjih kosov pohi-
štva smo spravili v cerkev«,
pove Miha Jakopič.
Zakaj so se odločili prav za
to hišo, verjetno bi jim kaj
primernega našli tudi v La-
škem? »Saj so hoteli, vendar
nočem v dolino. Tu sem do-
ma. V tej hiši sem se rodil
1947. leta. Vajen sem življe-
nja v hribih. Vzeli smo si
zemljo v najem, obdržah
smo tudi živino. Tam so še, v
starem hlevu. Ne bi mogel
živeti brez zemlje, brez dela
na zemlji«.
Enako razmišlja tudi Mari-
ca, njejgova žena in tudi hčer-
kama je bolj všeč v Šmihelu
kot v mestu, čeprav morata
sedaj po slabi in strmi gozd-
ni poti. Marina na delo v De-
korativno, Mihaela pa v šolo
v Celje.
Sed^j, ko je plaz potonil
del ceste, mor^o vsi iz Smi-
hela in okoliških zaselkov po
starih poteh preko Sv. Kri-
štofa ali Rečice. Te poti pa so
komaj dobre za konjsko
vprego. Že traktor težko tam
vozi. Kaj bo s popravilom
plazu, pa zaenkrat nihče ne
ve, tudi na krajevni skupno-
sti ne.
Začelo se Je v
ponedeljek ponoči
Prišlo je z noči od pone-
deljka na torek. »Marina se
je vrnila iz popoldanske iz-
mene domov in nekaj pred
polnočjo odšla spat. Devet-
n^st minut po polnoči je ne-
kaj počilo«, pove Marica.
»Stekla sem v sobo. Nad po-
steljo, kjer je ležala Marina,
je bila za dlan široka razpo-
ka, omet pa je padal na po-
steljo. Hitro sem zbudila
hčerko in moža, ki tisto noč
ni šel delat, čeprav je imel
nočno izmeno. Slabo se je
počutil. Še sreča, da je bil
doma. Vzeli smo nekaj odej
in stopili ven, na vamo. Ko
smo videli, da se nič več ne
dogaja, smo si postlali pri
hlevu na listju.«
»Takoj zjutraj ob sedmih
sem bil na občini«, je pove-
zal besedo Miha. »Prišla je
komisija za ugotavljanje ško-
de, predstavniki krajevne
skupnosti, prišli so tudi so-
sedje in sorodniki. Hiša ni
bila več varna. Pričeli smo se
seliti. S torka na sredo je po-
novno pričelo drseti. Stene
so pokale, kot bi strela udar-
jala v hišo. Slišalo se je samo
močno šumenje in pokarye
sten. Najhuje je potegnilo v
sredo, ko so delavci ravno
spravljali strešnike s strehe.
V klet je začela vdirati voda.
Prekinili smo z delom in ne
bom nadaljeval, dokler ne
bodo izvedli ustreznih var-
nostnih ukrepov. Preselili
smo vse, ostalo je le še nek^
orodja in nova preša v kleti.
Rad pa bi še podrl hišo, da si
spravim material za
gradnjo«.
Teden po nesreči
v ponedeljek, slab teden
po nesreči, smo obiskali Ja-
kopičeve na Šmihelu. Miha
pravi, da se počiiti, kot bi se
prebujal. V tisti naglici in
strahu ni imel časa razmišlja-
ti o sebi, o svojih občutkih, o
položaju svoje družine, ki se
je čez noč znašla brez strehe
nad glavo. »Vse nekako pri-
haja za mano. S takšnim ve-
selem smo vsa ta leta delali.
Pri nas doma nikoli nihče ni
povzdignil glasu. Bili smo
složni in veseli. Na Strmce
sva se z ženo preselila 1967.
leta. Takrat sva imela že sta-
rejšo hčerko in jaz še vojsko
^pred sabo. Ko sem se vrnil,
'sem se takoj zaposlil v hrast-
niškem rudniku in že takrat
sva z ženo razmišljala, da bi
svojo sto let staro hišo nado-
mestila z novo. Delala sva.
Od jutra do večera. Hčere so
rasle. Tudi one so prijele za
delo. Imeli smo 3 hektarje
zemlje, vrt, po tri, štiri gove-
da v hlevu, prašiče, kokoši.
Da sem imel dovolj krme,
sem pokosil vse travnike od
Podšmihela do Laškega, pa
sva z ženo krmo znosila na
rami v košu, ker takrat ceste
še ni bilo.	J
Leta 1981 sva dobila grad^-
beno dovoljenje. Istega leta
sva zabetonirala prvo ploščo
in podrla staro hišo. Takrat
smo živeli kar v novi, v kleti.
Pa je šlo! Veselila sva se ло-
ve hiše. Imela sva veliko
dvorišče. Za deset avtoiôu-
sov je bilo prostora. Lani sva
mislila, da bova napravila fa-
sado in uredila okolico. Pa se
nekako nisem mogel lotiti
dela. Bal sem se, čeprav sem
vseskozi upal, da ne bo pri-
šlo do najhujšega. In ko smo
mislili, da smo dosegh svoj
cilj, seje zgodilo tole«, zagre-
njeno pove svojo zgodbo Mi-
ha Jakopič. Če bo še zdravje,
bo nekako še šlo. S stanova-
njem v mestu ne bi bil zado-
voljen. Tuk^ nekje, v teh
hribih, bi gi ponovno posta-
vil hišo ali pa popravil kakš-
no staro, če bi bilo mogoče«.
Plaz ni čakal
Nihče ni pričakoval, da se
bo nesreča v resnici zgodila.
Znamenja plazu pa so bila
očitna.
Med lanskimi majskimi
prazniki je Marica opazila
razpoke na njivi in pri hlevu.
Takoj po praznikih je Miha o
tem seznanil inšpekcijske
službe na občini in krajevno
skupnost. Že desetega m^a
je občinska komisija napra-
vila zapisnik z ugotovitvami,
kjer med drugum piše, »daje
škoda nastala zaradi nepra-
vilnega odvodnjavanja na
zemljišču in cesti«. Komisija
je dala tudi navodila, k^ sto-
riti in jih poslala na krajevno
skupnost. Decembra, ko je
plaz premaknil že podložene
kanalete ob cesti in cevi pod
cesto, tako daje voda zateka-
la v zemljišče Jakopičevih, je
komisija ponovno opravila
pregled in med drugim ugo-
tovila »da dela v celoti še ni-
so končana, kot je bilo pred-
lagano s strani komisije maja
meseca« ... in tudi »da se
polaganje kolektorskih cevi
vrši nestrokovno in v nepra-
vilni trasi«. Do takrat pa še
niso dobili mne^a geologov
iz Ljubljane, ali Jakopičevi
lahko brez nevarnosti nada-
ljujejo z gradnjo. Geologi so
si teren ponovno ogledali 29.
januarja letos. Takrat je Mi-
ha postavil kole na vogalih
hiše. da bi kontroliral premi-
ke. Čez dober mesec je bila
hiša premaknjena za 40 ein.
Tudi o tem je poročal pristoj-
nim organom pri krajevni
skupnosti in občini. Ti so si-
cer prišli pogledat, kaj se do-
gaja, očitno pa nihče ni želel
nase prevzeti odgovornosti
za karšenkoli večji poseg,
ker preprosto za kaj takega
ni denarja. Strokovne študi-
je s strani geologov še niso
bile opravljene.
Konec koncev je vse sku-
paj prehitel čas. Plaz se je
sprožil. Če dovolj močno, da
bo hitreje zasukal uradniška
kolesa, je še vprašanje. Do
torka nam še nihče ш mogel
dati natančne informacije o
tem, kaj ali kdo je povzročil
plaz, ne kakšna je škoda, ne
kaj bo z Jakopičevimi, razen
seveda, da jim bodo vsi po-
magah, kolikor se bo dalo.
VIOLETA V. EINSPIELEK
Miha Jakopič se vsak dan bolj zaveda nesreče, ki je zadela njega in njegovo družino.
»Grenko je spoznanje, da si po tolikih letih dela in vsakršnega odpovedovanja na
slabšem kot si bil kdajkoli prej*.
Tu je ležala Marina, ko seje nad njenim vzglavjem naredila razpoka in je pričel padati
omet. Ko je plaz potegnil, je zid pokal takp kot če strela udari čez nebo.
Od nove hiše je ostala samo še podrtija, ki jo je plaz prestavil za skoraj 20 metrov.
14. STRAN - NOVI TEDNIK
3. APRIL 1986
Pionirli fotografiralo
Vedno, ko prejmemo pošiljko iz Titovega Velenja, dobimo
izredne posnetke, ki jih napravijo mladi avtorji iz osnovne
iole Antona Aškerca.
Ne samo, da so tehnično izredno lepo izdelani (tudi retuširani
in nalepljeni v posebnem okviiju), tudi smiselno in kompozicij-
sko so izredno dovršeni in vsakič se pojavi še kakšen nov avtor.
Nedvomno ima pri tem vehko zaslug r^jihov mentor Stane Jer-
čič in foto klub ZRNO, v katerem so tudi vsi člani. Pripisali so
nam, da si veUko obetajo tudi od republiške mladinske razstave
v Novem mestu, kamor so poslali 120 novih fotografij. Ned-
vomno si lahko obetajo vehko od naše akcije, kjer so že dvakrat
zasedli prvo mesto.
Seveda ostali niste brez možnosti, poleg tega pa pripravljamo
nagrade za krožek, ki se bo prvič priključila naši akciji (seveda z
določenim uspehom) in za katerega naš pokrovitelj FOTOLIK
pripravlja povečevalnik. Nekaj nagrad prispeva še zagrebška
Fotokemika, priznanja pa so v delu pri zneinem obhkovalcu in
tiskaiju Ljubu Korebeiju iz Žćdca.
Posnetek, ki ga danes objavljamo, je Aljoša Videtič napravil
pri znanem Ljubljanskem »manekenu« Marku, ki je bil tudi
tako potrpežljiv, da se je pustil pobožati. Aljoši je tako uspela
montaža opice, na kateri človeška roka ponazaija zaskrbljenost
nad današi^im človekom. Aljoša bo prejel za objavljeno fotogra-
fijo darilni bon Fotolika.
UREDNIK FOTOGRAFIJE
Na volišču
Očistili in okrasili smo prostor,
ker so bile naslednji dan volitve.
Zanimalo me je, kako bo to pote-
kalo.
Splezala sem na krušno peč in
sledila dogajanju na volišču. Lju-
dje so prihajali in odhajali ter
metali glasovnice v lepo okraše-
ne skrinjice. Proti večeru je volil-
na komisija preštela glasovnice
ter zaključila volitve. Ob zaključ-
ku so vsi veselo zapeli, sosed Pol-
di pa je zaigral na harmoniko.
JOŽICA ROTOVNIK, 2. a
OS 3. bataljona VDV
VITANJE
Igre odraslih
L dan
Najprej močan blisk, nato veli-
ka čma goba na nebu. Zemlja se
je tresla, rušile so se stavbe. Eks-
plozija je zravnala z zemljo vse,
kar je bilo v bližini.
Tega sem se spomitxjala. A spo-
min mi je le počasi prihajal v za-
vest. In te podobe, (kakor da bi
za trenutek ostale v zenicah) se
nisem takoj zavedla. Gledala sem
ljudi, ki so kričali, se prerivali in
tekli proč. Jaz pa sem stala sredi
prehoda za pešce in mislila na - v
tem trenutku - najbolj nenavad-
ne stvari: da moram čimprej pos-
neti svojo najljubšo pesem, da se
Še zdaj nisem naučila zemljepisa,
in da jutri pišemo kontrolno na-
logo. Šele kasneje, ko sem zopet
razločila prestrašene obraze, jo-
kajoče otroke, paniko med ljud-
mi, sem se spomnila na mamo,
brata, najljubšo prijateljico. Kje
so? Kaj delajo? Kaj se je sploh
zgodilo?
Nekdo se je zaletel vame in me
pogledal, kakor da hoče reči:
»Ubogo dekle, ali sploh veš, kaj
se je zgodilo?«
»Ve,« sem rekla »že dolgo sem
vedela...«
2. dan
Prišla sem v nekakšen tabor,
kjer delijo hrano, kjer so zdravni-
ki, ki skušajo pomagati raiye-
nim. »Zakaj le?« se sprašujem.
»Saj nam vendar ni več pomoči.
Saj smo vendar zadnja genera-
cija.«
Moja mama in brat sta mrtva.
Moj dom je porušen. Mojih prija-
teljev ni nikjer. Okoli mene je
samo obup in žalost.
Kdo? Kdo je bil sposoben na-
rediti kiO takšnega? Kdo je poslal
nad nas to tisočkrat prekleto
atomsko bombo? Kdo je dovolil,
da seje ponovila Hirošima? Alije
po vsem svetu tako, kot je tukaj?
Kakor da bi se šele zdaj zaved-
la vsega hudega, sem zajokala.
Mlad doktor, zabuhel od sevanja,
me tolaži.
»Ne! Ne tolažite me! Rada bi
i^okala bolečino nas vseh. Saj
vendar vem, da to niso otroške
igre. Saj vendar vem, kaj je atom-
ska bomba, sai vendar vem, kaj
je ČLOVEŠKO GORJE!«
NATAŠA VERK, 8. c
OŠ Slavko Šlander'
CELJE
Bilo me Je strah
Včasih se zgodi, da je tudi me-
ne strah.
Ko sem bil še majhen, sem se
bal pajka. Naša spalnica je bila
na podstrešju in nekega večera
sem se ustrašil, ko se zagledal
pajka. Zdelo se mi je, da me bo
pojedel. Pajek pa sploh ne je
ljudi.
Od tedaj se ne bojim več
pajkov.
SIMON MULEJ, 2. r
OŠ KOMPOLE
Rada berem knjige
Tovarišica nam je dala štiri
ki^ige za obvezno brar\je. Jaz
sem že prebrala Vžigalnik in Pal-
čico. Ti dve knjigi sta zelo zani-
mivi.
Zdaj pa moram prebrati še dve
kAjigi. To so Slavec in Deklica z
vžigalicami.
URŠKA KOŠTOMAJ, 3. d
OŠ Ivan Kovačič-Efenka
CELJE
MoJa prva vožnja s
kolesom
Ne vem, koliko sem bil star, ko
sem se prvič skobacal na kolo.
Oče je prišel iz mesta. Pripeljal se
je s sosedom. V rokah je imel
otroško kolo. Stekel sem mu na-
proti. Dejal je, da je kolo zame.
Po kosilu sva jaz in oče odšla iz
kuhinje, da bi se peljala s kole-
som. On je vzel svoje, veliko ko-
lo, ki je slonelo ob jablani. Jaz pa
sem vzel svoje, majhno, čisto no-
vo. Slonelo je ob hiši. Oče se je
pognal in se peljal. Nisem se znal
spraviti na kolo. Bilo je majhno,
a zame preveliko. Prišla je ma-
ma. Pomagala mi je, da sem sto-
pil na kolo. Prijela me je in me
pognala po cesti. Nekaj deset
metrov sem se peljal, potem pa
izgubil ravnoteže in pristal na
travi kraj ceste. Hitro mi je prišla
na pomoč mama. Pobrala me je,
jaz pa sem se delal, kot da sem si
zlomil nogo. Vendar si je nisem,
kajti že čez dobrih deset minut
sem se že vozil po cesti gor in dol.
Tako sem se prvič vozil s ko-
lesom.
ROMAN DEŽELAK, 6. b
OŠ Frana Krajnca
POLULE
Bila sem bolna
Imela sem gripo. Morala sem
ležati v postelji. Veliko sem brala
in se igrala z dojenčkom. Tudi
mamica in Jure sta imela gripo.
Tako smo morali vsi ležati in jesti
zdravila. Za nas sta skrbela očka
in babica.
JANICA KOKALJ, 1. b
Prva osnovna šola
CELJE
Zgodila se Je
nesreča
v mestu, pri lekarni se je zgo-
dila prometna nesreča. Voznik
fička je nepričakovano zapeljal v
križišče ter spregledal avto, ki je
vozil po glavni cesti. Prišlo je do
trčenja. Voznik fička se je težje
poškodoval. V drugem avtomo-
bilu pa so bili vsi potniki brez
poškodb. Na mesto nesreče sta
prispela rešilni ter poUcijski av-
to. Voznika fička so odpeljah v
bolnišnico. Miličniki so poiskah
se potrebne dokaze ter zahtevah
odstranitev avtomobilov s ceste.
NINA BOŽIČEK,
OŠ Ргадјо Vrunč
CELJE-HUDINJA
Atkina zanka
Mesec marec, ki seje pravkar iztekel, se v navad-
nem (torej neprestopnem) letu po dnevih vedno
popolnoma ujema s februarjem. Zakaj?
Malce razmisli in odgovor napiši na dopisnico. Pošlji jo
do torka, 8. aprila na NOVI TEDNIK, Trg V kongresa 3a,
63000 CELJE. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali
nagrajenca tovarne AERO.
V prejšnji Atkini zanki je bilo pravilno geslo POMLAD.
Nagrado pa tokrat dobi: Gregor Berglez, Goričica 14 B,
63230 Šentjur pri Celju.
Vsa dejavnost AIVIZS - tehnične
baze Celje je preventiva
Zavarovalna skupnost Triglav, območna skupnost Celje prispeva velika tienarna sredstva
za brezplačne tehnične preglede vozli
Vozna oziroma vozniška sezona se s
spomladjo pravzaprav šele na veliko
začne in na to vas želimo s pomočjo Za-
varovalne skupnosti Triglav, območne
skupnosti Celje ter Avtomoto zveze Slo-
venije - tehnične baze Celje spomniti.
Poudarek danes velja tehnični brezhib-
nosti vozila, kar je mogoče doseči tudi s
tehničnimi pregledi.
Anton Škorja, vodja AMZS - tehnične
baze Celje posebej poudarja, da en tehnič-
ni pregled vozila na leto (obvezni pregled
ob potrditvi letne registracije) ni dovolj,
še zlasti ne za vozila, ki so dlje časa že v
prometu in jih uporabljamo dve, tri ali
štiri in več let.
Ugotovitve tehničnih pregledov so,
milo rečeno, porazne, pravilo v AMZS
Celje. Seznam najpogostejših napak je
dolg, našteli pa bomo le nekatere: od
pregledanih 2600 vozil so pri pregledu
tehnične brezhibnosti ugotovili 862 na-
pak samo pri podvozju in krmilnem me-
hanizmu; 1011 napak na zavornem siste-
mu, 850 napak na svetlobnih telesih!
V tehnični bazi AMZS v Celju je mogo-
če brezplačno pregledati vozilo, se prepri-
čati o njegovi brezhibnosti, odpraviti mot-
nje brezplačno in ga usposobiti nato za
varno vožnjo po naših, žal, luknjastih ce-
stah. To v bistvu po zaslugi Zavarovalne
skupnosti Triglav, območne skupnosti, ki
namenja svoja znatna preventivna sred-
stva za takšne preglede.
Po mnenju delavcev na AMZS pa se
vozniki premalo poslužujejo te velike in
pomembne ugodnosti. Anton Škorja pra-
vi: »S predpostavko, da je tehnično bre-
zhibno vozilo varno vozilo, lahko štejemo
praktično vse naše storitve med preven-
tivne. Vendar pa se naše ponudbe skupno
z zavarovalnico Triglav o brezplačnih pre-
ventivnih tehničnih pregledih poslužuje
še vse premalo voznikov; po naši evidenci
komaj 10 odstotkov lastnikov vseh, pri
nas pregledanih vozil. To je slab pokaza-
telj naše osveščenosti in tudi del tehnične
kulture, s katero ne moremo biti zadovolj-
ni. Za svojo in tujo varnost zelo slabo
skrbimo.«
Vse našteto nedvoumno pove, da pre-
malo skrbimo za naše jeklene konjičke.
kar se še kako lahko maščuje. V AMZS
pravijo in pozivcOo voznike, naj ne bodo
prepričani, da je enkratni letni tehnični
pregled dovolj za varnost vozila. To sicer
ne velja za mlajša vozila, stara do dveh,
treh let. Za starejša vozila paje veliko bolj
zanesljivo, da tehnične preglede opravi-
mo večkrat na leto, še posebno pred dalj-
šimi, zahtevnejšimi vožnjami, v različnih
letnih časih in podobno.
Strogost ali natančnost pri
tehničnih pregledih
Včasih naletimo na kakšnega voznika, ki
se hudeje zaradi strogosti (po njegovem pre-
tirane) pri tehničnih pregledih. O tem meni
Ivo Karo iz AMZS Celje povsem drugače:
»Zakonski predpisi nam dajejo povsem do-
ločeno kriterije za natančnost tehničnih pre-
gledov. Pregledniki strogo upoštevajo takš-
ne predpise (pravilnik in zakon, ki je novej-
šega datuma in precej strog). Imamo tudi
uveljavljeno kontrolo nad tehničnimi pre-
gledi pri nas: prometna milica in tudi repu-
bliški inšpektor pri nas ni redek gost. Mi-
slim, da so naši tehnični pregledi povsem
korektni in v skladu s predpisi, kajti zaveda-
mo se, da z našim delom lahko bistveno
vplivamo na večjo varnost v prometu in
družbeno samozaščito, če hočete. Statistika
prometnih nezgod je porazna in tehnični
pregledi so namenjeni prav zato, da izključu-
jemo možnost tehničnega faktorja, da nasto-
pi kot »krivec« pri nesrečah. Naši pregledni-
ki svoje zna^e tudi izpopolnjujejo na različ-
nih seminarjih in posvetih in tùdi medseboj-
no usklajujejo kriterije.«
Prav gotovo bo po dolgi zimi ter v okviru
priprav na spomladansko-poletno vozno se-
zono, potrebno svoje jeklene konjičke teme-
ljito pregledati, ugotoviti napake, odpraviti
pomanjkljivosti in se šele nato tudi v do-
brem psihofizičnem stanju ter kondiciji od-
praviti na pot.
Pa srečno vožnjo - želita AMZS - tehnič-
na baza Celje in Zavarovalna skupnost Tri-
glav, območna skupnost Celje.
V AMZS Celje bodo med letošnjo turi-
stično sezono uredili tudi nočno dežurno
službo, torej pomoč-informacije ali po-
pularna telefonska številka 987 bo na
voljo voznikom in vsem potrebnim po-
moči na cesti tudi na širšem celjskem
območju 24 ur na dan. V tehnični bazi so
dovolj usposobljeni za takšna dežurstva,
ustrezno opremo im^o, verjetno pa bo-
do dodatno zaposlili še kakšnega de-
lavca.
3.
NOVI TEDNIK - STRAN 15
NOČNE
CVETKE
•	Žlahta - razstrgana
plahta. To še posebej velja,
¿e sorodniki ne morejo us-
kladiti svojih mnenj. To je
seje v soboto pripetilo tudi
Jožetu Z., Franju K. in Mar-
janu K. v Pečovniku. Ker
spora nikakor niso mogli
rešiti, so segli po palicah in
podobnih pripomočkih,
Jože paje izvlekel celo nož.
Ne da bi razčistili zadeve so
jih razgnali mihčniki, ki so
jih tudi ovadili.
•	Kadar je Janko M. v
rožcah, mu prav nič ne pri-
de do živega. To se je izka-
zalo tudi v soboto, koje raz-
greti Janko pretepel svojo
ženo. Miličniki so se naj-
prej lepo pogovorili z njim,
ker pa opozorilo ni zaleglo,
je moral prespati na Ljub-
ljanski cesti.
•	Tudi Vid G. s Kidriče-
ve ceste ima podobne teža-
ve kot Janko. Kadar pre-
globoko pogleda v kozarec
je nadvse kor^jžen. Ker
ima ryegovih izgredov čez
glavo ne samo njegova že-
na ampak tudi miličniki, so
ga ovadili za nasilniško ob-
našanje.
Odkrili dva grabeža v banliaii
Celjski kriminalisti so la-
ni obravnavali 351 gospo-
darskih kaznivih dejanj,
kar je 61 manj kot leto pred
tem. Vendar pa statistika v
tem primeru vara, so pojas-
nili na tiskovni konferenci
na celjski UNZ, saj so se kri-
minalisti lotevali predvsem
težjih kaznivih dejanj, lažja
(na primer devizne prekr^
ške) pa so odstopali inšpek-
toratom.
Tako so kriminalisti dejan-
sko obravnavali za 15 odstot-
kov več pravih gospodarskih
kaznivih dejanj. Več kot
prejšnja leta je bilo zlorab
položaja ali pravic odgovor-
ne osebe, posebnih primerov
goljufij, poneverb, nekoliko
manj pa grabežev (vendar je
bila škoda precej večja), ne-
dovoljene trgovine in davč-
nih ut^.
Kriminalisti ugotavljajo,
da so bili uspešni pri odkri-
vanju kaznivih dejanj, žal pa
še vedno nimajo zadostne
pomoči od drugih, predvsem
od samoupravnih delavskih
kontrol v delovnih organiza-
cijah in od davčnih inšpekcij
v občinah. Vendar pa se tudi
tu zadnja leta nekoliko iz-
boljšuje.
Lani so kriminalisti odkrili
, nekaj več kot polovico go-
spodarskih kaznivih dejanj,
39,8 odstotkov so jih prijavi-
le oškodovane delovne orga-
nizacije, 2,9 odstotkov oško-
dovani posamezniki, inšpek-
torati 1,7 odstotka itd.
V letošnjih prvih treh me-
secih je bilo odkritih nekoh-
ko manj težjih kaznivih de-
janj, prišh pa so na sled dve-
ma precej velikima grabeže-
ma v bankah.
S. ŠROT
Kradli barvne
kovine
Celjski kriminalisti so
prijeli Edija Koštomaja, Jo-
žeta Košca-Koštomaja, Sta-
nislava Košca in Darka Ver-
ka iz Celja, ki so osumljeni,
da so nákradli približno IZ
ton brvnih kovin (bakra,
svinca in cinka) v vrednosti
približno 4 milijone di-
narjev.
Kovine so kradli iz ograje-
nih prostorov delovnih orga-
nizacij in jih potem prodaja-
li. Pri tem se je pokazalo, da
imajo nekatere delovne or-
ganizacije zelo slabe eviden-
ce in teh kovin večinoma ni-
so pogrešali, v celjski Cin-
karni pa so cink, ki so ga
ukradli pri njih, kasneje celo
kupili nazaj, ne da bi kaj po-
sumili.
S.Š.
Umrla mesec dni po
nesreči
27. februaija je bila v Loko-
vici prometna nesreča, v kateri
sta umrli sopotnici v osebnem
avtomobilu, ki ga je vozil JO-
ŽE VAĆOVNIK in v katerega
se je zaradi vožnje po levi stra-
ni zaletel JOŽE KUDER iz Le-
^ša. Mesec dni po nesreči pa
je v celjski bolnišnici umrla še
50-letna CECILIJA KRANJC
iz Moziija, ki je bila tretja pot-
nica v Vačovnikovem vozilu.
Gozdovi so spet v nevarnosti
Lelos že trije travniški požari
s prvimi spomladanski-
mi deli na njivah in travni-
kih je, žal, prišlo tudi do pr-
vih travniških požarov.
Škoda sicer ni bila velika, a
kaj lahko bi se končalo
huje.
Prejšnji petek popoldne je
zagorelo na travniku Marije
Š. v Koretnem pri Zibiki. Za-
radi vetra se je požar precej
razširil in ogenj je zajel dva
do tri hektaije suhe trave in
redkega grmičevja. K sreči
pa večje škode ni bilo.
Prav tako srečno seje kon-
čal sobotni požar ob Popovi-
čevi ulici v Celju. Vzroka po-
žara še niso ugotovili (verjet-
no odvrženi cigaretni ogo-
rek), gorelo paje suho listje v
mešanem gozdu. Gasilci, ki
so uspešno posredovah, so
preprečili, da bi se požar raz-
širil in povzročil večjo
škodo.
V ponedeljek je zagorelo
še v Prelogah pri Šmaiju, ko
je Jože J. že dopoldne na
svojem trav-iiku zakuril suh-
Ijad, potem pa je odšel. Po-
poldne se je ogenj razširil in
zajel približno četrt hektarja
travnika in nasad manjših
smrek. Posredovah so gasil-
ci iz Šmarja pri Jelšah in pre-
prečili še večjo škodo, malo-
marni Jože J. pa bo moral
pred sodnika za prekrške.
Kmetijski strokovnjaki
poudarjajo, da je zažiganje
suhe trave nesmiselno, ker
se na ta način uničujejo trav-
niki. Če pa se bodo kmetje le
odločili, da požgejo suho tra-
vo na svojem travniku, naj se
prej dogovorijo s gasilci, ki
bodo dali ustrezen nasvet in
po potrebi tudi pomagali.
Seveda pa je potrebno
upoštevati določilo zakona o
gozdovih, da je prepovedano
kuriti v 50-metrskem pasu
ob gozdovih, ob suhem In
vetrovnem vremenu pa še
dalje, če je lahko ogrožen
gozd. Vsi, ki bodo kršili to
določilo, bodo kaznovani pri
sodniku za prekrške, če pa
bo nastala večja škoda, bodo
kršitelje tudi kazensko ova-
dih.
Takšna previdnost in stro-
ge kazni so potrebne, saj je
bilo lani na našem območju
kar 15 gozdnih in 9 travni-
ških požarov, povzročena
škoda pa precejšnja. Večina
teh požarov je nastala zaradi
malomarnosti.
S. ŠROT
Spektakularni pobeg mladoletnika
Mladoletni Franc P. z Malega vrha pri Titovem
Velenju, ki je prejšnji mesec pobegnil iz celjskih
zaporov in se 12 dni potepal okrog, je verjetno preveč
vneto gledal kriminalke v kinu in na televiziji, nekaj
takšnih »spektakularnih« pobegov pa so pokazali
tudi v beograjski nadaljevanki »Sivi zid«.
Franc je pobegnil, ko bi moral biti pri pouku v šoli
Borisa Kidriča. Na Otoku v Celju si je »sposodil«
osebni avto BMW in odpeljal na Polzelo, kjer je vlomil
v drug osebni avto, da je dobil bencin. S Polzele se je
odpeljal v Šmartno, kjer je pustil BMW in se vrnil na
Polzelo ter ukradel osebni avto Golf. Odpeljal se je na
Gorenjsko, kjer pa je zavozil s ceste, zato je moral z
avto-stopom v Ljubljano. Tam je ukradel drugega
Golfa in se pripeljal spet v Celje, kjer so ga mihčniki
poskušali prijeti. Mladi Franc je predrzno zapeljal
proti miUčnikom in spet uspel pobegniti.
Malo pred Polzelo je ponovno zapeljal s ceste in
poškodoval že drugi avtomobil. Ker mu je postalo
prevroče, je odšel v Ljubljano, od tam pa z vlakom v
Srbijo. Domotožje ga je pripeljalo nazaj v Ljubljano,
kjer je ukradel še enega Golfa in se odpe^al na Reko.
Tam je ukradel spet nov osebni avto in prišel v Koper,
kjer so ga prijeli celjski kriminahsti (ki so mu bili ves
čas za petami) skupaj s koprskimi.
Franc P.je že prej bežal iz zapora, vendar paje tokrat
res pokazal izjemno predrznost in v dvanajstih dneh
prepotoval (bežal) lep kos domovine. Ker ni imel
denarja, je bencin dobil tako, da je vlamljal v osebne
avtomobile.
S. Š.
Gorelo v krojaški delavnici
v ponedeljek zvečer, med 20. in 21. uro je zagorelo v
krojaški delavnici Martina Skubica ob Mariborski cesti v
Celju. Lastnik je bil v delavnici nazadnje v petek popoldne,
ko je tudi pustil prižgano termoakumulacijsko peč, ki jo je
uravnavala avtomatska ura. Najverjetneje seje ura pregrela,
zaradi česar naj bi se pregreh tudi električni vodniki in
prišlo je dò ognja, ki je uničil delavnico, več metrov blaga in
nekaj že narejenih oblek ter še nekaj inventarja. Požar so
pogasih celjski pokhcni gasilci, škode paje za 3,5 milijonov
dinarjev.
S. S.
Mali Boštjan se je zadušil
v nedeljo zvečer je prišlo do tragedije na Brinjevi
gori, ko se je zadušil petletni deček. K sorodnikom so
prišli na obisk 27-letni Zdravko Lunežnik iz Glado-
meša pri Slovenski Bistrici, njegova žena in dva
otroka. S »fičkom« so se pripeljali približno 100
metrov do hiše, naprej pa odšli peš. Ker je petletni
Boštjan zaspal v avtomobilu, so nekoliko odprli šipo,
da mu ne bi bilo prevroče, in ga pustih spati. Kakšne
pol ure kasneje je prišel oče pogledat, če se je sin že
zbudil, našel pa ga je zagozdenega med steklo in okvir
vrat. Vse kaže, da se je Boštjan prej zbudil in, ker ni
znal odpreti vrat, je poskušal splezati skozi priprto
okno. Pri tem se mu je glava zagozdila med steklo in
okvir in se je zadušil.
Boštjanu so takoj nudili prvo pomoč in ga odpeljali v
zdravstveni dom v Slovenskih Konjicah in naprej v
celjsko bolnišnico, vendar je med prevozom umrl.
S. Š.
Nevarni črni zakoii
Zaradi slabše ponudbe
svežega mesa v mesnicah,
pa tudi zaradi neekonom-
skih odkupnih cen živine
inšpektorji ugotavljajo, da
je kar precej »čmih« zako-
lov, razrašča pa se tudi tr-
govina na črno. Kmetje bi
pač radi čimveč iztržili za
živino.
Po naših predpisih je do-
voljeno doma klati le prašiče
in drobnico, vendar se meso
ne sme prodajati, medtem,
ko mor^o goveda in kopitar-
je obvezno klati v klavnicah.
Kazni so precej visoke: n^-
manj 100.000 dinarjev in
odvzem mesa. Vendar pa so
tako strogi ali še strožji pred-
pisi tudi v drugih državah,
ker je pač potrebno zaščititi
potrošnika pred nevarnimi
boleznimi (človek se lahko
okuži z mesom bolnih živali
s tuberkolozo, vraničnim
prisadom, svinjsko rdečico,
salmonelozo, steklino, trihi-
nelozo, leptospirozo in tra-
kuljo) in preprečiti širjenje
nalezljivih bolezni ter pre-
prečiti širjenje živalskih kuž-
nih bolezni.
Zaradi tega v klavnicah ži-
val pred zakolom pregleda
veterinar, po zakolu pa pre-
gledajo tudi drobovino. In-
špektorji priporočajo vsem
živinorejcem, na) živino, ki
jo nameravajo zaklati, raje
peljejo v klavnico, da bodo
res prepričani, da je meso
neoporečno, potrošnike pa
hkrati opozarjajo, da ne ku-
pujejo mesa na črno, ker je
lahko okuženo, še posebej,
če je žival zaklana v sili. Po-
leg tega pa živinorejec pona-
vadi več zasluži, če mlada
goveda proda klavnici, doma
pa ponavadi koljejo starejša
goveda, tako da je zgrešeno
prepričanje, daje meso, ki ga
kupite pri kmetu, boljše kot
tisto v mesnici.
S. ŠROT
Poskus
umora in
samomor
Na dvorišču Ulice pete
prekomorske brigade v Ce-
lju sta se v soboto sprla 38-
letni Stanislav Jug in njego-
va leto dni mlajša žena Tat-
jana. Spor se je končal s sa-
momorom in lažjimi ra-
nami.
Jugova, ki stani^eta v Pec-
Iju pri Šmaiju pri Jelšah, si-
cer pa sta na začasnem delu
v Zvezni republiki Nemčiji,
sta v soboto prišla na obisk k
sorodnikom v Celje. Ko sta
že odhajala domov, sta se
sprla. Stanislav je potegnil
malokalibrsko pištolo in
ustrelil proti ženi, a jo je k
sreči le lažje ranil. Tatjana je
začela bežati, mož pa je še
drugič ustrehl proti njej, a jo
je zgrešil. Potem si je pištolo
nastavil na sence in se ustre-
hl. V celjsko bolnišnico so ga
prepeljali huje ranjenega in
je пекгО ur kasneje umrl.
S.Š.
Zapor za
nasilnika
Na celjskem sodišču so
obsodili na enotno kazen
leto dni in 6 mesecev za-
pora 32-letnega Franca
Žumer ja.iz Celja.
Franc Žumer je bil ob-
sojen za posilstvo na leto
dni in tri mesece zapora,
za nasilniško obnašanje
pa na 4 mesece zapora.
Sodišče je ugotovilo, da
je izvršil kaznivo dejanje
nasilniškega obnašanja
17. decembra lani, ko se
je pretepal na celjskih uh-
cah, v bistveno zmanjša-
no prištevnem stanju, ker
je pred tem popil precej
alkoholnih pijač. Takrat
so ga tudi priprli, tožilec
pa ga je hkrati obtožil še
za posilstvo, ki gaje storil
26. novembra lani. Pri
izreku kazni je senat upo-
števal, da je bil íYanc Žu-
mer že pred tem kazno-
van za kaznivo dejarije z
elementi nasilja in da se
tudi po odpustu iz zapora
ni poboljšal.	s. Š.
PROMETNE
NESREČE
Tragično
prehitevanje
v torek zjutraj, nekaj po 1.
uri seje pripetila huda promet-
na nesreča na cesti Šempeter-
Vransko v Latkovi vasi.
Iz Šempetra proti Vranske-
mu je vozil z osebnim avtomo-
bilom 23-letni Andrej Verdnik
iz Griž in v Latkovi vasi pred
mostom čez Saviryo prehitel
drug osebni avto. Takoj po
prehitevaryu je zavozil ostro v
desno, pri tem pa je njegovo
vozilo obrnilo za 180 stopirg,
tako da je zadel ob rob pločni-
ka. Zaradi velike hitrosti je vo-
zilo dvignilo in ga vrglo v
mostno ograjo. Zaradi močne-
ga sunka je odtrgalo 13 metrov
ograje, vozilo s potniki pa je
zgrmelo 6,7 metrov globoko na
kamniti desni breg Savirye.
V nesreči je zaradi hudih ran
takoj umrla 20-letna sopotnica
Greta Petre iz Migojnic, v celj-
sko bolnišnico pa so v kritič-
nem stanju prepeljali 27-letno
Vesno Škodnik iz Prebolda in
huje ranjenega voznika. Mihč-
niki sumijo, daje Andrej Verd-
nik vozil pod vplivom alko-
hola.
Trčenje na zasneženi
cesti
JOŽEF HRASTNIK, 28, iz
Žalca je vozil Izletnikov avto-
bus iz Mozirja proti Letušu. Ko
je pripeljal v ljubijo, ga je za-
radi neprimerne hitrosti na
zasneženem cestišču v ovinku
zaneslo v levo, kjer je trčil v
tovorr\jak celjskèga Cestnega
podjetja, ki je plužil sneg, in ki
je pripeljal iz nasprotne smeri.
Pri nesreči se je hiue ranila
potnica VERA LUKSE, 30, iz
Mozirja, dva potnika in voznik
Hrastnik pa so se lažje ranili.
Škodo so ocenili na dva milijo-
na in 50 tisoč dinarjev.
Nesreča na lokalni
cesti
Voznik osebnega avtomobi-
la VILKO TRDIN, 28, iz Trbo-
velj je vozil po lokalni cesti
skozi ArcUn in pri hiši št. 40
zavijal v levo, s tem pa zaprl
pot 16-letnemu vozniku kolesa
na pomožni motor, ki se je pri-
peljal nasproti. Kolesar se je
zaletel v avtomobil in padel ter
se huje poškodoval.
Kolesar po levi
strani
Po Vid ivanuševi ulici v Ro-
gaški Slatini seje реЏа1 s kole-
som na pomožni motor nezna-
ni voznik, ki je nenadoma za-
peljal v levo in tam zbil pešaki-
гхјо JOŽICO CIGROVSKI, 32,
iz Rogaške Slatine. Pešakinja
se je ob padcu huje ranila, ko-
lesar pa je s kraja nesreče od-
peljal.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
3. APRIL 1986
Tehtnica začetek
poraza dvigalcev
Dva državna rekorda Marka Urankaria
Dvigalci uteži Partizana Ce-
lje so imeli v nedeljo dopoldne
pred 200 gledalci v športni
dvorani Golovec prvi nastop v
zvezni ligi. V troboju proti
Kadničkemu iz Sombora in
Borcu IZ Banja Luke so osvoji-
li samo tretje mesto. Po novem
točkovanju, rezultati se oce-
njujejo v vsaki kategoriji ena-
ko kot pri plavanju in atletiki,
so Celjani zbrali 1502 točki,
zmagovalec Radnički 1989 in
drugouvrščena banjaluška eki-
pa 1712.
Celjani so drugo mesto izgu-
bili nekaj ur pred tekmova-
njem in to na kontrolni tehtni-
ci, ko njihov tekmovalec Savič
ni »izgubil« nekaj sto gramov
teže in je presegel 60 kg. Tudi
savna ni pomagala. S tem pa so
Celjani pred štartom izgubili
okrog 200 točk. Škoda, kajti s
tem je bilo vse izgubljeno.
Marko Urankar je bil med
državnimi reprezentanti naj-
boljši. Niti Horn, Zrnič in Bla-
gojevič (320 kg), niso dosegli
boljšega rezultata po točkah.
Marko je dvignil v lahko težki
kategoriji 312,50 kg in zbral
328 točk, pri tem pa postavil
dva državna rekorda. Članske-
ga v potegu (143,50 kg) in mla-
dinskega v sunku (170,50 kg).
S tem je potrdil svojo vrednost
in kandidaturo za Seul 1988.
Partizan CELJE; Džafič
110 kg (126 točk), Savič 0, Ska-
lar 187,50 (201), Gašperlin
192,50 (188), Marko Urankar
312,50 (328), Jože Urankar
237,50 (216), Kundih 245 (213)
in Podrgajs 265 (230).
J. KUZMA
Marko Urankar, novi državni
rekorder, ki je v Celju odvzel
rekord Vladimirju Zraiču. Ta
je pred tem naslov rekorderja
odvzel Markovemu očetu Jo-
žetu Urankarju. Tako so re-
kordi ponovno v družini
Urankar iz Celja-
TONE TAVČAR
Edini ciij obstaneif v iigi
Te dni je zelo živahno v no-
gometnem klubu ŽNK Ingrad
- Kladivar, ki je v uvodni tek-
mi novega spomladanskega
prvenstva dosegel v Trbov-
ljah velik uspeh in delitev
(1:1) točk proti Rudarju.
Ta uspeh in uspešna igra
proti Rudaiju iz Senovega (5:0)
daje optimizem v vrstah celj-
skega republiškega ligaša, ki
ima ob prihodu novega trener-
ja Vlada Mladenoviča in ob po-
močniku Janku Kudru ter no-
vem vodstvu in strokovnem
ter pokroviteljskem patronatu
DO Ingrad vse pogoje, da se
premaknejo z dna lestvice slo-
venske republiške lige.
Predsednik kluba Anton
Aškerc je povedal, da so fantje
pričeli z vadbo že pred prvim
februarjem ter v pripravljalni
dobi odigrali 12 prijateljskih
srečanj z znanimi ekipami.
Med drugim so izgubili proti
Mariboru 2:3 in premagali Ru-
darja iz T. Velenja 2:0 ter pri-
kazali dobre igre na Primor-
skem.
»Naša želja je, da si zagotovi-
mo obstanek v ligi. Sedaj ima-
mo vse pogoje in dovolj mla-
dih igralcev, ki lahko dosežejo
v bodočnosti še boljše rezulta-
te. Kot prvo pa rabimo, da v
nedeljo, ko igramo na Sklani
kleti proti mariborskemu Že-
lezničarju, pridete v večjem
številu in nas bodrite. Potrebu-
jemo vašo pomoč.«
Letošnja ekipa Ingrad - Kla-
divarja bo v preostalih 13 sre-
čanjih nastopala z naslednjimi
igralci: Stankovič, Emeršič,
Dizdarevič, Račič, Podvratnik,
Mlinar, Gmajner, Škrbinek,
Savič, Zukič, Kokotec, Škedl,
Knez, Stane in Bman Beve,
Zupane, Vašič, Žilnik in
Škrbič.
J. KUZMA
Foto: T. Tavčar
Pomembna zmaga rokometaSev
v 3. kolu spomladanskega dela v II. zvezni ligi so rokometaši
Aera dosegli pomembno zmago v gesteh, ko so v Travniku
premagali Borca 25 : 22(11:10).
Razgor je bil znova najboljši strelec, saj je dal 7 golov. Na
lestvici so Celjani sedmi, v prihodnjem kolu pa bodo doma igrali
z Zametom, ki je na desetem mestu.
Rokometašice Velenja so doma izgubile z Jedinstvom 23 : 17,
na lestvici so osme, v prihodnjem kolu pa gostujejo pri predzad-
njem, Rudarju v Labinu.
V	republiški moški ligi je Šoštanj igral neodločeno 19 : 19 v
Krškem z domačini, Minerva pa je katastrofalno izgubila v
Ajdovščini 35 : 15. Šoštanj je drugi, Minerva zadnja. V prihod-
njem kolu igra Šoštanj doma z DVZ Ponikve, Minerva pa s
Prulami.
Mladen Melanšek odličen šesti
v Trzinu je bilo 32. republiško finale z »ZLATO PUŠČICO«.
Nastopilo je sto najboljših strelcev z zračno puško, v predhod-
nih kvalifikacijah pa kar okrog 45 000, kar je množičnost
domala brez primere.
Doseženi so biU odlični rezultati. Zmagal je Ljubljančan Raj-
mond Debevec z novim rekordom tega tekmovanja 572 krogov.
To je njegova prva zmaga na tovrstnem tekmovanju, čeprav je
bil že evropski in balkanski prvak in osmi na svetu. Na to trofejo
je čakal vrsto let, kar kaže na to, kako velika je izenačenost
slovenskih strelcev. Iz naše regije je bil odhčen Žalčan Mladen
Melanšek, ki je s 563 krogi postavil nov občinski rekord in se
uvrstil na 6. mesto. Solidne rezultate in uvrstitve pa so dosegli že
naslednji »naši« tekmovalci: Vili Dečman 557, Ivan Kočevar 555,
Branko Malee 542 (vsi Kovinar Štore), Jože Jeram 552, Ervin
Seršen,549 in Barbara Jager 540 (vsi Celje), Franjo Žučko 555
»MROŽ« T. Velenje in Justin Smrkolj 546 Žalec. Drugi dan je
bilo na istem strelišču še republiško prvenstvo za pionirke in
pionirje v okviru ŠŠD. Odhčen je bil Matej Dobovičnik iz
Osnovne šole Petrovče, kije zasedel 5. mesto s 175 krogi. Marko
Seršen, tudi iz OŠ Petrovče, je dosegel 152 krogov, Žalčan Mišo
Drofenik pa 166.	TONE JAGER
Tekmovanje v veleslalomu za pokal
Zlatoroga
Smučarski klub Zlatorog iz Laškega je pripravil tradici-
onalno smučarsko tekmovanje v veleslalomu za pokal Zlato-
roga, ki so ga v dobri organizaciji in lepem vremenu izvedli na
Kopah. Na tekmovanju je sodelovalo 121 tekmovalcev od
katerih je bilo 96 uvrščenih.
V	kategoriji veteranov je prvo mesto osvojil Jože Krašovec,
drugo Jure Križnik in tretje Alojz Kranjc. V kategoriji veterank
je zmagala Marta Mlakar, druga je bila Krat\jčeva, tretja pa
Breda Verhovc. Med starejšimi člani je zmagal Tine Verhovc
pred Francem Pfajferjem in Gorazdom Šetino. V kategoriji
cicibanov je bil prvi Maqan Čater, drugi Rok Kranjc in tretji
Karli Urankar. V kategoriji cicibank prva Darja Seme, ki je bila
edina uvrščena v tej kategoriji. V kategoriji ml. pionirk je zma-
gala Polonca Košar, druga je bila Nina Križnik in tretja Špela
Mlakar Med mlajšimi pionirji je bil prvi Darko Centrih, drugi
Janez Šetina in tretji Gašper Knez. Med pionirkami je zmagala
Katja Knavs, druga je bila Barbi Senica, tretja pa Tea Jazbec. V
kategoriji pionirjev je bil prvi Tomaž Verhovc, drugi Goran Čop,
tretji pa David Benedek. Med starejšimi pionirji je imel najboljši
čas Andrej Rajh, drugi Damjan Kovač, tretji pa Gregor Tumšek,
od starejših pionirk pa je bila prva Irina Stanič pred Alijo
Jazbec. V kategoriji mladincev je zmagal Zoran Blatnik, drugi je
bil Robert Brečko in tretji Jože Sadar, med mladinkami pa je
bila najhitrejša Urška Križnik pred Tadejo Maroša. Med člani-
cami je bila prva Jana Zor pred Manco Križnik, med člani paje
bil najboljši Robi Karlatec, drugi je bil Drago Pajk in tretji Jure
Černetič.
Zmagovalec in dobitnik pokala Zlatorog 86 je bil Robi Karla-
tec, v ženski konkurenci paje pokal osvojila Urška Križnik.
Na Kopeh so izvedli tudi sindikalni tekmi v veleslalomu iz
delovnih organizacij TIM Laško in Pivovarna.
VLADO MAROT
NA KRATKO
Začetek v območni
nogometni ligi
V	območni slovenski nogomet-
ni ligi so začeli s spomladanskim
delom tekmovarya. Steklar iz
Rogaške je gostoval v Dravogra-
du in izgubil z Ojstrico 1:0, vode-
či Elkroj je doma premagal Fuži-
narja 3:1, Šmartno je doseglo re-
kordno zmago na Ptuju proti
Dravi 5:0, Dravinja iz Slovenskih
Konjic pa je presenetila v Zagor-
ju, ko je premagala Proleterca
1:2. Vodi Elkroj z dvema točka-
ma prednosti pred Partizanom iz
Slovenj Gradca, tretja je Dravi-
nja, četrto Šmartno in deveti Ste-
klar. 13. kolo: STEKLAR-DRA
VA, ŠMARTNO - Proletarec,
DRAVINJA - Nafta in derbi v
Slovenj Gradcu Partizan - EL-
KROJ.
Zmaga nogometašev
Manchestra
V	telovadnici osnovnošolske-
ga centra v Žalcu je bil v organi-
zaciji Partizana Gotovlje prvi
slovenski revijalni turnir v ma-
lem nogometu, kjer je nastopilo
12 ekip. Zmagali so domačini,
ekipa Manchestra, ki je v finalu
po streljanju sedmerk premagala
Avanturiste iz Zagoija. Četrto
mesto je osvojila ekipa Aškerče-
ve iz СеЦа.
JELKO PESJAK
Invalidi na
republiško prvenstvo
40 invalidov športnikov je na-
stopilo na kvalifikacijskem tek-
movanju v namiznem tenisu v
Titovem Velenju, najboljši pa
so se uvrstili na republiško pr-
venstvo, ki bo 20. aprila v Cerk-
ljah. Rezultati prva jakostna sku-
pina Podpečan Žalec, Kastelic in
Antlej T. Velenje. Skupina nad
50 let Centrih in Bukovec T. Ve-
lenje ter Gorenjak Žalec in tretja
skupina Burger in Očko T. Vele-
nje ter Grobelik Žalec.
JOŽE GROBELNIK
Mladi hokejisti tretji
Mladinci HDK Cinkarna Celje
so v tekmovalni sezoni 85/86
osvojili med sedmimi ekipami
odlično tretje mesto za ekipama
Tivoli in Kranjska gora ter pred
Kompas Olimpijo, Slavijo, Jese-
nicami in Triglavom. Največ go-
lov so v tekmovalni sezoni dose-
gli Ostrožnik 30, Grčar 26, Paj-
man 23 in Rojšek 22, igrali pa so:
Amol, Paher, Kukovič, Ostrož-
nik, Grčar, Rojšek, Pajman, Rož-
man, Krobat, Podsedenšek, Ra-
kovnik, Nežman, Jeran, Vnučec,
Majhenič, Ferleš, Pompe in Ra-
kovnik.
Pionirji istega kluba so med
osmimi ekipami osvojili zadnje
mesto, najveC golov je dal Burger
8, igrali pa so Jeram, Košir, brata
Kegler, Burger, Samec, Dolenc,
Vidmajer, Metličar, Lučnikar,
Weber, Mauh, Krajne, Branko-
vič. Voler, Merdženovič, Vanov-
šek, Metličar, Pavlovič in Mili-
dragojevič.
MARJAN SORŠAK
Niso podpisali listine
o sodelovanju
člani kegljaškega kluba Celje
so imeli v prostorih LIK Savi-
nja obični zbor, ki ga je vodila
njihova članica Magda Urh, po-
ročilo je prebral predsednik
Vlado Gobec, vse prisotne člane
pa pozdravil predsednik keglja-
ške zveze Slovenije Avgust Li-
kovnik, ki je najboljšim izročil
posebna republiška priznanja.
Priznanje je dobil tudi celoten
klub, ki je bil lani proglašen za
najboljšega v Sloveniji. Na obč-
nem zboru bi morali podpisati
tudi sporazum s predstavniki de-
lovne organizacije LIK Savinja o
prevzemu pokroviteljstva, ven-
dar do tega ni prišlo, ker ustrez-
nega dokumenta še ni sprejel nji-
hov delavski svet. Tako do na-
daljnega kegljaški klub СеЏе še
vedno ostaja pod tem imenom,
ne pa LIK Savinja, kot je bilo
predvideno.
Dve zmagi in poraz
Izkupiček celjskih kegljačev
in kegljavk v prejšnjem kolu re-
publiške lige je bil dober. Keg-
Ijači Celja so gostovali v Cerkni-
ci, kjer so visoko s 5428:5241 iz-
gubili z Brestom, n^boljši pa je
bil Naraks, ki je edini podrl več
kot 900 kegljev - 908. Obe ženski
ekipi pa sta zmagali. Celje 1 v
Kranju proti Triglavu 2271:2415
(nov rekord kegljišča), Celje II pa
v Ljubljani proti drugouvrščeni
SCT Ljubljana 2293:2298.
Konec tedna bo državna repre-
zentantka Tončka Pečovnik so-
delovala na mednarodnem tur-
nirju parov na Rabu.
V	II. republiški ligi je žalski
Hmezad doma premagal Fuži-
narja 5061:5047, v ženski pa je
Šentjur izgubil v Krškem
2501:2316.
Prvenstvo v odbojki
V	okviru šolskih športnih dru-
štev občine Laško je bilo občin-
sko prvenstvo v odbojki za sta-
rejše pionirje in pionirke. Tek-
movanje je bilo na Osnovni šoli
Primoža Trubarja Laško. Med
starejšimi pionirji so osvojili pr-
vo mesto Laščani pred Rimskimi
Toplicami in Radečami. Enak
vrstni red je bil tudi pri starejših
pionirkah. Ekipi iz Laškega sta
se udeležili območnega prven-
stva in osvojili tretje mesto.
VLADO MAROT
Doslej največji
uspeh
Košarkarice Kors Rogaška
so doslej najuspešneje zaklju-
čile tekmovanje v II. zvezni
ligi, saj so osvojile drugo me-
sto za splitsko Jugoplastiko,
ki so jo v zadnjem kolu celo
doma po odlični igri prema-
gale. Uspeh je zasluga stro-
kovnega dela treneja Borisa
Zrinskega, dobrega upravne-
ga odbora in seveda predv-
sem odličnih igralk. Je pa to
tudi eden največjih, še celo ne
največji uspeh športa sploh v
šmarski občini.
»Pred začetkom sezone smo
načrtovali uvrstitev do petega
mesta,« trezno pripoveduje
trener Boris Zrinski, sicer pro-
fesor telesne vzgoje na osnovni
šoli v Šmarju pri Jelšah.
»Osvojili smo drugo mesto,
kar pomeni, da smo tudi druga
najboljša ekipa v Sloveniji za
ljubljansko, ki nastopa v prvi
zvezni ligi. V začetku tekmova-
nja smo imeli nekaj težav s pri-
vajanjem na novo telovadnico,
zato tudi dva nepotrebna do-
mača poraza. Ker iz prve lige
ni nihče izpadel v našo ligo.
Jugoplastika pa napreduje, to
pomeni, da bomo prihodnjo
sezono kandidati za vrh in iz-
polnitev naše želje, da se uvr-
stimo med najboljše jugoslo-
vanske ženske košarkarske
ekipe. Za izpolnitev tega pa
potrebujemo vsaj бе eno viso-
ko igralko. Ob naših uspehih je
tudi odnos v občini do nas
boljši, tako da se resnično lah-
ko razvijamo v dober kolektiv.
Ob tem uspehu pa je največje
zadovoljstvo, da imamo tudi
veliko podmladka, ki bo z vest-
nim delom kasneje nadomestil
sedanje odlične igralke.«
T. VRABL
II. ZKL ženske: Košarkaric«
Kors-Kogaške so z zmago па^
splitsko Jugoplastiko 82:7']
(44:46) uspešno zaključile svo.
jo dosedaj najuspešnejšo s«,
zono. Ligo so končale na о^.
ličnem drugem mestu z dve.
ma porazoma več od prve Ji],
goplastike ter dvema porazo.
ma manj od mariborskega
Marles-Branika, ki je tretji.
V	soboto so-kljub manjši po.
moči poškodovane Pešičeve
ugnale prvakinj lige predv-
sem po zaslugi Cuježeve, ki jg
dosegla 29 točk ter z odlično
igro v obrambi proti visokim
gostjam odločila zmagovalca.
Gostje so sicer že vodile z 1()
točkami prednosti, vendar se
četa trenerja Borisa Zrinskega
ni predala in v dramatičnem
koncu si je preko Virantove
priborila blestečo zmago.
SKL moški: Libela je na go.
štovanju v Ljubljani premaga,
la Ilirijo 109:98, potem koje že
vodila ob polčasu 61:37. Že v
15. minuti je zaradi petih oseb-
nih napak izpadel iz igre visoki
Medved, toda Libela je nato г
zelo hitro igro predvsem z zu-
nanjimi igralci popolnoma na-
digrala domače. Zaradi učin-l
kovitosti velja pohvaliti mlada
Govca (27) in Turka (16), ki se
je po dolgem času izdatneje
vpisal v listo strelcev, na kateri
pa je bil najvišje tokrat Pipan z
32 koši.
Franc Zorko: »Z dobro igm
vseh igralcev smo v siloviten.
tempu že v začetku nadigral
domače. Prijetno je presenetil
Sašo Govc, ki je metal na kož
zelo kvalitetno in v prvem pol-
času kar petkrat zadel za tri
točke. Takšne igre in seveda
tudi uspeha se nadejam tudi v
soboto ob 19. uri v naši dvora-
ni, ko bomo gostili novega čla-
na 1. B lige Slovana. Naši fant-
je so prepričani, da so sposob-
ni zmagati.«
Libela: Govc 27 (5), Gole 22
Turk 16, Pipan 32 (2), Medved
6, Kahvedžič 6.
Libela je na tretjem mestu, v
zadnjem kolu pa bo gostila
ljubljanskega Slovana, ki je že
prvak, a vendar jim bo zaradi
prestiža vseeno poskušal zago-
sti na domačem igrišču v der-
biju kola.
Konjiški Comet je na gosto-
vanju v Sežani premagal Kra-
škega Zidarja s 108:81 (52:29).
Strelci za Comet: Keblič 6,
Šmid 38, Perkič 21. Rozman
13, Črešna 6, Železnikar 22 in
Pokom 2.
Comet, ki je osmi, bo v zad-
цјет kolu doma igral proti de-
setemu Kopru.
SKL ženske: igralke Metke
so v Murski Soboti skoraj pre-
senetile Pomurje, saj so prvi
polčas celo dobile 33:32, pa tu-
di večji del tekme so se enako-
vredno upirale domačinkam,
ki so tretje na lestvici. Na kon-
cu so neizkušene СеЦапке se-
veda popustile in tekmo izgu-
bile 73:67.
Metka: Jurše 21, Turnšek 17,
Podgoršek 15, Hajdinjak 5, Ju-
rak 6, Trateški 1 in Behna 2.
V	zadnjem kolu v soboto ob
16.30 v dvrani STŠ v Celju
Metka gosti Salonit, ki je edini
uvrščen za njo.
Območna liga, play-off: y
Šentjurju so domači košarkarji
ob bučni podpori gledalcev
premagali Pomurje 92:88
(50:50). Ekipama ni uspelo po-
vesti za več kot 5 točk, tako da
so si sicer kvalitetnejši Šent-
jurčani točki priborili šele na
koncu tekme.
Za Šentjur so koše dosegli:
Zo. Martič 8, Škorjanc 20, Zor-
ko 12, Kukovičič 2, Polutnik
27, Prezelj 19, Esih 2 in Zv.
Martič 2. Pri Pomuiju je bil
daleč najuspešnejši bivši
Olimpijin igralec Bojan Mer-
klin, ki je dosegel 37 košev. V
petek ob 19. bodo Šentjurčani
gostili štorskega Kovinarja.
DEAN ŠUSTEB
Celjani šesti v
vaterpolu
Sedem ekip je sodelovalo na
zimskem pokalnem prvenstvo
Slovenije v vaterpolu. Celjan'
so osvojili šesto mesto, ob treh
porazih pa so dosegli samo
neodločen rezultat in sicer ^
predtekmovanju proti Žusterni
9:9.
, april 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 17
pri »Potrošnilcu« vse za potrošniice
pred šestimi leti so se de-
^ci v Merxu na rcferendu-
odločili za oblikovanje
""stavljene delovne organi-
^acij^ Merx, s tem pa tudi za
^^gnovitev novih delovnih
fn temeljnih organizacij po
hranžneni načelu in ozki
"oecializaciji dejavnosti.
Tako je nastala tudi trgov-
ka delovna organizacija
potrošnik, ki se je v takšni
organizaciji lahko veliko
bolj približala kupcu.
Delovna organizacija Po-
trošnik je postala v mnogiti
(¡jovenskih občinah, kjer po-
sluje. občinsko preskrboval-
„0 podjetje. S tem je seveda
prevzela nase nove dolžno-
5ti, ki zahtevajo odgovorno
obnašanje do kupcev. Delav-
ci Potrošnika so bili kos zah-
tevni nalogi, saj so dobro
strokovno podkovani, njiho-
ve prodajalne pa so zadovo-
ljivo tehnično opremljene. V
potrošniku so vedeli tudi to,
da bodo lahko sledili času le
s širjenjem razpoložljivih
prodajnih zmogljivosti in
pravilnim investiranjem
družbenih sredstev. Vse to
paje zahtevalo tudi dobršno
mero odpovedovanja, niža-
nje osebnih dohodkov in ob-
časno tudi slabšanje poslov-
nih rezultatov zaradi velikih
naložb.
Prodaja po Sloveniji
v sestavljeno delovno or-
ganizacijo Merx so poleg tr-
govine zajete tudi delovne
¡organizacije s področja pre-
delave, kmetijstva, gostin-
stva in turizma. Delovno or-
ganizacijo Potrošnik pa se-
stavljajo temeljne organiza-
cije Prodaja Celje. Laško,
Šentjur, Slovenj Gradec, Šo-
štanj, Radeče, Ravne in de-
lovna skupnost, ki ima sedež
v Celju. V Potrošniku je za-
poslenih približno 1400 de-
lavcev, ki se v 156 poslovnih
enotah širom vse Slovenije
trudijo zadovoljiti potrebe
svojih kupcev.
V Potrošniku se trudijo za-
dovoliti predvsem potrebe
sovjih kupcev na področju
osnovne preskrbe. Glavno
dejavnost delovne organiza-
cije pa predstavlja trgovina
na drobno s prehrambenimi
proizvodi, tekstilom in belo
tehniko. Kot stransko dejav-
nost imajo v Potrošniku tudi
trgovanje na debelo z grad-
benim materialom in tehnič-
nim blagom za reprodukcijo,
ukvarjajo pa se tudi z gostin-
sko dejavnostjo. Tako imajo
ob svojih marketih in bla-
govnicah številne bifeje, od-
prtih pa je tudi nekaj speci-
aliziranih okrepčevalnic in
gostinskih lokalov, na pri-
mer Štajerski hram v Ljub-
ljani.
V okviru trgovske delovne
organizacije Potrošnik imajo
klasične prodajalne, marke-
te, samopostrežne trgovine
in blagovnice. V njih se tru-
dijo, da bi ponudbo prilago-
dili željam in potrebam ku-
pcev.	I
Alojz Forštner, direktor de-
lovne organizacije Po-
trošnik.
Sodelovanje v okviru
sozda
članstvo Potrošnika v se-
stavljeni organizaciji združe^
nega dela Merx omogoča tej
trgovski delovni organizaci-
ji, da preko interne banke ze-
lo uspešno zagotavlja sred-
stva za kratkoročne krediti-
ranje in pretok investicijskih
sredstev. Prav tako v okviru
sestavljene organizacije
združenega dela skupno na-
črtujejo razvoj in naložbe, na
osnovi sprejete poslovno ko-
mercialne politike pa skup-
no usmerjajo blagovne to-
kove.
Že pred časom so se tudi
dogovorili, da nabavno poli-
tiko za živilsko blago uskla-
jujejo na ravni sestavljene
organizacije združenega dela
Merx, medtem ko tehnično
in tekstilno blago v glavnem
nabavljajo naposredno.
Skupni cilji delovne organi-
zacije v naslednjem srednje-
ročnem obdobju prav tako
izhajajo iz sprejetih dolgo-
ročnih razvojnih ciljev na
ravni sozda.
Med temeljne cilje pa so v
delovni organizaciji Potroš-
nik zastavili povečevanje do-
hodka na osnovi fizičnega
porasta prodaje, izboljševa-
nje oskrbe potrošnikov s so-
dobnimi obhkami prodaje in
krepitev materialnega, sa-
moupravnega in družbeno-
ekonomskega položaja de-
lavcev. Zavzemajo se za raci-
onalizacijo poslovanje s kre-
pitvijo skupnih poslovnih
funkcij, pospešeno speciali-
zacijo posameznih poslovnih
enot ter obnavljanje in poso-
dabljanje obstoječe prodajne
mreže ter njenih objektov in
opreme. Vse to bodo lahko
dosegh tudi z investiranjem
v širitev maloprodajne mre-
že, skladno z racionalizacijo
in ekonomsko upravičenost-
jo, ter z razreševanjem druž-
benega položaja nerentabil-
nih perifernih poslovnih
enot.
Kako takšen razvoj
doseči?
Da so razvojni posegi za
delovno organizacijo Potroš-
nik nujni, so vedeh že ob se-
stavljanju srednjeročnih in
dolgoročnih načrtov. Tako
bo potrebno izvesti vrsto
ukrepov in nalog na komer-
cialnem, finančno-kadrov-
skern, razvojno-tehnolo-
škem in poslovodnem po-
dročju. Da bi tudi v prihod-
nje uspeli zadovoljevati svo-
je kupce in njihove potrebe,
bodo v Potrošniku morali
nameniti še več pozornosti
uvajanju sodobnih tehnolo-
ških prijemov s prehodom
na samopostrežno in samoiz-
birno tehniko prodaje. Iz-
boljšati oziroma posodobiti
bodo morali opremo in uve-
sti v trgovine računalniško
podprto kontrolo nabav in
zalog blaga.
V Potrošniku ne pozablja-
jo na obstoječe maloprodaj-
ne enote, ki jih je potrebno
poživiti s posodobitvijo pro-
danih programov, nameniti
večjo skrb predstavitvi posa-
meznih proizvajalcev in obli-
kovanju lastne poslovne po-
dobe. Prav zaradi tega so se
odločili, da v komuniciranju
s tržiščem poskrbijo za stal-
no prisotnost v lokalnih me-
dijih javnega obveščanja.
Razvojni koraki
Potrošnika
v preteklih letih so v okvi-
ru Potrošnika odprh nekaj
vehkih blagovnic in to v No-
vi vasi v Celju, Vitanju, Ra-
dečah, Gorici v Titovem Ve-
lenju in Rušah. Zgradili so
tudi nov market z bifejem v
Debru pri Laškem. S temi
novimi poslovnimi enotami
so precej posodobili trgov-
sko poslovanje in še razširili
svojo prodajno mrežo, tako
da v posameznih prodajnih
enotah ponuj^o vse blagov-
ne skupine.
Z odpiranjem novih bla-
govnic in dobrim delom v
starih, pa morajo v Potrošni-
ku skrbeti tudi za vzgojo ka-
drov. Le strokovno dobro
usposobljeni trgovci znajo
pravilno ponuditi prodajno
blago in kupcu svetovati ob
nakupu. Zato morajo trgovci
obvladati tudi tehnično de-
monstracijsko znanje o posa-
meznih prodajnih proizvo-
dih, saj morajo kupcem po-
gosto pokazati, kako posa-
mezni izdelki delujejo. Prav
zaradi tega so se v Potrošni-
ku odločili, da se tesneje po-
vežejo s posameznimi proiz-
vajalci in njihove izdelke ku-
pcem celoviteje in podrob-
neje predstavijo.
In kako Je v
Potrošniku danes?
S poslovnimi rezultati so v
Potrošniku zadovoljni. Pri
izboru dobaviteljev težijo k
doseganju takšnih deležev iz
skupnega poslovanja s proiz-
vajalci in grosisti, ki zagotav-
ljajo optimalno ponudbo ter
zadovoljujejo potrebe kup-
cev in hkrati Potrošniku
omogočajo ekonomsko ren-
tabilnost poslovanja.
Zaradi boljše obdelave in
pretoka poslovnih informa-
cij so se že pred časom v
Potrošniku odločili za ter-
minalno podprto avtomat-
sko obdelavo podatkov.
Prav na téj avtomatski ob-
delavi podatkov namerava-
jo v nekaj letih zgraditi so-
dobno zasnovano poslo-
vanje.
Seveda je zaradi stanja na
nabavnem trgu, stabihzacije,
padanja kupne moči, neure-
jenih cenovnih razmerij in
zamrznjenih marž največ-
krat težko poslovati tako, da
bi izpolnili vse kriterije. Lani
so v Potrošniku le s skrajni-
mi napori useli zaustaviti pa-
danje razlik v ceni ter pove-
čati obračanje zalog trgov-
skega blaga, izboljšati eko-
nomičnost, produktivnost in
rentabilnost poslovanja.
Prav tako so tudi odpravili
izgube in bistveno izboljšali
akumulativnost poslovanja.
Uspelo jim je popraviti delež
osebnih dohodkov v dohod-
ku in porabiti manj denarja
za obresti. Kljub vsem priza-
devanjem pa vseeno niso
mogli delavcem izplačati
takšnih osebnih dohodkov,
ki bi jih uvrstili v poprečje
panoge.
Dobri poslovni rezultati so
še toliko bolj razveseljivi
prav zaradi tega, ker so jih v
Potrošniku dosegli v zao-
strenih pogojih gospodar-
jenja.
V Potrošnikovi prodajalni Soča so pred časom uredili tudi dodatne prodajne površine, na katerih so lahko
pregledneje uredili in kupcem ponudili blago.
j.^den od Potrošnikovih marketov je tudi market ob Ljubljanski, ki se odlikuje po pestri izbiri prodajnih izdelkov,
pa je ob tem niarketu "Na pigaiu« tudi bife.
18. STRAN - NOVI TEDNIK
3. APRIL 198(1
N
FRAN SALESKI-FINZGAR
Pod svobodnim soncem
Koje izginila nosilnica v dvorih krasne vile, je naročil
Melhior za vsakega Slovena posebnega sužnja. Prijela
sta konje za uzde - pri Radovanu je suženj pokleknil in
upognil hrbet, da je stopil starec nanj, ko je lezel na tla.
Na sužnja se Radovan še ozrl ni. Govoril je z Melhiorjem,
kije spremljal tujca do stanovanja. Vedel jih je po kras-
nem vrtu, od koder se je videlo na morje, v pristanišče
trgovskih ladij.
»Hvalite Boga, vsak svojega, Krista, Zevsa, Merkurja,
hvalite ga, da vaš gospod še živi.«
Radovanje govoril zelo glasno in se ozrl po služinčadi,
kije šla radovedna za ti^cema. Ko so slišali Radovanove
besede, so pritisnili vsi za njim in napeto poslušali.
»Hvalite ga, vam pravim! Mrtev bi bil danes vaš
gospod, brez glave in telesa, ker bi ga bili že volkovi
požrli.«
Med služabniki so vzkipeli glasovi in vzkliki začu-
denja.
»N^ govori dalje tvoja častit^ivost,« je prosil Melhior.
»Bi, ali žejen sem. Povem ti, da sva prebila muke za
tvojega gospodarja. Jaz še večje, ker sem star. Muke in
pot, to užeja.«
Melhior je samo zamahnil, dva sužnja sta razumela in
šla hitro po vino. Radovanje pomežiknil Iztoku in rekel:
»Zdaj veš, kaj se pravi hoditi z menoj.«
»Govoril bi, kakor sem hotel. Ali povest je dolga. Ne
morem. Ta bi mogel, pa ne zna, moj sinko ne zna po vaše!
Rečem vam še enkrat: Hvalite Krista, da vaš gospod živi.
Toliko je manjkalo« - pokazal je na nohtu - »pa bi bil ob
glavo.«
Prišli so do lepega poslopja. Melhior jima je odkazal
stan, lepo sobo, po tleh marmor, na njem težke preproge
iz Perzije.
Tudi sužnja sta že prihitela, vsa postrežljiva, z jedili in
pijačo.
Radovan je takoj segel po vrču.
»Povem ti, sinko, tako sem žejen, da bi od slabosti ne
mogel leči na te preproge, preden se ne okrepčam.«
Nastavil je in pil, da se mu je cedilo po bradi. Melhior
seje poslovil, ostala sta sama v novem domu.
»Pij, Iztoče, pij! To je vino, pri Svarogu! Le-to odvzame
trudnost in ti vlije moči v žile, ah, oh, pij, sinko, pij!«
Z obema rokama je držal vrč in ga zopet nastavil. Nato
se je zleknil na mehko preprogo.
»Mehka postelja, boljša od ovnove kože. Daždbog naj
oblagodari Epafrodita.«
Iztok ni vedel, kaj bi odgovarjal. Spoštovanje do
modrega starca seje večalo v njem. Zato, ker je prevrnil
Huna po tleh, ker sta malo hitreje pojezdila, pa tako
plačilo. Vse novo, vse bajno in prvljično. Segel je še sam
po vinu, ugriznil kos pečenke, okusil neznano sadje z
bogatega juga. Navečerjala sta se krajjevsko.
»Iztoče, sedaj pa na noge! Nisva prišla v Bizanc, da bi
ležala. Povedem te v mesto, da vidiš svet. «
Takoj je poskusil strune na citrah, previdno ubral
razglašene in se dvignil.
»Sed^j greva! Poj, kar ti rečem, poslušaj,,glej in molči!
Ali imaš nož s seboj?«
»Imam, očka!«
»V Bizancu se ponoči večkrat potrebuje!«
KoTñaj sta prestopila prag, že sta se pojavila sužnja in
se vdano ponudila, da ju spremita po mestu. »Samo
eder}!« veleva Radovan. Izročil mu je plunko in odšel
kakor mogočen gospod.
»Kako ti je ime?« se je obrnil Radovan na cesti do
sužnja.
»Numida, vaša častitljivost!«
»Dobro, Numida, da te vem klicati!«
Zavili so po ulici proti severu in v nekaj minutah so
bili na krasni carski poti, ki se je imenovala Osrednja
cesta. Ob levi in desni so se dvigale visoke palače do treh
nadstropij. Nad cesto seje svetilo prejasno nebo, posuto
z zlatim peskom. Po marmornem tlaku so se zibale nosil-
nice, pred njimi in za njimi dolge vrste pisanih služabni-
kov. Vonj iztočnih dišav je polnil zrak. Po sredi ceste so
poigravah lepi jezdeci na konjih, dvokolesnice, pozla-
čene in vložene s slonovo kostjo, so hitele med množico.
Vse mesto seje zlivalo na véliki Konstantinov trg. Tam
so se shajali pod mogočnimi arkadami, nosilnice so se
srečavale, zagrinjala odstirala, žarki pogledi so iskali
ljubic in ljubimcev. Senatorji so modrovali o politiki,
trgovci so kovali pogodbe, krog Konstantinovega stebra
pa so plapolale grške plamenice in širile čarovno luč in
omamen vonj po trgu.
»Le glej, sinko, le glej! Pa ne izgubi se mi!«
Rad bi bil sédel Iztok na kamnite stopnice in gledal to
bogastvo mesta, ki kuje iz krvi narodov zlate obročke na
roke mehkužnim ženskam, ki struje solzé barbarov v
bisere, da posipa z njimi lase in svilo in škrlat na uživanja
trudnih telesih.
Ali to ni bil prostor za Radovana. Šla sta od trga skozi
Solzno dolino, trg za sužnje, in od tod proti Zlatemu
rogu, kjer so izginile palače, luči ugasnile, preminil
omamni duh. Nizke koče, umazane ceste in nazadnjt
šotori, poležana trava. T^m se je razlegal krik, hripavi
glasovi so peh pesmi Tračanov, Obrov, Hunov, Antovin
Slovenov. Arabci in Medi, Perzi in Judje, črni sinovi
A/rike, vse je bilo nagneteno v tem mestnem окгф.
Med njimi so hodili potepuhi, bosjaki, tatovi, muzikantj(
in kupčevalci s svetlim nakitom, vlačuge, ki niso vedek
ne za svoj rod ne za roditelje, hlapci iz cirkusa, plesalke,
čuvarji medvedov, vedeževalci, vrači in mazači.
Med šotori so se dvigale lesene kolibe, ometane in
zamašene z blatom, taberne. Od znotraj so bile zakajene
od plamenic, črne in sbaste. Nizke, nerodno obtesane
klopi kot mize, ob njih so čepele množice, pile, če je Ш
denar, sicer pa čakale, da so utrgale vrč od ust sosedu.
Nekateri so kockali in marsikdo je zaigral y strasti sam
sebe v sužnost. Vinjeni so prepevali in zabavljali ter se
pretepali.
Tako družbo je poiskal Radovan. Ni mu bil všeč vsak
brlog. Odkar je imel svojega sužnja in postrežbo, je
postal izbirčen. Odkar so ga nazivali »vaša častitljivost*,
je že smel pogledati, kam sede.
Izbral je zato nekoliko večjo gostilno, kjer je pilo nek^
vojakov in ubožnih meščanov. Zagodel jim je med vrati.
Iztok je zapel in vesela družba jih je sprejela k mizi.
Vojaki so bili ogoreli graničarji (ripenses), ki so pred
kratim prišli na hitri jadrnici iz Afrike od Kartagine. BiH
so vsi barbarskega rodu. Goti, Tračani, celo Slovenje bH
med njimi. Govorili so mešanico raznih jezikov, zaìo jih
je celo Iztok razumel za silo.
»Pijta, Slovena, in pripovedi^ta, od kod prihajata? M
sta pomagala potolči Hilbudija? Ves Bizanc žaluje zi
njim. Pod njegovim praporom sem služil pol leta. Bilj^
vojak, kakor se spodobi!«
»Potolkli so ga res. Ali midva ne poznava meča, strune
so najino oro^e!«
april 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 19
20. STRAN - NOVI TEDNIK
j^apmug^
3. APÇiLlHl
NOVI TEDNIK - STRAM 21
22. STRAN - NOVI TEDNIK
3. APRIL 1986
. aPBIt 1886
NOW TEDNIK - STRAN 23
24. STRAN - NOVI TEDNIK
3. APRIL 1986
Jutri potujemo v Piran
v petek zjutraj ob 7. uri bodo s celj-
ske avtobusne postaje odpeljali trije
avtobusi na 14. izlet 100 kmečkih žensk
na morje, tokrat z zadnjo postojanko v
Piranu. Prijav smo dobili 2100, samo
sto srečnic pa bo potovalo z nami za
dva prijetna dneva, ki ju bomo preži-
veli pri Tomiju v Portorožu, v Piranu
(akvarij, pomorski muzej, Tartinijev
trg, hotel Punta), na ladjici do Izole, pri
ogledu luke v Kopru in zaključili v
Lipici z ogledom znane kobilarne. V
Celje se bomo vrnili v soboto okoli pol
šestih zvečer.
Glavno pokroviteljstvo je tudi letos
prevzela poslovna skupnost Hmezad-
Merx, dva avtobusa bosta Izletnikova,
eden pa Atomskih toplic. Značke pri-
pravlja Janko Melanšek iz Žalca, cvetje
bo podarilo Vrtnarstvo Medlog pri Ce-
lju, nadaljevali pa bomo tudi z lani
začeto akcijo umetnosti v kmečkih do-
movih. Vsaka udeleženka bo dobila sli-
ko Jureta Cekute iz Celja. Uokviril jih
bo POZD Leskovšek, razmnožil pa jih
je Ljubo Korber iz Žalca. Pri akciji so-
deluje še več drugih delovnih organi-
zacij. Za veselo razpoložet^e bodo po-
skrbeli harmonikarja Vili Šumer in
Heri Kuzma, ansambel Vita Muženiča
iz Ljubljane, oktet Studenček, Andrej
Meza oziroma humorist Celjski Poldek
in čarovnik Jani Jošovc iz Petrovč.
Letošnji izlet pripravljamo skupaj s
kolegi iz Primorskih novic.
T. VRABL
Izpopolnjena računalniška oprema v Domu МЛ
Tudi v Jugoslovanski ljudski amradi se še kako zavedajo pomena računalništva, vendar si
predvsem v marših gamizonih le težko privoščijo nakup računalniške opreme. Na pobudo
nekaterih celjskih delovnih organizacij so dva računalnika podariU celjskemu garnizonu v Niški
Elektronski industriji, vendar pa srce samo tudi ne more delovati in so prejšnji teden v domu
JNA slovesno izročili vojakom še tri TV monitoije. Podarih so jih Gorerye, Kovinotehna in sozd
Merx, prvi pa jih je preizkusil vojak Aleksander Kocič, ki je strokovnjak na področju računalni-
štva in bo poleg Sandija Braneševiča vodil tečaje. Za te je v domu JNA veliko zanimarya m
računajo, da se bo le-teh udeležilo tudi več kot polovica starešin in zaposlenih v garnizonu, seveda
pa tudi vseh ostalih zainteresiranih ne bo malo. Ob tej priložnosti so predali šahovski in
nogometni ekipi celjskega garnizona, ki se tudi uspešno vključuje v športno Celje, komplete
športnih pripomočkov.
EDI MASNEC
Slovo Kitajcev v Laškem
Po dvomesečnem bivanju na strokovnem izpopolnjevanju v laškem Boru so se minuli
teden na prijetnem družabnem večeru v hotelu Hum od svojih gostiteljev poslovili kitajski
delavci iz Hunjanga. V skupini so bili od direktorja bodoče kit^ske tovarne pohištva, preko
inženirjev, tehničnih strokovnjakov do vodij oddelkov, skupsy 18 ljudi, od tega dve ženski.
Na poslovilni večerji so si izmenjali spominska darila, slovo paje bilo prisrčno in dokaz, da
seje v dveh mesecih skovalo prijateljstvo, saj gosti iz daljne azijske dežele niso hodili lev
tovarno in bivali v hotelu, obiskali so tudi slovenske sodelavce na domovih in se spoznali z
življenjem naših delavskih pa tudi kmečkih družin.	j ^ (foto- Viktor Škorc)
Zanka na zanko
v prostorih Merxove de-
lovne organizacije Potrošnik
so delavke delovne skupno-
sti skupnih služb prejšnji te-
den pripravile zanimivo raz-
stavo ročnih del. Med množi-
co razstavljenih izdelkov so
prevladovali pleteni pulo-
verji, jopice, obleke in mod-
ni dodatki, veliko pa je bilo
tudi šivanih, vezanih in
kvačkanih izdelkov.
Razstavo ročnih del so v
Potrošniku letos pripravili
drugič, razstavljene izdelke
pa so popestrili tudi z leseni-
mi izdelki, starinami, otro-
škimi lutkami, tapiserijami
in zanimivimi, doma izdela-
nimi modnimi dodatki. Sicer
pa to ni edina razstava, ki jo
pripravljajo v Potrošniku.
Letos bodo delavke pripravi-
le še »dan kulinarike« na ka-
terem bodo prikazale svoje
kuharske spretnosti.
I. F.
FOTO: EDI MASNEC
Danes predajam besedo našemu tovarišu po-
slancu ...	(Novi tednik, 1. 4. 1970)
Slovesno v Modnem salonu
Modni salon je bil doslej doma in v svetu znan po konfekciji
zlasti za mlade, športnike in brigadirje, zdaj paje v svoj program
vključil tudi prodajo kozmetike. Ob predstavitvi novega pro-
grama Modnega salona sta govorila direktorja obeh delovnih
organizacij Marjan Gaberšek in Peter Kovač, igral je ansambel
Šok iz Ljubljane, pel Božidar Wolfand, predstavila pa sta se tudi
direktor in igralec novega jugoslovanskega filma MISS Gavro
Azimovič in Bata Živojinovič, ki sta zastopala ekipo, ki je v
novem filmu oblečena v izdelke M cluba Modnega salona. Naj-
boljših jugoslovanskih smučarjev ni bilo zaradi nesreče Jožeta
Kuralta, trener moške reprezentance Filip Gartner pa je v pogo-
voru z novinarjem Ivom Milovanovičem med drugim povedal,
da bo naš najboljši smučar vseh časov Bojan Križaj v prihodryi
sezoni tekmoval samo še v slalomu. Predsednik organizacij-
skega odbora Planice Niko Belopavlovič je izročil kryigi ob 50
letnici Planice obema direktorjema ter se jima zahvalil za dose-
danjo pomoč pri razvoju jugoslovanskega smučanja.
V modni reviji (na posnetku) je Modni salon s svojo zaščitno
znamko M club predstavil tudi nove modele za naslednje
mesece, kjer je velik aplavz požel prikaz tistega", kar je pripravil
znani slikar Jože Horvat-Jaki iz Nazarij, na kvalitetno tkanino so
vzorce natisnili v Kamniku, oblačila pa so sešili v Modnem
salonu.
TONE VRABL, Foto: EDI MASNEC
Dekleta z
Gomilskega
prepevala v
Sarajevu
Takšne pozornosti in takš-
nega sprejema kot so ga do-
živele članice Dekliškega
pevskega zbora KD Gomil-
sko v Sarajevu pred tem go;
štovanjem prav gotovo ni
nihče pričakoval. Pevke so
bile minuli konec tedna na-
mreč gostje Zbora glasbene
mladine Novi grad Sarajevo.
Takoj po prihodu v naše
olimpijsko mesto so jih po-
vabili v studio tamkajšnje te-
levizije, kjer so v živo zapele
nekaj pesmi. Drugi dan obi-
ska so obiskale Bjelašnico.
kjer so v Mladinskem dornu
Združenih narodov pripravi-
le demonstracijsko vajo, s
katere so se neposredrio
vključevali v program Radia
Sarajevo. Glasbene strokov
njake je presenetila kultura
petja, izdelane fraze in dina-
mika, saj niso pričakovali,
je mogoče v tako majhn^
kraju kot je Gomilsko doseci
takšno raven zborovskega
petja, kot so ga pevke pred-
stavile na celovečernem
koncertu v domu JLA.
Članice zbora pa je navdu-
šil neposreden stik z vrstni;
carni tamkajšnjega zbora, sal
so bile njihove gostje na do-
movih. Da je bilo to srečanj^
nepozabno tako za ene k"
druge priča tudi skoraj dv^
urno prepevanje na trgu sr^
di Sarajeva. Na fotografiji
demonstracijske vaje na BF
lašnici.
(D. C. in F. P'