Zlet vabi V soboto se je v Sisku sestal stalni sekretariat zleta bratstva in enotnosti, kjer so predstavniki posameznih zletnih območij poročali o dosedanjih pripravah na jubilejno 12. srečale, ki bo 8. in. 9. junija v Novem mestm Kot meni Danilo Končič, sekretar zletnega odbora-IJostitelja, te vsa zletna področja izredno dobro in temeljito pripravljajo na veliko slavje v Novem mestu* V, Sisku so se dokončno dogovorili glede vseh' podrobnosti, ki zanimajo tako organizatorje zletne-p praznika kot vse nastopajoče. Lahko trdimo, pravi tovariš Kovačič, da uspešno potekajo zadnje priprave, da bo zlet dostojna počastitev 304etllega jubileja. V ponedeljek se je v Novem mestu ponovno sešla tudi strokovna komisija; predstavniki posameznih zletnih območij so usklajevali še zadnje podrobnosti za glavni zletni nastop, ki bo v nedeljo popoldne tokratnega srečanja. Stiskan je že propagandni zletni plakat, graver A. Kečkeš pa izdeluje zletno značko. Sinoči je zasedal tudi zletni odbor v Novem mestu, ki ga čaka Prihodnje dni vedno več dela. Tomšičeve nagrade Med nagrajenci tudi Jože Splichal, sodelavec Dolenjskega lista V ponedeljek zvečer je ob obletnici smrti narodnega heroja Toneta Tomšiča, organizatorja Partijskega in partizanskega tiska, Društvo novinarjev Slovenije podelilo letošnje Tomšičeve nagrade ter diplome za 25-letno delo v novinarstvu. Nagrado za žhrtyenMko delo je prejel Jelo Gašperšič (Radio Ljubljana,) Tomšičevi nagradi sta prejela Jak Koprivc (nekdanji odgovorni urednik Dela, zdaj republiški sekretar za informacije) in Alenka Miiič (Delo). Nagrade iz Tomšičevega sklada sp dobili: Qr*go Jančar (Večer), Jovan IJevič (Borba), Jovita Podgornik (RTV Ljubljana), Srečko Pratne-mer (Radio Ljubljana), Alenka Puhar (Delo) in Jože Splichal (Dolenjski list). obrazložitvi za nagrado na-**nu sodelavcu je rečeno: „Jože Puchal prejema nagrado za uetno umovo, vsebinsko urejanje tn vr«to člankov ter repor-i„ V J^°fl Dolenjskega lista, ki ] ^^la izhajati decembra lani "ki pomeni dopolnilo sicer F^vrem informativnega Do-njskega lista. V prilogi sc domiselno dopolnjujeta sodobna !wiri i* ^“ka in vsebina, ki jo ouuki^eta svežina in dober novinki pr|em. Ob nedavnem obisku tovariša Tita na Lisci nad Sevnico. (Foto: Joco Žnidaršič) Magistrala je dolg Slovenije Do konca 1976.leta bo moderniziranih še preostalih 27 km partizanske ma-• gistrale. Tako so sporočili na novinarski konferenci v sredo, 15. maja Od Soteske pri Dolenjskih Toplicah, skozi Stare žage, Črmošnjice, Semič, Lokve do Črnomlja in Adlešičev poteka cesta, ki jo skoraj vsak borec našega osvobodilnega b°ja do- bro pozna in si je zasluženo pridobila ime „partizanska magi-strala“. Misel o modernizaciji partizanske magistrale je bila prisotna ves povojni čas, toda akcija zauresničitev je stekla trdno šele sedaj. Poseben odbor, ki ga vodijo Franc Leskošek -Luka kot predsednik odbora, predsednik skupščine SRS Vladimir Logar kot podpredsednik in belokranjski prvoborec Franc Košir kot tajnik, je pričel skupaj s črnomaljsko in novomeško občinsko skupščino delati. Potrebno bo asfaltirati okoli DOHAJAJO TOVARNO Danes bo na Mirni v Kolinski, tovarni za predelavo krompirja, 4. zbor prestavnikov tovarne s pridelovalci krompirja. 27 kilometrov ceste, za to pa bo nujno, da se v prizadevanja za uresničitev modernizacije ceste vključijo vsi, od bančnikov in republiške cestne skupnosti do delavcev v TOZD in OZD. Modernizacija ceste je pogoj za hitrejši gospodarski napredek in razvoj turizma v Beli krajini, obenem pa je ureditev partizanske magistrale moralna obveza vse sloyenske skupnosti in dolg krajem, ki so toliko žrtvovali v naših najtežjih dneh. Na ta košček naše domovine je skupnost že preveč dolgo pozabljala in zadnji čas je, da zgodovinski dolini omogočimo življenje. Na tiskovni konferenci v sredo, 15. maja, je odbor za modernizacijo magistrale sporočil, da bo cesta zgrajena po vsej verjetnosti do konca leta 1976. BRANKO PODOBNIK Čopovo diplomo, najvišje knjižničarsko priznanje v Sloveniji, je izročil predsednik slovenskega bibliotekarskega društva dr. Branko Berčič v soboto, 18. maja, v Srenji vasi pri Črmošnji-cah Bogomilu Gerlancu (v ozadju), ki je pred 30 leti v temu kraju postavil temelje za razvoj ljudskega knjižničarstva v naši republiki. Več pri- hodnjič. (Foto: I. Zoran) 7.^n^eUck je prispela v Novo mesto na krajši prijateljski obisk *h sv" ^kgaeija lz ZRN. Na sliki z leve: predsednik izvršne-novomeS^e občine Avgust Avbar, župan mesta Ditzingen direktor Novoteksa Avgust Fajfar. (Foto: M. Gošnik) Dosedanji stiki novomeške mladine in taborniške organizacije iz Novega mesta z mladimi prebivalci mesta Ditzingen v bližini Stuttgarta so sc pretekle dni dvignili na višjo raven: Novo mesto je obiskala 7-član-ska uradna delegacija tega nemškega mesta. Od nedelje do torka zvečer so si gostje, ki jih je vodil ditzingen-ški župan g. Hans Scholder, ogledali Otofcec, Pleterje, Kostanjevico, No-voteks, šolo na Grmu, tovarno zdravil Krka, Dolenjsko galerijo, Dolenjski muzej, študijsko knjižnico in Šmarješke Toplice. Obiskali so tudi obnovljen planinski dom nad Gospodično, povsod pa so se zanimali za našo družbeno ureditev, gospodarske in kulturne dosežke ter izmenjali vrsto vprašanj s svojimi gostitelji. Tovariši Jakob Be- SLOVENSKI • ZOBOZDRAVSTVENI DELAVCI NA OTOČCU V soboto, 1. junija ob 8.30, bo v gami hotelu na Otočcu ustanovljena dolenjska podružnica Društva zobozdravstvenih delavcev -Slovenije, ki prireja ob tej priložnosti tudi republiški strokovni seminar za svoje člane. Ob ustanovitvi podružnice bo govoril zobozdravnik novomeške šolske poliklinike dr. T. Uhan, med-‘tem ko bodo strokovni del vodili predsednik društva dr. Z. Arnež, J. Dobrin profesor dr. Sedej, asistent dr. B. Zerovec, docent dr. M. Peru-šek in dr. B. Kravanja. Na srečanje je nova podružnica povabila vse slovenske zobozdravniške asistentke, zobotehnike, dentiste in zobozdravnike. Dolenjska podružnica bo orga-nizacijsko povezovala vse zobozdravstvene delavce iz občin Črnomelj, Krško, Metlika, Trebnje in Novo mesto. rič, Avgust Avbar, Uroš Dular in drugi so gostom predstavili preteklost in uspehe naših krajev. Na račun bodočega sodelovanja in stikov med Novim mestom in Ditzingenom je bilo izrečenih mnogo toplih besed, zastavljenih pa tudi več praktičnih načrtov. Oktobra bodo obiskali Novo mesto krvodajalci iz Ditzinge-na, avgust;* pa bo tam blizu taborilo 28 novomeških in Straških tabornikov. TITU Tito, mi mladi , te imamo radi. Zato kličemo ti vsi: „Tito, ljubimo te mi!“ Tudi ko bo mladost minila te ne bomo pozabili. Takrat klicali bomo mi: „Tito, nepozaben si ti!“ Metka Hrastar OŠ Bršlin V začetku tedna so naši kraji prišli pod vpliv toplejšega zraka. V drugi polovici tedna se bo vreme predvidoma poslabšalo. Besede so preskromn KULTURNA KOSTANJEVICA ZAČENJA NOVO SEZONO Z razstavo del akademskega slikarja Marijana Pliberška iz Ljubljane, ki jo bodo odprli v soboto, 25. maja ob 18. uri v Lamutovem likovnem salonu, se bodo po uvodni besedi Andreja Pavlovca, ravnatelja Škofjeloškega muzeja, v Kostanjevici začele prireditve letošnjega XIX. Dolenjskega kulturnega festivala. V Domu kulture bo nato umetniški večer prvakinje ljubljanske Opere in dolenjske rojakinje Vilme Bukovec (na sporedu bodo scenski prizori iz oper: Madame Butterfly, La boheme in Gorenjski slavček), ki jo bodo ob tej priložnosti razglasili za častno članico,. V pomladnih majskih dnevih so mladi po vsej domovini nosili štafetno palico s pozdravi tovarišu Titu za njegov 82. rojstni dan. Z ra- ■ dostjo, veseljem v srcu so jo v mladostnem teku nosili skozi vasi in ursstr, sole in tovarne, da bi : tako oplemenitili s poze .^:-i, čestitkami in željami vseh delovnih ljudi naše domovine. Ob teh slovesnostih so bile naše misli skupne, vse naše besede so govorile isto. Besede so preskromne, da bi se lahko le z njimi zahvalili velikemu revolucionarju, človeku, državniku in prijatelju Titu. Zato smo obljubili, da bodo skromnost naših besed oplemenitila dejanja, ki bodo pomenila uresničevanje idealov, ki jim je tovariš Tito posvetil svoje plodno, nam v srečo še danes ustvarjalno delo. Izreči vso zahvalo in priznanje Titu pomeni obenem priznanje in zahvalo Titovim partizanom, vsem sinovom in možem, ki so se junaško borili in mnogi žrtvovali življem’e za svobodo. Radi imamo Tita, ljubimo mir. Neuvrščenost je postala simbol miru. Tito je bil njen pobudnik in ustvarjalec. Zvesti smo Titu, niti pedi svojega ozemlja ne damo. Tito je odločno povedal, da con ni več; tam, kjer si italijanski iredentisti lastijo ozemlje, je Socialistična federativna republika Jugoslavija. Tam živi narod, ki je že stoletja hrepenel po svobodi. Spoštujemo Tita, ustvarjamo nove družbene odnose. Nova ustava je z delegatskim sistemom in samoupravljanjem zagotovila delovnemu človeku možnost, da si bo sam utrl pot, odmetal vse, kar ga ovira, da bo sam užival in delil, kar je naredil. Revolucija teče dalje. Tito je bil vseskozi njen borec, bodisi kot delavec, partijski sekretar, vrhovni poveljnik ali državnik. Zato smo prepričani v uspeh te revolucije. Ideje Tita jo bodo vedno vodile. Za hip zastane naš korak. Mislimo na Tita, želimo vse dobro njemu, miru in domovini. Želimo mu veliko zdravja, sreče, osebnega zadovoljstva in da bi nas še dolgo vodil! Tito je za vse nas, še posebno za mlade - TITO. LOJZE RATAJC 24. in 25. maja bo delovna skupnost LABODA, tovarne perila iz Novega mesta, praznovala 50-letnico obstoja. Ker so ženske tiste, ki so največ prispevale k razvoju podjetja, saj jih je kar 90 odst. vseh zaposlenili v kolektivu, bo proslava pod pokroviteljstvom Organizacije za družbeno aktivnost žensk s tovarišico Lidijo Sentjurc na čelu. Več o razvojni poti Laboda preberite na strani 4 in 5. Na sliki: Transport srajc do zlagalnih mest. (Foto: M. Vesel) LABOD vabi občane na ogled tovarne ui razstave o izdelovanju srajc v petek od 14.0o i&.ure! tedenski mozaik tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Tudi zvezni krog volitev opravljen St. 21 (1296) - 23. mata 1974 tedenski zunanjepolitični pregled zirano. Italija močno omejuje uvoz mesa, da bi zaščitila svoje živinorejce. Nemci si zagotavljajo nekaj izvoza s posebnim dogovorom v EGS, da mora vsak uvoznik kupiti vsaj toliko mesa pri članicah, kot ga uvozi iz tretjih držav. Hkrati omejujejo pitanje tako, da baje koljejo več telet. V Avstriji zveču-jejo porabo govedine z nižjo ceno mesa, za kar so namenili tudi precej državnega denarja. Pri nas pa še vedno ostajamo le pri ugotovitvah, da se poraba mesa zmanjšuje. JOŽE PETEK Tako pičla zmaga - to je bil prvi vtis po francoskih volitvah. Novi predsednik pete francoske republike je dobil samo 50,8 % oddanih glasov, njegov nasprotnik pa 492 %. Valery Giscard d’Estaing ne bo triumfiral, njegova zmaga je neprepričljiva. Mnogi se že zdaj sprašujejo, kako pa bo na prihodnjih volitvah - čez sedem let? Tako skromno je zmagal na predsedniških volitvah le še Kennedy. To je bilo leta 1960, ko je dobil samo 0,2 % več glasov kot njegov nasprotnik, Nixon. Pravijo, da si je Ken-nedy zagotovil zmago zaradi svoje večje privlačnosti in pa spretnejših nastopih na ameriški televiziji. Kaj vse odloča v političnem življenju - tudi zunanjost človeka, njegova mladost. Kdo je dobil, kdo je izgubil? Če zamižimo in brišemo iz spomina vse ljudi, potem je zabeležil minus degolizem. Mit, ki ga je ustvaril de Gaulle in ga je njegova okolica tako negovala. De Gaulle je umrl konec 1970. leta, zdaj tone tudi degolizem. Očito je, da hočejo Francozi nekaj novega. Ta človek me bo še izdal, je izjavil ob neki priliki de Gaulle o d'Estaingu. Ali je stari general pretiraval? Če se lahko zanesemo na poročila, je novi francoski predsednik nekoliko bližji Ameriki, kot je bil prejšnji, Pompidou. De Gaulle je bil Francoz od nog do glave. Šele na drugem mestu je bil Evropejec, za kakšno ožje sodelovanje z Ameriko se sploh ni navduševal. Novi francoski predsednik je bil prej finančni minister. Ali to morda pomeni, da bo dal prednost notranjim, ne pa zunanjim vprašanjem? Francozi niso še nikoli tako dobro živeli kot za časa Pompidouja, vendar pa je lani inflacija zagrabila tudi Francijo. Inflacija je sploh postala svetovni problem - to bo še zelo dolgo. Organizatorji na skušnji — Neverjetno, žena, kako inflacija spodnaša vlade po svetu! — Za našo si lahko brez skrbi, njej nobena inflacija ne more do živega! (Iz zadnjega PAVLIHE) Prejšnji teden se je končal še zadnji krog volitev in konstituiranja, naših skupščinskih teles, oblikovanih po delegatskih načelih -tokrat še na zvezni ravni. Sedaj je naš delegatski skupščinski sistem resnično pripravljen, da zaživi, da začne uresničevati v praksi tista nova temeljna ustavna določila, ki smo se zanje odločili ter jih sprejeli. Novoizvoljena zvezna skupščina se je sestala prejšnji teden — na tridnevnem zasedanju v sredo, četrtek in petek — ter seje konstituirala, se pravi, izvolila je predsednike in druge funkcionarje skupščinskih teles ter izvolila tudi nov zvezni izvršni svet. Osrednje skupščinsko dejanje, če lahko tako rečemo, je bila kajpak ponovna izvolitev Josipa Broza Tita za predsednika republike — tokrat že sedmič zapored in tokrat (skladno s sprejetimi ustavnimi določili) brez časovne omejitve mandata. Za predlog, naj se tovariša Tita ponovno izvoli za predsednika republike, je enodušno glasovalo vseh 300 delegatov obeh zborov nove zvezne skupščine, pri čemer so (ko so glasovali za izvolitev brez časovne omejitve mandata) še enkrat potrdili že neštetokrat izraženo voljo vseh naših delovnih ljudi in občanov, ki so to terjali na mnogih zborovanjih in zasedanjih. Po izvolitvi je predsednik Tito na kratko spregovoril v zvezni skupščini - njegov govor so vsi navzoči pozdravili z navdušenim ploskanjem. Z današnjim dnem se v glavnem zaključuje obdobje, ki bo posebej zabeleženo v zgodovinskem razvoju naše države, je poudaril Tito, ki bo zabeleženo v razvoju naše socialistične samoupravne skupnosti. Z novo ustavo delavski razred pri nas prvič v zgodovini dobiva tisto mesto, ki mu pripada. V nadaljevanju svojega govora se je predsednik Tito dotaknil tudi poglavitnih vprašanj naše notranje in zunanje politike. Naša prva naloga je, je dejal, da čuvamo bratstvo in enotnost narodov in narodnosti Jugoslavije, da jo še naprej utrjujemo na vseh ravneh. Morali bomo paziti, da se nam spet ne pojavijo razne nacionalistične težnje v katerikoli republiki ali pokrajini. In kar zadeva našo zunanjo politiko - je še dejal Tito - v njej se ne bo nič spremenilo: posebej po-udaijamo, da bomo v zunanji politiki delovali v okviru neuvrščenih držav, saj so sprejeta načela o tem sprejeta o velike večine narodov, in držav vsega sveta. Na tokratnem zasedanju zvezne skupščine so za njenega novega predsednika izvolili Kira Gligorova, razen tega pa so izvolili še pet podpredsednikov zvezne skupščine. Za predsednika zveznega zbora je bil izvoljen Danilo Kekič, za predsednika zbora republik in pokrajin pa Zoran Polič. V zvezni skupščini so (po izvolitvi predsednika Tita za predsednika republike) razglasili tudi sestavo predsedstva SFRJ po novih volitvah (ki so bile opravljene po republikah). Iz Slovenije je član predsedstva SFRJ Edvard Kardelj, kot smo poročali že zadnjič. Novo predsedstvo SFRJ se je takoj po razglasitvi izvolitve že takoj sestalo na svoji prvi seji ter se konstituiralo. Poleg predsednika Tita, ki vodi predsedstvo, so za podpredsednika predsedstva SFRJ za prihodnje enoletno mandatno obdobje izbrali Petra Stamboliča, člana predsedstva iz SR Srbije (kar je v skladu z vrstnim redom, ki ga do loča že dosedanji poslovnik predsedstva). Slednjič pa sta oba zbora zvezne skup ščine na tokratnem zasedanju izvolila še vod stvo novega zveznega izvršnega sveta - po predlagani kandidaturi, ki jo je dalo predsedstvo SFRJ. Za predsednika ZIS je bil ponovno izvoljen Džemal Bijedič, razen tega pa so bili izvoljeni še štirje podpredsedniki ZIS ter člani ZIS in pa določeni zvezni sekretarji za posamezna področja. Konec prejšnjega tedna (v petek) se je na prvi delovni seji že sestal republiški izvršni svet v novi sestavi. Tokrat so ustanovili še nekatere nove organe izvršnega sveta, ki bodo omogočili ustreznejšo delovno organizacijo, razpravljali pa so še o drugih vprašanjih - predvsem o podpisovanju samoupravnih sporazumov v naši republiki, torej sporazumov, ki se nanašajo na področje splošne in skupne porabe. Izvršni svet je po najnovejših podatkih ugotovil, da je bilo konec aprila podpisovanje samoupravnih sporazumov uspešno zaključeno v štirinajstih slovenskih občinah, v nekaterih dogovarjanje še poteka - pri čemer pa se kažejo tudi še nekatera odprta vprašanja. Izvršni svet je sklenil, da bo treba odprta vprašanja ponovno obravnavati v njegovih pristojnih organih, vendar da je treba pri tistih občinah, ki sporazuma še niso podpisale, doseči vsaj pogojni vpis. V izvršnem svetu so poudarili, da ni razloga za spremembo prispevnih stopenj - ob polletju pa naj bi se začel postopek usklajevanja. Sprejet je bil tudi odlok o premijah za kravje mleko - ki znašajo po 15 par za liter mleka v predelavi (velja od 1. aprila do 31. decembra letos), razen tega pa še 15 par za liter mleka lastne proizvodnje določene kakovosti. Te premije veljajo za OZD, ki predelujejo kravje mleko same ali v kooperaciji z individualnimi proizvajalci, ter ga prodirajo. Več izvažati ali pojesti več mesa doma Veliko se govori o zagati živinorejcev, ki ne morejo prodati dopi-tanih goved ali vsaj ne po enaki ceni kot lani, premalo pa je resnih predlogov, kako rešiti živinorejo pred krizo ali polomom. Sicer se slišijo zahteve, da je treba izvažati več mesa, ni pa stvarnih predlogov, kam in kako. Gole zahteve, da je treba poskrbeti za izvoz mesa in živine, zvenijo zelo votlo,, saj se ne ve, kdo bi bil dolžan to storiti in s kakšnimi sredstvi. Vprašljivo je predvsem, s kakšnimi sredstvi, kajti lanski dobiček pri izvozu mesa je pred meseci usahnil. Izvoznikom bi bilo treba kriti izgubo. Ko se je pri izvozu dobro zaslužilo ni nihče mislil na to. Govorili so o deset in dvajsetletnih neomejenih možnostih izvoza mesa. Živinorejcem so ponujali velike načrte. Ne bi bilo pošteno, naprtiti vso krivdo za sedanje težave v živinoreji le nekaterim. Menda so se zmotili celo načrtovalci v državah evropske gospodarske skupnosti - EGS. Tudi v Zahodni Nemčiji živinorejci zdaj teže prodajo pitano živino kot lani. In v drugih državah EGS. Ščitijo pa jih z omejevanjem TELEGRAMI COLOMBO — Vse bolj je očito, da nameravajo Američani zgraditi na otoku Diego Garcia novo pomorsko oporišče. Proti temu so posebno v Indiji. V tem primeru bi se morda poj a vda v vodah Indijskega oceana tudi sovjetska flota. DUNAJ - Avstrijski šiling velja od petka 3 odstotke več. Na mednarodnih borzah so mirno zabeležili revalvacijo šilinga, saj gre za valuto, ki kroži večinoma v Evropi uvoza iz tretjih držav, med katerimi je tudi naša. Naši izvozniki mesa in živine ter načrtovalci živinoreje so se torej tudi lahko zmotili. Ne bi se pa smeli tako motiti še naprej, ampak bi morali sedanje razmere ocenjevati bolj resno. Po lanskih ocenah naj bi države EGS uvozile letno okoli 500.000 ton govejega mesa. Letos pa uvoz močno zavirajo. Ne le od nas, tudi iz vzhodnoevropskih in drugih držav, od katerih so lani veliko kupile. Iz Argentine so letošnji uvoz mesa zmanjšale za dve tretjini. Tako meso išče nove kupce v drugih državah. Kdo pa bo letos uvozil toliko več kot lani? V mnogih državah sami redijo več živine. Izvažali bodo torej le tisti, ki bodo ponujali po najnižji ceni. Ali je torej prav, da se tolažimo le z iskanjem novih kupcev in vztrajamo pri starih razvojnih programih?- Vztrajanje je sicer le formalno, kajti živinorejci že računajo in delajo po svoje. Tako pa se ruši organizacija živinoreje. Stvarnost ubira drugo pot kot načrti. Od tu pa ni daleč do takih posledic, kot smo jih že doživeli, npr. leta 1968. Drugod se lotevajo takih težav bolj načrtno in organi- Več optimizma, tako bi lahko razumeli zadnje vesti z Bližnjega vzhoda. Vse kaže, da se je ameriški pogajalec Kissin-ger v načelu sporazumel o ločitvi sil na Golanski planoti. Če je to res, potem je bila njegova tri tedne trajajoča misija le uspešna. Po vesteh, ki smo jih dobili v torek, bodo Sirci dobfli vse ozemlje, ki so ga izgubili v oktobrski vojni lani, pa še del ozemlja, ki so ga zasedli Izraelci junija 1967. Konkretno, mesto Kuneitro, ki je na Golanski planoti. Izraelske enote pa bodo obdržale nekaj vrhov zahodno od Kuneitre. Nekaj višin bodo kontrolirali tudi oddelki Združenih narodov. Tako smo v vprašanju Bližnjega vzhoda zabeležili dva pomembna napredka. Najprej na področju Sueškega prekopa in zdaj na Golanski planoti, se pravi na sami fronti. Kajti na tej planoti divjajo zdaj že 70 dni hudi topniški dvoboji, v boje pa so posegla tudi letala. Najhujši boji so na pobočjih gore Her-mon. Izraelci in Sirci so v zadnjem času zgradili dve vojaški cesti do naivišjih planot, in sicer kar prek libanonskega ozemlja! V BONNU-NORMALNO V Zahodni Nemčgi so rešili v dveh dneh dva problema, dobili so novega predsednika in dan zatem še novega kanclerja. Scena je bila dobro pripravljena pa tudi zrežirani. Novi predsednik ZR Nemčije je postal 55-letni VValter Scheel, dosedaj zunanji minister. Novi kancler pa je od prejšnjega tedna Helmut Schmidt, dosedanji finančni minister. Zanimivo je, da je bil novi francoski predsednik d’Estaing tudi finančni minister. Mnogi opozarjajo v tej zvezi na sorodnost gledišč med d’Estaingom in Schmidtom. To bo zahodni Evropi le v prid. Os Pariz-Bonn je še vedno glavna hrbtenica zahodne Evrope. Temelje te Evrope sta postavila že de Gaulle in Adenauer. In tako je Evropa v nekaj dneh rešila dva problema, dve krizni situaciji. Ondan smo v tujih listih zasledili vest, aa je na svetu kar 36 kriznih žarišč — 36, prav zares! Ne bomo jfli ha-* števali, opozoriti smo hoteli samo na to, kako dinamična je situacija v svetu. V to število je vključen tudi 'položaj na Bližnjem vzhodu. V torek zjutraj še vedno ni bilo jasno, kdo je pravzaprav zmagal v Avstraliji, na parlamentarnih volitvah. Ali v Avstraliji tako počasi preštevajo glasove? Verjetno pa je dosedanji premier VVhitlam gotov zmage, saj je že sporočil, da si bo ogledal svetovno prvenstvo v nogometu, v Frankfurtu. To se bo začelo 13. junija. Francija ima novega predsednika republike, nima pa še svo- . jega ministrskega predsednika. Kdo bo to? O tem ugibajo v Parizu. Ali bo d' Estaing ponudil to mesto Chaban-Delmasu, znanemu degolistu? To bi pomenilo, da računa novi francoski predsednik na aktivno sodelovanje starih degolistov. BOJI SO PRENEHALI Portugalske čete so se umaknile v vojašnice, opustile so vse vojaške operacije proti gverilcem v Angoli. Ali pomeni to, da * ponuja Lizbona roko pomiritve gverilcem? V bistvu gre za to: ali bodo portugalske kolonije postale popolnoma samostojne države, ali pa bodo ostale v okviru Portugalske. Seveda z večjo stopnjo notranje samostojnosti Tako rešitev je predlagal svojča za francosko Afriko tudi de Gaulle. Šele pozneje leta 1960 - je pristal na popolno odcepitev francoskih kolonij. Kakšni paradoksi vladajo danes v svetu! Portugalska je ena najbolj nerazvitih evropskih dežel. Taista Portugalska ima največji kolonialni imperij na svetu. Angleži so izgubili vse, Francozi so se umaknili iz Afrike - Portugalci so ostali. O, tudi Španija ima še nekaj večjih in maniših ozemelj — med drugim tudi del Sahare. To ozemlje bi rad priključil svojemu telesu Maroko. Kako dolgo se bodo še držali Portugalci v Afriki? Eno leto ali več? FAKIZ - Novi francoski predsednik Valery Giscard d’Estaing po zmagi na francoskih volitvah. Njegov obraz žari od veselja, njegova zmaga pa ni bila tako prepričljiva - dobil ni niti čistih 51 %! Francoski predsednik ima po ustavi sedemletni mandat - do leta 1981. Kaj se bo vse zgodilo do takrat! TELEGRAMI BELFAST — Skoraj ne mine dan brez mrtvih in ranjenih na Severnem Irskem. To je tisti del irskega ozemlja, ki je v okviru Angljje, ostali del irskega otoka je samostojen. Britanski minister za Severno Irsko je proglasil izredno stanje. Včeraj je britanski parlament izključno razpravljal o položaju v tej pokrajini. ■ ^ . I GRADBENA LABOD je dobil za sodelovanje v letu kvalitete od Zvezne gospodarske zbornice dve priznanji: bronasto plaketo za prizadevanje in srebrno za izdelan program. Skupini 14 strokovnjakov so za uspeh čestitali predstavniki samoupravnih organov in generalni direktor Zdravko Petan. (Foto: M. Vesel) Pouk se končuje in po novomeških ulicah se bodo začeli vrstiti sprevodi mladih maturantov. Prvi so se pokazali na ulicah maturanti gradbene tehnične šole, ki so po stari navadi zapeli na vodnjaku. To je prva generacija, kije končala šolanje na novomeški gradbeni,šoli. (Foto: Mikulan) Odločnost v enih in drugih očeh, le orožje je v mlajših rokah, pripravljenost braniti pridobitve pa nič manjša kot med vojno! Prizor je s proslave 30 letnice napada Cankaijevcev na Trebnje minulo soboto. V ozadju: borci Cankarjeve brigade. (Foto: Železnik) Kljub temu da imajo v osnovni šoli 29. oktober v Šmaijeti slabo opremljeno temnico, je tamkajšnji foto^ krožek delaven, svoje izdelke pa fotoama-teiji razstavljajo v avli šole. Na sliki: razstavo, ki prikazuje življenje na šoli, so si ogledali vsi učenci. (Foto: J. Pezelj) Teden gozdov Tudi letos se bo pri nas začela akcija „Teden gozdov**, kije ponekod v svetu že prešla v tradicijo in v kateri sodelujejo vsi občani. Od 25. do 31. maja naj bi še posebej pazili na gozdove, obenem pa v tem času v to akcijo varstva in zaščito gozdov vključiti kar največ prebivalcev. Le tako gozdovi ne bodo postali pdlagališča za smeti, temveč koristen del našega širšega življenjskega prostora. Akcija „Teden gozdov", ki se je začela na pobudo slovenskih U)ženirjev in tehnikov gozdarstva m lesarstva, ki jo pri nas pod pokroviteljstvom republiške konference SZDL organiziramo že drugič, je tako eden od prvih poskusov, da tudi v naših gozdovih naredimo enkrat za vselej red. Zato bi morah nujno poskrbeti za primemo in redno vzgojo gozdnih obiskovalcev in otrok, ki bodo gozd bolj spoštovali, kot so ga do sedaj. Sejmišča NOVO MESTO - Na ponedeljkov sejem so prašičerejci pripeljali 585 do 3 mesece starih in 59 starejših prašičev. Za prve so zahtevali od 360,00 do 540,00 dinarjev, za starejše pa od 550,00 do 700,00 dinarjev. Tokrat so prodali samo 291 prašičev. BREŽICE - Na sobotnem sejmu so lastniki ponujali 619 do 3 mesece starih prašičev in 27 starejših. Mlajših so prodali 423, kilogram žive te-|e veljal do 28,00 dinarjev. Starejših so prodali 15, za kilogram žive teže pa so dobili 17,00 dinarjev. Na koncu tako in tako plača kupec V sevniškem Stillesu so se znašli v nenavadnem položaju: izdelujejo stilno pohištvo pod imenom Tesi, ki ga trg ves čas, odkar so ga leta 1972 pričeli izdelovati, dobro sprejema. V trgovinah pohaja sproti. Kljub temu pa sevniški tovarni prinaša izgubo! Vsi dvigujejo cene, Stilles pa tega ne more, ker gre za izdelek iz leta 1972! S težavo dobivajo na trgu potrebni hrastov les, saj gre najboljši les v izvoz. Z velikimi napori se jim kdaj posreči, da lahko kupijo meter po 4.000 do 4.200 dinarjev, ponavadi morajo seči po hrastovini iz Srbije po 6.000 dinarjev za kubik. tega stilnega pohištva zaradi administrativno določenih cen!? Je rešitev v tem, da dajo na trg spremenjen program, ki bi potem lahko dobil novo ceno? V Sevnici menijo, da tako ne bi smeli gospodariti, kajti vsaka sprememba tudi stane, vse to pa navsezadnje plača potrošnik. A. Z. Jugoslaviji zmanjšala za petKrat, na vsega tisoč ton 'na leto! Kakšne so šele posledice tega v sadjarstvu, če je strokovno dokazano, da je korist od opraševanja najmanj desetkrat tolikšna, kot znaša vrednost voska in medu. M. L. Leto stanovanj Z gradbišč v novomeški občini prihajajo vesele vesti: do konca leta 1974 bo vseljivih novih 450 stanovanj, zgrajenih z družbenim denarjem. Direktor Dominvesta Miha Hrovatič meni, da se letos gradi toliko kot še nobeno leto po vojni. i mggm vanjske skupnosti, ki naj bi na podlagi samoupravnega sporazuma zaživela v drugi polovici leta. 1. Z. „Sporno“ stilno pohištvo Tesi Draži se vse. Les samba, za katerega so imeli še marca plansko ceno 2.800 dinarjev, plačujejo sedaj po 3.000 dinarjev kubik. Cena ivernih plošč je poskočila od 3.800 na 4.000,50 dinarjev za kubik. Posli, prevzeti na licitacijah, terjajo svoj čas, podražitve materiala pa ne čakajo. V Sevnici so prilagodili proizvodni proces, uvedli dosti izboljšav, morali pa bi se odpovedati izdelovanju Kmetijski kotiček s \ s s Pretiravanje z dušikom V naravi si ni mogoče privoščiti nezmernosti, ne da bi bilo treba to plačati. Ena takih nezmernosti je pretipano in enostransko gnojenje v vinogradu, kar nekateri vinogradniki že plačujejo — z razočaranjem, ki ga doživljajo, potem ko so bili navdušeni nad bujnim uspevanjem vinske trte, misleč, da bo to že samo po sebi prineslo uspeh v pridelovanju vina. Vse pogostejši so pojavi, daje trta postala manj odporna in jja daje z večjimi pridelki slabše vino. Prebujna rast, slaba osvet* htev, kasnejše zorenje, občutljivost za grozdno gnilobo (botri- ^ tu), te posledice, ki pri nas zlasti prizadenejo žametno črnino, ^ nastanejo zaradi pretiranega enostranskega gnojenja z dušikom. " Dušik, brez katerega bi bila rast klavrna in je v zmerni količini nujno potreben, se sprevrže v svoje nasprotje, če z njim pretiravamo. Raziskave so potrdile prvotne domneve. Kjer niso ob sajenju lrsov pognojili obilno na zalogo s fosforjem in kalijem in ju ob rigolanju spravili v območje korenin trte (tega pa žal v sedanji obnovi ne naredi na Dolenjskem marsikateri vinogradnik) so imeli kasneje zaradi gnojenja težave. Izkazalo se je tudi, da v vinogradu brez hlevskega gnoja ne gre. Ker vinograd okopavamo, ima velike potrebe po humusu, izraženo v hlevskem gnoju: kar 150 in več centov na leto. Zato priporočajo, daje treba gnojiti z hlevskim gnojem vsaj vsako četrto leto, še bolje pa P°gosteje, saj hlevskega gnoja dejansko nikoli ni preveč. Seveda odloča pri tem tudi gospodarski račun. Kaj torej narediti, ko se pojavijo neželene posledice nepravilno gnojenih vinogradov? Laboratorijski pregled vzorca zem-vP ni predrag in odveč. Vinograd je treba izdatneje pognojiti s * . hlevskim gnojem, s fosfornimi in kalijevimi gnojili, posebno s ^rbno pa odmeriti količino dušika. DuSičnih gnojil ne smemo -dati vseh naenkrat spomladi, ker se potem vse porabi za pre- j*jno rast listja in mladic. Dušična gnojila je treba dodajati po °hrokih, ob poletni kopi. Za lahka tla priporoča dr. Leskošek. e,l° tretjino ob spomladanski kopi, eno tretjino po cvetenju, en« pa v začetku avgusta. Za težka tla pa dve tretjini spomladi, •no po cvetenju. Inž. M. L. Čebelarski krožek na eni naših šol Grenkost medu Mirno in nadvse pridno je stoletja nabirala med in s tem ponesla svojo slavo tja na Kitajsko in v dežele novega sveta. Imenitna pasma čebel, siva kranjska medarica, simbol marljivosti. V svet so ji pomagali možje, kot sta bila Janša in Žnidaršič, ki bi se jima inako storilo, če bi videla nazadovanje čebelarstva, kakršnemu smo priča danes. Od rimskih časov sem velja: Si sa-pis, sis apis (če si pameten, bodi čebela). Toda niti čebelarji se niso držali tega nauka, marveč so začeli, ker ni več šlo, ponavljati, da muha ne da kruha, in opuščati čebelarstvo, ki je začelo propadati tako na-:g|o kot nobena druga dejavnost. Sicer pa se ozrimo naokrog: le še kak upokojenec ali župnik se ljubiteljsko peča s čebelami. Ce bi še kaj pomagalo, si ne bi pomišljal zapisati kritike na račun kogarkoli, ki je zaton dopustil ali k njemu celo pripomogel (nekontroliran uvoz medu iz Avstrije in še nekaterih dežel, prenizke domače odkupne cene). Naj raje govori vznemirljivo dejstvo, ki so ga te dni čebelarji povedali na pomladanskem kmetijskem sejmu v Novem Sadu: /adnja leta seje proizvodnja medu v rii Rekordno leto za nova stanovanja. Največ novih stanovanj nastaja v Novem mestu. Ob Ragovski cesti jih bo v več blokih 334 od tega jih je 73 že dobilo stanovalce. V Volči-čevi ulici bo zraslo veliko naselje 42 intervencijskih hiš. V 16, ki so dokončno urejene, že stanujejo družine. Na Drski gradi Pionir blok za upokojence s 47 stanovanji. Na Otočcu bo do konca vseljiv samski blok za potrebe hotela. Usmerjeno stanovanjsko gradnjo predvidevajo v letu 1975 na Drski, kjer so zemljišča že odkupljena, leto zatem pa ob Cesti herojev. Jeseni bo nov razpis za gradnjo družbenih stanovanj iz združenih sredstev. Solidarnostni sklad, ki bo poslej verjetno sam investitor, bo sklepal nove pogodbe tudi jeseni. Sklad združenih sredstev in solidarnostni sklad bosta poslej delovala v okviru štano- NOVO MESTO - V nedeljo ob 9. uri se bo začela tu občinska pevska revija, na kateri bo sodelovalo osem zborov s 500 pevci iz osnovnih šol ter gimnazije. RIBNICA - Štiričlanska delegacija občine Ribnica se bo udeležila komemoracije za padlimi italijanskimi in jugoslovanskimi partizani, ki bo pojutrišnjem v -pobrateni italijanski občini Arcevii. VAŠ FARA - Srečanje pionirjev območja Kolpske in Ca-branske doline bo pojutrišnjem v Taborski steni, kjer je bil med vojno partizanski štab. VELIKI GABER - V soboto bo ob praznovanju krajevnega praznika v tem kraju tudi slavnostni sprejem pionirjev v Zvezo mladine. TREBNJE - Na predvečer dneva mladosti* bodo jutri v dvorani občinske skupščine slavnostno sprejeli v Zvezo komunistov VAVTA VAS - V prostorih podjetja Gorjanci bo jutti ob 18. uri likovno-literama prireditev. SEVNICA - Včeraj je bil na predsedstvu občinske skupščine sestanek s predstavniki KONUSA o predvideni ukinitvi lu-ženja tanina iz lesa v TOZD JU-GOTANIN in prekvalifikaciji delavcev, ki po 10. juliju ne bodo več imeli dela niti pri preostali proizvodnji opraševanja italijanskega ekstrakta. VINKO JURKAS NOVI SEKRETAR . Občinska konferenca SZDL v Brežicah je na seji 15. maja izvolila za sekretarja Vinka Jurkasa, dosedanjega predsednika občinske skupščine. $ 5 S ! s v s s 5E5taul|an|E programov uresničevanje progromou -J, pfC'dnoj* t - Tu imamo preveč strokovnjakov, tam pa premalo.'..! (Karikatura: Marjan Bregar) ••• Iz oči v oči je v oddaji beograjske televizije Stane Dolanc, sekretar izvršnega biroja ZKJ, napovedal bližnje nove podražitve in k temu pristavil, da bo treba zaščititi standard ljudi z dna dohodkovne lestvice. S tem je računati kot z dejstvom, brez panike in potrošniške mrzlice. Inflacija, stalno polzenje vrednosti denarja navzdol, je zadnja leta postala problem vsega sveta, ne le naše dežele, kar nam je lahko v sicer jalovo tolažbo. Pričakovati je, da bo njen najhujši val šele zapljusnil, saj se bo moralo vidneje odraziti na končnih cenah, če so se v zadnjem letu podražile surovine in hrana na primer: aluminij za 100 odst., cink za 323 odst. pšenica za 120 odst. itd. Dirka cen Nihče več ne upa v odpravo inflacije, vsi pa tiščimo pesti, da jo bomo zadržali v sprejemljivih okvirih. In kako stojimo ta hip na tej fronti? Ocene se menjajo kot razpoloženje: eni trdijo, da bomo zdržali na domnevnih 18,6 odstotka višjih cenah in 20 odstotnem povečanju stroškov življenjskih potrebščin, drugi pa svarijo, da je gola ustvara upati, da bi bil letošnji ples cen manj divji od lanskega. Pred kratkim so se zvezni in republiški izvršni sveti končno dogovorili, da sme zvezni izvršni svet dovoliti največ 11,1 odstotno skupno podražitev, republiški in pokrajinski izvršni sveti ter občinske skupščine pa fiajveč 5,4 odstotno - vse v primerjavi s cenami decembra lani. Ta ukrep, ki le delno dovoljuje delovanje trga, naj bi zadržal divjanje cen, ki se obeta s tem, da se bodo še bolj podražile surovine. Po nekih napovedih se bo namreč kakih 50 najbolj pomembnih surovin podražilo v povprečju še za 30 odstotkov. (V zveznem zavodu za cene pa že čaka 130 sporazumov na odobritev višjih cen). V prvih štirih mesecih dosežene podražitve zmanjšujejo upanje v uspeh, vendar pa nekateri novi ukrepi (zadržanje trgovskih marž in prometnih davkov) spet obetajo, da se življenjski stroški ne bodo zvečali bolj kot la- ni M. LEGAN ✓ AA///- DOLENJSKI LIST Stran uredil: MARJAN LEGAN ^ i 3 jr^ JL'if Jutri in pojutrišnjem bo 1200 članski kolektiv Tovarne perila LABOD praznoval 50-letni-co ustanovitve tovarne. Hkrati bodo obudili spomin na 40-letnico štrajka, ki so ga delavke organizirale proti takratnemu delodajalcu. O tem uspelem štrajku je poročal tudi tovariš Tito na sestanku pokrajinskega komiteja v Ljubljani, 11. oktobra 1934. LABOD je v svojem nadaljnjem razvoju po osvoboditvi nenehno napredoval, pa čeprav je moral prebresti številne težave. Zadnjih nekaj let pa beleži kolektiv samo napredek. Želja vsega kolektiva, da postane najboljši proizvajalec srajc v Jugoslaviji, se uresničuje . V treh tovarnah srajc TOZD v Novem mestu. Krškem in Ptuju izdelajo vsak dan 15.000 srajc. Letos jih bodo sešili 3,5 milijona in morali zato predelati blizu 7 milijonov kvadratnih metrov tkanin. S takim obsegom dela se uvršča LABOD v klub največjih evropskih proizvajalcev srajc. Polovico izdelkov izvozijo in na ta način prispevajo k mednarodni delitvi dela. Ob tako visokem jubileju kolektiva, ki ga sestavlja 90 odst. žen in deklet, tudi naša iskrena čestitka. * Tovarna srajc TOZD LOČNA v Novem mestu, kjer je zaposlenih 360 ljudi in kjer je sedež delovne skupnosti skupnih služb s 100 V tovarni srajc TOZD LIBNA v Krtkom je zaposlenih 380 zaposlenimi. Tu je tudi prodajalna izdelkov, namenjena obiskovalcem LABODA in vsem občanom. in deklet iz vseh krajev v krtki občini. Kolektiv se je povečal» Pred 40 leti Pred 50 leti je stekel v Novem mestu prvi tekoči trak pri proizvodnji perila. Podjetje sta ustanovila Ivan Medic in Jožko Povh. Izdelki so se uveljavili na jugoslovanskem tržišču in zato je Jožko Povh postavil posebno tovarno perila. Ta se je kasneje preusmerila v predilnico, medtem ko se je Mediceva industrija perila obdržala. V pretežno uradniškem mestu v takratnem obdobju je bila torej najpomembnejša industrija perila. Po osvoboditvi so potrebe narekovale, da je tovarna začela 'nova obratovati. Najprej je delala pod upravo ministrstva za industrijo in rudarstvo, v letu 1946 pod upravo okrožnega izvršnega ljudskega odbora in od 5. decembra 1946 dalje pod upravo mestnega ljudskega odbora. Približno 40 zaposlenih je takrat predelalo 104.747 kvadratnih metrov tkanin. Tovarna je poslovala pod imenom Industrija perila MLO Novo mesto. V letu 1949 je tovarna dosegla že 90 odst. predvojne proizvodnje. Kolektiv je dobil na razstavi v Ljubljani prvo priznanje in denarno nagrado. Potem, ko je 1950. leta kolektiv prevzel upravljanje v svoje roke, je bil napredek vsako leto vidnejši. Število zaposlenih se je povečalo na 165, uvedeno je bilo dvoizmensko delo in začeli so proizvodnjo srajc „Montgomery". Kolektiv je mislil tudi na gradnjo novih prostorov in izdelan je bil že idejni projekt za novo tovarno pri kandijski postaji. Pri načrtovanju je sodelovala tudi tvrdka Singer. Polaganje tkanine Leta 1960 je delalo v Novem mestu 206, v Kostanjevici pa 100 ljudi. Spremembe v gospodarskem sistemu so prinesle kolektivu precej težav, ki so že tako težko stanje še poslabšale. Krhati so se začeli notranji odnosi. Kolektiv je zahteval od družbe več razumevanja in sprejel sedem pomembnih sklepov za nadaljnji razvoj podjetja. Iz kolektiva je odšlo 63 delavcev. Delavski svet Novoteksa je zavrnil predlog za pripojitev. To je bilo 19. 3. 1962. Kolektiv je ostal brez pravega vodstva. V Novem mestu je delalo 163, v Kostanjevici pa 82 ljudi. Za v.d. direktorja je bil imenovan Zdravko Petan, sedanji generalni direktor. *3? SEP J Ženske so bile tiste, ki so s trdnim in ustvarjalnim delom postavile prve temelje nadaljnjem^ leti. One tudi sedaj največ ustvarijo, saj jih v je v LABODU kar 90 odst. od vseh zaposleni!1 Fino krojenje V naslednjih letih je kolektiv pokril skoraj 100-milijonsko izgubo. Delo je dobilo novih 200 žena in deklet. Leta 1963 se je podjetje preimenovalo v LABOD, tovarna perila, Novo mesto. Čeprav v pretesnih prostorih, je proizvodnja napredovala. Na dnevnem redu so bila vprašanja storilnosti, kvalitete, štednje in podobno. Skoraj za 50 odst. se je povečala storilnost po kvadratnih metrih predelane tkanine na zaposlenega. Podjetje se je z uspehi že približalo evropski ravni v lahki konfekciji. Sledilo je nujno vključevanje v mednarodno delitev dela. Leta 1965 je kolektiv izvozil že za 170.000 dolarjev. V obdobju med 1962 in 1966 je vredno omeniti zavidljiv uspeh in napredek v količinski proizvodnji, kvaliteti, storilnosti, osebnih dohodkih irf drugih področjih. Tak vzpon je omogočila prizadevnost celotnega kolektiva, saj je v slabih delovnih pogojih prekosil samega sebe. V tem obdobju so rekonstruirali obrat v Novem mestu, razširili in preuredili obrat v Kostanjevici, ustanovili nov obrat v Krškem in začeli graditi nove tovarniške objekte v Ločni. Pomemben mejnik v razvoju Laboda je tudi razširitev obrata v Krškem in združitev s ko-stanjeviškim. Preselitev iz Ko- stanjevice je narekovala e* nomska nujnost, botroval pa < zum in treznost kostanjevišk^ kolektiva, ki se je kljub nasf tovanju nekaterih posamel kov odločil za boljše delo< pogoje in hkrati za boljši z< žek. Tudi obdobje med 1966 1972 je bilo dinamično. Pril devanje vseh zaposlenih jasno postavljene cilje: ort, _ zirati moderno tehnologijo A izvodnje, v vseh obratih vzp^ staviti enako tehnično rave^j nenehno usposabljati proiz^ jalce in strokovni kader, spre^g Ijati vse novosti pri proizvodni Sekanje podloge -------------r-' ■ srajc v Evropi in postati ed*^ največjih proizvajalcev srajc 1 Jugoslaviji. Kolektiv je cilje dcp) segal drugega za drugim in ta zgovorno kažejo podatki o P^ Leta 1958 je Industrija perila odprla svoj obrat v Kostanjevici. Prve šivilje so se usposabljale v krajevnem zadružnem domu, v kostanjeviškem gradu pa je v preurejenih prostorih dobilo zaposlitev še veliko več žena in deklet iz Kostanjevice in okoliških vasi. je dobil še BRONASTO PLAKETO za prizadevanje v letu kvalitete. Tudi to je dobil edini med slovenskimi konfekci-onarji. Seveda pa delovanje in prizadevanje teama in z njim vsega kolektiva sedaj ni zaključeno. Akcijski program, ki so ga sprejeli, predvideva naloge triletnega obdobja, vse do leta 1975, saj so naloge na področju kvalitete zelo obsežne in trajne. Nove tehnološke rešitve in možnosti ter potrebe tržišča, še zla- goslovanskimi proizvajalci srajc, še posebno pri modnih. Svojo ponudbo, približno 400 novih artiklov na leto, predstavijo' kupcem z dvema glavnima in dvema dopolnilnima kolekcijama. Glavne kolekcije pripravijo že 6 mesecev pred začetkom sezone. Udeležujejo se vseh večjih sejmov in še posebno se pripravijo za tekstilne. Znane so tudi posebne modne revije, ki jih organizirajo za svoje kupce. S svojimi izdelki redno oskrbujejo približno 1200 prodajaln po vsej Jugoslaviji. Velika izbira jim omogoča tudi ekskluzivne prodaje po večjih centrih naše domovine. Omeniti je vredno tudi izbiro srajc za razne uniforme. Delovna skupnost LABOD je dobila za svoje kvalitetne izdelke že številna priznanja. Po- dinarjev in tudi to so bila lastna sredstva. Zgrajenih je bilo 5000 kvadratnih metrov sodobnih proizvodnih in poslovnih prostorov za obrat v Novem mestu in 1000 kvad. metrov za obrat v Krškem. V Krškem je bilo adaptiranih in na novo zgrajenih še blizu 2000 kvad. metrov povr- Likanje srajc leg potrošnikov so izrekle pohvale tudi strokovne žirije. Omenimo naj številne diplome, plakete na sejmih in ob drugih priložnostih. Letps so taka velika priznanja „Zlati cvet" na sejmu v Sarajevu in kipec „Ljubljanski zmaj" na sejmu Moda 74. Posebno lepo priznanje pa je LABOD dobil pred nekaj dnevi od Zvezne gospodarske zbornice. Med 47 prijavljenimi podjetji iz vse Jugoslavije za sestavo programa v letu kvalitete je med 27 izbranimi programi dobil eno od štirih podeljenih priznanj — SREBRNO PLAKETO in 10.000 din nagrade. Priznanje je pomembno Jtudi zato, ker je LABOD dobil to priznanje edini med jugoslovanskimi tekstilci in konfekcionarji. Poleg tega srebrnega odličja pa Lepljenje ovratnikov Lani se je Labodu pridružila tovarna srajc DELTA iz Ptuja. Življenje in delo v LABODU se sedaj odvija v treh temeljnih organizacijah združenega dela; te so v Novem mestu, Krškem in Ptuju. Povezovanje proizvodnje in programiranje nadaljnjega razvoja pa opravljajo delavci, združeni v delovni skupnosti skupnih služb, ki imajo svoj sedež v Novem mestu. Blizu 1200 zaposlenih izdela vsak dan 15.000 srajc. Letos bodo predelali več kot 7 milijonov kvadratnih metrov tkanin in izdelali 3,5 milijona srajc. Transport in zlaganje srajc sti pri modnih artiklih, ne dopuščajo počitka. Priznanje Zvezne gospodarske zbornice je zato nova spodbuda in hkrati obveznost za nadaljnje prizadevanje pri zastavljenih nalogah, Izdelovanje aumbnic lt/°ju industrije srajc v Novem mestu pred 50 leti in v Ptuju pred 54 odst. na leto, čas izdelave pa se je zmanjševal po predvideni stopnji 8,4 odst. na leto. Če upoštevamo še uvajanje nove mehanizacije in avtomatizacije ter kvaliteto tkanin in nove modele, je produktivnost narastla na leto za 6 odst. in je. že leta 1971 dosegla evropsko raven. Tudi vse predvidene naložbe v izgradnjo objektov, novo strojno opremo in družbeni standard zaposlenih v obdobju med letoma 1966 in 1972 so potekale po predvidenem planu. V tem obdobju je bilo namenjeno za objekte nekaj več kot 9 milijonov, v opremo pa blizu, 7 milijonov dinarjev. Večina so bila to lastna sredstva. Med tem časom je bilo namenjeno za stanovanja 5 milijonov LABOD je vselej modno orientiran in povezan z vsemi evropskimi modnimi centri. To dokazuje izvoz na vsa evropska tržišča, kamor prodajo polovico vseh izdelkov. Poleg svojih, vselej skrbno izbranih kolekcij ima v proizvodni program vključeno kolekcijo srajc znane pariške modne hiše Christian Dior. LABOD si bo še naprej prizadeval obdržati vodstvo med ju- p( ^^sko prišivanje žepov et ®lanih kvadratnih metrih tka-vC’Uta 1965 je 336-članski 'rfl . 'v predelal milijon in pol, Irt bij' 1150-članski kolektiv 2U ® milijonov kvadratnih ^OV tkanin. jf Produktivnost dela, merjena tltp!iPret*e*an' tanini, je v pre-,r» ,ern obdobju narastla za 4 Za svoje kvalitetne in modne izdelke je kolektiv tovarne perila LABOD iz Novega mesta dobil na raznih sejmih številna priznanja, največja prav letos: Zlati cvet v Sarajevu, kipec Ljubljanski zmaj na sejmu Moda 74 in srebrno odličje Zvezne gospodarske zbornice za prizadevanje in uspehe v letu kvalitete. tisoč kvadratnih metrih delovnih površin delajo pridne roke žena Lani se je k Labodu pripojila tudi ptujska tovarna perila DELTA. Sedaj posluje 330-članski kolektiv kot tovarna srajc TOZD DELTA družitvi s kostanjeviikim obratom. Decembra bo minilo 54 let, odkar se je iz majhne šiviljske zadruge začela razvijati današnja tovarna. ^XXVVVWf^XVVXV\V>*< k ■» Črnomaljski peki bodo že letos delali v boljših pogojih IZ LUKNJE VIMOV/O PEKARNO upravnik črnomaljskega obrata novomeške TOZD ljubljanskega „Žita", Luka Nagode. Delovni pogoji, v katerih dela kolektiv pekarne v Črnomlju, so zares nemogoči. Le zaradi upanja v novo pekarno zaposleni še vztrajajo. Vztrajajo ob nočnem delu, ker so peči premajhne, da bi lahko kruh hitreje spekli. Pa tudi če bi ga, ga ne bi imeli kam dati, ker nimajo skladišča. ,,Ko bo zgrajena nova pekarna, bo dobro," pravijo. In pri tem so ponosni na svojo odločitev, da so se priključili k „Žitu". Saj bi sami le životarili. In tudi pri odločanju niso bili potisnjeni na stranski tir. Črnomaljci imajo svoje predstavnike v delavskem svetu TOZD „Žita" v Novem mestu, zastopani pa] so tudi v osrednjem delavskem svetu združenega podjetja „Žito". Črnomaljsko parno pekarno so zgradili 1946. Takrat je bila to še kar dobra pekarna. V njej so spekli vsak dan okrog 500 kilogramov kruha. Sedaj pa vzamejo iz peči vsak dan okrog 2.500 kilogramov, največ belega kruha. Pekarna je dotrajala, prostori so pretesni, peči premajhne. Štirinajst zaposlenih pa dela v takih delovnih pogojih, da jim zares nihče ne zavida. Vendar zaposleni upajo. Upajo zato, ker se je v zadnjem času marsikaj spremenilo . . . „Od začetka letošnjega leta poslujemo kot obrat novomeške TOZD ljubljanskega „Žita". Če se ne bi priključili k „Žitu", bi najbrž še kar naprej stagnirali. Naš mali kolektiv sam zares ni mogel zbrati toliko denarja, da bi lahko mislili na gradnjo nove pekarne, pa je hu- do potrebna. No, sedaj so načrti za gradnjo nove pekarne v Črnomlju že narejeni, in če bo vse po sreči, bo pekarna zgrajena že letos. To bo velika pridobitev za vso Belo krajino. V njej bomo vsak dan spekli 10.000 do 15.000 kilogramov kruha; z njim bomo oskrbovali vso Belo krajino. Metliška pekarna pa bo postala slaščičarna," je med drugim povedal aktivni program pranja (bio) LICITACIJA! Komisija za nabavo in prodajo osnovnih sredstev pri KZ Črfomelj objavlja prodajo sledečih osnovnih sredstev: A 3 enoosne prikolice 3 dvobrazdni plugi 1 enobrazdni vprežni plug 1 traktorska kosa Stanovanjska montažna hiša - za garažo B Obrobne zemljiške parcele v KO Mavrlen, Dobliče, Buto-raj, Golek in Obrh. Licitacija za sredstva pod točko A bo v torek 28. 5. ob 9. uri pri mehanični delavnici, za parcele pod točko B, ki se nahajajo v KO Mavrlen, KO Dobliče in KO Butoraj v sredo, 29. 5. 1974 ob 7. uri na upravi zadruge, za parcele v KO Golek in KO Obrh pa 29. 5. ob 11. uri na proizvod«-nem okolišu v Dragatušu. Interesenti za licitacijo so dolžni položiti 10% varščino od izklicne cene. Vse informacije se dobijo na upravi zadruge. „OSNOVNA ŠOLA KATJA RUPENA V NOVEM MESTU razglaša prosto delovno mesto SNAŽILKE. Nastop 1 juniia 1974." * r » _____________________________________________ popolnejše pranje superavtomatsko enostavno z garancijo gorenje cooldown - postopno ohlajevanje perila podaljšano predpranje in pranje maksimalni učinek encimov tri tehnike pranja povečano število obratov - boljše ožemanje stop pranje avtomatsko doziranje ustrezne količine praška in vode novi pralni stroji z mednarodnim znakom volne PROSTA UČNA MESTA! A DOLENJKA, trgovsko podjetje na debelo in drobno, Novo mesto, > OBJAVLJA prosta učna mesta, in sicer: 40UČNIH MEST ZA POKLIC PRODAJALCA 3UČNA MESTA ZA POKLIC MESAR - SEKAČ v prodajalnah na območju občin Črnomelj, Novo mesto in Trebnje. Pogoji za sprejem so: 1. Uspešno končana osnovna šola z vsaj dobrim uspehom 2. Starost do 18 let 3. Zdravstvena sposobnost za ta poklic Pismene prošnje pošljite splošnemu oddelku podjetja Dolenjka do 7. junija 1974. ddenjka —— PROSTA DELOVNA MESTA! „DOLENJKA", trgovsko podjetje na debelo in drobno. Novo mesto, objavlja za TOZD „ENGRO-DETAJL" Novo mesto za novo PRODAJALNO V ŠENTJERNEJU prosta delovna mesta: 1. NAMESTNIKA POSLOVODJE 2. DVEH PRODAJALCEV 3. KUHARICE 4. NATAKARICE 5. SKLADIŠČNEGA DELAVCA Pogoji: pod 1.: visoko kvalificiran trgovski delavec s 3-letno ustrezno prakso ali kvalificiran trgovski delavec s 5-letno prakso; pod 2.: končana šola za prodajalce; pod 3.: kvalificirana kuharica; pod 4.: kvalificirana natakarica; pod 5.: zdravstvena in telesna sposobnost za opravljanje fizičnih del ter r*jit za vozila B kategorije. Rok za vlaganje prijav je 8 dni po objavi. JAVNA DRAŽBA Kmetijska zemljiška skupnost občine Črnomelj RAZPISUJE javno dražbo spodaj naslednjih zemljišč, ki so družbena lastnina, za dne 27. 5. 1974 ob 8. uri v prostorih Kmetijske zemljiške skupnosti v Črnomlju, Zadružna cesta št. 6: pare. št. 318/11, pašnik v velikosti 1535 m2, k.o. Stari trg ob Kolpi. Izklicna cena din 6140.—; pare. št. 1955/2, travnik v velikosti 478 m2 v k.o. Obrti. Izklicna cena din 1912.—; pare. št. 4086/1, travnik v velikosti 1651 m2 v k.o. Ma* verlen. Izklicna cena je din 8255.—; pare. št. 1335/1, travnik v velikosti 3226 m2, in pare. It. 1339/1, travnik v velikosti 860 m2, obe v k.o. Dobliče. Izklicna cena za travnik je 5 din od m2 zemljišča. Kupci bodo morali položiti pred pričetkom dražbe varščine v višini 20 % izklicne cene. Zdražitelj nosi poleg kupnine tudi vse stroške in prometni davek ter nanj pripadajoči del oglasnih stroškov. DOLENJSKI LIST St. 21 (1296) - 23. maja 1974 / <*\ Kadar govorimo o letalstvu, mislimo na pilote. Redkokdo se spomni vseh drugih strokovnjakov, brez katerih bi bila letala ptice s porezanimi krili: od mehanikov in orožaijev do kontroloijev leta in meteorologov, od preskrbovalnih enot do graditeljev letališč. Najsodobnejše reaktivno letalo je brez dolge vzletne steze uporabno samo še za muzej. Zato tudi skromni in vztrajni graditelji novomeškega letališča zaslužijo vso pozornost. Med njimi so diplomirani gradbeni inženiiji, geometri, laboranti in visoko kvalificirani upravljalci strojev. Vpjak, ki pride v to enoto, se najprej teoretično seznani z najrazličnejšo gradbeno tehniko, drugi del šolanja pa je že na gradbišču, kjer z neposrednim in koristnim delom postane pravi mojster na svojem stroju. Znano je, da se gradbena podjetja dobesedno trgajo za voznike težkih gradbenih strojev, ki so se izšolali v JLA. . Tako je enota kar trikrat koristna: z vsakdanjim delom, šolanjem in izpolnjevanjem vojaških nalog skrbe za bojno pripravljenost letalcev in protiletalske obrambe, vzgajajo vrsto strokovnjakov in visoko kvalificiranih delavcev za naše gospodarstvo, hkrati pa grade tudi objekte kot na primer novomeškega, katerih vrednost in pomen za napredek pokrajine si neuk težko predstavlja. Naloga „Aerodrom Novo mesto“, ki se je je enota lotila 1970, je bila še posebno zahtevna. Politični, gospodarski in vojaški dejavniki so začrtali stezo po zemljišču, kjer morda že pol stoletja ni stopila človeška noga. Izogniti se ie bilo treba čim več kmetijsko koristnim površinam, položiti os steze v letalsko najbolj ugodno smer, narediti trdno podlago za več ton težka letala -vse to sredi močvirnih mlakuž. Letališče z istimi merami na ravnem prodnatem terenu lahko zgradi ta enota v enem letu, v eni gradbeni sezoni Tu so že naprej vedeli, da ne bo šlo tako hitro, vendar so računali, da bodo vsaj ob koncu 1973 slavili „likof'4. Ce so bili trmasti graditelji, pa sc tudi Straška gmajna ni dala kar tako ukrotiti: visoko plastična ilovica in glina, široke plasti kremenčevega peska vseh barv, od zelene in rdeče do vijolične, razpadajoča črnica in lepljivo močvirsko blato so se vrstili pod gosenicami buldožerjev, bagrov, gredeijev, valjaijev, rovokopalcev in drugih težkih gradbenih strojev. Krepka ploha je spremenila gradbišče v neprehodno blato, v katerem so obnemogli ostajali sloni sodobne gradbene tehnike, nekajdnevna suša je zmlela ilovico v žolt dušljiv prah, ki so ga tovornjaki za prevoz gazili do osi in dvigali več deset metrov visoko pod nebo. Rumeni pekel. > V prvem in drugem primeru je bilo vgrajevanje nemogoče. Skoraj na prste • bi lahko prešteli tiste dneve vsakega meseca gradbene sezone v letih 1971, 72 in 73, ko so bili delovni pogoji normalni. Suha zemlja ni ostala skupaj niti pod lahkimi niti pod težkimi valjarji, obdelava s tresenjem (vibriranjem) sploh ni bila mogoča. Premokra zemlja pa se je vdajala in polzela na vse strani Redki domačini in še bolj redki radovedneži iz mesta so ta leta obiskali velikansko gradbišče. Kdor pa je le stopil na tla nove steze, je obnemel: saj to ni mogoče! Desetine in desetine strojev in tovornjakov, desetine in desetine marljivih fantov, ki so prišli iz vse Jugoslavije, da bi Dolenjski pomagali zgraditi najsodobnejše okno v svet. Samo v stezo so vgradili več kot 400.000 kubičnih metrov zemlje, gramoza, tol-čenca in betona. Civilni gradbeni strokovnjak mi je povedal, da stane vgrajevanje vsakega kubičnega metra v takih delovnih pogojih po dnevnih cenah od 6.000 do 20.000 S din. Računanje vrednosti teh del prepuščam bralcu, da bo bolj veijel številki ____ V gornjem podatku so upoštevani samo vgrajeni kubiki. Vsakega od njih pa je bilo treba najprej izkopati, prepeljati, odložiti, naložiti, spet prepeljati, vgraditi, utrditi, preizkusiti ... Kdor dela hišo, že ve, kaj se to pravi! Na letališču je bilo še huje: kadar preizkus ni pokazal zadostne trdnosti, je bilo treba spet vse odko- Potrebne dolžine steze za vzlet in pristanek tipičnih STOL letal na letališču Novo mesto (z nadmorsko višino 180 metrov, pri temperaturi zraka 21 stopinj C): letalo za vzlet pristanek sedežev JAK—40 920 m 910 m 24-27 L-410 TURBOLET 717 m 700 m 12-19 SKYVAN 528 m 489 m 19 CESSNA 402 B 997 m 600 m 8-10 VFW-614 1327 m 1273 m 40-44 TWIN OTTER — 411 m 342 m 20 DHC-7 613 m 587 m 48 pati, odstraniti, pripeljati novo zemljo itd. Pogovarjal sem se z enim od starešin enote, Radojkom Aleksičem. Pravil je: „Izkopano zemljo smo sušili in ob pravem odstotku vlažnosti vgrajevali. Strokovnost in zavest naših fantov sta bili tako visoki, da so se posvetili vsakemu centimetru površine. Tako smo dosegli fantastično visoko nosilnost tal - tudi do stokrat večjo kot zahtevajo predpisi!11 In to v nekdaj ničvrednem, obupnem močvirju! Nadaljeval je: „Po vsej dolžini steze smo morali odstraniti vrhnje plasti zemlje od pol do 2 metra globoko. Močvirne kotanje smo izsuševali in postrgali z njih blato do dna, dokler nismo prišli do irdne podlage. Nekatere ko- * tanje so imele premer 60 metrov, na primer tista pri Faleskinijevi hiši. Danes je nad nekdanjo gladino vode v tej kotanji še 7 metrov nasipa po vsej širini steze. Včasih neizkoriščena gmajna se sedaj spreminja v lep zelen trak, ki-bo pripravljen sprejeti vsa letala domače izdelave in vsa druga transportna letala s klasičnimi motorji.*' To je povedal s ponosom in ljubeznijo. Fantje iz enote Dobrivoja Zivadinovića so res lahko ponosni, da so tako zavidljivo izpolnili obljubo, ki so jo dali svojemu, nekdanjemu komandantu. Z razmeroma majhnimi naložbami v primerjavi z vrednostjo vloženih del je mogoče to stezo delno ali v celoti pokriti z asfaltom ali betonom. Prirejena je tako, da nagiba za odtok padavin ne bo treba menjati, in zdaj je na novomeški. pokrajini, da bo vsaj v naslednjih desetih letih izkoristila dar, ki ji ga poklanja armada ob tridesetletnici osvoboditve. Pokrajina naj bi poskrbela tudi za letališke zgradbe, Zvezna uprava za civilno zračno plovbo prispeva letališko opremo, ker je letališče Novo mesto vnešeno v razvojni načrt jugoslovanske zračne mreže, novomeška občina pa bi morala čimprej (po pogodbi še letos!) poskrbeti za rekonstrukcijo ceste do letališča. Brez ceste se letališču niti v prvih letih po odprtju ne obeta lepa bodočnost, hkrati pa je to ena redkih važnejših smeri v naši občini, ki še nima asfalta. K Laj mislijo o novem letališču v novomeški občini, je povedal načelnik za gospodarstvo, diplomirani ekonomist Marjan Simič: „Cas postaja vse bolj dragocen, svet vedno manjši. Prevoz na daljše razdalje se usmerja na letala. Tudi naša pokrajina se odpira v svet, naši izdelki gredo po vseh deželah in med njimi je precej takih, za katere se letalski prevoz nedvomno splača: iz šentjemejske ISKRE, NOVO-TEKSA, KRKE ... Pa ne gre samo za industrijo, zanimiva postajata tudi dovoz in odvoz kmetijskih pridelkov. Kot gobe po dežju rastejo velika mednarodna letališča. Vendar pa se v času, ko lahko preletimo vso Evropo v slabi uri, vozimo z avtom ali avtobusom do nam najbližjega takega letališča nekaj ur. Z novomeškega letališča bosta ljubljanski Brnik in zagrebški Plešo dosegljiva v manj kot 15 minutah; tako se z našim letališčem pravzaprav navezujemo na mrežo velikih letališč, na ves svet. Dolenjski turizem ima velike načrte, zlasti z zdravilišči v programu zdraviliškega oddelka tovarne KRKA. Velikanska vlaganja v to področje bodo zahtevala tudi sodobnejši, varnejši in hitrejši prevoz gostov. Tisoči in tisoči zasebnih letal v državah, kijih turistično privlači Jugoslavija, obetajo velik devizni dohodek." . „Kakšno pa naj bi bilo novomeško letališče? “ „Projektantu, beograjski podružnici IBT iz Trbovelj, kije gradila vsa letališča v Jugoslaviji, smo zastavili nalogo glede na .prostor, v katerem smo, torej glede na urbanistična načrta Novega mesta in Straže, ter na oblikovanost zemljišča, ki narekuje manjše letališče za letenje v pogojih zunanje vidljivosti oate, ki je reden gost trebanjskih razstav in delovnih srečanj. (Foto: M. Vesel) Se v muzeju si ti dijaki ne bi bol obogatili svojega znanja o lovni di» jadi. To, kar so tukaj slišali in videt jim bo tudi v šoli zelo koristilo. Kakor številni ljubitelji tega špor ta tudi tovariš Tito kaj rad hodi lov. Ko pa je človek že na lovu, mo ra tudi streljati, kakor je nekoč satf rekel. In vendar, je dejal, raje počiva1 naravi in iz obkrajka opazuje divjad kakor da bi jo streljal in ubijaL T* variši, ki hodijo z njim na lov, gotfr vo vedo za številne zanimive do godke iz teh redkih ur njegovega po-čitka. Sam pa je povedal otrokom kakšen je bil nekoč lov na fazane. Tistega dne je bil še z nekaj tov* riši v Dobanovaškem gozdu. Faza#* so zleteli, toda tovariš Tito ni stre ljal. Vsi so se čudili, zakaj je izpustil toliko lepih priložnosti za strel. Z* to so ga pozneje povprašali glede tega. In jim je razložil čisto preprosto1. - Zakaj, zakaj? Mnogo lepše je bilo opazovati te lepe ptice, kaktf da bi jih ubijal. Lovil sem jih s po-gledom in užival v tistem poblisk*” vanju njihovega pisanega 'perja in v njihovem naglem letu. Se kot otrok se je tovariš Tito rad vrtel okrog konj. Rad jih je pasel $ je večkrat ostajal pri njih pozno v noč. Kakor drugi njegovi vrstniki 'f tudi on rad obuzdal in zajahal kak? ga mladega in lepega konjiča. Pa .samo to. Ze izmlada ga je privlači vala tista dobrodušnost pri tej živali ki človeku zvesto dela toliko uslug' življenju. In ko je nekoč pred kratkim ra*' kazoval otrokom konje, ki jih im* zdaj, je to delal, kakor da je žele' svojo ljubezen prenesti tudi nanjf - Vidite, to je „Mica“, - prif, naprej in potreplja po križu dobrf negovano kobilo s popolnoma beN dlako. - Znana je po tem, da im* visoko dresuro in da je na prvfr majskih paradah šla na čelu prveg* oddelka. Pokazal je tudi „Stelo“, ki pa m več taka kot „Atara". Zanj je dejal, da jc sin nekega njegovega stare^ arabskega koi\ja, vendar, je pristavil* da jc bil oče lepši... Prav tako je znano, da ima tovartf Tito posebno rad pse. Kateri otrok še ni slišal za njegovega Tipa? Z* njegovega zvestega psa iz vojnih dni- Na vrtu pri hiši, v kateri živi tov** riš Tito, stoji zdaj Tigrov kip, kajti Tigra ni več. In tovariš Tito ga pr*y gotovo zmeraj pokaže svojim g? stom. s katerimi gre na sprehod p° vrtu. Tudi tokrat ni pozabil na to. Z* kip, za katerega je sam izbral M ?rostor, je rekel, da jc zelo podobcij igru. Na njem se ustavi tudi pl** pogled na vrt iz njegovega delovneg* kabineta. Zdaj ima tovariš Tito lovskeg* psa, katerega spretnost in zvestob0 prav tako ceni. Otrokom jc pripovedoval, kako j* bil nekoč z njim v delovni sobi tud1 3’egov lovski pes Bil, pametna jJJ togljiva žival, ki je vedela, k*j Je njeno delo, posebno na lovu. ; V tem ic nekdo vstopil in vpraša*« ali nqj odpele psa ven. Tovanš Ti*0 ga je milo pogledal in rekel: - To ni pes. To je Bil. S^j im* svoje ime ... - Kakopak! - je pritrdil nekidf* ček in tako Klasno izrazil misel, ki j* bila jasna nTemu in vaem njegovim tovarišem. Zakaj vsi so vedeli, da to* variš Tito ceni zvestobo psa, ki jo r spoznal že v dnevih svojega otroštv*j Casebno pa y vojni, ko ga je zvesti uks s svojim telesom zavaroval pred smrtdftoantmi kosci bombe *” in sam poginil. (Odlomek iz knJ ti „S Titom v nmju ‘ DOLENJSKI LIST St. 21 (1296) - 23. majo 1974 k ŠOLSKIH i Odšli smo na Dominvest, kjer smo imeli razgovor 3 rov. Ra-čečičem. K njemu nas je odpeljala neka uslužbenka. Potrkali smo in vstopili v toplo in lepo urejeno sobo. Pri pisalni mizi je sedel tov. Račečič v beli halji. Ko smo se mu predstavili, smo ga takoj prosili, če bi nam povedal nekaj o urbanističnem načrtu Novega mesta. Začel je takole: „V zadnjih 30 letih, to je do leta 2000, se bo število prebivalcev pri nas povečalo na 50.000. Stanovanjske površine so predvidene veči- Nad Krko je zavihrala zastava V šoli smo se učili o bojih partizanov za našo svobodo. Da bi o tem zvedela kaj več, sva s sošolcem Stankom odšla k tovarišu Franciju Lavriču, ki je bil med vojno aktivist OF. Pripovedoval nama je, kako je nad Krko zavihrala slovenska zastava. Bilo je maja leta 1942, v nedeljo. Belogardisti so hoteli izvesti poskusno mobilizacijo. Nekaterim so poslali pozive in določili mobilizacijsko mesto na Krušnem vrhu. Aktivisti OF so poziv slučajno dobili v roke. Tako so o tem obvestili Jožeta Slaka-Silva, ki je bil na Frati. kuvo jim je poslal sporočilo, naj v Žužemberku na vidnem mestu izobesijo slovensko zastavo, 2? belo polje pa naj napišejo FAŠIZMU - SVOBODO NARODU! Aktivisti so takoj vse pripravni. Pri tovarišu Franciju so naredili škripec. Olga in Pavla Može sta sešili zastavo. Bila je jasna noč Brat tovarišča Lavriča, Ci-niLavrič, je splezal na daljnovod in na žico pritrdil zastavo. se so opravili naskrivaj. Zgodaj zjutraj je zastava že ponosno plapolala nad Krko. Ko so za to zvedeli karabinjerji, so takoj obvestili Italijane v Novem mestu in Trebnjem in pro-silii za pomoč. Bali so se, daje daljnovod miniran. Naslednji ^ je prišlo v Žužemberk Polno Italijanov. Začeli so stre-jati na zastavo in so jo nazadnje sestrelili. Ker so Italijani zvedeli, da je šla tisto noč tod inimo v partizane skupina fan-ov iz vasi Krka, so mislili, da so J0 ti izobesili. Zato se nad domačini niso znašali. Od te skupine aktivistov živijo *e §e trije: tovariš Rakef v Mariboru, Emil Gerzinič v Jamniku in Franci Lavrič v ^užemberku. Milana Mrvaija so al»jani ustrelili na Jami pri 1947° ’ ^ ^ ^avr^ Je umr* leta t)oma sem še dolgo preminii-a’ P°8umn* so bili asi ljudje v boju za svobodo. NEVA KOSM1NA, 4.b — Z bregov Krke, OŠ Žužemberk noma na desnem bregu Krke in to na Brodu, v Šmihelu, Gotni vasi, Žabji vasi in na Ragovem. Na Ragovem, kakor tudi na Brodu, sta predvidena nova predela Novega mesta z mestnim značajem. To bo Novo mesto. Na levem bregu pa se predvideva razvoj industrije, predvsem v predelu Cegelnice in v Bršlinu. V IMV bo zaposlenih 4500 delavcev, v Krki 3500 delavcev in v Novoteksu 2500 delavcev. V ostalih dejavnostih pa bo zaposlenih še 14.000 delavcev. Novo mesto leži na križišču prometnih poti, kar ima slabo in dobro stran za razvoj mesta. Ceste v mestu so ozke in tudi most je preozek, da bi prevzel vse breme prometa današnjega časa, saj je bil grajen v času, ko je bilo prevozno sredstvo voz. V bližnji bodočnosti se predvideva gradnja štirih novih mostov, ki bodo promet porazdelili in preusmerili na druga območja. S tem bo stari del mesta, predvsem pa Glavni trg kot srednjeveška znamenitost, namenjen zgolj pešcem. Mimo Novega mesta, to je na vzhodni strani, ,se predvideva gradnja avto ceste, ki bo povezovala avto cesto Ljubljana - Zagreb z avto cesto Zagreb - Split. Potekala bo izven mestnega območja preko Gorjancev, Bele krajine in se pri Vinici priključila na predvideno avto cesto Zagreb - Split. Moje mesto Krka vije se okoli, gozd zeleni te krasi, a na hribčku tam na sredi Kapitelj sivi še stoji. To je naše Novo mesto, lepi naš domači kraj, tebe jaz ne bom pozabilt čeprav po svetu šel bom kdaj. IGOR ZORAN, 7.b -Iz glasila Mladi ob Krki OŠ Grm - Novo mesto Tudi železniški promet se bo bolje razvijal. Ker ie postaja v Bršlinu predaleč od centra mesta, se predvideva gradnja potniške postaje za Novo mesto v Kandiji. Tako bo postaja bliže mestu, kar bo za potnike koristno. V Bršljinu pa bo ostala tovorna postaja, ki se bo tudi razširila, kar zahteva razvijajoča se industrija. Predvidevamo novo železnico, ki bo povezovala Novo mesto s progo Ljubljana - Zagreb. Sedanji center mesta bo prevzel vlogo kulturnega središča z novimi kulturnimi ustanovami, kot so muzej, gledališče, kino dvorana in galerija in poslovnega s trgovinami in poslovnimi stavbami. Del teh funkcij bodo prevzeli tudi novi mestni predeli. Novo mesto je bilo sedaj vezano na elektrarno v Brestanici. Ko pa bo v Krškem zgrajena atomska elektrarna, bo Novo mesto povezano s to elektrar-no. Ko smo vprašali glede vrtcev, je tov. Račečič odgovoril: „Ker je Novo mesto veliko in je veliko prebivalcev, je tudi otrok veliko. Ko se bodo razvile stanovanjske površine v Ragovem, Brodu, Šmihelu, Gotni vasi in Žabji vasi, bo imelo vsako od teh predelov svoj vrtec. To pomeni, da bomo vrtce gradili povsod tam, kjer se predvideva koncentracija stanovanj.“ Ko je končal, ga je Damijan vprašal: „Kje bo približno stala naša šola čez 10 let? “ „Področje osnovne šole Grm spada v ožji mestni center za neposredno bližino industrije IMV. Sedaj so v Novem mestu 4 osnovne šole in imajo nekateri učenci dolgo pot do nje. Kasneje bodo šole gradili v okviru večjih stanovanjskih predelov, tako da bodo poti do šole čim ugodnejše in sicer do 600 m. Predvideva se gradnja še 6 osnovnih šol, tako da bo Novo mesto imelo 10 osnovnih šol.“ Ko je končal, smo ga prosili za skico bodočega Novega mesta. Odpeljal nas je v risalni-co, kjer smo se dogovorili, da pridemo in si narišemo, kar je potrebno. Na hitro smo se poslovili in odšli. ZDENKO BAN, 8.c -Iz glasila Mladi ob Krki osn. šola Grm - Novo mesto Mama Na svetu imaš samo eno mater in ta te najraje ima, tebi predana je vsa. Ti kuha, pere in lika, ti pove, kje se v stavku postavi pika, in razloži, kaj je olika. Prva beseda, ki jo izrečeš, je mati, šele nato pride na vrsto ati, ki te včasih tudi namlati. ALEŠ VESEL, 7.b. - Iz naših logov, OŠ Bršlin Legenda o lipi Stoji na strmi skali grad, nekdaj res slaven in bogat, mu pravimo zdaj Žužemberk, ob zeleni Krki znani trg. Pod hladno, staro lipico, vodnjak se peni kakor slap, na grajskem vrtu se igra grofica, lepa Anica. Z medvedom živim se igra, ga boža in se mu smehlja; tedaj mrcina podivja, zagrabi jo za beli vrat in kremplje vanjo zasadi, da teče, teče rdeča kri. Medveda lovci ustrele, grofico v krsto polože; Kooperacija V šoli so omenili kooperacijo. Pa vpraša tovarišica Janeza, če ve, kaj to pomeni. „Kooperacija je, če posodim Jožku svinčnik, da mi napiše nalogo,“ razloži Janez. žaluje grof, žaluje grad, v spomin na njeno strašno smrt na trgu lipo posade, vele sezidat cerkvico, da bo spominjala na njo. Meika Kocutar, 7. b. ŽUŽEMBERK Bila sem na tekmovanju Iz glasila Bele breze OŠ Metlika Letos je bilo tekmovanje v poznavanju prometnih predpisov in znakov v Dolenjskih Toplicah. Teden dni pred tekmovanjem nam je tovariš ravnatelj (mentor prometnega krožka) povedal, da bo 12. 1. 1974 občinsko tekmovanje. Veselo smo se začeli pripravljati. V petek smo imeli šolsko tekmovanje. Vsi smo se trudili, saj smo vedeli, da bodo šli najboljši v Dolenjske Toplice. Test smo najbolje rešili: Janez Vrček, Majda Bambičin jaz. Vsi smo doma iz iste vasi, zato smo bili še posebno ponosni, da smo zmagali. V soboto smo se s tovarišem odpeljali na tekmovanje. Med potjo smo bili zamišljeni, saj smo se bali, da bi se slabo „od-rezali“. Ko smo se pripeljali v Dolenjske Toplice, smo si najprej Pogovor s Severinom Šalijem V ponedeljek, 11. marca, zvečer okoli 6. ure naju je presenetil z obiskom pesnik in prevajalec Severin Sali. Ker sem imela ravno priložnost, sem ga poprosila za kratek intervju. Povedal mi je mnogo zanimivega, nekaj pa sem tudi zapisala. „Kdaj ste napisali prve pesmi? “ „Prve pesmi oziroma pesmiee sem napisal v četrtem razredu ljudske Sole, ki sem jo obiskoval v Ponikvah pri Trebnjem. To so bile pesmi o vodi in mlinčku pa o belem kruhu, ki sem ga takrat le malokdaj videl. No, kasneje so bile te pesmice tiskane v listu „Vrtcc“. „Kaj pa kasneje? “ „Seveda sem tudi potem še pisal pesmi, vendar le zase. Tri pesmi sem napisal tudi v hrvaščini, ker sem tedaj živel na Hrvatskem in so bile tiskane v nekem časopisu. Pesmi sem začel objavljati šele leta 1936, ko sem prišel v Ljubljano, in sicer v takratnih leposlovnih časopisih „Dom in svet" in „Dejanje*4. Prva moja knjiga pesmi je pa izšla leta 1940 z naslovom „Slap tišine‘‘.“ „Kdaj ste pa delali v Ljubljani? “ „Bil sem vse do leta 1945 urednik takratne velike založbe Jugoslovanska knjigarna, kjer sta izšli še dve moji zbirki: „Srečevanje s smrtjo** in „Spev rodni zemlji**.* „Kje ste bili po vojni? “ „Do leta 1949 sem bil v Ljubljani, potem pa sem prišel v Novo mesto. Vsa ta leta sem največ prevajal, svoje pesmi pa objavljal v revijah in časopisih. “ „Ali ste pisali tudi za otroke? “ „Seveda sem napisal za otroke precej pesmic in zgodbic, vendar so raztresene po različnih časopisih. V knjigo jih še nisem zbral. Veliko sem jih tudi bral po šolah, zlasti ob vsakoletnem Kurirčkovem festivalu v Mariboru. Večkrat skupaj tudi s pisateljem Francetom Bevkom,, katerega otroške in mladinske knjige si gotovo že brala. „Sedaj ste spet v Ljubljani, kajne? “ „Da, med tednom sem v Ljubljani, skup4j s hčerko Mojco in sedaj še s sinom Cvetom, ki študira na univerzi. Jaz sem urednik v založbi Mladinska knjiga. Na moji skrbi so knjige za odrasle, v sobi sva pa skupaj z urednikom in pesnikom Ivanom Minattijem, ki ureja zbirke za mladino: „Sinji galeb**, „Biseri** in še nekatere.“ „Ali ste prevedli že veliko knjig? “ „Kar precej, nemara kakih osemdeset romanov in povesti, vmes tudi take za otroke in mladino. Zelo veliko sem jih prevedel iz ruščine pa tudi iz srbohrvaščine.“ „Ali bi kaj povedali za našo šolo? “ „Seveda, z največjim veselem. In sicer to, da prav iskreno pozdravljam vse tvoje sošolke in sošolce, enako pa tudi tovarišice in tovariše, ki vas učijo. No, da se vsi radi učite, sem kar prepričan. Da bi pa prebrali čimveč lepih in dobrih knjig, vam pa toplo priporočam.** TATJANA RIFELJ, 7.b, Prvi poganjki OS Šmihel - Novo mesto ogledali novo, moderno šolo, ki je res lahko ponos Dolenjskih Toplic. Najbolj nam je bila všeč čudovita telovadnica. Za nas -SANJE! Šele sedaj vem, za kaj vse smo na naši šoli prikrajšani. Kmalu se je pričelo tekmovanje, ki so se ga udeležili učenci enajstih šol. Joj, kakšno tremo imeli! Tovariš nas je bodril, a ni veliko pomagalo. Napovedovalka je povedala, da smo na vrsti. (Pred nami ni še nobena točka dosegla petnajst točk.) „Kar bo, pa bo!“je rekel Janez in pogumno potegnil listek. Odlično je odgovoril in dobil pet točk. Tudi jaz sem znala in pridobila naši skupini še pet točk. Majdi pa se je malo zataknilo. Sodniki so ji prisodili štiri točke. Dosegli smo torej štirinajst točk; prav toliko tudi pionirji iz osnovne šole Katja Rupena Novo mesto in iz Mirne peči. Naprej pa nismo imeli sreče. Bili smo tretji. Za nas je bil to velik uspeh, ki si ga skoraj nismo upali pričakovati. Dobili smo bronaste medalje, diplomo in pony kolo. Lep uspeh! Na koncu so podelili diplome vzornim voznikom in mentorjem prometnih krožkov. Bili smo ponosni, koje srebrni znak splošne prometne varnosti prejel tudi naš tovariš ravnatelj. ČESTITAMO MU! Želimo mu še veliko srečnih in varnih voženj. Veseli smo se vračali domov. Za vratom smo nosili bronaste medalje. OLGA KNAFELJ, 8. razred -Iz glasila Škocjanske stezice — Spet ho pred vami Listi iz šolskih glasil. Malce pozno, a vendar. Uf zadovoljstvom prebrali, tako šolarji, katerim je ta stran namenjena, 1 odrasli. Izbor je pač tak, kot šolskih glasil. Iz tega lahko na leto, ni kaj svoja glasila v o Kaže, da v tem šolske bomo jeseni pričakujemo daiila tudi iz da jih boste z t učitelji in < * A- *1- , ga sieviia | . iti iz d< da vabilo šolam, naj pošljejo na listov smo dobili iz šol. ki so že bolje nismo mogli i ali i DOLENJSKI LIST kultura in izobraževanje Koliko knjig se natisne po svetu UNESCO, mednarodna organizacija za prosveto, znanost in kulturo, posebna ustanova Združenih narodov, je nedolgo tega objavila vrsto zanimivih podatkov s področja prosvete in kulture, ki se nanašajo na leto 1971. Iz njih je razvidno, da je tisto leto bilo natisnjenih po vsem svetu 548.000 knjižnih del, medtem ko jih je bilo leta 1955 komaj dobra polovica tega števila ali natančneje: 285.000 različnih knjižnih del. Največ knjig so natisnili v Sovjetski zvezi, in sicer nekaj nad 85.000 knjižnih del. Na drugem mestu so Združene države Amerike s približno 80.000 naslovi,, sledijo pa Zvezna republika Nemčija (40.000), Velika Britanija, Japonska, Francija, Španija, Indija, Nizozemska in Poljska. Na enajstem mestu je z 9.815 izdanimi različnimi knjigami Jugoslavija. Druga stvar pa je, kdo vse te knjige bere. Dejstvo je namreč, da je vsak tretji odrasli prebivalec našega planeta nepismen in mu je vse to knjižno bogastvo zaradi tega nedostopno. Spričo razmer pri nas v Sloveniji si to komaj lahko predstavljamo, vendar je v resnici tako, saj je bilo še leta 1970 na svetu kar 783 milijonov ljudi, ki ne znajo brati. Res pa je, da se je med letom 1960 in 1970 število nepismenih nasvetu zmanjšalo za 5,1 odstotka. KOMEDIJA LJUBEZNI Zadnjapredstava članov ljubljanskega mestnega gledališča iz abonmajske sezone 1973/74 je bila v Kočevju v torek, 14. maja, ob 20. uri v Šeškovem domu. Gostovah so s komedijo v treh dejanjih Noela Covvarda „Komedija ljubezni*4. Igra- li so: Milena Zupančičeva, Maja Šugmanova, Olga Gradova, Janez Škof in Zlatko Šugman. V. I. POGLED ZVEZD V okviru prireditev Tedna slovenske glasbe so v sredo, 15. maja, slovenski filharmoniki s komornim zborom in ženskim tercetom izvedli premierno izvedbo kantate „Pogled zvezd“, ki jo je skomponiral mlajši slovenski skladatelj Jakob Jež iz Loke pri Zidanem mostu. Pod vodstvom dirigenta Lojzeta Lebiča je izvajalcem uspelo učinkovito podati to novo glasbeno delo, ki bo obogatilo našo resno glasbo. S. SKOČIR NAGRAJENE ŠOLE Uredništvo Preseka, časopisa za mlade matematike, fizike in astronome, ki ga izdaja Društvo matematikov, fizikov in astronomov SRS, je nagradilo novomeško gimnazijo z zbirko knjig, ker je imela v tem šolskem letu 200 rednih naročnikov Preseka in bila s tein med dvanajstimi šolami z največ naročniki (Presek jih ima 14.000). Poleg novomeške gimnazije je Presek od dolenjskih šol nagradil tudi osnovno šolo v Šentjanžu. D. M. ■/#//#/#/##/###/####/#//##/#///#########/■ J ! \ Dve muzi, zliti v eno j Matjan Pliberšek, akademski slikar iz Ljubljane, bo prvi gost XIX. Dolenjskega kulturnega festivala. Razstavo njegovih slikarskih del bodo odprti v Lamutovem likovnem salonu v soboto, 25. maja ob 18. uri. Na sliki: Pliberškovo delo „Pogled z Vršiča v Trento“, olje - platno, 1973. CELJANI, GOSTITELJI GLEDALIŠKIH AMATERJEV Vrh amaterskega snovanja Na zaključni prireditvi XVII. srečanja gledaliških skupin Slovenije se bo predstavilo osem najbolje ocenjenih predstav s področnih srečanj - Dolenjci in Posavci se niso uvrstili na to prireditev V ponedeljek se bo začela v Celju zaključna prireditev XVII. srečanja gledaliških skupin Slovenije. V Slovenskem ljudskem gledališču bo nastopilo osem skupin: Šentjakobsko gledališče, amatersko gledališče iz Velenja, Zaija iz Trnovelj, gledališčniki iz Me-žice-Prevalj, skupina iz Horjula, mladinska skupina iz mariborske pedagoške gimnazije, lutkarji iz Kranja in mariborsko amatersko gledališče Slava Klavora. Na zaključno prireditev se ni uvrstila nobena dolenjska in posavska skupina. Pred zaključno prireditvijo je bilo osem področnih srečanj: v V ŠOLI VAS-FARA: »Kurirček med nami« V počastitev dneva zmage so pri-recfili na osnovni šoli Vas-Fara literarni dan „Kurirček med nami“. Prireditev je bila na pobudo revije „Ku-rirček“, zato so sodelovali na njej tudi urednik Ivo Cimerman, pesnik in pisatelj Franček Rudolf, pisatelj Tone Ožbolt in Edo Rus iz Kočevja. Pionirji in učitelji so jim predstavili člane ‘literarnega krožka in šolsko glasilo „Doma sem ob Kclpi“. V pogovoru so sodelovali tudi hrvaški pionirji iz šole Brod ob Kolpi. Urednik „Kurirčka" je pripovedoval o pomenu in nastanku revije. Dejal je, da ima „Kurirček" že 38.000 naročnikov, želi pa jih še več. Franček Rudolf je prebral nekaj svojih pesmi in črtic, odlomek iz Ožboltovega dela „Dežela Petra Klepca" pa je prebrala učiteljica Marija Volf, mentorica literarnega krožka. VILKO ILC JAKI RAZSTAVLJA Jože Horvat-Jaki, slikar iz Nazarij, razstavlja te dni svoja dela v dveh Erimorskih mestih: razstavo njegove eramike so odprli 16. maja v Malem salonu na Reki, razstavo slikarskih del pa 18. maja v galeriji Casino v Portorožu. ✓ Mariboru, Celju, Kranju, Ljubljani, Ptuju, v Zasavju, Posavju in na Dolenjskem. Sodelovalo je 33 gledaliških skupin, ki so bile le izbor najboljšega iz amaterskega gledališkega ustvarjanja. Celjsko srečanje bo izrazito delovno: v torek, sredo in petek NA „SREČANJU 74" 28 PEVSKIH OKTETOV Razpis za sodelovanje na Srečanju oktetov 74 prihodnji mesec v Šentjerneju je presegel pričakovanja: prirediteljici - ZKPO v Novem mestu - se je prijavilo kar 28 oktetov iz raznih krajev Slovenije in iz Karlovca. Med prijavljenimi do zdaj še ni nobenega okteta iz zamejstva, poskusili pa bodo pridobiti vsaj enega. Pred kratkim so imeli v Šentjerneju umetniški vodje oktetov delovni sestanek, na katerem so se med drugim dogovorili o sodelovanju na koncertih v nekaterih večjih krajih na Dolenjskem na predvečer osrednje prireditve. dopoldne bodo gledališki amaterji ocenjevali razmere v tovrstni gledališki dejavnosti na Slovenskem, 1. junija dopoldne bo četrta skupščina Združenja gledaliških skupin Slovenije. Na njej bodo pregledali dejavnost gledaliških skupin v letošnji sezoni in se dogovorili za nadaljnje delo. Edinstveni zapisi velikih pesniških besedil izpod peresa arhitekta Scagnettija >rNapačno bi bilo, če bi gledali v umetnostnem delu inž. arh. Valentina Scagnettija samo poskus obnavljanja starega, bleščečega izročila umetnosti miniatorjev. Zunanja podobnost na prvi pogled nekoliko zavede, a se za njo skriva vse kaj drugega. Predvsem kajpak le navdušenje in občudovanje te srednjeveške umetnostne obrti, vendar tudi močan osebni delež oblikovanja novega iz duha znanih starih prvin in na bolj ali manj klasičnih književnih predlogah. Prav ta osebni delež pa je zares na proglasil za neke vrste krasil-no umetnost, medtem ko Mesesnel pravi, da gre pri Scagnettiju za „na Slovenskem najbrž edinstven opus zapisov velikih pesniških besedil v starinskih preoblekah: enkrat so to oblike, ki evocirajo čas, ko je poezija nastala, drugič čas, katerega poezija predstavlja. “ '11* hTn,o.«riMwi- >K H !VTiSOTb ►h: Rv’i v* xx ruov :t?i priivn-Ii \ M«.K<%v> :,v U'v^O'1,* oKNo klK}VV>JOX l\>'+ spoštovanju preoddanih vrednot in spoštljivem postopnem vključevanju in tvornem vraščanju v ta izbrani svet, v katerem si dve muzi prisrčno podajata roke Tako je zapisal Janez Mesesnel v katalog za razstavo, s katero se v Krškem rojeni in v Ljubljani živeči arhitekt Scagnetti predstavlja te dni v svojem rodnem mestu in ki so jo minuli petek odprli v galeriji nasproti Valvasorjeve hiše hkrati z razstavo plaket akademskih kiparjev - medalj erjev Vladimira Štovička in Staneta Dremlja. Umetnostni zgodovinar dr. Emilijan Cevc je svojčas taka dela, kot jih ustvarja Scagnetti, Scagnetti seje z „ilustrira-njem“ velikih pesniških tekstov, ki jih je hkrati prelil v „starinsko“ pisavo, ukvarjal že pred vojno. Bilo mu je konjiček, s katerim je odvajal odvečno energijo poetično nastrojenega duha. Sčasoma je zgradil poseben svet, ki „v intimnem stiku z najboljšo umetniško dediščino preteklih dob ustvari ozračje komunikativnosti, v katerem se tudi danes vsi zlahka preobrazimo v so-tvome gledalce in porabnike”, kakor meni Mesesnel. Do jubileja: spoštljiva raven Belokranjski muzej v Metliki bodo 1. maja 1976, ko bo praznoval 25-letnico ustanovitve, temeljito preuredili in zbirke strokovno postavili - Stavba bo poslej služila samo kulturnim dejavnostim Belokranjski muzej v Metliki je pred pomembno obletnico: 25-letnico ustanovitve delovanja. Srebrni jubilej bo ta ustanova slavila 1. maja 1976. Do tedaj bi radi grad temeljito preuredili, tako da bi služil poslej le še kulturi. Preureditvena dela so se začela, z njimi pa bo muzej pridobil sedem novih prostorov za svoje zbirke in dejavnost. Vse razstavne zbirke bi bile razvrščene v osemnajstih sobah in povezane s krožno potjo. Obiskovalec bo imel na tej poti po muzeju pregled nad vso zgodo- »Metlika skozi stoletja« Knjigo bo izdalo Belokranjsko muzejsko društvo, ki slavi letos 25-letnico ustanovitve RAZSTAVA MALIH PLASTIK - S svojo prvo samostojno razstavo se predstavlja te dni kranjskemu občinstvu ljubljanska kiparka Sonja Tavčar-Skabeme. V galeriji v Prešernovi hiši si obiskovalci lahko ogledajo t\jenih 41 malih plastik iz kamna, brona, žgane gline in mavca. Upodablja človeške figure, rada pa goji tudi relief. „BELA KRAJINA V STROKOVNI LITERATURI41 - Razstavo pod tem naslovom je priredila študgska knjižnica Mirana Jarca iz Novega mesta prejšnji teden v Črnomlju, kjer je imel v počastitev 30-letnice prvega posveta knjižničarjev na osvobojenem ozemlju razširjeno plenarno zasedanje izvršni odbor Slovenskega bibliotekarskega društva. Ob tej knjižni razstavi je Mladinska knjiga pripravila v Črnomlju razstavo knjig, kijih je sama izdala. STOPIŠKI „KEKEC* V NOVEM MESTU - Igralska družina osnovne šole Janeza Trdine iz Stopič je prejš- nji teden gostovala v Novem mestu z Modrovo dramatizacijo Vandotovega „Kekca" za tamkajšnie osnovnošolce, minuli ponedeljek pa še za druge obiskovalce. To mladinsko igro je zrežiral učitelj Janez PavUn, pri postavitvi „Kekca" na oder pa so mu pomagali še nekateri učitelji in drugi. TRBOVELJSKI AMATER RAZSTAVLJA V RIBNICI - V Petkovi galeriji v Ribnici so odprli prejšnji teden razstavo 20 likovnih del trboveljskega ustvarjalca Miloša Vastiča, enega najmarljivejših članov skupine, ki se predstavlja v okviru kluba Relik. Vastič dela na likovnem področju dvajset let in je do zdaj ustvaril nad 800 del: risb, akvarelov, gva-šev, olj na plaUiu, lepljenk itd. Izbor iz tega obsežnega dela si bodo obiskovalci Petkove galerije lahko ogledali do 26. maja. Galerija bo v tem času odprta med tednom od 16. do 19. ure in ob nedeljah od 9. do 12. ter od 16. do 19. ure. Jeseni bo Belokranjsko muzejsko društvo praznovalo 25-letnico ustanovitve. Pripravam na slovesnost, ki bodo v počastitev tega pomembnega dogodka, so namenili člani na nedavnem rednem občnem zboru društva osrednjo pozornost. Od ustanovitve je društvo odkrilo spominska obeležja desetim pomembnim Belokranjcem, priredilo je vrsto razstav in predavanj, izdalo več publikacij, organiziralo nekaj izletov, založilo razglednice itd. Letos bo zlasti skrbelo, da se bo povečalo število članov. Spominski plošči bodo v tem letu odkrili Katki Zupančičevi, pesnici in pisateljici iz Doblič, ki je pred leti umrla kot izseljenka v Kaliforniji, ter zdravniku in biologu Janezu Mihaelu Žagarju (1732 - 1813), domačinu iz Damlja. Poleg tega bo društvo izdalo letos ponatis Dularjeve knjige „Metlika skozi stoletja44, priredilo nekaj poučnih predavanj in drugo. Za prihodnje leto pa ima v načrtu v Metliki na hišah, kjer je bila 1865 odprta prva čitalnica na Dolenjskem, odkriti večjo spominsko obeležje. Belokranjsko muzejsko društvo je eno redkih v Sloveniji, ki deluje neprekinjeno od ustanovitve in brez kakršnihkoli sredstev. PLOŠČA V DRAGATUŠU Ob 25-lctnici smrti pesnika Otona Zupančiča bodo v Dragatušu na hiši, kjer je Zupančič preživel mladostna leta, vzidali spominsko ploščo. Ploščo bodo odkrili 16. junija. PISATELJICI PRIDETA Pisateljici Vida Brest in Mimi Malenšek bosta 29. maja podelili Zupančičeve bralne značke in druga priznanja okoli 80 učencem osnovne šole v Smarjeti. Slavje bo zares veliko, saj bo ta dan med učenci tudi basist Ladko Korošec, prvak ljubljanske Opere. PREMALO PRIJAVLJENIH Likovno razstavo mladih, predvideno za 24. maj v novomeškem domu JLA, so preložili na iesen, ker je novome&a ZKPO kljub dovolj zgodnjemu vabilu na sodelovanje dobila premalo pr(jav. Ali so mentorji šolskih likovnih krožkov prezrli ali pozabili, da gre za občinsko manifestacijo likovnega ustvarjanja šolarjev? vino Bele krajine, od najstarej-ših Časov do izgradnje po vojni. Preureditev bo omogočala tudi boljšo strokovno postavitev zbirk v arheološkem, kulturnozgodovinskem in etnološkem oddelku ter oddelku NOB. Kulturnozgodovinskemu oddelku bodo priključili galerijo belokranjskih umetnikov, kamor bodo obiskovalci prišli po prej imenovani krožni poti. Po taki ureditvi bo možno Belokranjski muzej šteti med bolje urejene pokrajinske muzeje v Sloveniji. Novost bo tudi likovni salon v pritličju gradu, v katerem bodo raznovrstne občasne razstave. To bo hkrati prvi prostor za likovne razstave v Beli ni, če izvzamemo zasilno razstavišče v črnomaljskem prosvetnem domu ali druge prostore, ki se priložnostno spremenijo v likovne hrame. Pozornost daje muzej uredit- vi oddelkov, ki bodo povečani in zbirke v njih strokovno postavljene. Od od Jelkov je zdaj le arheološki strokovno urejen, a še ta je nepopoln. Oddelek NOB bo nujno na novo postaviti in urediti po najnovejših strokovnih muzeoloških načelih. Dela so v teku, več stvari pa je še v načrtih, za katere pa denar še ni povsem zagotovljen. Za preureditve bi moral muzej imeti vsaj 250.000 din. Od kulturne skupnosti ne more velik« pričakovati, denar bo treba do; biti iz samoprispevka, posojil morebitnega solidarnostnei muzejskega sklada SRS. NAPREDOVANJE UČENCEV V SREDNJIH ŠOLAH Učenci srednjih šol napredujejo v višji razred, če so iz vseh učnih predmetov ocenjeni pozitivno. Učenci, ki so negativno ocenjeni iz enega ali dveh učnih predmetov, opravljajo popravni izpit iz teh učnih predmetov. Učenci, ki so negativno ocenjeni iz treh ali več učnih predmetov, in tisti, ki niso opravili popravnega izpita po prejšnjem odstavku, ponavljajo razred. Med šolanjem v srednjih šolah sme učenec dvakrat ponavljati razred. Isti razred istovrstne šole sme učenec ponavljati samo enkrat, če ie ponavljanje posledica bolezni ali drugih opravičljivih vzrokov, lahko učiteljski zbor dovoli učencu, da ponavlja še tretjič oziroma isti razred še drugič. Učencu, ki je negativno ocenjen iz petih ali več predmetov, lahko učiteljski zbor odreče pravico, da ponavlja razred Zakon o srednjem šolstvu, 22. člen Beti in Novoteks skupaj 221 košev Danes ob 18.30 se bosta na košarkarskem igrišču na Loki v Novem mestu pomerili ekipi Novoteksa in mladinske republiške reprezentance V slovenski košarkarski 1. A ligi se je z zmago Metličanov vrii lestvice bistveno spremenil. Igralci Beti so sedaj na prvem, Novo-meščani pa samo z dvema točkama manj na sedmem mestu. Tudi v Dolenjski košarkarski ligi je prišlo do sprememb, za presenečenje pa so tokrat poskrbeli igralci Dolenjskih Toplic, ki so z dobro taktično igro odpravili eno boljših ekip v ligi, Žužemberk. BETI - TRIGLAV 111:89 V derbiju lige so košarkarji Beti pred domačimi igralci prikazali odlično igro in zasluženo odpravili vodilno ekipo Trigava, kj je s tem porazom padla na četrto mesto. Metličani so zaigrali zelo dobro v prvem polčasu, saj so dosegli 63 točk, v drugem delu pa so prednost še povečali; na trenutke so vodili že s 25 koši razlike. Proti koncu srečanja je trener Pšeničnik poslal na igrišče še rezervne igralce, ki so prav tako kot igralci prve postave, zaigrali zelo dobro. Beti: T. Vergot 6, Murko 1, Kosovac 10, Ž. Vergot 10, Jezerinac 12, Lalič 12, Dautovič 15, Rožič 7, Medek 34, Arbutina 3. m. P. NOVOTEKS - TRNOVO 110:87 Košarkarji iz Novega mesta so si pred številnimi gledalci že v začetku priborili zanesljivo vodstvo, ki ga do konca tekme niso več izpustili iz rok. Tudi gostje so se izkazali z učinkovito igro v napadu, v obrambi pa so bili znatno slabši. Novoteks je z visoko zmago dobil precej samozaupanja in se povsem približal vodilnim na lestvici, za katerimi je po slabem začetku zaostajal že za štiri točke. Novoteks: Splichal 10, Z. Kovačevič 32, Cukut 4, S. Kovačevič 24, Blažič 2, Ivančič 12, Seničar 2, Poljšak 24. Še enkrat - Jože Turk ,zS!i°,!2lt Med posamezniki je tudi letos zanesljivo zmagal Turk, ki je v finalu premagal Zorka, ta pa je še prej pripravil presenečenje z zmago nad Na osnovni šoli 29. oktober v Šmaijeti je namizni tenis med učenci priljubjena športna panoga, najboljša igralca na šoli pa sta Ivan Bobnar in Andrej Košak, ki sta na šolskem republiškem prvenstvu v Lendavi ugnala marsikaterega nasprotnika. Na sliki je z njima še njun mentor Franc Glavan. Pomembna zmaga Belokranjk V drugi zvezni rokometni ligi - poraza za ekipi Sevnice in Brežic Na prvenstvu teniškega kluba brez deklet V soboto in nedeljo je bilo na teniških igriščih na Loki v Novem mestu klubsko prvenstvo, ki pa se gaje udeležilo veliko manj igralcev, kot se jih je sprva prijavilo. Brežičanke, Sevničani in Ribničani so to nedeljo ostali brez točk, Belokranjke pa so na domačem igrišču slavile zasluženo in pomembno zmago. Tudi po drugih slovenskih ligah so naši predstavniki in predstavnice dobro zaigrali. Fortun 2. T. L. RIBNICA - SL. GRADEC 21:25 CELJE - SEVNICA 26:20 K°C kaže, so se Sevničani že pred tekmo sprijaznili s porazom. Zaigrali so Siabo, neborbeno. V drugem polčasu so domačini povedli z devetimi zadetki prednosti in v igro poslali nekaj mlajših igralcev, ki pa se niso najbolje znašli in gostje so z dobri-ma Trbovcem in Radičem rezultat ublažili. Za Sevnico so nastopili: Sirk, Simončič 1, Jurišič 1, Bizjak, Radič 6, Koprivnik, 2, Stojs, Sile 2, Trbovc 8, Možic. - n' E. R. JEDINSTVO - BREŽICE 11:10 V Tuzli bi Brežičanke kmalu pri- presenečenje. Ves čas so igrale dobro, še zlasti v drugem polčasu, toda sodnika sta bila bolj naklonjena domačim igralkam, ki pa tega niso znale izkoristiti, saj so za-streljale kar pet sedemmetrovk. Brejce: Hribernik, Fajon 1, Stauber, yah, A. Mišič 1, Toplak, 5, Grmovšek, Lipej, Kostanjšek. ČRNOMELJ - DOBRAVLJE 10:9 V izredno pomembnem srečanju so domačinke v prvem polčasu igra- Preveč nervozno, da bi lahko prevzele pobudo. Sele v drugem deli igre so najprej izenačile in nato Povedle. Kljub temu pa bi sc sre-Je. lahko končalo neodločeno, nr^i » orke niso znale izkoristiti SJ Il?st*. Črnomelj: Starešinič, l-u’ GeUar 2, Jesih, Grgč 4, Bri-enbah, Povše, Gizdavec, Svajgelj 2, Tradicija je tudi tokrat obveljala - zmagali so gostje, po mnenju številnih gledalcev pa sta jim pri tem pomagala sodnika. S tem porazom so Ribničani s 25 točkami še vedno na drugem mestu. Za Ribnico so nastopili: I. Kersnič, Mikulin 3, Matelič 1, J. Kersnič 12, S. Kersnič 1, Andoljšek 2, Abram, Ambrožič, Tanko 1, Abrahamsberg 1. p ^ NOVO MESTO - MOKREČ 19:22 V prvenstveni tekmi ljubljanske conske rokometne lige so se Novo-meščani doma pomerili z ekipo Mokrca. V izenačeni in lepi tekmi, ki si jo je ogledalo okoli 200 gledalcev, so zasluženo zmagali gostje, ki so se izkazali predvsem s hitrimi protinapadi. KRKA-MOKREČ 20:6 Novomeščanke so v ljubljanski medobčinski ligi zabeležile še eno visoko zmago in se tako utrdile na prvem mestu. Ves čas so igrale hitro in domiselno, tako da jim igralke Mokrca niso predstavljale niti resnih nasprotnic za trening. KRKA - ŠENTJERNEJ 20:8 V prvenstveni tekmi ljubljanske medobčinske rokometne lige so igralke Krke brez večiih težav odpravile rokometašice Šentjerneja z 20:8. Pri domačih je bila najuspešnejša Pintaričeva s petimi, pri gostjah pa Zoretičeva s štirimi zadetki. ALPLES - LISCA 12:23 V prvenstveni tekmi ljubljanske conske rokometne lige so Sevničanke še enkrat zabeležile prepričljivo zmago, njihova žrtev pa je bila tokrat ekipa Alplesa iz Železnikov. Pri gostjah je najbolje zaigrala Rugljeva. E. R. Jasna-premlada?! q Prejšnji četrtek so bile v Zagrebu za mladinke, stare do w šestnajst let, izbirne tekme za ^ državno reprezentanco (olimpijski upi). Med devetnajstimi ude- • leženkami je odlično nastopila 0 tudi najmlajša telovadka izbirnih tekem, komaj desteletria Novo-w meščanka Jasna Dokl, ki je zav-0 zela četrto mesto. S tem uspehom si je Doklova kot rezervna W tekmovalka pridobila pravico na-£ stopa za reprezentanco. Nato pa so organizatorji napravili napako # - Jasne niso vzeli v poštev, češ £ da je še premlada. Na izbirnih tekmah je zmagala Ljubljan- • čanka Djakovičeva, ki je zbrala q 33,45 točk, Jasna pa je z 32,35 točkami zasedla odlično četrto # mesto. Uhlom. Dobro je zaigral tudi Še-kuranja, ki se je uvrstil na četrto mesto. Vrstni red: Turk, Zorko, Uhl, Šekuranja, Grcin, Gerbec, Je-nič in Verbič. V klubskem prvenstvu v dvojicah sta po težkem dvoboju z Uhlom in Gerbcem zmagala Turk in Zorko, ki sta v finalu premagala Greina in Verbiča. Vrstni red: Turk - Zorko, Grein - Verbič, Uhl - Gerbec in Jenič - Sekuranja. Klubski turnir si je ogledalo lepo število gledalcev, med njimi pa so bili predvsem člani teniškega kluba. Škoda, ker se tekem niso udeležile tudi igralke, saj jih je v klubu včlanjenih kar precej. V nadaljevanju dolenjske košarkarske lige je vse več presenečenj. V četrtem kolu velja omeniti poraza Žužemberka in Metlike; zlasti slednja je izgubila naravnost katastrofalno v Šentjerneju, kije bil doslej na začelju. Rezultati: Šentjernej -Metlika 84:49, Loka - Bršlin 82:64, Semič - Straža 59:64, Dolenjske Toplice - Žužemberk 52:51, prost je bil Črnomelj. Vrstni red: Loka 74 in Črnomelj po 6 točk, Žužemberk, Bršlin in Šentjernej po 4, Straža, Semič, Metlika in Dolenjske Toplice po 2 točki. RALLY RIKO-RIBNICA 25. maja bo v počastitev dneva mladosti ribniško AMD pripravilo letos že drugič rally „Riko-Rjbnica“. Proga bo dolga 249 kilometrov, na njej pa bo pet spretnostnih preizkušenj. Pokrovitelj letošnjih tekem bo RIKO iz Ribnice. F. Ž. Sava - Trimo 3 :0 Oslabljeni Trimo se je prvakom dobro upiral V zadnjem kolu slovenske odbojkarske lige sta novomeška Krka in trebanjski Trimo prvenstveni sračanji izgubila. Trimo je tako padel v drugo ligo, Krka pa je zaenkrat na tretjem mestu. SAVA-TRIMO 3:0 V zadnjem kolu odbojkarji Trebnjega niso mogli narediti čudeža in premagati prvouvrščene Save iz Črnuč, kar bi jim edino lahko pomagalo, da ne bi ostali na zadnjem mestu in se tako zanesljivo selili v drugo slovensko ligo. Proti Savi so nastopili oslabljeni, brez veterana Francija Opare, vendar pa so se v enournem boju zlasti v začetkih nizov trdovratno upirali slovenskim prvakom, ki pa so gladko zmagali s 3:0(9, 6, 7), Kaj naj rečemo na koncu? Kljub mnogim peripetijam in težavam v klubu se je po zaslugi starejših igralcev TRIMU vendarle posrečilo zdržati do konca, četudi tri zmage spomladi niso zalegle, da bi se rešil zadnjega mesta. Na mlajših igralcih pa je zdaj, da začno resno vaditi in tekmovati v nižji ligi. Le tako trebanjska odbojka ne bo doživela klavrnega konca. Naloga telesno kulturne skupnosti je, da pripomore, da bo ta tradicionalna športna panoga v kraju še živela. M. L. KRKA - FUŽINAR 1:3 Fužinaijeve odbojkarice so v Novem mestu zaigrale zelo dobro, tako da so zasluženo osvojile točki, obenem pa tudi slavile republiško zmago. S to tekmo sta sc od aktivnega dela pri odbojki poslovila dolgoletni športni delavec in trener Krke Franc Pučko, ki je današnjo ekipo ustanovil, in odbojkarica Stanka Dokl. E ■ M TrTrrsrpM ŠPORTNI KOMENTAR Liga se potrjuje! Dolenjska košarkarska li- novomeški sodniki pomagali go, ki se je pričela letos, je 1 Pfi ustanovitvi te lige z željo, dokazala, da so jo mladi ko- šarkarji pri nas močno pogrešali. Vse ekipe tekmujejo resno, tekme pa potekajo po Programu brez zastojev. Ce na hitro izračunamo, vidi-mo> da s srečanji v ligi vsak Petek privabimo na košarkarska igrišča 150 in več gledalcev. Tako je načrt Novo-t e k so vega košarkarskega teh-ničnega vodstva z ligo v celoti uspel. In kako je s košarkarskimi sodniki? Večinoma so izprašani sodniki. Le štirje so i‘Z i?P‘tov> vsi ti pa so aktivni igralci novomeškega ovoteksa, ki sodijo že vrsto et' a Urn do sedaj ni bilo potrebno opraviti izpitov. Ta-°J' ko bo za to možnost, m bodo naredili. S tem je odgovorjeno tudi ,scrn tistim igralcem v do-en/ski %/, ki sc zaradi svo-/ega neznanja in porazov iz-Ro varjajo tla pristramko pi- n!e. Naj vedo, da so tudi da bi se košarka pri nas kar najbolj razvila in postala še bolj kvalitetna, z njeno pomočjo pa lahko obetajoči mladi igralci tehnično vodstvo Novoteksa opozorijo nase. Zato se ne bi smelo dogajati, kar se že je, da se nekateri igralci v tej ligi obnašajo „zvezdniško", pa četudi še nimajo niti osnovnega košarkarskega znanja. Razen tega so vsi igralci še premladi, da bi po sodnikovi odločitvi nastopili živčno in grozili s pretepi, kajti s takim obnašanjem vplivajo na gledalce, ki so do sedaj še vse tekme spremljali v mejah športnega. Zato čaka vse tiste veterane, ki so prevzeli vodstvo pri nekaterih ekipah, važna naloga: igralce, ki se že v prvem letu ligaškega tekmovanja obnašajo nešportno, bi morali takoj pvklicati na klop pa čeprav za ceno zmage! j PEZELJ Mladi atleti so na področnem prvenstvu dosegli nekaj dobrih rezultatov Avsec (Grm) 4,60; Povšak (Grm) 4,39; Sušak (N.m.) 4,28; višina: Gutman, 145; Papič (oba Grm) l,40;Tcppey (Brežice) 1,30; krogla: Grgič (Črnomelj) 10,25; Rešetič (Šentjernej) 9,75; Judež (Šentjernej) 9,52; troboj: Zupančič N.m. 74,5; Zupančič (Giosuplje) 71,5; in Kocjan (Grosuplje; 59,0; Na področnem atletskem tekmovanju, ki je bilo prejšnji teden v Šentjerneju, so nastopili učenci iz naslednjih občin: Črnomelj, Novo mesto, Metlika, Krško, Brežice, Grosuplje in Trebnje. Stajrar (gim. Brežice) 1,70; krogla: Sečnjak (kovinar. N.m) 13,99; Okleščen (TSS N. m.) 12,52; Pri-božič (gim. Brežice) 12,17; troboj: Rudman (gim. Brežice) 96; in Abram, Armuš (kovinar N.m.) 87; Pionirke - ekipno: OŠ Grm 963; OSŠ Šentjernej 679,5; OŠ Grosuplje 645,5; Pionirke - ekipno: Grm L 922,5; Grm II. 525,0; Novo mesto 493,5; Srednješolke - ekipno: gim. N.m. 487,0; gim. Brežice 453,0 gim. Stična 284,0; Srednješolci - Brežice 732,0; Kovinar. N.m. 692,0 in gim. N.m. 646,0; pionirke - 60 m: Rihar (Grm) 8,5; Brulc (Grm) 8,5; Jazbec (Brežice) 8,7; 300 m: Zaletel (Grm) 44,3; Papež (Grm) 46,7; Bele (Šentjernej) 47,3; 4x60 m: Grm 32,5; Brežice 34,0; N.m. 34,3; daljina: Nastopilo je več kot 400 atletov, kar je za taka tekmovanja rekordna udeležba. S svojimi rezultati so presenetili predvsem skakalci v višino pa tudi v drugih disciplinah smo videli nekaj lepih bojev in solidnih dosežkov. Organizacija tekmovanja je bila dobra, čeprav je organizatorje presenetila tako velika udeležba. Rezultati: srednješolke - 100 m: Zajelšnik (gim. Brežice) 14,0; Kal-čič (gim. N. mesto) 14,0 in Kali-novič (gim. N. mesto) 14,4. 600 m: Močan (gim. N. mesto) 1:52,6; Vodeb (gim. Brežiec) 1:53,2; Hočevar (gim. Stična), 4x100 m: gim. N. mesto 56,1; gim. Brežice 57,2; gim. Stična 58,6. daljina: Snnd (gim. N. mesto) 4,25; Kastelic (gim. N. mesto) 4,21 in Kastelic (giin. Stična) 4,21; višina: Omerzu (gim. Brežice) 1,35, Zevnik (gim. N. mesto) 1,30, Hrovat (gim. Brežice) 1,30; krogla: Glavič (gim. Stična 8,87, Valentič (gim. N. mesto) ^,63, Koleša (gim. Stična) 8,56, troboj: Beg (gim. N. mesto) 51,5, Kostanjšek (gim. Brežice) 21,5, Kot (gim. Stična) 21,5. srednješolci: 100 m: Kramar (kovinar Črnomelj) 11,5, Keržan (gim. N. mesto) 11,5, Ivanko (gim. N. mesto) 11,9; 300 m: Brezovar (kovinar N. mesto) 38,9, Nagode (gim. N. mesto) 39,4 Novšak (gnn. Brežice) 39,6, 1000 m: Moveren (kovinar. Črnomelj) 2:53 9; Peterlin (kovinar N. mesto) 2:54,0; Zupančič (gim. N, m.) 2:54,3 4xlQ0 m: (Jim. N.m. 46,8; (gim. Črnomelj 47,8; TSS N. m. 47,8; daljina: Križman (gim. N.m.) 5,85; lludclja (giin. Črnomelj) 5.84; Grahek (TSS N. in) 5,82; višina: Rangu s (TSŠ N. m.) 1.80; Šuštar (kihi. N.m.) 1.75 in pionirji: 60 m: Kraševec (Grm) 7,5; Stupar (N.m.) 7,7; Zorko (Brežice) 7,8; 400 m: Kapš (Grm) 57,7; Vidrih (N.m) 58,3; in Bele (N.m.) 68; 4x60 m: Grm I. 29,0; Novo mesto 30,5; Grm II. 31,0; daljina: Ri-tonja (Grm) '5,38; Kranjčič (Grm) 5,36; Slak (Trebnje) 25,88; višina: Kovač (Grm) 1,75; Bartolj (Grm) 1,70; Jamlovič (Črnomelj) 1,55; krogla; Kozamernik (Grosuplje) 12,18; Vodopivec (Senovo) 10,89; Mijalovič (Grm) 10,86; troboj: Lapajne (Grm) 81,5; Polalc (Bizel.) 79,0; in Canič (Grm) 76,0. Mladi košarkarji se v prvenstveni ČRNOMELJ -iz Črnomlja so tekmi republiške mladinske lige pomerili z igralci ljubljanskega Tabora in srečanje močno dobili s 102:62. Pri domačih so se izkazali Banovec, Kamnikar in Milič. (A. K.) TURNIR VETERANOV V počastitev dneva mladosti bodo v Krmelju organizirali turnir rokometnih veteranov. Na njem bodo sodelovali nekdanji igralci Olimpije, Trbovelj, Krmelja in mladi igralci domače ekipe. Ker bo nastopilo več nekdanjih slovenskih in državnih reprezentantov, bomo lahko gledali zanimiva srečanja. >__________________B. DEBELJAK^ METLIKA - V prvenstveni tekmi republiške mladinske košarkarske lige so v Metliki gostovali košarkaiji iz Novega mesta in srečanje dobili s 85:76. Pri Novoteksu je najbolje zaigral Bajt, pri domačih igralcih pa Orlič. (D. K.) NOVO MESTO - V prvenstveni tekmi nogometne republiške mladinske lige so Novomeščani igrah z ekipo Cementa in tekmo izgubili kar s 7:0. Pionirji so igrali z vrstniki Slavije in srečanje zasluženo dobili s 3:0. (S. M.) TREBNJE - V počastitev krajevnega praznika je odbojkarski klub TRIMO priredil tradicionalni turnir, na katerem so letos sodelovala štiri moštva. Zmago in pokal krajevne organizacije ZB je osvojil domači klub, druga je bila Krka iz Novega mesta, tretji Žužemberk in četrti Mokronog. Rezultati: Trimo - Žužemberk 2:0, Krka - Mokronog 2:0, Žužemberk - Mokronog 2:0 in finalna tekma Trimo - Krka 3:1 KRMELJ - V prvenstveni tekmi so domači rokometaši katastrofalno odpravili igralce Zagoija (19:8). Najboljša sta bila vratar Kralj, kije izredno branil, s sedmimi zadetki pa je bil najboljši strelec Klatnus. CEMENT - ELAN 1:0 V prvenstveni tekmi ljubljanske nogometne podzvezne lige so Novomeščani gostovali pri enajsterici Cementa. V izenačeni tekmi so doživeli nepotreben poraz, ki pa ne spre-* minja vrstnega reda na lestvici. PO PRIČAKOVANJIH V Na Stadionu Borisa Kidriča v Celju so v finalu atletskega pokala Slovenije za starejše mladince nastopili tudi Novomeščani. Ker je večina mladincev poškodovanih, so Novo mesto zastopali v glavnem pionirji, ki so dosegli dobre rezultate. Nekateri boljši rezultati’: 100 m: Keržan 11,3, 400 m: Keržan 51,4, 110 m ovire: Nagode 18,0,4 x 100: Novo mesto 45,4, troskok: Križman 12,63. V končnem vrstnem redu so se Novomeščani uvrstili na osmo mesto s 50 točkami. Za starejše mladinke so bile tekme v Kranju, tu pa Novomeščanke niso dosegle vidnejših rezultatov. Med ekipami so zasedle trinajsto mesto, boljša rezultata pa sta dosegli Padovanova v metu krogle (9,35) in Valentičeva v metu kopja '26,24 metra). KAJ, KJE, KDO? V drugi zvezni rokometni ligi bodo v Sevnico prišli zadnjeuvr-ščeni igralci Splita, v Brežicah pa bodo gostovale zadnjeuvrščene rokometašice Metalca. Novo-teksovi košarkarji gostujejo to soboto v Ilirski Bistrici pri Lesonitu, igralci Beti pa gredo v Maribor. Rokometašice Črnomlja gostujejo v Ljubljani pri igralkah Slovana, Ribničani pa gredo v Maribor k Braniku. V vzhodni conski nogometni ligi sc bodo Brežičani pomerili z igralci Olimpa, ki so trenutno na zadkom mestu. Občinska strelska zveza v Kočevju je v občini med najbolj delavnimi športnimi društvi, ki zelo vestno skrbi za naraščaj. Na zadnjem tekmovanju za Zlato puščico so se izkazali predvsem strelci iz okolice Kočevja, še posebej pa mladinci. (Foto: J. Primc) Stran uredil: JANEZ PEZELJ DOLENJSKI LIST II POTA m sfiiy Razigrano je omahnil v smrt Tudi če se pelješ samo na traktorju, si lahko ob življenje, posebno ako gre za lahkomiselnost - Primer Janeza Halerja to dokazuje " Ko so prišli iz gostilne, 60-letni Janez Haler ni hotel več sesti na prikolico, ampak je vesel in preveč pogumen sedel kar na blatnik. Toda med vožnjo je omahnil pod kolo. Nesreča se je zgodila pri Krmelju, zanjo pa je pred sodiščem odgovarjal 20-letni Franc Žagar. Dežurni poročajo TAT NA GRADBIŠČU - Pri Lutrškem selu, kjer gradijo zbiralnik, je z gradbišča Vodne skupnosti Dolenjske neznanec 15. maja odnesel 19 kosov ploščic ter nekaj opažnih desk in letev. SREDI MESTA PO KURE -Francu Slaku s Ceste komandanta Staneta v Novem mestu je nekdo v noči na 15. maj vlomil v kurnik in ga osušil za 7 kokoši. V SAMOPOSTREŽBI RAZGRAJAL: 15. maja so metliški miličniki pridržali do iztreznitve Tomaža Hu-dorovca iz Križevske vasi, ker je razgrajal v samopostrežni trgovini. Moral bo tudi pred sodnika za prekrške. IZPRED DOMAČE KLETI - Filipu Galiču iz Regerče vasi je neznanec 13. maja izpred kletnih vrat odnesel hrastov sod, vreden 800 din. UKRADLI BETONSKO ŽELEZO - Antonu Matku iz Malih Poljan je nekdo prve dni maja ukradel kar 500 kg betonskega železa, ki ga je imel shranjenega v Zburah. Oškodovan je za 4.500 din. NALAŠČ POŠKODOVAN? Jovu Grobovšku iz Novega mesta je v noči na 16. maj nekdo z ostrim predmetom potegnil razo po vsej dolžini spačka, ki je stal pred hišo. PONOČI OB GUME - V noči na 7. maj sta Metličana Mirko Jenič in Mirko Matekovič parkirala avtomobila pred bloki na Tovarniški cesti. Okrog polnoči so z njunih avtomobilov izginile rezervne gume. Neznanci so se polotili tudi drugih avtomobilov, a so jih mimoidoči pregnali. Ko je 27. avgusta lani s še neregistriranim traktorjem Franc Žagar opravil zadnjo vožnjo betonskih kvadrov za Janeza Ha-leija iz Tržiča v Krmelj, so se skupno napotili proti domu. Haler je z ženo sedel na prikolici vse do Majcnove gostilne. Tam sta možaka še „privezala dušo“ po napornem delu, toda iz gostilne je Haler prišel na UKRADEN VOZ Vprežni gumi voz, vreden okoli 7.000 din, je bil ukraden v noči od 10. na 11. maj Ladu Brinšku iz Za-mosteca v ribniški občini Tatvine skoraj novega voza je osumljen neki Rom. Zelen voz, v katerega je bil vprežen bel konj sireč, so opazili v smeri proti Novemu mestu. Na vozu sta bila mlajša Rom in Rominja. Sumijo, da bosta hotela cel voz ali pa po delih prodati. NEIZKUŠENOST 18-letni mopedist Lado Pertot s Slatnika se je 12. maja ob 15.50 zaletel z neregistriranim motornim kolesom v osebni avto Franca Trdana z Rakitnice. Do nesreče je prišlo v Sodražici Vzrok je bila premajhna varnostna razdalja. Pri nesreči si je sopotnik na motornem kolesu Franc Lesar s Slatnika zlomil nogo. TRČIL V SKALO Metličan Mihael Rogljič in njegova žena Marija sta se 18. maja popoldne poškodovala v prometni nesreči pri Podgradu. Rogljič je z avtom vozil proti Novem mestu, pri odcepu za Podgrad pa ga je po prehitevanju v ovinku zaneslo. Najprej je trčil v skalo, nato pa se je prevrnil nazaj na cesto. Razen poškodb je nesreča teijala še za 15.000 din gmotne škode. moč korajžen. Sedel je kar na desni blatnik traktorja, čeprav ga je Žagar posvaril, da to ni varno, in ni hotel ubogati niti žene, ki ga je prosila, naj sede k njej. Po makadamski slabi cesti so se nato prešerno peljali v temi, ko je Haler naenkrat omahnil pod zadnje desno kolo, traktor pa je šel čezenj. Dva dni zatem je v novomeški bolnišnici zaradi hudih poškodb umrl. ,.Posvaril sem Haleija, a ni ubogal,“ je rekel obtoženec v zagovor. „V tistem hipu, ko je omahnil, sem zavrl in stisnil sklopko, zagrabil padajočega ZADNJI HIP ODSKOČIL Ivan Bobič iz Dol. Suhadola je lahko zadovoljen, da jo je brez praske odnesel iz hude nevarnosti. Zvečer 16. maja je Bobič na železniški postaji v Novem mestu z viličarjem razkladal zaboje iz vagonov, ko je strojevodja Anton Bukovec iz Loke potegnil kompozicijo naprej. Vrata vagona so zapela viličar, ga dvignila in nato prekucnila na bok. Bobič je zadnji hip odskočil in ušel nevarnosti. Kaže, da je do nesreče prišlo zaradi neusklajenega dajanja železniških prometnih znakov, gmotna škoda pa znaša .5.000 din. PRENOSNI TRANSFORMATOR ZA VARJENJE TBH 14 Bantar r Za varienie kosov tanke pločevine ah za n|t to obdela vo ie najidealneiše orodie BAN TAM transformator: ker lehta *e 20 kg |e /elo primeren ia delo v de lavnici ali na potovaniu 7 nprn lahko va rite navadno mehko ipklo nf»ria\/eča iokla in jekla ki so odporna proti kislinam Moč ie variti lito železo ali obnoviti i/rHhhpnp oovršine z e' ktrodami za tnio vanenie Stroi ie možno pri ključiti r\fi enotami priključek 220 ali 380 V . Za BANTAM veha qara<»<-i|a lete. .inr* Ce se pokvari v garancijskem roku bo kupec dobil v zameno nov aparat Če pa se stroj pokvari po qararici|Ski dobi lahko kupec BANTAM zamenja za novega -- po zelo m?ki ceni Brodogradilište, tvornica dizel motora i tvornica električnih strojeva i uređaja — Pula P P STEV 208 TELEFON CENTRALA (052) 22 322 TELEX 25 252 VU ULJTES VSE POSLOVNE PRIJATELJE VABIMO NA MEDNARODNI SEJEM VARJENJA. ZAGREB od 20. V. do 25. V. 1974 PAVILJON 8. RAZSTAVNI PROSTOR 6 Halerja za suknjič, vendar se je izmuznil in padel. Ustavil sem takoj, položil Haleiju suknjič pod glavo, žena pa je tekla v Tržišče telefonirat po rešilni avto. V 15 minutah so bili na kraju nesreče in ga odpeljali v bolnišnico .*.Tako je pred senatom, ki mu je predsedoval Janez Smolej, povedal obtoženec. Čeprav je sodišče ugotovilo, da je v glavnem vse res, kar je povedal v zagovor, ni moglo mimo tega, da je bil Žagar kot voznik motornega vozila odgovoren za vožnjo in varnost. Moral bi bil vztrajati in ne bi smel dopustiti, da je Haler sedel na blatnik, zato je bil tudi spoznan za krivega. V njegov prid govori sicer več olajševalnih okoliščin, kljub temu pa je bil obsojen na 5 mesecev zapora, pogojno za dobo dveh let. Sodba še ni pravnomočna. JE KRIV OVINEK? 19. maja sta pri Dobrniču naproti pripeljala mopedist Alojz Pekolj iz Artmanje vasi in osebni avto, ki ga je vozil Stanislav Korelc iz Gorenje vasi. Med srečanjem v nepreglednem ovinku sta trčila, v nesreči pa se je mopedist tako poškodoval, da so ga morali odpeljati v bolnišnico. Tudi gmotna škoda je precejšnja, saj jo cenijo na 7.000 din. PRETEP NA OTOČCU Novomeški miličniki so 19. maja zjutraj pridržali do iztreznitve 21-letnega Draga Sušina iz Družinske vasi, 21-letnega Andjelka,Be-bekovskega, 22-letnega Omera Bukvića ter 43-letnega Albina Kovačiča iz Otočca, ker so se v bifeju pretepali in nedostojno obnašali. S tem zadeva še ni končana, ker bodo morah vsi še pred sodnika za prekrške. MOPEDIST V PEŠCA Mopedist Franc Janež iz Goriče vasi je 11. maja ob 21.50 v Hrovači trčil v pešca Janeza Puclja, ki je šel pravilno po levi strani ceste v smeri Ribnice. Janež je bil lažje, Pucelj pa težje poškodovan. KRŠKO: NEPREVIDNO ČEZ CESTO 9. maja opoldne je Vitomir Ži-čkar s Kremena vozil kolo s pomožnim motorjem od Sevnice proti Drnovcmu. V Krškem je na Cesti krških žrtev dohitel osebni avtomobil, takrat pa je nenadoma z desne strani stopila na cesto in jo prečkala izven prehoda za pešce Jožica Sajevec iz Brestanice. Mopedist jo je zadel in sojo morali zaradi hudih poškodb odpeljati v brežiško bolnišnico. NE DVE LETI! V prejšnji številki smo poročali, da je bila na drugostopenjskem sodišču spremenjena kazen Antonu Te-sariju iz Kota, ker je grobo kršil lovska pravila in sprožil nesrečni strel, ki je na lovu usmrtil Nandeta Kapša. Zgodila pa se je pomota v podnaslovu članka, kjer piše, da bo Tesari 2 leti zaprt. Pravilno nova sodba glasi: 6 mesecev zapora nepogojno (prej je bila kazen pogojna za dobo dveh let). „Udari! Zabodi, mečkač! Nož pod rebra! “ Take lahko slišiš med kinopredstavo iz ust nedoraslega fantiča, pa tudi dekleta, ko spremlja dogajanje na film- f) c\ mod o pdrdgrdf Starši: »Ne vsak film!« skem platnu. Človek se zgrozi ob teh medklicih! Nehote se vprašaš: Le kaj bo iz teh pubertetnikov? Da so kinematografi preplavljeni z gangsterskimi filmi, vemo vsi in da kvarno vplivajo na razvoj nedoraslega otroka, smo si odrasli tudi edini. Pa vendar je pri vseh' takih kino-pred stavah največ pubertetnikov. Kaj menijo starši? ANICA ANDJELIČ, uslužbenka iz Gorenje vasi pri Krškem: - Starši premalo poznamo filme, zato je težko oceniti, kateri je za otroka primeren in kateri ni. Vsekakor pa sem mnenja, da otroci pod 16. letom ne bi smeli videti vsakega filma. Tak doraščajoč otrok ne zna prav oceniti dogajanja na platnu. Steljanje, umori, seks - to ni „duševni hrana“ za otroke. Žal, vrtijo podeželski kinematografi največ filmov s tako vsebino zaradi komercialnega učinka. Sami starši smo pri prepovedi obiskovanja takih programov nemočni. Potrebna bi bila širša družbena akcija. PROF. MARKO KOBE iz Starega trga ob Kolpi: - Sem proti temu, da bi doraščajoč otrok videl vsak film. Pri nas, kjer predstav ni, glede tega ni hujše nevarnosti, pač pa otroci v mestih lahko vidijo vse. Prav gotovo gangsterski filmi slabo vplivajo na otroka. Prepovedati obisk predstav ni tako lahko, pa vendar bi se po mojem mnenju dalo to zajeziti. S tesnejšim sodelovanjem staršev, šole in uprav kino podjetij bi lahko dosegli, da puber-.tetnik do 16. leta ne bi hodil nekontrolirano v kino dvorano. RUŽA ZUPANC, vodja poslovne enote Mladinske knjige v Novem mestu: - Kavbojke, kriminalke in filmi s tako vsebino niso za otroka v času, ko je še posebej podvržen slabim vplivom. Nisem starokopitna in sem za to, da hodijo otroci v kino, toda potreben bi bil izbor. Če fant vidi, da ,junak11 na filmskem platnu uspeva s pištolo in nasiljem, mu bo to nehote postalo vzor, ker ne zna oceniti resnične vsebine filma. Mislim tudi, da življenje mladih v prostem času ni dobro organizirano, sicer bi se preusmerili drugam. Starši sami težko zajezimo ta problem, potrebna bi bila širša in organizirana akcija. R. B. -c k ČRNOMELJ: SMERNI KAZALEC JE ODPOVEDAL - 13. maja zjutraj je domačin Anion Šober vozil avtobus po Kolodvorski cesti, in ko je pred hotelom začel obračati, ni deloval smerni kazalec, zato sta trčila s tovornjakom, ki ga je za njim vozil Rajko Janoš iz Črnomlja. Ta je hotel avtobus prehiteti. Na obeh vozilih je za 4.000 din škode. NOVO MESTO: DVA RANJENA IN PRECEJ ŠKODE Ljubljančan Milan Gajič je 13. maja dopoldne na Karlovški cesti z osebnim avtom zavijal na levo h gradbišču, koje naproti pripeljal avto Božidar Bajuk iz Primostka. Vozili sta trčili; pri tem je Bajukova sopotnica Alojzija Blatnik dobila hujše poškodbe inje morala v bolnišnico, laže pa se je poškodoval tudi Bajuk. Vrh vsega je še za 13.000 din škode. MAČKOVEC: TRČIL V AVTOBUS Franc Kržan iz Zalok je 13. maja popoldne pripeljal avtobus v Luže na cesti so kot nevidne pasti za avtomobiliste. V začetki; maja je luža povrzočila nesrečo s smrtnim izidom v vasi Ribnica na cesti Ljubljana-Zagreb. Petru Djuriču, ki je s fiatom 750 vozil proti Zagrebu, je voda zalila vetrobransko steklo. Ker nenadoma ni nič videl, je veijetno pritisnil na zavoro, da se je vozilo obrnilo in /Jipeljalo na levi vozni pas. Tedaj je fiat trčil v nasproti vozeči ami (na sliki). Voznikova žena Angela Semič je umrla na kraju nesreče. V obeh avtomobilih je bilo osem ljudi huje in laže ranjenih. (Foto: Sava Vujanovič) Mačkovcu do priključka na glavno cesto, in ko je obstal, je vanj trčil tovornjak, ki ga je vozil Jožef Adle-šič iz Vrhovcev. Na srečo potnikom v avtobusu ni bilo nič, škode pa je za 3.000 din. STARI TRG: ZAPRL POT KOLESARJU - Karel Račič iz Cerkelj je 13. maja popoldne vozil avto sko- jfe zi Stari trg in prehitel Cirila Bukovca iz Trebnjega, ki se je peljal na kolesu s pomožnim motorjem. Avtomobilist je takoj zavil na desno na dvorišče ter tako zaprl pot kolesarju. Ta je trčil v bok avtomobila. Skoda znaša 2.000 din. NOVO MESTO: NENADOMA NA CESTO - Jože Murgelj z Gor. Kamene je 14. maja zjutraj vozil z avtom po Cesti komandanta Staneta, ko je nri zadružni trgovini nenadoma stekel čez cesto 17-letni Marjan Zupančič iz Smolenie vasi. Voznik je pešca zadel. Fant je zaradi poškodb moral v bolnišnico. POLJANE: PO STRMINI NAVZDOL - Semičan Jože Rus je 14. maja zjutraj hudo karamboliral. Z avtom se je peljal proti Ljubljani, ko je pri Poljanah iz neugotovljenega vzroka avto zaneslo v levo preko železne ograje, potem pa se je prevračal po strmini navzdol. Rus se jc hudo poškodoval, njegov sopotnik Janez Švajger iz Črnomlja pa laže, medtem ko je na vozilu za 20.000 din škode. Oba ponesrečenca so od* peljali v bolnišnico. KAŠČA: TRK PRI SREČANJU - 14. maja zjuUaj sta pripeljala na-roti avtobus, ki ga je vozil Jože .»apš iz Semiča, in Martin Savorn iz Bušinje vasi z osebnim avtom. Med srečanjem sta se zaletela in imata z* 5.000 din škode. Sopotnik v osebnem avtomobilu Stanislav StrumbeU je bil laže ranjen. POD LISEC: V NEPREGLEDNEM OVINKU 16. maja dopoldne je Vincenc Vovk iz Trebnje g* vozil tovornjak proti Dobrniču, ko mu ie med potjo na nepreglednem ovinku pripeljal naproti z osebnim avtom Aloj/. Canjko iz Žužemberka. Ko je voznik tovornjaka zavrl, ga \e zaneslo s ceste, na vozišču pa jc ostal zadnji del, v katerega je Canjko trčil. Škode jc za 5.000 din. E 12 DOLENJSKI UST Stran uredila: RIA BACER Št. 21 (1296) - 23. maja 197j ČETRTKOV INTERVJU 0 marsičem le svitanje Aleš Kulovec: »Nismo še našli oblik za povezovanje krajevnih skupnosti in TOZD« Krajevne skupnosti so bile dolgo preveč odmaknjene od resničnega samoupravljanja, čeprav jim je že prejšnja ustava odmerila pomembno vlogo. Odločanje je bilo v rokah peščice ljudi, izvoljenih v svete, če pa le-ti niso delovali, sta krajevno skupnost predstavljala predsednik in tajnik. Tudi navzven ni bilo prave povezave, da je krajevno skupnost na občinski skupščini pogosto predstavljal njen predsednik. Poslej naj bi bilo drugače, saj je nova ustava zagotovila S jkrajevnim skupnostim ne le * * ! ■ Aleš Kulovec „lažje dihanje”, marveč tudi enakopravno odločanje na vseh ravneh, od občinske navzgor, financiranje in podobno. V občinski skupščini bo zbor krajevnih skupnosti samostojno obločal o mnogih pomembnih zadevah. O tem, kako se bo poslej godilo krajevnim skupnostim v novomeški občini, razmišlja Aleš Kulovec, predsednik zbora KS pri občinski skupščini, takole: ,,Gmot ne podlage za življenje in delo so imele do zdaj pri nas le nekatere krajevne skupnosti Nova ustava je pogoje za delovanje krajevnih skupnosti izenačila v nekem smislu s tem, ko je navedla, naj bi občani z'delom dohodka, ki ga ustvarjajo v temeljnih odrganizacijah združenega dela, urejali vprašanja v krajih, kjer živijo. To naj bi bil pomemben, vendar ne edini vir dohodkov. Po mojem bo samoprispevek, ki so krajevne skupnosti v občini, tudi v prihodnje nepogrešljiv za reševanje skupnih nalog. “ „Kaj pa mislite o povezavi med TOZD in krajevno skupnostjo? “ ,,Kakšna naj bo, v kakšnih oblikah se lahko uresniči, bo treba še potuhtati. Ena oblika je znana; po tej naj bi v TOZD izvolili delegacije za krajevne skupnosti, hkrati pa bi bile lahko te delegacije tudi delegacije krajevne skupnosti za TOZD. Kaj več je zdaj težko reči, stvari morajo dozoreti, učiti se bo treba ob svojih izkušnjah, ker za to povezovanje ni receptov in tudi ne modelov, ki bi jih bilo možno posvojiti “ „Za kaj se boste vi zavzemali? “ „Da bo šel vsak dinar tja, odkoder je delavec, ki ga je ustvaril. To mi bo osrednje vodilo v mandatni dobi. Zavzemal se bom tudi, da bi pri občinski skupščini čim-prej ustanovili strokovne službe, ki bi vsestransko pomagale krajevnim skupnostim. V mislih imam tako pripravo gradiv za najrazličnejše seje', kot hitro in učinkovito reševanje vlog. Postopke bo nujno skrajšati in poenostaviti, saj moramo upoštevati, da krajevne skupnosti nimajo plačanih ljudi, ki bi imeli čas letati od vrat do vrat. Zaradi lažjega delovanja organov in delegacij krajevnih skupnosti bi kazalo na sedežih krajevnih skupnosti nastaviti poklicne sekretarje. “ „Ali dobro poznate probleme krajevnih skupnosti? “ ,JVe, poznam pa krajevno skupnost v Straži, ki je nekje na sredini med premožnejšimi in siromašnejšimi krajevnimi skupnostmi. Mislim pa, da bom moral kot predsednik zbora krajevnih skupnosti nič manj kot do vratu v to problematiko. Zato bi kaj več o tem lahko povedal šele čez kako leto.“ NA JAMI PRI DVORU bo 23. junija združeno slavje - proslava 30-letnice ustanovitve prve slovenske artilerijske brigade in proslava krajevnega praznika Žužemberka. pa uvpdlp 'vkp l. ZORAN # Več bo 0 popravah na to proslavo ga UVeaie vse ■ ^ objavljeno v naslednji številki Do- 4 4 4 5 * 4 4 4 * 4 4 4 4 4 4 * * * 4 4 4 J 4 4 4 \ J 5 S I J s s 4 4 4 4 \ * 4 4 \ DANES PRAH V MIRNI PECI IN NIKOLI VEČ »Že predolgo ga požiramo!« Franc Udovc, predsednik sveta KS: »Asfaltirali bomo 4 km ceste od Biške vasi do Jablana. Računamo, da bodo ljudje sodelovali s prispevki« Franc Udovč Mirna peč se bo, kot kaže, že letos znebila nadležnega prahu. Asfaltirali bodo vsa cestišča in glavna dvorišča v tem kraju, poleg tega pa imajo v načrtu tudi asfaltiranje 4 km republiške ceste II. reda od Biške vasi do Jablana. Delovni načrt je skupščina krajevne skupnosti že sprejela, imenovali so komisijo za zbiranje sredstev, Socialistična zveza pa bo v kratkem na vaških sestankih pojasnila, za kaj gre, in ljudi pozvala k sodelovanju. Po predračunu, ki so ga na- za posodobitev te ceste repub-pravili v novomeškem Cestnem liški cestni sklad in občina iz podjetju, naj bi dela veljala 3,6 proračuna. Krajevna skupnost milijona dinarjev. Glede na nenehne podražitve energije in materiala se bodo končni stroški povečali za 15 do 20 odstotkov. Predsednik sveta krajevne skupnosti Franc Udovč pravi, da so na to pripravljeni in bodo toliko več zbrafi. Okoli 2 milijona naj bi dala PROSLAVA Z BAKLJAMI OBČINSKA KONFERENCA ZMS Novo mesto je za letošnji 25. maj sestavila še posebno slovesen program. Pripravila bo zborovanje mladine iz novomeške občine, ki se bo zbrala v petek, 24. maja, ob 19,30 z bakljami pred Domom kulture v Novem mestu. Od tam bodo vsi predstavniki mladinskih aktivov in mladina s prižganimi baklami krenili proti Ločni k tovarni perila Labod, ki 25. maja praznuje 50. obletnico obstoja. Nato se bo pričelo zborovanje s programom. Najpriza-devnejšim mentorjem mladine in mladim družbenopolitičnim delavcem pa bodo podelili letošnja priznanja občinske konference. Po končanem zborovanju se bodo mladi spoznavali ob brezplačnem partizanskem golažu in mladinskemu plesu. Suhokrajinski drobiž NOVOIZVOLJENA SKUPŠČINA KRAJEVNE SKUPNOSTI ŽUŽEMBERK se je pred dnevi sestala na prvi seji in se konstituirala, izvolila pa je tudi svet in izvolila komisije. Za predsednika skupščine je bil izvoljen inž. PETER STOR, za predsednika sveta krajevne skupnosti pa STOJAN JAKOVLJEVIČ. Komisije pri svetu krajevne skupnosti vodijo IVO PLUT, LUDVIK MARINČ, VEKO GABRIČ, JOŽE PLUT in SLAVKA ANDREJČIČ, ki obenem skupaj s predsednikom sveta in tajnikom sveta predstavljajo svet krajevne skupnosti. Po končani seji skupščine, se je sestal novoizvoljeni svet na prvo sejo in obravnaval tekoče naloge v krajevni skupnosti. lenjskega lista. Štirje sporazumi »podtaknjeni«? Izvršni organi občinske skupščine, ZK, SZDL in sindikata na skupni seji ocenjevali podpisovanje samoupravnih sporazumov v občini Predsedstvo občinske skupščine, komite ZK, izvršni odbor občinske konference SZDL in predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Novem mestu so 16. maja ocenjevali družbeno dogovatjanje *n samoupravno sporazumevanje o splošni in skupni porabi v občini v letošnjem letu. Uvodoma je predsednik sin-ikata Franc Borsan menil, da s° bili številni podpisniki samoupravnih sporazumov 25. aprila na Otočcu slabe volje, saj so *Ti°rali v imenu delovnih kolek-1V0V podpisati tudi Štiri spora-ume, o katerih — kakor so Ugotovili na tej skupni seji’— ni 1 o predhodnih razprav. To so sporazumi o financiranju osnovnošolskega prostora, o sanaciji rednjega šolstva, o financiranju “"analnih zadev (novega mo-u v Novem mestu) in financi* anju narodne obrambe. Zaradi številnih pomanjklji-sti naglice, prešibkega obve* <*nja jn drUgih razlogov so se Podpisovanja vzdržali podpisni-\ večjcga števila organizacij ruženega dela in nekaterih rajevnih skupnosti. Od tega jih lri'iajst ni podpisalo nobenega jih lahko poslej podpisali tudi tam, kjer tega še niso storili. Otrokom morje Bližajo se šolske počitnice in čas dopustov ter letovanj, ki se ga verjetno najbolj veselijo ravno otroci. Veliko jih bo letovalo s starši, precej pa je tudi takih, ki so letovanja potrebni zaradi telesne šibkosti, a si ga ne morejo privoščiti. Kakor vsako leto bo za take organizirala letovanje občinska organizacija Rdečega križa in tudi letos se bo ta organizacija znašla pred problemi, ki se vlečejo iz leta v leto. Predvsem gre za vprašanje prostorov, ki ob vse večjem zanimanju in porastu števila letujočih otrok postaja čedalje hujši problem. Rdeči križ Novo mesto jiima stalnih prostorov, če izvzamemo stavbo v Fazanu, ki lahko sprejme samo 40 otrok. A še ta prostor bodo veijetno izgubili. Turizem kot panoga gospodarstva postaja vse močnejši in na že tako majhnem koščku naše obale po novem urbanističnem zazidalnem načrtu ne bo prostora za zgradbe letovišč Rdečega križa, ker pač ta dejavnost ne prinaša gospodarstvu nikakršnih koristi. Takabo novomeški Rdeči križ izgubil še to majhno stalno točko. Že sedaj se mora seliti iz kraja v kraj, s tem pa izgublja veliko sredstev, ki bi se s stalnimi kapacitetami bolj smotrno trošila. Odveč bi bilo govoriti o pomenu zdravstvenega letovanja otrok; dejstvo je tudi, da Rdeči križ te svoje dejavnosti ne more zmanjšati, potrebno jo bo celo povečati, vprašanja prostorov pa sc samo zaostrujejo. Prej ali slej bo treba misliti na odkup stalnega prostora, ker se bodo le na ta način sredstva, ki jih prispevajo delovne organizacije in družba, smotrno in dolgoročno nalagala. Rešitev je samo v tem, drugače za zdravstveno in socialno ogrožene otroke lepega dne ne bo več ne sonca ne koščka morja. MiM sporazuma, drugi pa niso podpisali vseh prej omenjenih dodatnih sporazumov. Na skupnem sestanku 16. maja so menili, da so s tem postavili na kritično točko predvsem nadaljnjo izgradnjo osnovnošolskega prostora in razvoj srednjega Šolstva. Ocenjevalci sporazumevanja so posebej poudarili, da ne kritizirajo družbenih akcij, marveč način in pristop, saj je prišlo prav zavoljo tega do odpora nekaterih delovnih organizacij, ki do zdaj niso še nikoli pokazale hrbta, ko je šlo za reševanje pomembnih skupnih zadev. Menili so, da mora biti to dobra šola za sporazumevanje v prihodnjih letih, ko bomo tako urejali čedalje več stvari splošnega pomena. Sklenili so tudi, da bodo javno razpravo o ,,spornih“ štirih sporazumih ponovili, da bi je zagotovila, da bo zbrala 700.000 din, okoli 300.000 din, pa naj bi prispevale delovne organizacije, ki imajo v Mimi peči svoje obrate oziroma’ TOZD. Poleg tega računajo, da bodo 100.000 din dobili od obrtnikov in Mirnopečanov, ki živijo izven krajevne skupnosti. 700.000 din bo krajevna skupnost zbrala takole: vsi zaposleni naj bi prispevali za asfalt povprečno po 800 din, kmetje po 500, gospodinjstva ob cesti pa ne manj kot po 2.500 din. Franc Udovč pravi, da so sklenili denar pobirati takoj, ko bodo ljudje soglašali s prispevki. V vodstvu krajevne skupnosti so tudi prepričani, da to za ljudi ne bo prehuda obremenitev. V Mirni peči bodo ob asfaltiranju postavili tudi temelje za kanalizacijo in vodovod, ki ju bo kraj dobil kasneje. „Komunalno je naselje silno slabo urejeno, zato si bomo prizadevali, da tudi druge reči dobimo čim-prej,“ napoveduje Udovč. TUNIZIJCI V NOVOLESU 9. maja je obiskala Novoles delegacija treh vodilnih delavcev firme SKANES iz Tunizije, ki so v tej državi odgovorni tudi za razvoj lesne industrije. Zanimah so se za finalne izdelke, ker želijo tudi v Tuniziji še bolj razviti lesno industrijo. IZLET ZA UPOKOJENCE V torek, 4. junija, bo novomeška podružnica Društva upokojencev pripravila za svoje člane izlet v Varaždin, Ptuj in Rogaško Slatino. Odhod bo ob 6. uri zjutraj z novomeške avtobusne postaje, domov pa se bodo izletniki vrnili okoli 21. ure. Cena za prevoz je 73,00 dinarjev, vsi zainteresirani pa se prijavite v po-» družnični pisarni Društva upokojencev najkasneje do 24. maja. MINI ANKETA: Srečanje mladih, ki iz leta v leto bolj krepi bratstvo in enotnost mladine iz mest Banjaluke, Bihaća, Gospića, Karlovca, Novega mesta, Prijedora in Siska, to je XII. zlet bratstva in enotnosti, bo letos spet v Novem mestu, in to 8. in 9. junija. Na njem bo sodelovalo okoli 3000 mladih iz omenjenih mest bratskih republik ter okoli 2300 cicibanov, pionirjev, mladink in mladincev iz širše okolice Novega mesta. O tem velikem srečanju menijo mladi naslednje: Zlet JANEZ GOTLIB, delavec: „Zlet je ena od možnih poti za zbliževanje mladine iz treh bratskih republik na zabavno-kulturnem, športnem in tudi političnem področju, zato zasluži vso pozornost in ga je treba skrbno razvijati še naprej." JOŽE TISU, graver: „Zletno srečanje je vsekakor pozitivno, zlasti glede zbliževanja mladih, ki ob tej priložnosti izmenjujejo izkušnje in utrjujejo prijateljstvo. Sam delam na področju zabave mladih v Novem mestu, zato se bomo potrudili, da bomo gostom nudili kar največ sproščenih ur v mladinskem disko klubu.“ BOGDAN AVBAR, uslužbenec: „Zlet je bil vsekakor zanimiva zamisel za krepitev bratstva in enotnosti med republikami, še posebej, ker je postal tradicionalna prireditev mladih. Letos bo zlet v Novem mestu, zato je škoda, da ne bo športnih srečanj, ki bi me najbolj zanimala.11 ROZALIJA TESARI, dijakinja: „Tudi sama bom nastopila v skupnem programu na Stadionu bratstva in enotnosti. Zlet je gotovo zelo posrečena oblika za zbliževanje mladih, kar je razvidno tudi iz tega, da je vsako leto bolj množičen in pester." JANEZ FABJAN, strojni klju-'čavničar: „Zlet na neki način nadaljuje tradicijo prvih srečanj mladih po vojni, ko so v delovnih brigadah gladili porušeno domovino, zato predstavlja pomembno obliko zbliževanja in tvornega sodelovanja med mladimi." MILAN DJAJP, dijak: „Ko je bil v Novem mestu prvi zlet, smo dobili Stadion bratstva in enotnosti. Kaj bomo pa zdaj? Gotovo veliko na področju zbliževanja in utrjevanja prijateljstva med mladimi." D. R. v_____________________________________. Obvestilo o stanovanjih Obveščamo vse občane, ki so interesenti za pridobitev stanovanj iz solidarnostnega stanovanjskega sklada v občini Novo mesto, da sta v današnjem Skupščinskem Dolenjskem listu objavljena: - Pravilnik o pogojih in merilih za dodeljevanje stanovanj, zgrajenih s sredstvi solidarnostnega stanovanjskega sklad«, in — Poziv upravičencem za pridobitev stanovanj za vlaganje prošenj za uvrstitev v prednostno listo. SOLIDARNOSTNI STANOVANJSKI SKLAD OBČINE NOVO MESTO Novomeška kronika Po 1,20 din kg je prejšnji teden odkupovala krompir v Mimi peči Kolinska z Mirne. Alojz Jarc iz Dolnjega Podboršta (na sliki) gaje med prvimi preložil z voza na tovornjak. S ceno pridelovalci sicer niso prehudo zadovoljni, vendar pravijo, da je tudi taka boljša kot nič. (Foto: I. Zoran) PISANI NATAKAR - V kavarni na Glavnem trgu je prejšnji torek stregel tudi mlajši natakar v suknjiču, ki je bil nekoč bel, sedaj pa še najbolj spominja na - močerada. PROPAGANDA IN SMETI -Ljubljanska Alpe Adria je prejšnji teden zasula Glavni trg s prospekti, ki vabijo na počitnice v Sočij ob Črnem morju in na ogled Moskve. Zal je večina vabil obležala na cesti in prav gotovo sc novomeški cestarji že iz protesta do take reklame vabilu na cenen dopust ne bodo odzvali. HULIGANI V BRŠLINU - Ko so na številne prošnje Bršlinčanov postavili pred železniškim prehodom sodobno čakalnico za lokalni promet, ki je v slabem vremenu vedno polna, so se je vsi razveselili. Sedaj je močno poškodovana, nepridipravi pa še kar naprej razbijajo steklene obloge. S TRANSFUZIJSKE POSTAJE - Prejšnji teden ji.4 novomeški transfuzijski oddelek obiskalo kar 81 krvodajalcev, največ (55) pa jih je tokrat prišlo iz šentjernejske Iskre. ROJSTVA Prejšnji teden je rodila Marjana Žižek iz l oersteijeve 5 - Simona. POGREBI tehnik, Nad mlini 44. TRŽNICA Prejšnji petek so novomeško tržnico ponovno zasedli prodajalci kiča, suhe robe, roštiljev, obleke in obutve, pri cenah pa so prav radi popustih tudi za sto odstotkov. Tudi med branjevkami je bilo živahno, tokrat pa so ponujale še šmarnice in rože v lončkih. Cene: jajčka 1,10 do 1,30 din, limone 12 din kilogram, češnje 16 din kg, krompir 8 din, jabolka 6 din, banane 9 din kilogram, čebula 6 din, fižol 10 do 12 dinarjev kilogram, špinača 15 din, liter medu 30 dinarjev, smetana 7 dinarjev, sirček do 1 dinar za kepo, zelena solata do 10 dinarjev kilogram, glava kislega zelja 15 dinarjev in krožnik kisle repe 3 dinarje. \ Ena gospa s Kapitlja je rekla, da ji je ,,mojster“ zadnjič kar na silo nabrusil nož in nato zahteval še druge. Med prepirom z vsiljivcem je ves čas pogledovala bleščeče rezilo v strahu, da ga bo preizkusil na njenem — vratu .. . 15 NOVOMEŠKA TRIBUNA St. 21 (1296) - 23. ninia 1974__________________________________________ Stran uredil: IVAN Z0RJIN DOLENJSKI LIST S iraaicionamega teica mladosti v Brežicah. Udeležilo se ga je 320 tekmovalcev. Največ prvih mest so osvojili učenci osnovne šole Cerklje. Sodelovali so tudi člani mladinskih aktivov ter pripadniki JLA. Kmetom pomoč pri združevanju O svojem položaju bodo kmetje soodločali preko izvoljenih delegacij - Občinska skupščina bo podpirala sodelovanje kmečkih proizvajalcev z organizacijami združenega dela, podpirala bo vse oblike kooperacije Iz nastopnega govora predsednika občinske skupščine Franca Bukovinskega povzemamo njegove misli o odnosu nove skupščine do kmetijstva in tako odgovarjamo na vprašanja, ki ta čas najbolj zanimajo občane na podeželju. Kmečko prebivalstvo je namreč še vedno najštevilnejša socialna skupina v brežiški občini - V okviru splošne družbenoekonomske politike in danih možnosti si bomo morali prizadevati za večjo donosnost kmetijstva z nadaljnjo krepitvijo in posodobljanjem visoko produktivne proizvodnje v družbenem sektorju, pa tudi z razširitvijo kooperacije med kmeti in organizacijami združenega dela. To je pogoj za večanje produktivnosti osebnega kmečkega dela. /-----------------------------v KEGLJIŠČE DO 24. MAJA V Čateških Toplicah hitijo dokončevati avtomatsko kegljišče, ki ga je projektiral inž. arh. Karl Filipčič. Rok za dograditev je 24. maj, ker se bo tedaj začelo prvenstvo Združenja jugoslovanske kemične industrije v kegljanju.__________________________ MLADI V BOLNIŠNICI IMAJO SVOJ AKTIV V splošni bolnišnici v Brežicah so te dni ustanovili aktiv mladih delavcev. To je prvi aktiv s področja družbenih dejavnosti. V bolnišnic; je med zaposlenimi 33 odstotkov mladih. Aktiv ima 68 članov. Na ustanovnem srečanju so med drugim ugotovili, da so mladi slabo zastopani v samoupravnih organih. Ob tem so poudarili probleme v zvezi z razvojem bolnišnice, načeli so vprašanje nadaljnjega izobraževanja, stanovanjske težave in podobno. Del razprave so namenili tudi vlogi mladih v okviru uresničevanja ustavnih dopolnil. Zavzeli so se za to, da bi delo zdravstvenih delavcev vrednotili v vseh zdravstvenih ustanovah po enakih merilih. Pričakujemo lahko, da bodo zgledu mladih v bolnišnici sledili tudi drugod. Za zdaj razmišljajo o takem aktivu v šolstvu in občinski upravi. F. BABIC Osebno delo kmetov na zemlji je v naših razmerah potrebno, saj kmetje tako v svojem in v skupnem družbenem interesu izkoriščajo zemljišča, pospešujejo kmetijsko proizvodnjo ter prispevajo k rasti družbene reprodukcije. Zato bomo vselej podpirali težnje kmetov po svobodnem združevanju dela in sredstev v raznih oblikah proizvodnih skupnosti. Podpirali bomo njihovo sodelovanje z organizacijami združenega dela ŠEST KOMISIJ V vsako od šestih komisij pri medobčinskem svetu ZK Posavje so na zadnji občinski konferenci ZK v Brežicah izvolili po tri člane. V komisiji za organizacijska in statutarna vprašanja so Franc Skinder, Alojz Zokalj, Ivanka Trajković; v idejnopolitični komisiji Janez Volčanšek, Božena Ostrovršnik in dr. Peter Zor-čič; v komisiji za družbenoekonomske odnose Franc Puhner, Ivan Ži-vič, inž Vlado Jenko; v komisiji za kadrovsko politiko Stanko Rebernik, Vinko Zagmajster, Ferdo Šepetave; v .komsiji za informativno in propagandno dejavnost Vlado Podgoršek, Stana Kunej, Jožica Teppey; v komisiji za proučevanje zgodovine delavskega gibanja in KPJ Milan Šepetave, Milan Kostevc in Marjan Gregorič. 150 LET DELOVANJA Šola v Kapelah bo 29. junija proslavila 150-letnico svojega delovanja. Na svečani proslavi bodo nastopili cicibani male šole, pionirji kapelske šole in pionirji višjih letnikov šole iz Dobove, sodelovala pa bo tudi kapelska godba in pevski zbor Prosvetnega društva. Odbor za proslavo želi, da bi vsi nekdanji učitelji in učenci te šole poslali svoje naslove, da bi jim lahko poslali vabila za proslavo. D. V. V takšnem procesu se bo vedno bolj uveljavljal položaj kmeta in njegove družine na nodlagi dela. zmanjševal pa se bo pomen zemljiške lastnine v kmetijstvu. Z usmeijanjem in dogovarjanjem v kmetijski zemljiški skupnosti pa se obdelovalcem kmetijskih zemljišč odpira perspektiva dejanskega podružbljanja kmetijske zemljiške politike. Bolj kot doslej bomo morali razviti sodelovanje kmetijskih delovnih organizacij in obratov za kooperacijo z drugimi TOZD in delovnimi ljudmi v krajevnih skupnostih pri gradnji cest, vodovodov in drugih skupnih objektov za potrebe vasi ter z roko v roki skrbeti za varstvo kmetijskih zemljišč. To je pot k hitrejšemu izenačevanju delovnih pogojev ter življenja delavcev in kmetov s pogoji v razvitejšem okolju. Iz tega povezovanja izhaja temeljni interes kmetijskih proizvajalcev, da preko delegatskega sistema soodločajo o pogojih svojega dela in življenja. Njihovo soodločanje in sodelovanje moramo podpirati z vso vnemo, saj vsaka družbena skupnost, ki zanemari skrb za razvoj kmetijstva, slej ko prej zaide v razvojna nesorazmerja in težave. NOVO V BREŽICAH v LEPŠIH PROSTORIH - Ljubljanska banka že več mesecev preureja poslovne prostore ekspoziture v Brežicah. Pred kratkim je bilo obnovljeno pritličje, kjer je zdaj precej več svetlobe, pa tudi prostora za stranke. Delo nadaljujejo še v prvem nadstropju, zato bodo zaposleni še nekaj časa prebili v stiski za življenjski prostor. MEHANOGRAFSKI TEĆAJ KONČAN — Trideset slušateljev je od 16. aprila do 17. maja obiskovalo tečaj za strojne knjigovodje v prosvetnem domu v Brežicah. Usposabljali so se za delo na strojih znamke Ascotta. Tečaj je organiziral Biro-stroj v sodelovanju z Društvom knjigovodij v Brežicah. SPET O PLINARNI - Predstavniki občinske skupščine so se pred dnevi sestali s predstavniki Jugoslovanske armade. Razpravljali so o plinarni in udeležbi pri njenem financiranju ter o potrebi takega objekta za civilne in vojaške namene. Del razprave so posvetili prodaji starejših vojaških stanovanj občini Brežice. Razpravljali so še o idejnem projek- tu za nova stanovanja JLA ob Bizeljski cesti. RAZSTAVA O PARTIJI - V Domu JLA so 15. maja zaprli dokumentarno razstavo pod naslovom „Pred X. kongresom ZKJ“. Na njej so na tridesetih panojih prikazali razvojno pot naše partije ter njene kongrese. Razstavo sije ogledalo veliko obiskovalcev. POTREBUJETE POTNI LIST? " Ce si ga ne utegnete priskrbeti sami, vam ga bo posredovala turistična poslovalnica podjetja SAP v Brežicah. Tudi za podaljšanje potnega lista se lahko obrnete nanjo. PEVSKA REVIJA V DOBOVI -Občinska revija šolskih pevskih zborov bo letos v Dobovi. Za srečanje mladih pevcev so določili nedeljo, 9. junija. PODRAŽITEV - Stanovanjsko komunalno podjetje je podražilo odvoz smeti za sto odstotkov. Za kvadratni meter koristne stanovanjske površine je prej zaračunavalo po deset par, za prvo tromesečje letos pa že izterjuje po dvajset par. Komu denar za kulturne namene? V finančnem načrtu te meljne kulturne skupnosti v Brežicah je letos predvidenih za kulturne akcije in delo kulturnih ustanov 1,586.000 din. Iz tega denarja bo kulturna skupnost financirala dejavnost Posavskega muzeja, osnovno dejavnost in nakup novih knjig v občinski matični knjižnici ter spomeniško varstvo, kamor sodi obnova dvoriščne fasade v brežiškem gradu, ureditev spominske sobe jezikoslovca Maksa Pleteršnika v Pišecah/ etnografska akcija v Pečicah, restavriranje umetniških del in obnovitev mlinov v Piše-cah. Iz te blagajne so namenjena sredstva še za arhivsko dejavnost ter Zvezo kultur-no-prosvetnih organizacij, za dve godbi na pihala, za gledališka gostovanja ter kulturni del programa Radia Brežice. Za kulturne domove skupščina ni odštela nič sredstev. Dobila je samo vlogo Prosvetnega doma iz Brežic* vendar jo je odklonila, ker je že na eni prejšnjih sej sklenila, da je treba razčistiti najprej lastninska vprašanja. Gledališka gostovanja v sezoni 1974/75 bo kulturna skupnost financirala po predloženem programu. Ob tem so člani v razpravi opozorili, da je škoda denarja za drame in koncerte, če je dvorana prazna. Zavod za-kulturo bo moral v prihodnje posvetiti več skrbi propagandi in se povezati s sindikati, ki lahko marsikaj napravijo za kulturno rekreacijo delavcev. Krško: stečišče pionirskih Na Bohorju so bo zbralo več tisoč pionirjev Štirinajste - V Kršk nje mladih zadružnikov iz vse Jugoslavije Krčanom so v zadnjem času poverili organizacijo številnih pomembnih pionirskih prireditev. Občinska Zveza prijateljev mladine je zbrala širok krog sodelavcev, s katerimi je pripravila mnogo akcij, ki so po pomenu presegle občinske in celo republiške meje. Uspešno delo pa že prinaša Krčanom nove naloge. Republiška ZPM NA SENOVEM V STISKI ZA DENAR Organizacija Zveze borcev na Senovem šteje nekaj nad 360 članov. V kraju se ne zapira vase in zaradi tega nekaj pomeni. Vedno sodeluje z drugimi družbeno-političnimi organizacijami in delovnimi kolektivi. V rudniku ima ZB tudi svoj aktiv. Organizacija ZB se pri uresničevanju delovnega programa srečuje s finančnimi težavami. Obrača se za pomoč na kolektive in druge organizacije, vendar največkrat zaman. Lani so si pomagali iz denarne zagate s srečelovom na Ložicah in tako zapolnili praznino v blagajni. Organizacija ima precej izdatkov s pogrebi članov. Za te izdatke so ji prispevali denar nekateri kolektivi in posamezniki. je krški poverila organizacijo letos že drugega zbora slovenskih pionirjev v počastitev 30-letnice pohoda XIV. divizije na Štajersko. Na Bohorju pričakujejo 1. junija več tisoč pionirjev iz šentjurske, šmarske, laške, sevniške, krške in brežiške občine, mladino, pripadnike cerkljanske garnizije in partizanskih enot ter druge. Med njimi bodo tUdi nekdanji borci „Štirinajste4*, tako da bodo. skupno pričakali udeležence pionirske divizije, ki bodo, razdeljeni na Tomšičevo, Šercerjevo in Bračičevo brigado, prehodili vso legendarno pot. Seveda bo na Bohorju ta dan tudi slavnostni kulturni program z nastopom pevskih zborov, folklornih skupin, recitatorjev in drugih, zatem pa družabno srečanje vseh udeležencev te velike manifestacije slovenskih pionirjev, s katero negujejo tradicije narodnoosvobodilnega boja. Druga velika prireditev bo v Krškem Je nekaj dni kasneje. Med 6. in 9. junijem bo osnovna šola „Jurija Dalmatina" gostitelj udeležencev šestega zbora pionirjev iz vseh jugoslovanskih šolskih zadrug. Med njimi bodo tudi gostje iz Bolgarije, Češkoslovaške, Francije, Romunije, Sovjetske zveze, Madžarske in Demokratične republike Nemčije. Da bo prireditev potekala v splošno zadovoljstvo, bo poskrbelo šest komi- sij, ki so že pnj pa bodo tudi Obeti m g' Nov Krškem , ložb. Turist menil leto* narjev z»P* „ m 3l0 Nobeden noče biti črn Med mladino malo zanimanja za dimnikarski poklic Malo jih je, ki se odločijo za dimnikarski poklic. Za vajence so povsod v zadregi. — Če bo šlo tako naprej, bo treba dimnikarje z lučjo iskati meni mojster Janez Sovec s Senovega. Zaposlenje pri ljubljanskem Dimnikarskem podjetju v enoti Novo mesto. Mojster Sovec je predtem delal kot zasebnik, pa pravi, da mu ni šlo, da so bile dajatve prevelike. - Ali ima vajenec v vaši stroki kake ugodnosti v primerjavi z drugimi poklici? - V uk ga sprejmemo z dokončanimi šestimi razredi osnovne šole. Takoj dobi 500 din mesečne nagrade in še poklicno šolo ima zastonj. Za začetek ni slabo. - Pa pozneje? - Prepričan sem, da bi spodbud-nejši osebni dohodki zadržali v tem poklicu več ljudi. Danes nihče več noče biti črn. Vsakdo raje opravlja čisto delo, četudi je manj plačano. - Zaposleni ste v Novem mestu. Se na delo vozite ali stanujete tam7 Ljubljano h govornim vajam. Tudi s tem so stroški. J. TEPPEY stori. S tem pridobilo 1 racij skih sj štorih in 2' v °Pr!rn?20 vestirati lektiv si bo P novo - 760 tisoč stev. . * y,r£fi kaJ.le snaIavnep; zanj vse nar m! “r&S* T^>k * Ivo, 8' d°ku h? 1 3005* —“• ho Let0\?ežbO*S ssunopos^ici^I vino vB«, <5 ra,avtl**.' SaiTH'. S?*"® S?SS Janez Sovec - S pomočnikom Francem Cetr-ričem imava tam sobico, ker je delo take narave, da ne moreva vsak dan domov, pa tudi zvez ni. Pozimi, ko je največ dela, ostajava v Novem mestu po ves teden, poleti prideva včasih domov tudi med tednom. Včeraj sva na primer delala ves dan in vso noč. Ometala sva bolnišnici, kjer dela ne moremo prekinjati. - Koliko zaslužite kot mojster? - 3100 din mesečno. - In vaš pomočnik? - 2080 din. - Ali dobita kake dodatke, ker živite v Novem mestu, ali vam morda povrnejo prevozne stroške? vic ^ Z zadnje seje medobčinskega sveta 1$$ sta se je tudi člana izvršnega komiteja Franc Sali. Na sliki: od leve na desn^^r^.! Mirko Kambič, Franc Šali in Franc BuK KRŠKE Franc Četrtič - Prav nič. Meni nekaj obljubljajo za ločeno življenje, ker imam družino na Senovem. Zelo prav bi mi prišlo. V Novem mestu na primer plačujeva za sobico po 400 din na mesec, prehrana je pa tudi dražja, kot bi jo imela doma. Skromna morava biti, da kaj prihraniva. - Ste v družini sami zaposleni? - Da, žena je doma, hčerka pa se vsak dan vozi v pedagoško gimnazijo v Novo mesto. Imam še devetletnega sina, vendar je bolehen in ga moramo vsakih štirinajst dni voditi v ŠE DVA OVITKA - Krško filatelistično društvo bo v kratkem izdalo še dva spominska ovitka s priložnostnima žigoma. Prvi bo posvečen zboru slovenskih pionirjev, ki bo na Bohorju 1. junija, drugi pa bo izšel ob zboru članov pionirskih šolskih zadrug iz vse Jugoslavije, ki bo v Krškem med 6. in 9. junijem. ŠEST PRIZNANJ — Žirija za podeljevanje občinskih priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda je dokončno sklenila, da jih bo letos dobilo troje organizacij in prav toliko posameznikov. Slovesna podelitev bo na prvi prihodnji seji članov občinske konference SZDL. ŠTOVIČEK V ŽALCU - Akademski kipar in medaljer Vladimir Štoviček je minulo nedelo zaprl razstavo plaket in medalj v Žalcu. Pokrovitelj prireditve, ki je bila v tamkajšnjem „Savinovem salonu", je bila tovarna nogavic s Polzele. PLHeliob° in nedeU”, v P oSas'«?/-' tokrat ra*dft lododfffip el je boljši* Jog RO* P,n^ pfflg asa* TEDI* Stran uredila: JOŽICA TEPPEY BREŽIŠKE VESTI ih Pekovski cviček še v negotovosti r —-3,0 vse vino je še v sodih - Mnenja vinogradnikov trg »tel inC -ini i"1 jetajoJ st h° 'M oči®1, nbo' 1401 samo na ožjeohma vT krajevnega urada v Tržišču, »lansff ?kuPn°sti pa še okroe l^°VCa 300.00° kg 8rozdJa’ v ^ Pravzaprav še nf hiln *g?nOV vma' Prave§a odku' r* • bilo. Kaj meni o tem troje vino- L°J2E udovp ViJh-trto preveč ^r!)!!C0Vec: KJetar novomeškega Hmeljni- Pripomore k tp a^°’ n.a Malkovcu Ivan Pungerčar mu, da pravi, da jim povzroča največ težav pridelek kmetov iz predlanske letine. Takrat je bilo največ padavin ravno takrat, koje grozdje zorelo. Tudi on predlaga druge sorte: kraljevina in črnina dajeta posebno'ob slabih letih tudi slabše vino, povečati I S °*upje V^PoiS^nobi J„Je »nrežii“ pozor- „ nfj 0 4n vino ne !VAN PUNGERČAR: ,,Druga obnova bo morala biti temeljitejša. Ljudje niso za spremembe, dokler ne vidijo uspehi bilo treba razmerja sorte frankinje. Ravno tako po njego- ‘jšalo? * bo zani "Jm' * ^škeol sev®Uki oh!:”' Je dvodnevni seminar za sv*az K?.nec minulega tedna. Preda-LfSoboto je ,| mdlkat°v so nazorno prikazali Vn^nc tnn £ Član lzVršnega odbora rennhlKkP •tenT^rt oboto je ai? dlov so nazorno prikazali C,V^c (na sliki mPH1ZVrŠnega °dbora avije ,J>ju pa izgovorom) pojasnil dele- n (Fot.: Zelezn^j O. * »neuvrtčeni zunanji 3'ški paberki MLa rm* PO PO. son£°TI KI0SKU? ~ TOZD Ca-žaSe ; en0t? ZasavJe> ima velike te-i”0*101 kioskom, v katerem 2ave , . ■ obUja "] Lju. nrodaL- -lm kioskom, v katerem ^•jsAstr »•k mnoSi’ Je naj bi kiosk sta'> bilo je hudih hPraZl0L0r°V in še več tudi lom i. °.je kiosk Pričel z de- 150 ni«; kioskov je v Sloveniji že stroki ° Pa motili °iti tako strogih Ms£mT“V' kot 50 P'* Sporne-rdečih hZa P°stavljanje teh do za h«IC’ so dobi,e cel° nagra-nem R,i0gnano °bliko, na turistič-neki ni^U J V drugih mestih. Daje Pred ^»rrlnumaknil avto tik iz- Posredo^»aJneiga okenca» ie morala Husredovati celo milica! S”«1 Pr°store SK> Ć Pisarn bo' nu!epa'i?,! ^ NANOS — Konec mi-tranfskem najiC?nŠl° na izlct P° No-P ion irskega 1 članov sevniškega Med dS Planinskega odseka, menitosti ?*?leda,i vrsto zna- mivih izle’tov JCJ° pa §c večzan‘- vem mnenju sedaj ni več dvomov glede sadik, ki jih dobivajo. Vse je pregledano, trte za cepiče so bile pozorno izbrane. Sadike imajo deklaracijo, kar zagotavlja pravo sorto. „Hmelj-nik je lani odkupil 100 ton grozdja, vina pa nič, čeprav so ga ponavadi odkupili 150.000 litrov. Dogovorili smo se le s tistimi vinogradniki, ki imajo res dobro vino, vzeli ga bomo, okrog 18.000 litrov. Tod se je obnova začela prehitro; ljudje so računali na ročno obdelavo. Konkurenčno pa je vino z nizko ceno, kar lahko ponudi tisti, ki ima majhne stroške. Druga obnova bo morala biti temeljitejša. Slabo je to, ker ni posojil za tisto, za kar je največ izdatkov: buldožer, trsne cepljenke, morda še žico. Ostalo uredijo ljudje sami,“ pravi Ivan Pungerčar. IVAN CAMLOH, Planina pri Jelovcu: „Hmeljnik je storil dobro, ko so ustanovili združenje vinogradnikov Dolenjske. Koristna so bila predavanja o škropljenju, ravno tako tudi ekskurzije. Doslej so mi vedno vse odkupili, pravijo, da bodo tudi sedaj.“ Vinogradništvo je tod poleg živinoreje glavni vir dohodkov jia kmetijah. Kot trdi tudi Lojze Udovč, bi bilo treba dolenjsko združenje vinogradnikov le še okrepiti. Družbene organizacije, ki se ukvarjajo z vinarstvom, pa bi morale poiskati vire za posojila. A. ŽELEZNIK Voda do kleti Zaenkrat priključenih 13 vinogradnikov Malkovški vinogradniki so pridelovanje cvička vzeli zares. 13 se jih je to pomlad tudi odločilo, da napeljejo vodovod do svojih zidanic. Pričakujejo, da se jih bo pridružilo še pet. „Sprva nas je bilo pet, zatem so kar pristopali, ko smo začeli kopati jarke. .Vzemite še mene zraven!* so govorili/1 Tako pripoveduje danes Ivan Camloh iz Planine, zatem ko so na Jurjevo nedeljo vodovod tudi krstili, tako da je mogel vsak popiti tudi kozarec vode. V vinogradu je namreč treba precej vode za škropljenje. Pri Camlohovih so jo morali nositi tudi po 500 metrov daleč. Kar je bilo izdatkov, so bili le za cevi, cemtpt in pesek, drugo so opravili vse sami. „V enem dnevu smo izkopali za zbiralnik, pod večer smo ga tudi še zabetonirali Svetili smo z mopedi. Take zavzetosti in navdušenja za akcijo, kot je bilo tu, še nisem videl Navsezadnje je ostalo nekaj denarja še za ureditev poti,“ lahko danes pohvali vse skupaj Camloh. Tako so si vnaprej olajšali nekaj dela, da vsaj vode ne bo treba več nositi. Camloh je prepričan, da bo svoje vino prodal. Ponavadi so ga pri njem in še marsikom odkupili, ne da bi ga ob prevzemu poskusili, sedaj so zaradi formalnosti potrebne analize. „Vinogradnik je zapečaten, če zapravi zaupanje, pravi Camloh. A. 2. KRMELJ: VODOVOD DELA V začetku minulega tedna je pritekla voda tudi v zadnje vasi, Hinjce in Kamence ter sam Krmelj iz velikega vodovoda, ki zajema nad 10 vasi v tej dolini. Obsežni novi vodovod pomeni veliko delovno zmago krmeljske in šentjanške krajevne skupnosti. 30 °s^Wtve Ob 30-letnici bojev Cankarjeve brigade za Trebnje, kar slavijo kot krajevni praznik razen v mestu tudi na Stefanu in v Dol. Nemški vasi, je bil v soboto mimohod pripadnikov članov teritorialne partizanske enote, članov civilne zaščite, Rdečega križa, tabornikov in seveda tudi borcev teh bojev. Zborovanje je pričel predsednik občinske skupščine Slavko Kržan, spregovoril pa je tudi komandant brigade Vid Jerič. (Foto: Železnik) Vas ne bo napredovala brez mladih Značilnosti gibanja prebivalstva: (e Trebnje in Mirna v porastu Ekonomski center iz Maribora izvaja po naročilu Sklada Borisa Kidriča obsežnejšo raziskavo o značilnostih delovne sile na manj razvitih območjih, kamor spada tudi trebanjska občina. V minulem mesecu so izdelali analizo o sestavi prebivalstva občine. ci;irn s« .-j_ Slika še ni povsem popolna, saj so v teku še nekatere druge raziskave. Ko bo opravljena celotna naloga, bo Sejem manj živ Mokronog: najbolj živahno je, kadar kup čujejo kmetje med seboj Vsako tretjo soboto zaživi mokronoško sejmišče, vsak prvi četrtek v mesecu pa še sejmica za prašičke. Upokojenec Marjan Uhan poskrbi takrat za tehtnico, izdelek kroparskih kovinarjev, ki po starosti prav gotovo sodi da leč nazaj v zgodovino tega trga. V nasprotju s sodobnimi tehtnicami je še na uteži. Uhan pravi, da ni nikoli težav z natančnostjo. Med sejmarji na prašičjem sejmu še zaslediš kmete iz Dul v litijski občini, na sejme govedi pa prihajajo namesto vozov kot nekdaj traktorji celo iz Leskovca, Šentjerneja, Šmarjete, Bošta-nja okoliških krajev. Ni jih pa več iz Blok. Značilno za nekdanje sejmarske dni je bilo, da je bilo živahno v celem trgu. Kupčijo je bilo namreč treba še zaliti. „Danes pa se vse hitro izprazni, ponavadi je okrog pol desete vse končano. Večinoma namreč odkupujejo podjetja, tu pa denar ne pade na roko. Bolj živo je, kadar kmetje menjavajo med sebojpotoži Marjan. Tudi sicer sejemski prostor ni tako poln kot nekdaj. Priženejo po 50 glav govedi in po 500 do 600 prašičev. „Prašički so dragi, z drugo živino pa ni prave kupčije/* meni Marjan o kupčiji. Prepričan je, da se bodo mokro-noški sejmi navkljub vsemu obdržali tudi naprej. Do takrat bo sejmišče pomenilo tudi enega od skromnih virov krajevne skupnosti. A. Z. MARJAN UHAN: „Starinska tehtnica še dobro služi, le kamioni ne morejo na njen most.“ razvidno, kakšne so zaposlitvene možnosti, izdelan bo izračun, koliko ljudi je potrebnih za delo v kmetijstvu, v kakšnem obsegu bi bilo treba odpirati nova delovna mesta ipd. Tudi mariborski raziskovalci so ugotovili že znano dejstvo, da se manjša število prebivalstva v občini Le to je značilno za vse matične okoliše, izjemi sta le Mirna in Trebnje. Prebivalstvo okoliša Mirne se je od 1953 do 1971 povečalo za 96 odst., v Trebnjem pa za 101 odst. Med vsemi nerazvitimi občinami ima trebanjska občina najneugodnejšo poselitveno sestavo; ima mo- KRVODAJALCI SO SE IZKAZALI Zadnja letošnja krvodajalska akcija v občini je spet dobro uspela, občani so pokazali veliko mero človekoljubnosti. Na odvzem krvi v Trebnjem, na Mirni in Mokronogu so prišli skupno kar 703 občani. Po načrtu republiškega odbora Rdečega križa naj bi v tem letu v občini darovalo kri 800 občanov, to število pa bodo v drugi letošnji akciji zlahka dosegli. Tradiconalno dobremu odzivu med delavci letos lahko pridružijo še razveseljiv odziv med kmeti, posebno v Mokronogu in Dobrniču. V tej akciji so na občinskem odboru Rdečega križa ugotovili tudi trikrat večji odziv kot ponavadi na območjih, kjer za krvodajalstvo poprej ni bilo večjega odziva, npr. v Velikem Gabru, Šentlovrencu in Veliki Loki. Sami krvodajalci so pohvalili tudi izredno dobro delo ekipe, kije jemala kri. čno razpršenost malih naselij, v katerih živi nad 50 odst. prebivalcev. Zaradi tega je, po podatkih popisa prebivalstva, leta 1971 delalo izven kraja stalnega bivališča 80 odst. vseh zaposlenih delavcev. Ta odstotek je v Sloveniji večji le še v Šentjurski občini. Raziskovalci ugotavljajo manjše število žensk med prebivalstvom, kar med drugim pripisujejo tudi odseljevanju delavk zaradi slabših zaposlitvenih možnosti v občini. Med odlivom prebivalcev na druga območja je največ mladih. Tako je odšlo kar 1.499 delavcev. Odhajanje v tujino po ugotovitvah analize ni tako izrazito, po popisu leta 1971 znaša 285 občanov. Na drugi strani je za občino značilno razmeroma veliko število starejšega prebivalstva in tudi otrok. Med zmanjševanjem števila kmečkega prebivalstva so raziskovalci ugotovili, da gre le-to v glavnem na račun odhajanja mladih iz vasi, kar je neugoden spremljajoči pojav spreminjanja sestave prebivalstva na vasi. A. ŽELEZNIK TREBNJE: DOGOVOR SKUPNOSTI Minuli teden je občinska konferenca SZDL pripravila razgovor z nekaterimi predstavniki interesnih skupnosti v občini o medsebojnem sodelovanju in usklajevanju programov. Tako bosta temeljna izobraževalna skupnost in tele snok uit urna skupnost sodelovali pri gradnji športnih objektov. Telesnokultuma skupnost bo nasploh pripravila triletni program urejanja športnih objektov, za posamezne športne zvrsti naj bi v občini razvijali posamezne centre. Podobno bo tudi kulturna skupnost naročila načrte za prepotrebna obnovitvena dela v vrsti kulturnih dvoran v občini Pri teh delih bodo morale sodelovati tudi krajevne skupnosti. Nasploh bodo za boljše usklajevanje pri občinski konferenci SZDL ustanovili odbor za usklajevanje dela interesnih skupnosti. Vse te skupnosti naj bi imele tudi skupen prostor in administracijo. IZ KRAJA V KRAJ MIRENSKO KOPALIŠČE LETOS SUHO? - Predstavniki mirenske krajevne skupnosti nelagodno pričakujejo letošnje poletje. V urejevanje kopališča pod gradom je bilo vloženega vsa leta mnogo truda, ob vsem tem pa so morali doslej požirati tudi dosti pikrih pripomb predvsem na račun čistosti vode v kopališču. V poletnih mesecih je namreč dotok sveže vode prepičel. Večkrat so si že pomagali z vrsto gasilskih brizgaln, pa ni kdo ve kaj pomagalo vodi za jezom. Rešitev bi bila le v močni črpalki, ki pa bi terjala tudi transformator v tem predelu in še marsikaj. Za to pa doslej ni bilo denarja. VOJNE RUŠEVINE ZAKRITE -Ob najbolj prometni cesti je Mokronog vsa dolga leta po vojni „krasila41 podrtija nekdanje usnjarne. Takih ostankov bombardiranja res že ni bilo lahko kajti kje drugod. Mirensko gradbeno opekarsko podjetje je lani klavrno barako svoje žage podzi-dalo, letos pa so z zidovjem zakrili dobršen del žalostnih ostankov nek- danje tovarne. Delavci bodo lahko kmalu imeli prostor za svojo garderobo. na voljo bo prostor za pisarno. PRIPRAVE ZA KRESNO NOČ - Letošnja kresna noč bo nepreklicno v soboto, 22. junija. Mokronoško turistično društvo bo zavoljo priprav imelo poslej redne tedenske E osvete. Po lanskem uspehu želijo itošnjo prireditev vključiti v okvir prireditev letošnjega kulturnega tedna v občini. Podobno kot lani računajo na baletno skupino iz Ljubljane, pionirsko folklorno skupino, pevce in seveda tudi Krjavlja. Za pokroviteljstvo so že pridobili predsednika občinske skupščine Slavka Kržana. ŠOLARJI ZA AFRIKO - Poročali smo že o uspešnem poteku zbiranja pomoči za žrtve lakote in suše v Afriki na mokronoški šoli. Razumevanje za pomoč so pokazali tudi na drugih šolah: na Mimi so zbrali 1.200 dinarjev, v Šentrupertu pa nad 1.000 dinarjev. Stran uredil: ALFRED ŽELEZNIK TREBANJSKI NOVICE /madva** odgovarja SEMINAR ZA KOMUNISTE Seminar za na novo sprejete člane ZK se je začel pred kratkim v Kočevju. Obiskuje ga 40 komunistov, trajal pa bo 3 tedne. Ko bo končan ta tečaj, se bo začel naslednji, ki ga bo tudi obiskovalo okoli 40 novih komunistov. Odklonjeno posojilo zadrugi Obrazložitev: ni odprtega tipa - Dve petini prosilcev dobilo posojilo za gradnjo hiše DOREMI NA TV Skupina RTV snemalcev iz Ljubljane je 9. maja posnela vokalno skupino DOREMI z osnovne šole Kočevje za oddajo „Pisani svet“, ki bo v kratkem na TV programu. V. I. Zbor vlagateljev občine Kočevje, v katerem je vključenih 56 delovnih skupnosti, je minuli četrtek sklepal o dodeljevanju posojil. Zbor je obravnaval prošnje za dodelitev posojila 127 zasebnim graditeljem, vendar ga je odobril le 51 prosilcem, ker ni bilo na voljo več denarja. Posojila so bila podeljena po posebnem točkovnem sistemu, ki ga je pripravila komisija zbora. Nadalje so podelili 4,578.000 din posojila 11 TOZD oziroma organizacijam. Posojila za komunalno oprem- Plača na hranilno knjižico Koristno za zaposlene, banko in organizacijo Ljubljanska banka je te dni poslala nekaterim TOZD, med drugimi tudi osnovni šoli Kočevje, ponudbo za prehod na sodobnejši način izplačevanja osebnih dohodkov brez kuverte, kakršnega so nekatere delovne organizacije že uvedle in se kar dobro obnese. Delavec prejme na plačilni dan poseben ,,nalog za vpis“ zneska mesečnega dohodka v hranilno knjižico. Tako ima zavarovan denar, zagotovljene pa so tudi obresti. V delovnih organizacijah zaradi tega odpadejo nekatera dosedanja opravila, kot so: dviganje, preštevanje, razdeljevanje de-naija in podobno. Tako izplačevanje osebnih dohodkov omogoča večje varčevanje in bolj smotrnejšo porabo denarja. Razumljivo je, da imajo zaradi takega poslovanja korist banke, delovne organizacije, kakor tudi posamezniki. ljanje zemljišč v znesku 1,2 milijona din niso odobrili Stanovanjski zadrugi Mestni Log Kočevje, ki je bila ustanovljena na pobudo TOZD in OZD 1TAS, ZKG1' in LIK, ker ta zadruga ni odprtega tipa, ki bi omogočala včlanjevanje in pozneje gradnjo montažnih hiš tudi prosilcem iz drugih delovnih organizacij. Neuradno je ugotovljeno, daje zanimanje za gradnjo družinskih stanovanjskih hiš preko stanovanjske zadruge precejšnje. Prav zato bi bilo najbolj pravično, da bi omogočili vključevanje- tudi članom drugih TOZD. Ta predlog je povsem utemeljen zato, ker se dajejo ta posojila iz skupnih sredstev, ki jih vlagajo tudi druge TOZD. Zvedeli smo tudi, daje zavrnjena prošnja za posojilo za ureditev centralnega ogrevanja v Kidričevi ulici. Vprašanje je, kdo in kako bo zdaj ogreval stanovanja, ki nimajo dimnikov. Vsi, ki s svojimi vlogami niso uspeli, se lahko pritožijo. O pritožbah bo zbor razpravjal v kratkem. VIKTOR DRAGOŠ 8. razred zmagal na kvizu Pred kratkim je bila v avli nove osnovne šole v Kočevju v počastitev praznika dela svečana proslava. Udeležili so se je tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine Kočevje. Na proslavi so se učenci 7. in 8. razredov pomerili v poznavanju zgodovine NOB na Kočevskem. Zmagali so učenci 8. razredov. Na proslavi so podelili učencem tudi nagrade za najboljše spise „Moj kraj med NOB“. Prejeli so jih iz osnovne šole Kočevje: Olga Tršič, rom ocmca direktorja osnovne šole Kočevje Ana Savič izroča nagrade zmagovalkam kviza. (Foto: F. Brus) DROBNE IZ KOČEVJA ČUDNE CENE - Cene vstopnic za razvedrilo niso nikoli previsoke, posebno za razne plese. Cesto stanejo tudi do dva in pol stara tisočaka. Izgovor je, da so orkestri dragi. Čudno ni, ker morajo fantje v orkestrih igrati vso noč, ko se drugi zabavajo in veselijo. Tako imajo orkestri kar lep zaslužek. Zdaj pa primerjajmo: enkratna vstopnina za ples velja 25 din, članarina v športnih društvih pa za vse leto le 12 din, za kar dobi član dvakrat na teden po 2 uri na razpolago vse športne prostore in naprave. Pa še ena razlika je: vstopnino za ples plačujejo brez negodovanja, prt pobiranju članarine' za društva pa so vedno pripombe. Vprašanje je še, če od vstopnic za ples plačujejo prispevek za Rdeči križ? VEC PLANINCEV Planinska zveza Slovenije je objavila nekaj uradnih podatkov o stanju v planinskih društvih. Kočevsko društvo ima 260 članov ali 26 več kakor leta 1972. Od tega je 195 članov, 15 mladincev in 50 pionirjev. V letu 1973 so naredili ob koči na Mestnem vrhu pri Jelenovem studencu 220 prostovoljnih delovnih ur v vrednosti 3.000 din. V kočije 16 postelj. Obiskalo jo je 1500 domačih planincev, nočitev pa je bilo 124. Tujih planincev ni bilo. KlC IN RIBE Tržnica v Kočevju je oživela. Sedaj se že dobijo na njej raznovrstne sadike, pa tudi sadje in solata. Vendar pa še vedno prevladuje prodaja raznih volnenih izdelkov in kiča. Gospodinje si želijo, da bi redno prodajali sveže ribe z ribogojnice Dvor. STORILCI ZNANI, ŠKODE PA NE PLAČAJO - Center za vzdrževanje športnih objektov ima tudi letos velike težave in stroške zaradi škode na športnih objektih, posebno na stadionu. Povzročajo jo mladi objestneži v poznem mraku. Komaj popravljena salonitna streha na tribuni je že spet na več krajih razbita. Vsaka plošča stane 40 din. Kaže, da v naši družbi ni organa, ki bi bil kos temu početju. Ker so storilci znani, je treba kaznovati starše, ki dopuščajo, da se otroci pozno v noč potepajo po stadionu in Gaju ter delajo škodo. NA KUKMAKI Cas travniških kukmakov (Agaricus eampester) je tu. Nekateri ga imenujejo tudi lipika, beli kukmak, šampinjon, pristni kukmak. Je užiten. Doba rasti je od maja do oktobra. Raste po travnikih m vrtovih in je bele barve. — Fri nas, na Koški cesti 2, imamo vedno lepa, sveža jajca. — Imate pa zato grde, stare kumike, ki kaze videz tega dela mesta. K0&EU5KE NOVICE Olivija Metelko, Lidija Vardijan in Metka Lisac; osnovna šola Trava: Zalka Mihelič; OS Struge: Nada Pugelj; OŠ Podpreska: Anica Kalčič in Vesna Klepač; OŠ Osilnica: Zdravko Štrumbelj; OŠ Vas-I ara: Jože Šte-fanič in Anica Božko; Posebna osnovna šola Kočevje: Silvo Tkalčič, Jožica Pozderac, Tatjana Rozine in Danica Hočevar. ZAPLOTNIKI V zadnjem času dobivamo iz kočevske občine precej nepodpisanih pisem, nekatera pa so podpisana ,,prizadeti stanovalci Trdnjave", ,,ogorčene žene", „očividec žalostnega dogodka „prizadeti občani “ itd. Vsi opisujejo dogodke, ki bi res bili vse obsodbe vredni, če bi bili taki, kot jih ti nepodpisani neznanci opisujejo. Z e površno preverjanje pa pokaže, da trditve v pismih drže le deloma ali sploh ne in da so običajno naslovljena na napačen naslov. Žalostno je, da nepodpisani kritiki ne skušajo sami na pristojnih mestih, v krajevni skupnosti, TOZD, i’ drugih samoupravnih organizacijah in organih ali pri odgovornih občinskih in drugih organih, urediti teh zadev. Zahtevajo, naj bi njihove zadeve urejal nekdo drug in nekdo drug „s svojimi rokami lovil zanje gade". Vse to ni lepo in tudi samoupravno ni. Nova ustava STR J r 155. členu lepo pravi, da je nedotakljiva in neodtujljiva pravica delovnega človeka in občana do samoupravljanja, pa tudi da je vsakdo odgovoren za samoupravno odločanje in za izvajanje odločitev. Z nepodpisanimi pismi torej ni treba prenašati svojih samoupravnih pravic na druge. Vsakdo lahko sam pove, kaj meni, da ni prav, oziroma kaj bi bilo bolje urediti drugače. Ce tega ne stori, [tove, da ni zrel za sprejem pravic in dolžnosti, ki mu jih daje oziroma nalaga nova ustava. J. PRIMC Ivan Gradič, komandir miličniške postaje Ribnica, prejema odlikovanje predsednika Tita. (Foto: Andrej Debeljak) IZOBRAZITI DELEGATE Občinska konferenca SZDL Ribnica pripravlja izobraževanje delegatov vseh zborov občinske skupščine, ki jih je skupno 478. Prva predavanja bodo še pred počitnicami, seminarji pa bodo trajali predvidoma še do zime ali celo dalj. Na njih se bodo delegati seznanili z našo gospodarsko in politično ureditvijo, delegatskim in skupščinskim sistemom, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi ter s komuniciranjem (občevanjem) v delegatskem sistemu. Predavanja bodo po območjih Ribnica, Sodražica, Loški potok, Dolenja vas. Odlikovanje Ivanu Gradiču — — —' Dvema nagradi za praznik UJV V ribniški občini so svečano proslavili praznik organov za notranje zadeve 11. maja pri Francetovi jami. Na proslavi je govoril predsednik občinske skupščine Ciril Grilj. Proslave se je udeležilo tudi 16 nekdanjih pripadnikov VOS in narodne zaščite, ki so delali v obeh teh organih od njene ustanovitve. Na svečanosti sta prejela na- Hotel nudi prostor in zabavo Po otvoritvi hotela bolj živahno v Ribnici Kulturno zabavnega življenja je v Ribnici precej več, odkar je odprt novi hotel JELKA, kije vedno na razpolago za razne zabave in prireditve. Zadnjih nekaj let v Ribnici ni bilo živahne-je, kot je v zadnjem mesecu dni. Vsak teden so zdaj zabave in ve se. kje: v hotelu JELKA. Delovni kolektiv JI I KI razume vlogo in namen svojega hotela m pri-reja zabave v veliko zadovoljstvo mladine m odraslih. Veliko prostora bi porabili, če bi hoteli opisati vse prireditve, zato naj omenimo le nedavno modno revijo. h> je bil prijeten večer, ko so ob dobri‘glasbi vojaškega orkestra manekeni prikazali modele modne konfekcije Sl KNA Zapuže. Največ zaslug za uspeli večer imata gotovo organizator, aktiv /MS IO/.D SUKNO J urjc vica. m pokrovitelj, občinska konferenca /NIS Ribnica. Priznanje zaslužijo tudi manekeni Sonja, Majda, Jolanda. \lari|a. Jelka. Mimica in Matija. Polna restavracija m spontani aplavzi so bili najlepše* priznanje organizatorjem m izvajal-■m. Po pnrcditv, smo se pogovarjali z mnogimi prisotnimi. Vsi so hotel in osebje le hvalili. I na najstarejšili. PAPIR ZA ZDRAVJE V sodelovanju občinskega odbora KK in Unije Papir servis i/ Ljubljane | je bila 30. aprila v Kočevju nabiralna akcija starega papirja. Denar za zbrani papir so nakazali Društvu za boj proti raku. Nova akcija bo spet 29. oktobra. Ce bodo posamezna podjetja ali hišni sveti že prej zbrali večje Količine papirja, bodo prišli s kamioni po papir že prej. RK pred-lara, na| bi po večjih stanovanjskih blokih lužni sveti določili poseben prostor, kamor bi stanovalci odlagali odpadni papir. Ivanka Šmalc, je bila navdušena zaradi prikazanih modelov; dejala pa je še, da je otvoritvijo hotela rešena skrb za kulturno in zabavno življenje v Ribnici. Restavracija hotela je zelo primerna za razne zabavne in plesne prireditve, ki jih je zadnje obdobje v Ribnici primanjkovalo. Sodeč po besedah šefa strežbe Draga Jagra, ki je rekel, da bodo vrata hotela vedno odprta mladim in odraslim, je problem zabav tudi za mlade, vsaj kar se tiče prostorov, rešen. Zvezi mladine pa ostane le, da zabave organizira. RADE RADENKOVIC grado za nad 25-letno delo v organih za notranje zadeve član8 kolektiva postaje milice v Ribnici Ivan Gradič in Jože Bingo. Komandir postaje milice Ivan Gradič pa je prejel tudi orden zasluge za delo s srebrnim vencem, s katerim ga je za prizadevno delo na področju javne varnosti odlikoval predsednik Tito. Po uradnem delu svečanosti je bil še piknik za vse slavljence, in goste. OTROCI NA CESTI Na zadnji seji sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Kočevje so med drugim razpravljali tudi o varnosti otrok in mladine v prometu. Prav bi bilo, da bi se o teh vprašanjih pogovorili tudi na sestankih aktivov mladinske in pionirske organizacije. V prometu na javni cesti večkrat vidimo mlade, ki se vede-1 jo po svoje, objestno in celo neodgo- j vorno. S kolesi drvijo navkljub vsetn prometnim pravilom, sc držijo za, roke ter vozijo vštric po dva, po trn je. Nekateri tudi ne upoštevajo, da je pločnik namenjen pešcem. Pre-5 drzno vozjjo po njem in ogrožajo življenja drugih, pa tudi sebe izpostavljajo nevarnosti. VI Detajl iz restavracije hotela JELKA. (Foto: Edvard Bukovič) RIBNIŠKI ZOBOTREBCI Urednikova pošta Izginil je Nace Klun Prejeli smo pismo brez podpisa, vendar je v njem bil naslov, kot da gaje napisal Nace Klun iz Prigorice 45. Ko smo preverjali, kdo je ta Nace Klun, smo ugotovih, da ga na tem naslovu sploh ni, pač pa je tu doma Jakob Bojc. Stvari, o katerih je pisal oziroma prosil pojasnilo, pa so zelo stare. Na sodišču so nam dejali, naj se tisti, ki je pisal (takrat smo še mislili, da je to res Nace Klun) oglasi pri njih, pa mu bodo dali zaželene podatke, če je do njih upravičen. Dva degradirana Tiskarski Škrat je pri Ivanu Petriču v 19. številki zapisal, da ima nižjo upravno šolo, v resnici pa ima višjo, saj nižje sploh m. Podobno je degradiral „sala-miadni Škrat" v poročilu s „Sala-niiade" veterinarja Staneta Ivanca v veterinarskega tehnika. Obema se opravičujemo. Dve dolgi pismi Prejeli smo tudi dve dolgi pismi. Stane Goršič iz Ribnice piše o peskokopih v Kotu, Tone Krkovič iz Kočevja pa o štipendiranju. Prvo pismo objavljamo danes na celi ribniški strani, drugo E a bomo objavili predvidoma pri-odnjič na celi kočevski strani. Obe sta morali čakati dalj časa na objavo, ker pač prej ni bilo prostora, pisea sta namreč vztrajala, naj pisem sploh ne krajšamo, česar v celoti niti nismo mogli upoštevati. Za vse pisce velja tudi: čim krajše m čim zanimivejše, pa bo hitro objavljeno. Za kratke članke se namreč hitro najde prostor, za dolge pa težje, saj je potem zaradi njih treba spustiti več kratkih. POVABILI PISATELJA Na zaključno proslavo značkarjev iz osnovne šole Sodražica so povabili mladinskega pisatelja I ojzeta Kovačiča. Datum proslave še ni določen. PRIPRAVA NA SEZONO Znana Kaprolova gostilna je že okoli mesec dni zaprta. Belijo jo m opravljajo druga dela, da bo čim bolje pripravljena na turistično sezono, NIC KOSILA Trenutno v Sodražici ni mogoče dobiti kosila, če pride kakšen gost: dve gostišči sta zaprti, dve pa ne kuhata toplih jedi. NI KA M RI IOPLO, DRUGI MRZLO V TOZD INLES in DONIT imajo tople malice, v KRIMU pa ne, čeprav prihajajo nekatere delavke otl zelo daleč in bi je bile potrebne. Dobe sicer bloke za malico, s katerimi pa si pri Mikoliču lahko kupijo le mrzlo hrano. V njej bo na razpolago 468 kvadri' nih metrov za samopostrežno trg0' vino, 254 za samopostrežno restav' racijo in 714 kvadratnih metrov za ^ enosobnih stanovanj, dve dvosobn' » in dve trosobni stanovanji. Invcsti' j torji še nimajo zagotovljenega vse#* , denarja. NOVA STAVBA slovno-stanovanisko Načrte za po-stiivho delajo. - Kako to, da le v obratu KRIM, kjer so zaposlene same ženske, ne kuhajo tople m*' lice? - Veijetno zato, ker nobena ne zna kuhati. REŠETB DOLENJSKI LIST Stran uredil: J02E PRIMC Sl. 21 (1296) ★★ 23. maja 19?'* Banka - trdna opora razvoja Odobreno posojilo »Beltu«, ki mora sedaj skupaj s strokovnjaki TAM dokazati, da so bila posojila upravičena - Posojila za stanovanja Gospodarstvo in negospodarstvo v obeh belokranjskih občinah, y večji meri iz črnomaljske občine, ima treiiutno na voljo 58 milijonov dinarjev posojil. Nekaj tega denarja je bilo za posojilo odobrenega že lani, pa ga posojilojemalci še niso izkoristili, večino posojil pa je Ljubljanska banka oziroma njena črnomaljska podružnica odobrila letos. Pred kratkim je izvršilni odbor črnomaljske podružnice Ljubljanske banke dokončno odločil, da bodo >.Beltu“ posodili za dokončanje investicije in za sanacijo 32 milijonov dinarjev. Od skupnih gospodarskih rezerv v republiki pa je „Belt“ že dobil posojilo za kritje izgub v lanskem in predlanskem letu ter prvo tranšo za stalna obratna sredstva. Do konca maja pa se bo izvršilni odbor ljubljanske banke odločil -^aže, da bo odločitev za „Belt“ ugodna-r o 11,500.000 din posojila temu črnomaljskemu kolektivu, s katerim bi poravnal svoje obveznosti do ljubljanske „Avtomontaže", h kateri se je priključil nekdanji „Bel- tov“ partner „Cosmos“. Družba je tako priskočila na pomoč črnomaljskemu kolektivu, njegovi člani pa bodo morali sedaj skupaj s strokovnjaki mariborskega TAM z delom dokazati, da so pomoč upravičeno dobili Črnomaljska podružnica Ljubljanske banke je za letos odobrila semiški „lskri“ 15,900.000 din posojila, „Begradu11 za usposobitev za gradnjo stanovahj za trg 2,030.000 din ter za gradnjo objektov za tržišče in stanovanj za trg 6 milijonov dinarjev. Razen tega bo izvršilni odbor črnomaljske podružnice Ljubljanske banke kmalu dokončno sklepal o Surovine so vse dražje Surovine, ki jih uporablja semiška »Iskra«, so se letos podražile za 25 odstotkov Kljub temu da je kolektiv Jskre“ v Semiču in v Črnomlju v prvih štirih mesecih letos naredil kar 55 odstotkov več kot lani, mu je ostalo manj dohodka. Zaradi zamrznjenih cen njegovim izdelkom ali izdelkom njegovih poslovnih partnerjev, ki vgrajujejo v svoje izdelke Iskrine elemente, ter zaradi vrtoglavega naraščanja cen suro- TITO JIH JE ODLIKOVAL „V naši občini redko podeljujemo odlikovanja, zato so odlikovanci, katerim odlikovanja podeljujemo, to vedno zares zaslužili," je med drugim povedal enajstim odlikovancem predsednika republike Josipa Broza-Tita predsednik črnomaljske občinske skupščine inž. Martin Janžekovič, kojim je predal ta priznanja. Odlikovanja šo dobili: Anton Panjan - red zasluge za narod s srebrno zvezdo, Metod Plut — red dela s srebrnim vencem, Alojz Povše - red republike z bronastim vencem. Z medaljo dela pa so bili odlikovani Obrad Radojčič, Amalija Polak, Valerija Ogrinc, Ivanka Mirt, Jože Grabrijan, Ivan Strucelj, Tihomir Tomc in ObracLBatenic.. vinam, ki jih „Iskra“ uvaža. Te so se samo v letošnjem letu E odrazile za okrog 25 odstot-ov. Tako se je kolektiv znašel v nič kaj zavidljivem položaju, čeprav še ni mogoče govoriti o kakšni krizi. V takem stanju se je znašel kolektiv zgolj zaradi stanja na svetovnih tržiščih, sam pa za to ni prav nič kriv. Surovine, iz katerih izdeluje „Iskra“ svoje izdelke, so vezane na nafto in baker, oboje pa se hitro draži. Izdelki „Iskre", ki naj bi se - v tovarni vsaj upajo - kmalu vsaj nekoliko podražili, pa s svojimi cenami vseeno še ne bodo dohajali podražitev surovin. Zanimivo je, da se surovine, ki jih uporablja „Iskra“, do lani že dvajset let niso podražile. Zato so lahko ostajali „Iskrini" izdelki pri vedno enakih cenah. Sedaj, ko so cene surovinam poskočile za 25 odstotkov, pa to ne bo več mogoče. „Iskrin1* kolektiv šteje od pred meseca dni dalje že več kot 1.000 članov. Ti delajo v semiški tovarni, v novi tovarni v Črnomlju ter v prostorih nekdanjega obrtnega servisa. Tu dvanajst zaposlenih izdeluje aluminijasta ohišja za kondenzatorje. S svojim delom na zelo dragem stroju, ki je veljal tri milijone dinarjev, krijejo potrebe po teh ohišjih za lastno tovarno, kjer bodo letos naredili okrog 20 milijonov poliestrskih kondenaztoijev, ter za ostalo združeno podjetje „Iskra". Kmalu pa naj bi v Semiču izdelali že 50 milijonov kondenzatorjev na leto. B. PODOBNIK 1 ČRNOMALJSKI DROBIR ce°glSd partizanski- bolni- Crnnmi^ utn' odbor ZZB N0V dnevni; i priredil 16. junija eno- PUsko kior nU 1>ctrovo 8°ro in v Torovi • 80 znane toplice. Na Pet- obIph-./' S1 udeleženci lahko tttanskl ?“r,,Čansko bolnico in par-Prii iv.. "ivakc ter spomenik NOV. biroiu zl?irajo v turističnem velja) £rnomlJu. za izlet, ki bo vite tiiH? d'.n,a.ncv, pa se lahko prija-v,lc tudi pn Enici Škof. NJI? NI^ YorKA NA JURJKVA-i„ri. ~ , bor, ki vsako leto prireja davn!an*C v Črnomlju, je pred ne-roi-.L P'Tl pixmo n™e8a našega snr i* • . Yorka, v katerem jr ‘ uJe, kdaj bo letos jurjevanje, ki dr „v r“d ogledal skupaj s svojo . mu Črnomaljci niso g i odgovoriti nič natančnega, ker pred tednom še niso vedeli, ali jurjevanje letos bo ali ne. DAN MLADOSTI - Mladi iz Črnomaljske občine ga bodo proslavili v soboto, 25. maja. Spored se bo pričel že ob 8. uri pred gimnazijo, v njem pa bodo nastopili mladinci in vojaki. Po kulturnem programu bodo na sporedu športna srečanja v raznih disciplinah. Prireditve organizira občinska konference ZMS. SPOMENIK PROPADA - Zob časa, predvsem pa voda, močno ogrožata spomenik na Gričku. Črnomaljska kulturna skupnost sama nima dovo|j denarja, da bi spomenik zaščitila, vse prošnje na republiško kulturno skupnost pa so bile doslej zaman. Letos pa bodo vseeno zbrali denar za najnujnejši! dela, s katerimi bodo spomenik zaščitili. prošnji črnomaljske kmetijske zadruge, ki je zaprosila za 2,400.000 din posojila; porabila bi ga za modernizacijo ,,Belsada“, ureditev servisne delavnice, adaptacijo hlevov ter za dodelitev posojil kmetom -kooperantom. Črnomaljska podružnica Ljubljanske banke bo kot posojilo prispevala 70 odstotkov denarja za gradnjo enega stanovanjskega bloka v Semiču in dveh v Črnomlju. Posojilo bodo dobili graditelji. Razen tega bo črnomaljska podružnica letos samostojno odločala še o prošnjah za posojila, ki jih je nanjo naslovil „Petrol11 za gradnjo bencinske črpalke na Vinici, ter o dodelitvi posojila za gradnjo poslovne stavbe na Vinici. Skupaj z Dolenjsko banko in hranilnico pa se bo črnomaljska podružnica LB kmalu dokončno odločala o dodelitvi posojil metliškemu „TGP“, „Kometu“, metliški kmetijski zadrugi za ureditev vinske kleti in „Novotehni“ za kreditiranje prodaje avtov v Metliki. Prošnji metliške „Beti“, ki je zaprosila za 7,520.000 din posojila za ureditev obrata v Črnomlju, ter novomeškega „IMV“, ki je zaprosil za 28,500.000 din posojila za razširitev in modernizacijo svojega obrata v Črnomlju, bodo obravnavali po posebnem postopku skupaj črnomaljska podružnica LB, centrala LB v Ljubljani ter Dolenjska banka in hranilnica v Novem mestu. Skrb za Romčke Vera Jukič iz Črnomlja je kar dvakrat tajnica. To dolžnost je opravljala doslej za črnomaljsko TIS, odslej pa bo še tajnica pred dnevi ustanovljene samoupravne skupnosti otroškega varstva. Za to pomembno problematiko bo odslej skrbela posebna skupnost in nič več le komisija, kije delovala v okviru TIS. Nalog pa ima nova skupnost več kot dovolj. „Organizirano otroško varstvo zajema v naši občini premalo otrok, tistih predšolskih. V črnomaljskem vrtcu jih je 137, v semiškem, ki deluje v neprimernih prostorih, pa 17 ali 8,96 odstotka vseh predšolskih otrok iz občine. Naša skupnost si bo prizadevala, da bomo že letos pričeli graditi otroški vrtec in jasli v Semiču, kjer bi našlo prostor 70 mdlčkov. V Semiču zato, ker je tu žaposlenih zelo veliko mater. Sčasoma pa naj bi širili že obstoječe zmogljivosti organiziranega varstva in skrbeli za nove pridobitve." - Se kaj..,.? „O, seveda! V organizirano varstvo bi radi vključili otroke Romov. Tiste predšolske in take, ki bi že morali obiskovati šolo, pa je ne obiskujejo. Razen tega, bo treba organizirati v Starem trgu in v Semiču oddelke za podaljšano bivanje učencev. Taki oddelki obstajajo v Črnomlju, na Vinici in v Dragatušu. Ce bo le mogoče, se bomo zavzeli tudi za to, da bi dobivali učcnci-vozači, ki jih je na naših šolah 910, tople opoldanske obroke. Pri posebni osnovni šoli pa bomo, če bo denar, odprli poseben oddelek za duševno težje prizadete otroke.14 - Lepi načrti. Pa denar? „Zaposleni bodo prispevali 0,70 odst. bruto osebnih dohodkov. Letos se bo tako zbralo 1,327.000 din. Nekaj pa bo dala TIS “ B. P. OHRANILI BODO RAZVALINE Razvaline nekdaj mogočnega gra-* du Podbrežje pri Adlešičih ne bodo več propadale. Črnomaljska kulturna skupnost je pričela akcijo, za katero je pridobila tudi republiško kulturno skupnost, ki bo tudi prispevala nekaj denarja za ureditev razvalin nekdanjega gradu. Upajo, da bodo za ureditev pridobili tudi turistično podjetje „Viator", saj bi lahko v Podbrežju uredili lep lokal in kamp, ki bi privabljal in zadrževal turiste. Dela, ki se jih bodo lotili delavci ljubljanskega regionalnega Zavoda za spomeniško varstvo, se bodo pričela letos. tMl f} mi Toplega pomladnega sonca se veselijo tudi metliški malčki (Foto: Podobnik) Kaj ovira gradnjo stanovanj? Denar za gradnjo stanovanj, ki leži v bankah, je nekoristen • Do konca maja letos mora zaživeti samoupravna stanovanjska skupnost Stanovanjsko vprašanje je eden najbolj perečih družbenih problemov. Prav zato smo se lani odločili povečati sredstva za stanovanjsko, predvsem družbeno izgradnjo. To naj bi bila z istočasnim povečanjem bančnih sredstev v te namene osnova, da v doglednem času odpravimo ali vsaj močno omilimo stanovanjske probleme. Kljub temu da financiranje blematično, pa se ti problemi stanovanjske gradnje ni več pro- Predsednika £1-21(1296) ★★ 23. maia 1974 FRANC VRVI Franc Vrviščar Metličanom in tudi drugim Belokranjcem ni neznan. Pred leti je bil predsednik metliške občinske skupščine, bilje republiški poslanec, sedaj pa je direktor uspešnega „TGP“. Razen tega so mu prebivalci občine na nedavnih volitvah še enkrat izkazali zaupanje in mu naložili še eno odgovorno dolžnost: izbrali so ga za predsednika nove, delegatske občinsKe skupščine. „Delo nove skupščine bo zelo zahtevno in odgovorno. Delegatski sistem moramo zares izvajati, ustavna določila ne smejo ostati le na papirju. Največ pozornosti bomo morali posvetiti tistim področjem življenja v občini, za katera so občani najbolj zainteresirani. Vem, da bo to dolgotrajna in nič lahka naloga, toda moramo jo izpolniti. Člani delegacij, ki bodo posredovali mnenja svojih sredin na sejah zborov skupščine, si bodo morali prizadevati za razvoj na vseh področjih tako, da bomo v naši občini v doglednem času dosegli tako življenjsko raven prebivalcev, s kakršno se lahko sedaj pohvalijo bolj razvite slovenske in jugoslovanske občine,“ je povedal novi predsednik metliške občinske skupščine. 46-letm Franc Vrviščar. rešujejo vse prepočasi. Lani se je zbralo v metliški občini od 6-odstotnega izločanja denarja za stanovanja 3,740.000 dinarjev, v prvih štirih mesecih letos pa 1,813.000 dinarjev. Zakaj torej zastoji? V metliški občini primanjkuje sedaj 478 stanovanj, od tega na ožjem mestnem področju 382. Ce bi hoteli uresničiti srednjeročni načrt stanovanjske gradnje, bi morali vsako leto narediti 70 stanovanj. To pa je precej več, kot naredimo stanovanj sedaj. Lani smo jih namreč zgradili skupaj z zasebnimi graditelji 35, polovico manj, kot predvideva načrt občine. Vendar smo vseeno dosegli napredek, saj smo zgradili v občini do 1972. leta povprečno le 9 stanovanj na leto. Razen tega, da vsa razpoložljiva sredstva uporabimo za stanovanjsko gradnjo, bi si morali bolj prizadevati predvsem za to, da denar ne bi ležal predolgo v bankah. Skoraj tretjine zbranega denarja, ki ga prispevamo za gradnjo stanovanj, in dela bančnih sredstev še nismo izkoristili. Vzroki za to so svbjektivni in tudi objektivni. Razdrobljenost denarja, ki ostaja za stanovanjsko gradnjo gospodarstvu, predvsem TOZD in OZD, v katerih je malo zaposlenih, nasprotujoči si interesi med investitorji in graditelji stanovanj, to sta dve močni zavori. Ugotovimo lahko, da ima industrija gradbenega materiala svoj, projektantske organizacije svoj, gradbena podjetja pa svoj interes. Vsi pa imajo skupno to, da hočejo trenutno stanje obrniti vsak v svojo korist. Da bi navedene in še druge pomanjkljivosti odpravili, moramo v občini čim hitreje ustanoviti samoupravno stanovanjsko skupnost, s programiranjem gradnje stanovanj pospešiti akcijo za gradnjo, omogočiti kreditiranje stanovanjske gradnje in spremljati politiko dodeljevanja stanovanj. Tako so se dogovorili na zadnji skupni seji predstavniki občinskega komiteja ZKS, predsedstva občinskega sindikalnega sveta ter komisije za spremljanje gradnje stanovanj za delavce. Skupnost naj bi ustanovili do konca maja. Še pred tem pa bomo morali ustanoviti svet vlagateljev za namensko stanovanjsko varčevanje, ki je sopodpisnik samoupravnega sporazuma. BLIŽE MESTU Prebivalci Radoviče, Boldraža in sosednjih vasi so dobili lepo prvomajsko darilo: delavci TGP in osiješke Gradnje so konec aprila uredili in asfaltirali kilometer dolg odsek ceste, ki vodi iz ceste v Drašiče proti Radoviči. Dela so veljala 500 tisočakov in jih je dal občinski cestni sklad. Prebivalci omenjenih vasi bi si seveda želeli asfalt prav v vasi, vendar za zdaj njihovim željam najbrž še ne bo mogoče ugoditi, saj blagajna občinskega cestnega sklada ni dovolj bogata, pa čeprav je res, da se mnogo prebivalcev iz vasi vozi na delo v mesto in da bi asfaltna prevleka vasi približala mestu. MENTORJA BI RADI Kljub prizadevnosti metliških mladincev življenje v njihovem klubu ni zaživelo tako, kot so ga načrtovali. Res je, da imajo mladi sedaj svoj prostor, v katerem gledajo televizijski program, berejo in šahirajo. Tudi literarni večer so že priredili pa na predavanja ob republiškem kongresu ZKS ter o zveznem kongresu ZKJ niso pozabili. Mladi pa bi radi organizirali tudi dramsko, lutkovno, športno in še kakšno sekcijo. Zato pa bi že potrebovali mentorja. Prepričani so namreč, da bi bilo njihovo življenje v klubu potem še bogatejše. SPREHOD P0 METLIKI JOŽE KOCEVAR Občinski izvršni sVet, , katerem bo 11 delegatov, pa bo vodil 43-le-tni Jože Kočevar, doslej sekretar v „Kometu". Ko je spregovoril o delu občinskega izvršnega sveta, je med drugim dejal: „Izdelati si moramo tak program razvoja naše občine, da nam bb zagotavljal napredek in da bo obenem tudi uresničljiv. Pri tem bomo morali vsi sodelovali. Gospodarstvu moramo zagotoviti trdno ekonomsko osnovo, ga okrepili. Dosedanje gospodarske panoge moramo dopolniti z drugimi, s tem pa bomo obenem izboljšali strukturo zaposlenih in zmanjšali fluktuacijo zaposlenih.*' B. P. OBISK - 26. maja bodo dobili mladinci na obisk okrog dvesto mladih Karlovčanov. Poleg kulturnega programa in razgovorov bodo na programu športna tekmovanja v šahu, namiznem tenisu, košarki, kegljanju in v streljanju z zračno puško. Mladi obeh občin bodo podpisali tudi listino o pobratenju. TRŽAČANI - Slovensko ljudsko gledališče iz Trsta je gostovalo v sredo, 22. maja, s komedijo Božič pri Couvvilovih. To je bilo zadnje gostovanje v jesensko-spomladanski sezoni 1973/74, katerega je pripravila temeljna kulturna skupnost. VETERANI - Z rednimi treningi so pričeli košarkarji - veterani, ki nastopajo v dolenjski ligi in so že osvojili prve točke. Košarka je zela v mestu prvo mesto med v športi. zav- vsemi DA BO LEPO - V nedelo, 19. maja, je bila v domu Partizana proslava ob tednu Rdečega križa, na kateri so med drugim podelili krvodajalcem in aktivistom RK priznanja. Prejšnji teden sc je sestala tudi komisija za ureditev dvorane in okolice Gradca za proslavo 30-letnice obno-' vitve RK. RAZSTAVA - Foto-kino klub Fokus, ki zadnje čase zelo dobro dela, pripravlja za 25. maj otvoritev klubske razstave umetniške fologra-fije v mladinskem klubu. Razstava bo odprta teden dni. metliški tednik Stran uredil: BRANKO PODOBNIK DOLENJSKI LIST 15 Sinko, ali si prižgal radio? — OJOJI SPOMNILA SEM SE, DA STCM POZABILA IZKLJUČITI LIKALNIK, PREDEN SVA ALANA IZLET. Dolenjski lisi pred 20 leti V službi ljudstva DESETO OBLETNICO obstoja in dela jugoslovanske varnostne službe je pretekli tt len dostojno in slovesno proslavilo tudi Novo mesto. Na predvečer praznika je bila v dvorani Doma ljudske prosvete svečana akademija, na kateri je v daljšem jedrnatem pregledu, opisal dejavnost naše varnostne službe izza časa ilegalnega dela Komunistične partije Jugoslavije preko okupacijskih let in povojnega dela tovariš Kolar. Na akademiji so nastopili pevci moškega zbora Dušan Jereb in novomeški orkester. Tako smo počastili junaško in požrtvovalno delo naše var-nostno-obveščevalne službe, ki je že deset let v službi ljudstva in socialistične domovine. TITO BOTROVAL. V Šentrupertu so v nedeljo imeli prav posebno svečanost, kakršne tam še ni bilo. Maršal Tito je botroval enajstemu otroku Ferdinanda in Marije Lukek. Dvorana prosvetnega doma je bila premajhna, da bi lahko prisostvovali obredu botrovanja vsi, ki bi radi, zato jih je še veliko ostalo zunaj. Dvorano so do zadnjega kotička napolnili vzradoščeni domačini, od najmlajših cicibanov do sivolasih starčkov. Visokega botra je zastopal ljudski poslanec Niko Šilih. V POLJEDELSTVU so bili na Kočevskem doseženi lepi rezultati in uspehi s semenskimi in sortnimi poiskusi. Predvsem je bila pozornost posvečena vzgoji semenskega krompirja, katerega so lani pridelali kar 38 vagonov. Poljedelstvo je pridobilo nove stroje, kmetje pa že več uporabljajo tudi umetna gnojila. V KOBILČJI JAMI, ki je ob Kolpi pod vasjo Špeharji in je dolga okrog 500 metrov, so razen kapnikov tudi človeške ribice — močerili. Pred dvema letoma sem z zagrebškimi študenti preiskal to jamo in našel 15 centimetrov dolgo človeško ribico. Spravil sem jo v steklenico, nato pa spustil v Kolpo. Toda v Kolpi je ribica takoj poginila. Baje ji je škodila svetloba. V Beli krajini je precej kraških jam, ki bi jih bilo treba raziskati in odkriti njihove prirodne tajnosti. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 21. maja 1954) 'Zgodilo seje... ELEKTRIČNI AVTO - V Beogradu se vse več govori o tem, da bomo Jugoslovani kmalu dobili svoje dostavne avtomobile za mestni promet, ki jih bo poganjala elektrika. Zanimanje zanje je menda že precejšnje ne samo med možnimi kupci, ampak tudi med našimi avtomobilskimi tovarnami. Toda vse kaže, da na nekaj vsi skupaj pozabljamo. Gre vendar za električne avtomobile! E ktrične!!! SPEKTAKLI - Ameriški policaji so se zadnje čase lotili tudi snemanja filmov. Ker so spretni advokati na sodiščih njihove trditve o pijanih kršiteljih zakona stalno izpodbijali, so se lotili filmskega načrta. Vsakega pijanega kršitelja zakona posnamejo na filmski trak v značilnih pijanih držah in gibanju. Filmi so iz- . redno zanimivi in menda boljši kot vse komedije, kar jih spravi v svet Hollywood. DAVEK ENAKOPRAVNOSTI - ; Svetovna zdravstvena organizacija je sporočila, da je povprečna življenjska starost žensk v Evropi sicer še višja od povprečne življenjske staro- ' sti moških, a da je razlika vse manj- , ša. Razlog za to vidijo strokovnjaki v vse večjem zaposlovanju žensk, v . povečanju števila kadilcev med ženskami in nasploh v vse boli aktivnem poslovnem in političnem življenju evropske žene. Zdaj pa imajo ljube ženske enakopravnost! NAJVECJI MOST - V Angliji so pričeli graditi naj večji viseči most na svetu. Most bodo postavili preko reke Humber. Dolg bo 1520 metrov. BESEDA VSE POVE - Objava prepisov Nixonovih službenih in zasebnih pogovorov, ki jih je imel v Beli hiši, je Amerikance presenetila. Iz besednjaka, kakršnega so uporabljali Nixon in njegovi sodelavci, je jasno razvidno, da so jemali politiko kot neke vrste šport. Pozabili pa so verjetno, da pri športnih igrah velja tudi izključitev igralcev ter da to pravilo velja potem tudi v „športni** politiki, ki so se jo šli Nixon in njegovi. KDOR NE DELA, NAJ NE ... -Skoraj štiri mescce je trajala stavka dclavcev angleške tovarne Leyland v Cowleyu. Ker se je stavka le predolgo vlekla, denaija pa so delavci nosili domov vse manj, so njihove žene sklenile stvari napraviti konec. Zagrozile so celo, da bodo izkoristile ,,poslednje orožje", če se možje ne vrnejo na delo, in da mož ne bodo pripuščale v postejc*. Na srečo se je stavka po sporazumu med delavci in tovarno uspešno izpeljala in „poslednje orožje" ni bilo uporabljeno. ZLOBNEŽ - Znani filmski igralec in režiser Peter Ustinov je znan po svojem ostrem jeziku. Tako je nedavno dal novinarjem izjavo, nad katero pripadnice nežnega spola niso prav nič navdušene. Ustinov je namreč izjavil, da so metcrcologi najboljši poznavalci žensk, saj dosledno dajejo tornadom samo ženska imena. NE GRE - Živalski vrtovi po svetu ne morejo spodbuditi lepih ifl povsod priljubljenih kitajskih medvedov panda, da bi sc razmnoževali. Poskus je spodletel tudi v živalskem vrtu v VVaslungtonu. Vse kaže, da medvedje s Kitajskega nočejo sodelovati s kapitalističnim svetom, saj na Kitajskem ^ande v živalskih vrtovih marljivo množe svoje število. Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Ilovice. Blaginja po vsej deželi (Po dolgotrajnih) naporih posrečilo se je v Novem mestu, kot središču Dolenjske, ustanoviti denarni zavod - hranilnico, ki naj bi postala sredotočje vsega denarnega prometa Dolenjske. Novo ustanovljena hranilnica naj bode varna shramba uložnikom za svoje imetje, potrebnemu cenena pomoč v zadregi, naj širi svoj delokrog, svoj upliv in glagostanje po vsej deželi. Po poštenem delu naj raste in razvija se krepko. V tem velevažnem trenutku, ki naj bode začetek boljše prihodnosti našega mesta, spominjajmo se mogočnega vladarja pod čegar krilom se vse tako močno razvija in pod čegar varstvom stoji ta zavod. Slava, slava, slava! (V sled toplega) dolgotrajnega vremena so se hrošči letos mnogo prej prikazali nego druga leta ter že sedaj v velikem številu objedajo prvo nežno zelenje sadnih in drugih dreves. Bati se je vsled tega, da bo škoda povzročena po hroščih letos jako velika. Želeti je torej, da posestniki svoje sadno, olepševalno drevje in grmovje zlasti v ranih urah pridno otresajo ter hrošče pokončavajo. Posebno rada jih zoblje perutnina in tudi prašiči. (Prošnja) Zaupno se torej obračamo udano podpisani odbor s prošnjo za podporo do vseh prijateljev učeče se mladine, zlasti do vseh onih, katerim je mar prospeha novomeške gi.nnazije ali katerim živi v prijetnem spominu prijazna metropola Dolenjske. Naj odmeva prijazni ta klic, kjerkoli bijejo blaga srca! Zavržen ne bode nobeden od darov; stoteren sad bode rodil v srcih hvaležne podpirane mladine. (Na Madžarske m), zlasti še v glavnem mestu gode se take reči, kakor bi se bila že vstaja začela. Ker je vlada zavrgla predlog o civilnem zakonu je hudo. Neverjetno je, kako grdo je madžarska mladina in poulična drhal napadala in zasramovala one gospode, ki so se izrekli zoper civilni zakon. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. junija 1894) Elektrika in srce Električni sunek, ki ozdravlja srce Srce je eden najbolj občutljivih človekovih organov, ki plačuje najtežji davek modernemu načinu življenja, saj so obolenja srca in ožilja bolezen našega stoletja. Eno od obolenj srca, za katerim boleha veliko število ljudi, je aritmija - porušeno ravnovesje in hitrost krčenja delov srčne mišice. Posebno težka oblika aritmije je zlo-nosno neuravnovešeno krčenje mišičnih vlaken srca - fibrilacija. Kaj storiti, kadar pride do tega in ko se življenje izteka v skopih minutah? Ob koncu 19. st švicarska znanstve odklonila nepraviln krčenju srčne mišice močjo električnega Poskus sta izvedla na psu. njunem odkritju je preteklo mnogo let, preden so zdravniki in znanstveniki izdelali znanstveno utemeljena načela zdravljenja fibrilacije. Ob pomoči inženirjev so sestavili posebno napravo - Naprava deluje na osnovi močnega električnega impulza. Ker je za človeka že električni tok jakosti desetinke ampera smrtno nevaren, so morali izdelati tako aparaturo, ki bo lahko dajala dovolj močan električni sunek, a človeka ne bo ubila. Ugotovili so, da človeško telo brez škode prenese električne sunke tudi do 30 amperov, če traja sunek samo izredno majhen delček sekunde. Na osnovi teh ugotovitev so izdelali napravo, ki jo že uspešno uporabljajo v bolnicah. NajnovejSi defibrilator, izdelan v Sovjetksi zvezi, omogoča izredno enostavno upravljanje in ga lahko upravlja en sam človek. Beseda fibrilacija ne bo več dolgo tako zlovešča. Boksarska pijanost Po dragoceno nafto tudi na morsko dno. Na sliki: vrtalna postaja. Svet ostal brez nafte Ocene obstoječih svetovnih rezerv nafte, te smrdljive a dragocene tekočine, kije zadnje leto v središču svetovne pozornosti, spominjajo na prerokbe astrologov (napovedovalcev usode iz zvezd). To trdi avstrijski gospodarski Ust „Internacionale Wirtschaft“, ko opisuje zgodovino teh napovedi v preteklih desetletjih. Geološka služba ZDA je leta 1920 ocenila, da znašajo svetovne zaloge nafte 7,15 milijarde ton. Takrat je znašala svetovna poraba nafte 150 milijonov ton (za primeijavo: lani 2,85 milijarde ton), in če bi poraba naraščala tako, kot so predvidevali, bi nafte zmanjkalo najkasneje do 1960. leta. Res so leta 1938 ameriški znanstveniki ocenili rezerve le še na 4 milijarde ton, napovedovali pa so, da bo nafta le še do 1958. leta. V ‘naslednjih desetletjih so nova vrtanja in raziskave pokazale, da je zemlja mnogo bolj bogata s to tekočino, kot so računali sprva. Zdaj trdijo, da znašajo svetovne rezerve kar 90 milijard ton; to pomeni, da bodo zadoščale še dve desetletji. Nafta je tako dragocena surovina in vir energije, da njene porabe ne more zaustaviti niti štirikratna podražitev. „Gospodarski vestnik“ poroča, da se je lani poizvodnja petroleja povečala še za 8,7 odstotka in da se je delež arabskih dežel povečal za 37,6 odstotka. Višja cena pa je „povečala" tudi svetovne zaloge. Slabša nahajališča so čez noč postala donosna, izplača se izkoriščati naftonosni pesek in naftonosne škriljavce. V teh pa so zaloge tolikšne, da cenijo „zemeljski naftni rezervoar** kar na 1.000 milijard ton, to pa je 400-krat toliko, kot je ves svet porabil nafte 1972. leta. boksar uničuje svoje in življenje drugih I „« r:, Kr M« tsjar z i?.. •m 0 t p A R D 0 F r o p 0 Z 0 R 1 L O v i R a. D fc D 1 Ć ►r t D t N v A B A ►R D e Č t A »«. r K i 0 R JL S O K R A T (. R 0 M t T A ~r £ L A A M 1 m m K. A L 0 A ■z i L k O Z A R 1 R \ & UH N t : T A T l S T “ S i L t hi A S A M 6 A T R S A T a i ti Praznovanje zmage Anti še pomnite, kako je bilo na Dunaju, ko sem premagal krvi žejnega Brdavsa? Pomoril je te sto junakov, ki so bili boja vajeni in sc niso bali smrti ne sovražnika, da bi oteli državo. Borili so sc in omagali drug za drugim. Nihče jim ni pomagal, nihče jih ni objokoval, nihče se ni vprašal, ali je bila njihova žrtev potrebna. Sele takrat, ko je padel sam cesarjev sin, so se zdramili. Vendar niso zagrabili za orožje, da maščujejo žrtve, zavili so se v črne zastave in žalovali. Se sreča, da so pravi čas poslali pome. Prišel sem na Dunaj in rešil državo hude nadloge. Menite, da mi je kdo pomagal? Kje neki! Le od daleč so gledali, kako se bo izteklo. Ko je bilo opravljeno, so pa vpili: „Krpan nas je otel! Hvala Krpanu, dokler bo Dunaj stal!” Vsi Dunajčani so sc veselili zmage in piro vali, kot bi bilo celo mesto prostor za veselico. Vse so mi obljubljali, kar bi želel. Vendar, ko je prišel dan plačila, so brž požrli svojo besedo in me napadli, kot bi bil največji hudodelec na svetu. Tudi pri nas so se pred tremi desetletji ljudje izkazali v boju s sovražnikom. Mnogi so padli v boju, veliko jih je ostalo. Lepo je in prav, da preživele poiščemo vsako leto ob praznovanju zmage in se skupaj veselimo v svo-bodi. Tudi mladi, akoravno niso bili zraven, naj sc veselijo z njimi. Naj vidijo, koliko je vredno, ako se hrabro in složno uprejo sovražniku! Naj poslušajo zgodbe o hrabrih dejanjih, da bodo vedeli, kako je treba ravnati v sili. Vendar noben od teh junakov ne sme biti pozabljen ali ostati brez zasluženega plačila, kot sem jaz na Dunaju, ker bi zavoljo tega padla v našo radost velika kaplja pelina. MARTIN KRPAN ' Re5|tev prejšnje križanke: Ni dolgo tega, ko je zaradi udara, ki ga je prejel v boksarskem dvoboju, moral umreti komaj sedemnajstletni fant Fa- MEDANO, PA (MORDA) brizio Avincola. Toda nesrečni Italijan ni edina žrtev boksarskih pesti. Zaradi poškodb, dobljenih v ringu, so umirali že mnogi, še več pa je takih športnikov, ki jim je šport trdih pesti uničil življenje; izgubili so spomin, čut za ravnotežje, postali idioti, napadalni alkoholiki ali pa so izgubili govor. Že leta 1928 je zdravnik H. S. Martland v medicinsko litera- P pa domov. turo uvedel pojem „boksarske pijanosti44. Z njim je skušal r —r \IVlVjn SE NE ZAPISANO Dolenjcih krožijo po svetu °gle in špičaste — le da je v malo zapisanih. Pred dnevi v veseli družbi ujeli tile Kaj je rekel Dolenjec, ko je Vel v Krko? ,Tole še spijemo, potem gre- I Zakaj imajo Dolenjke toli-> revme? >jNič čudnega - saj spijo leta leta ob ,fajhtnih‘ možeh .,. « - DL STRELSTVt PRODAJALEC KRAME TRATA GARDNER BIVSl ODPAD NATRIJ PIVO MEKDANJA MLADINSKA ORG. JON DONSKA jALERIJA SKLADJE NEKDANJA Sola f 1 RAVNINA KATE- DRALA SVIC. fiOP.A ŽIME SENČNA STRAN V** '-NAČIN fiff ► LIČINKA TRAKULJE ULJ OL VPLIVA- NJE ra OB STOIM JEZ V MAKED fiRM V IZPUŠČAJ KOLENO BILKE - DRŽAVNI UPRAVNI ORGAN RIŽEVO ŽGANJE OBLAČILO TRAVN. RASTLINA NAŠE ffičE RADON VRSTA USA ?4!IH LEO SLESAK MED KEM- PRVINA AR. ŽREBEC iffi1' LETOVIŠČE PRI OPATIJI J.AFR. REKA TKANINA DL EL. MERA DEL HIŠE IZRAEL. LUKA DL Lep udarec — nelepe posledice. opredeliti stanje, v katerega zapade precej boksarjev po večletnem ukvarjanju s tem športom, dogodi pa se, da zbole za boksarsko pijanostjo neizkušeni mladi boksarji že po nekaj borbah. Značilnosti te bolezni so ravno izguba spomina, ravnotežja, govora in delni idiotizem. Martlandu so dolgo oporekali in šele v zadnjem času so se nekateri zdravniki lotili raziskav pojava boksarske pijanosti. Raziskovalci bolnišnice Ranvel so preiskali možgane petnajstih angleških boksaijev, med katerimi sta bila samo dva amaterska športnika. S primerjavo možgan boksaijev in ljudi, ki se s tem športnom niso ukvarjali, so ugotovili, da imajo možgani boksarjev veliko uničenih in poškodovanih živčnih celic. Posebna značilnost poškodovanih možgan je močno povečana pregrada, ki loči obe možganski polobli. Poškodovana območja sept uma (pregrade) pa so po mnenju ranvelskih zdravnikov tudi vzrok za boksarsko pijanost. V zadnjih 25 letih so sicer pri boksarskih dvobojih uvedli zdravniško kontrolo, vendar kot kaže Avincolov primer, ostaja boksanje, predvsem profesionalno, izredno nevaren in krut šport, boksarji pa se morajo sprijazniti, daje zgolj izredno nevaren in krut šport, boksaiji pa se morajo sprijazniti, da je zbolj od sreče odvisno, ali bodo dočakali zdravo starost Življenje iz globin vesolja £ ST% |£/ V sestavi meteoritov, ki padajo na zemljo, so odkrili sledi življenja Balo odpeljejo - Je bilo življenje na zemljo prineseno? Sl Nekdaj so posebno pozornost po- globin vesolja pritavajo v ozračje naše zemlje mnogi drobci materije, ki na nočnem nebu svetlo zažare in zgore, ali pa posamezni koščki padejo v velike površine oceanov in na Zemljo. Te vesoljske popotnike imenujemo meteoriti. Znanost ^ z njimi že dolgo ukvarja, zadnja leta pa so ravno meteoriti tisti preizkusni kamni, na katerih znanstveniki grade dokaj trdne hipoteze o obstoju življenja v vesolju. Prvo, kar je presenetilo znanstvenike, so bili sledovi ogljika v drobcih meteoritov, od leta 1950 pa z najmodernejšimi napravami v njihovi sestavi odkrivajo ne samo organske spojine, ki so pogoj za nastanek življenja, ampak tudi ostanke raznih mikroorganizmov. Leta 1961 so v meteoritu Ivun in Orgej odkrili pet vrst fosilnih alg, med katerimi je bila tudi alga s strukturo delcev, kakršne na Zemlji nima nobena znana alga. To je bil čvrst dokaz za tiste, ki trdijo, da obstaja življenje tudi zunaj našega planeta. Delčke bakterij so odkrili tudi v kasneje padlih meteoritih, toda s spektralno analizo, spektroskopijo in termično analizo so ugotovili, neznanih daljav je priletel do nas. Kakšno sporočilo nosi? da so ti delci prišli v sestavo meteorita šele na zemlji. Nove pobude je znanstvenikom prinesel meteorit Allende, ki je padel na ozemlje Mehike. Bil je težak skoraj dve toni, toda pri trku se je razletel. V posameznih koscih so raziskovalci našli formaldehid. To je nekatere znanstvenike spodbudilo k tezi, da je življenje prišlo na Zemljo morda iz vesolja. Formaldehid je namreč zelo važna biološka spojina. Njihpva predvidevanja je še podkrepilo raziskovanje meteorita Marchinson, ki je padel v Avstraliji. Posebna komisija je s pomočjo naj-preciznejše tehnike ugotovila, da je v snovi padlega delca sedemnajst aminokislin, ki niso bile zemeljskega izvora, te spojine pa so osnovna potreba za nastanek živega bitja. In kot posebna zanimivost: starost meteorita so ocenili na 4,5 milijarde let. Če so aminokisline nastale v njem ob njegovem nastanku ali so bile prinesene z njim, potem ne ostane drugega, kot da pristanemo na trditev, da je življenje na zemljo prišlo iz vesolja, kajti starost najstarejših znanih oblik žive materije na zemlji znaša 3,5 milijarde let. svetili prevozu bale. Ko so fantje prišli v nevestino hišo, so navadno zunaj zapeli „snubaško44: „Ti, nevesta, ti ne veš, kaj še tebe čaka.. ..“ Domači so jih povabili v hišo, kjer jim je morala nevesta postreči Fantje so se hitro razživeli in pri nalaganju bale so začeli zganjati norčije. Ce so le mogli, so kaj „ukradli44. Običaj je bil, da so na vrtu ujeli petelina in ga spravili prav na vrh voza, da je bil na najbolj vidnem mestu. Zakaj petelin? Danes vidimo petelina kot simbol na strehah in na vrhu zvonika. Gre za ostanek iz staroslovanske mitologije in čaščenja sonca - Svetovita. Petelin namreč zjutraj oznanja dan, sončni vzhod. Petelin v bali pa ima najbrž drugačen pomen. Po vsej verjetnosti pomeni simbol plodnosti in naj bi zagotovil s svojo simbolično prisotnostjo dovolj otrok v novoustanovljeni družini Z današnjim zapisom končujemo vrsto zanimivosti o nekdanjih običajih in predmetih iz kmečke bale. Vse opisane predmete in prevoz bale pa lahko vidite jutri, 24. maja, v Ribnici, ko bo v okviru Kmečke ohceti prevoz bale po ribniško. JANEZ DEBELJAK V Petelin - simbol plodnosti -čaka na prevoz. A ^ # II V V 1RFH * 25. Paradižnik je pisal: Moja najdražja! ^ Na poti k Tebi so me ujeli e ^ ...podpalubje so me vigli, zavezali usta i|l r° dcoh. j čakam na bridko smrt. Samo Ti, preljuba Utra( me lahko rešiš. v Pripravi zaboj dragih kflWn°. • u8rJfl:,.ta *n zaboj srebra. Pošlji vse lo na l«dj° 1 mi bodo razvezali roke, da Te bom lahko spet objel ter odmaši-li usla, da te bom lahko spet poljubil! Furunkel je utihnil. Paradižnik je pomežiknil Anto-niju in ta je podpisal pisemce. „Ko že pišemo Kleopatri, ali ne bi bilo dobro, da jo poprosimo še za sodček smole? “ je dejal priliznjeno Paradižnik razbojniku, preden je ta zalepil ovojnico. Furunkel je pogledal v steno podpalubja. Kapljalo je tu in tam in moral je pritegniti Paradižniku. „Kazalo bi zasmoliti razpoke, prav imaš!“ In Paradižnik je spet prijel v roke gosje pero, kajti zlikovca sta bila nepismena, in pripisal pod Antonijevo pisemce pripis, ki bo veljal glavo Furunkla in Karbun-kla ter vso razbojniško druščino na cesaijevi galeji. Potrpio, dragi bralci, do prihodnjega nadaljevanja; izvedeli bomo, kaj je skuhal našjunak!^ \ SKRIVNOSTI DAVNINE Sveti teksti in miti raznih narodov so v bistvu najstarejša ohranjena pričevanja pradavnih dogodkov. Vedno nova odkritja modemih znanosti in arheologije potrjujejo, da dejstva, zapisana v starih epih in verstvih, niso povsem izmišljena ter da so vsi ti teksti neke vrste odmev na nekdanje resnične dogodke. VESOLJNI POTOP Eno takih dogajanj, ki ga omenjajo številni stari teksti, je velika poplava, tako imenovani vesoljni potop. Če bi smatrali vse, kar je o potopu zapisano, za golo izmišljotino, potem bi morala biti izmišljena tudi mesta Eridu, Bab-Tibir, Larak, Sipar in Surupak, ki jih omenjajo glinaste tablice Sumercev. Arheologi so iskali sledove teh mest in jih tudi našli. Celo več: med odkopavanji so odkrili sledove velikih poplav. To je bil eden od vzrokov, da so začeli misliti, da leži za biblijskimi in sumerijskimi teksti o vesoljnem potopu resničen dogodek. Pričanja o katastrofi, ki naj bi uničila skoro vse človeštvo, najdemo tudi v egiptovskih svetih knjigah, v staroindijskih sanskrtskih tekstih, v izročilih polinezijskih narodov in letopisih prvotnih prebivalcev obeh Amerik. Staromeksikanski kodeks Čimalpopoka piše: „Nebo se je približalo zemlji in v enem dnevu je v^e propadlo. Tudi gore so izginile pod vodo..Predniki današnjih Indijancev iz plemena Kiče pa so v svojem kodeksu Popol — Vuh zabeležili; „Prišel je veliki potop. . r7 Obličje zemlje se je pomračilo in pričel je padati črn dež; naliv zjutraj, naliv zvečer... “ Spomine na ta dogodek najdemo tudi pri afriški plemenih, kar kaže, da se je morala pradavna katastrofa dogoditi nekje med Afriko in Ameriko. Dlje ko gremo od tega področja, manj strašna so pričevanja, tako da v kitajskih izročilih govore samo še o veliki poplavi in o potresu. Zanimivo je, da azijska ljudstva po potopu omenjajo veliko sušo in da se je morsko vodovje povleklo od obal na juhovzhod. Naravna razlaga tega pričevanja kaže, daje dvig vodovja na eni strani zemeljske krogle nujno moral povzročiti veliko oseko na drugi. V Južni Ameriki je voda segala do planin, na Kitajskem pa je nastopila huda oseka. Tako podobo nam kažejo pričevanja o katastrofalnem dogodku, ki se je pripetil v pradavnini in terega sledove najdemo v mitih skoraj vseh takratnih kultur. KAJ JE POVZROČILO KATASTROFO? Ko govore o vzroku nesreče, kije zadela zemljo, omenjajo staroindijske svete knjige boga Hajagriva iz brezdna, kal-dejski miti pa omenjajo nekega arhangela podzemlja. Med množico grških mitov je tudi mit o Faetonu, sinu sonca, ki je za en dan izprosil očeta, da mu je dovolil voziti sončni voz po nebu. Zaradi nespretnosti se je Faeton preveč približal zemlji in jo zažgal. Precej je znanstvenikov, ki v osnovi teh mitov vidijo poročilo o padcu ogromnega meteorita iz brezdna vesolja na zemljo. Izračuni astronomov so pokazali, da bi iz mase asteroidov, ki se gibljejo v našem osončju, lahko zamislili planet s premerom 5900 kilometrov. Nekateri pa so mnenja, da je tak planet nekoč resnično krožil med Marsovo in Jupitrovo orbito. Imenovali so ga Faeton. Ta planet je v davni prazgodovini vesoljstva razpadel, njegovi ostanki pa so se razleteli po našem osončju. Veliko verjetnosti je, da so posamezni ostanki treščili tudi na zemljo. Sicer pa poglejmo, kaj je zapisal že Platon o Solonovih potovanjih po Egiptu. Med drugim so egiptovski žreci Solonu pripovedovali tudi, da se v mitu o Faetonu „skriva'resnica, da svetila, ki se gibljejo na nebu in okoli zemlje, krenejo s svojih poti in včasih uničijo z ognjem vse, kar se nahaja na Zemlji.“ Ali obstoje razen mitov še kakšni drugi dokazi o padcu nebesnih teles na površino naše Zemlje? Na estonskem otoku Saaremi leži veliko jezero Kaalipju-hajara. Raziskovanja so pokazala, da je jezero pravzaprav ogromen krater, ki je nastal pred 2500 leti, koje v zemeljsko atmosfero zašel velikanski meteroit. Zaradi velikega trenja je metorit razpal in v obliki meteorskega dežja padel na Zemljo. Ena od „kapelj“ tega dežja, težka 550 ton, je izrila krater, ki je zdaj jezero. Na več krajih našega planeta so podobni dokazi o trčenju z nebesnimi telesi, največja taka brazgotina pa je gotovo 40 kilometrov dolga dolina v južni Afriki. Dolgo so jo smatrali za dolino vulkanskega porekla, z nadaljnjim preučevanjem pa so odkrili, da je dolina nastala pred 250 milijoni leti, ko se je neko telo iz vesolja razletelo nad Zemljo. Eksplozija je prekašala za več kot dvajsetkrat moč največje hidrogenske bombe. Kadar se podobni dogodki pripete pred človeškimi očmi, potem ostanejo dolgo v spominu. Nekdanji človek si verjetno ni znal razložiti silnih trkov, zato jih je povezoval z nadnaravnimi silami. Tako Indijanci iz plemena Navajo v nekem svojem mitu govore o bogu, ki se je spustil z neba v ognjenem stebru in uničil vse okoli sebe. Na kraju, ki ga mit označuje kot točko pristanka, so znanstveniki odkrili sto metrov globok in kilometer in pol širok krater. Omenili smo že, kako stari teksti in izročila pripovedujejo, da se je v času velike katastrofe morje povleklo od kitajskih obal in se dvignilo v Ameriki do vrha planin. Direktor astronomske opazovalnice v Sofiji N. Bonev meni, da je tako hud val plime lahko povzročil ogromen asteroid, ki se je približal Zemlji. „Ko bi asteroid Cerera krenil s svoje poti in se našemu planetu približal za šest Zemljinih premerov,“ piše Bonev,bi to povzročilo največjo plimo, kar jih pomnimo. Val vodovja, ki bi ga povlekla sila asteroida, bi prekril velike površine kopnega.“ Nekateri znanstveniki dopuščajo tudi možnost, da je v davni preteklosti v Zemljo treščil komet, ameriški znanstvenik Velikovsky pa govori o starodavnem trku z repom kometa. V petem zvezku kodeksa Majev, „Čilam Balam“, je zapisano: „Padal je ognjen dež. Zemlja je bila pokrita s pepelom, drevje je frčalo po tleh. Kamenje in drevje je bilo uničeno. Z neba se je zrušila Velika kača ... Nebo je skupaj z Veliko kačo padlo na Zemljo in jo potopilo.“ Morda je Velika kača, kakor so nebesni pojav videli stari Maji, ravno komet. Nadaljevanje prihodnjič REŠETO REŠETO REŠETO REŠETO REŠETO REŠETO JOŽE MIKULIČ Jože Mikulič, Andrejev, iz Bele vode pri Loškem potoku se je rodil 3. januarja leta 1903 malemu kmetu. Po osnovni šoli je delal v gozdu. Bil je priden in varčen delavec, kije vzljubil gozd in domačo zemljo, zato si tudi ni nikdar iskal boljšega kruha v tujini. Ko si je privarčeval lepo vsoto denarja, si je kupil par konj ter vlačil »in vozil les tudi iz Borovških gora v Ravne in Borovec. Potem si je z ženo Frančiško privarčeval toliko, da sta že leta 1931, ko mu je bilo 28 let, v Novih Lazih kupila kmetijo, na kateri ga je zdaj doletela prerana smrt. Zena mu je rodila 10 otrok, od katerih jih 8 še živi. Vsi so pri kruhu. Bil je zaveden Slovenec. Pred vojno je sodeloval v CM D in se bojeval proti germanizaciji Slovencev. V začetku NOB seje priključil OF. Med terenci v Novih Lazih je imel na skrbi prvo splošno ljudsko premoženje. Pri njem so bili ključi hiš, ki so jih zaplenili partizani italijanski firmi EMONA in jih razdeljevali našim ljudem. Zato so ga Italijani že 1942 aretirali. Zaprt je bil v Kočevju, potem pa so ga odgnali v taborišči Padovo in Renicci. Ob italijanski kapitulaciji so ga Nemci odgnali v nemško taborišče. Sin Jože pa je odšel v partizane pred italijansko kapitulacijo, ko mu je bilo 16 let. Mikulič je bil razgledanv napreden in pošten delavec ter mali kmet, ki se je vse življenje gnal za delom ter živel za družino in domovino. V delu je iskal srečo in videl napredek. Zdaj je živel sam z ženo in imel še v tej visoki starosti štiri krave. Med njimi mu je 11. maja zahrbtna smrt utrnila življenje, ko jim je polagal krmo. Z njim je domača zemlja izgubila še ene pridne in raskave roke,-mi vsi pa dobrega tovariša. Vsi, ki - smo ga poznali, sočustvujemo z njegovo družino. TONE OŽBOLT 9 k Jutri praznuje Sodražica Skupen pohod rezervnih oficirjev iz pobratenih krajevnih skupnosti Poljane in Sodražica Lanski poročni pari KMEČKE OHCETI so se v Ribnici zelo prijetno počutili, gledalcev iz bližnje in daljne okolice pa na prireditvi tudi ni manjkalo. (Foto: J. Primc) 25. maja, na sam dan mladosti, praznuje krajevni praznik Sodražica kot spomin na množični odhod Sodražanov v partizane. Na predvečer praznika, se pravi danes zvečer, bo mladina zakurila kres na Strmci nad Sodražico. 25. maja ob 8. uri se bo začel orientacijski pohod rezervnih vojaških starešin z območja pobratenih krajevnih skupnosti Poljane-Ljubljana in Sodražica. Kot običajno bo tudi letos organizirala šolska mladina skupaj z učenci glasbene šole proslavo. Ob tej priložnosti bodo sprejeli 54 pioniijev v mladinsko organizacijo. Na sam praznik bodo športna tekmovanja v igrah z žogo, in sicer v rokometu, malem nogometu in med dvema ognjema- Vodilni odgovorni za požarno varnost Bolj moramo varovati premoženje - Težko ga prislužimo, požar pa ga lahko hitro pobere Nedavna konferenca občinske gasilske zveze Ribnica je bila pod vtisom velikega požara, ki je isti dan (20. aprila) v zgodnjih jutranjih urah pustošil v obratu INLES v Prigorici in povzročil veliko škodo. Zasluga gasilcev, posebno doma- škode, saj so z vodno zaporo prepre- činov je, da ni prišlo še do večje čili pot požaru in obvarovali stroje v vrednosti 10 milijonov dinarjev (milijardo starih dinarjev). Na konferenci so opozorili, daje potrebna večja čuječnost in odgovornost vodilnih oziroma odgovornih ljudi v podjetjih. Velikega pomena je tudi, kakšna je čuvajska KMEČKA OHCET je že spet pred vrati Jutri bo v Ribnici prevoz bale - Poročnim parom bodo pokazali tudi Novo Štifto Jutri, 24. maja, bo v Ribnici „Prevoz bale po ribni&o4*, ki je ena izmed prireditev letošnje KMEČKE OHCETI. Prevoz bale je zaupan moškemu pevskemu zboru iz Ribnice. Ob 9. uri se bodo poročni pari in gostje odpeljali iz Ljubljane, ob 10. uri pa bodo prispeli v Sodražico, kjer bo na trgu pred gostilno Mikolič sprejem parov in obdaritev nevest. Darila bo prispevalo podjetje pOM, ki ima poslovalnico tudi v Sodražici. Ob 10.30 bo krenila kolona na ogled 300 let stare cerkve pri Novi Štifti, ki je evropsko znan kulturni spomenik. Tu bo tudi tiskovna konferenca za tuje novinarje. Ob 11.30 se bodo pari s spremstvom odpeljali v Ribnico. Ob 11.45 bo zbor sprevoda pred osnovno šolo v Ribnici. V sprevodu bodo narodne noše iz Ribnice in Sodražice, moška pevska zbora iz Ribnice in Dolenje vasi, poročni pari, gostje, godba iz Gorij, folklorna skupina iz Bratisave, prapori vseh društev v občini in drugi. Ob 12. uri. bo sprejem poročnih parov in gostov na glavnem trgu pred gradom. Pozdravil jih bo predsednik občinske skupščine Ciril Grilj. Ženine bo obdarilo Turistično društvo Ribnica. Od' tam bo sprevod krenil na dvorišče gostilne ,,Pri Cenetu", kjer bo ob 13. uri kosilo za poročne pare in 90 naših izseljencev iz Amerike. Folklor- ni ansambel- bo na kosilu „Pri Pildarju“, za vse ostale sodelujoče in gledalce pa bo piknik v gradu. Ob 14.30 bo nastopila folklorna skupina iz Bratislave na ploščadi „Pri Cenetu", ob 15. uri pa bo odhod po balo v Hrovačo. Ob 15.15 bo začel moški pevski zbor iz Ribnice nakladati balo; ob 15.45 bo pevski zbor „Lončar44 iz Dolenje vasi „šran-gal“ pod lipo v Hrovači. Ob 16. uri bo krenil sprevod z balo in pari po Ribnici do občine in v grad, kjer bo ob 16.15 zaključek prevoza baje; vsi nastopajoči bodo odšli na piknik v grad. Ob 17.30 bo še enkrat nasto- pila folklorna skupina iz Bratislave na odru letnega gledališča v gradu, ob 19.30 bodo pari odpotovali v Ljubljano, v Ribnici pa se bo nadaljeval piknik. Naslednji dan, 25. maja, bo ribniški pevski zbor sodeloval še ob 9.30 pri sprejemu nevest v hotelu UNION, v svatovskem sprevodu do magistrata in v halo Tivoli ter pri serviranju hladne predjedi v hali Tivoli za pare. Predjed bodo pripeljali v retah. Na lanskem „Prevozu bale44 so sodelovale iz območja Ribnice le 4 narodne noše, letos pa jih bo že 30. „Glavna in najbolj odgovorna44 za prireditev v Ribnici sta Janez Pirker in Janez Debeljak. služba in kako so čuvaji usposobljeni za hiter poseg v primeru požara. Razpravljali so tudi o drugem in ugotovili, daje med gasilci in civilno zaščito dobro sodelovanje in da je bilo lani precej uspeha pri stto-kovnem usposabljanju članstva. Zavzeli so se za večje vključevanje mladine in žena v vrste gasilcev. Na konferenci so govorili o pomanjkanju denaija za redno delo občinske gasilske zveze in se zavzeli, da bi jim ga občinski proračun dodelil več. Sklenili so, da bo največja proslava letos ob 50-letnici delovanja gasilskega društva v Žimari-cah. Na zaključku so sprejeli protestno pismo zaradi italijanskih želja po delu naše domovine in ga odposlali republiškemu izvršnemu svetu Slovenije. -r Prva seja IS Na prvi seji izvršnega sveta občint Ribnica, ki je bila 13. maja, so razpravljali o delovnem programu občinske skupščine do konca julija in potrdili program, ki ga je za to obdobje sprejela že prejšnja občinsk* skupščina. Nadalje so razpravljali o predlogih družbenega dogovora o nadomestilih osebnih dohodkov voljenim in imenovanim funkcionarjem ter o družbenem dogovoru o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov voljenim in imenovani® funkcionarjem v pravosodju. Razpravljali so še o srednjeročnem načrtu občine, kadrovskih zadevah in gradnji doma JLA. Pri kadrovskih zadevah so člana IS Dušana Lavriča zadolžili za delo občinske uprave. Za dom JLA so ugotovili, d* bo zgrajen prihodnje leto. Gradnja se bo začela letos. 9. maja je bila tudi prva seja predsedstva občinske skupščine, na kateri so razpravljali o programu dela skupščine, načinu in oblikah dela predsedstva in imenovali 4-člansko delegacijo za udeležbo na komemoraciji za padlimi partizani v pobra- < , teni Arcevii. V RIKU USTANOVILI AKTIV Z MS Vrsti delovnih organizacij, ki so že ustanovili aktive mladih delavcev, se je pridružila tudi mladina v podjetju RIKO v Ribnici V petek, 19. aprila, so imeli v RIKU ustanovni sestanek aktiva mladih delavcev, na katerem so se pogovorili o programu dela ter izvolili 7 člansko predsedstvo. V podjetju RIKO prevladujejo mladi, saj je poprečna starost zaposlenih le 25 let. Zato so imeli mladi že doslej veljavo. Namen ustanovitve aktiva mladih delavcev je predvsem organizirano delovanje mladine v podjetju, izobraževanje ter nadaljnji razvoj športne dejavnosti. Jamarji ponujajo roko TD Rioniški jamarji so na nedavnem občnem zboru v svojem domu pri Francetovi jami ponovno izvolili za predsednika Društva za raziskovanje jam, kakor sc po novem imenuje jamarsko društvo. Franceta Skrabca. To je poseben rekord, saj predseduje France Skrabec društvu že 17 let, to je od njegove ustanovitve. Ribniški jamarji so odkrili in raziskali vrsto podzemskih jam, med katerimi je najbolj znana Francetova jama. Kot prvi v Sloveniji so zgradili jamarski dom. Vanj so vložili veliko prostovoljnega dela. Zato želimo, da bi sc za jamarje čimprej ugodno rešilo vprašanje lastništva zemlje, kjer stoji njihov dom, in da bi čimbolj služil svojemu namenu - jamarskemu turizmu. V korist ribniškega turizma bi bilo, če bi Turistično društvo Ribnica sprejelo ponujeno roko ribniških jamarjev, ki želijo sodelo^ vati z njimi. Zal doslej s te strani ni bilo pravega posluha. Jamarje po svojem delu lahko uvrščamo v člen vseljudske obrambe in so zato vredni pozornosti ter moralne pomoči vseh političnih dejavnikov. To jim je bilo na občnerfl zboru jamarjev s strani predstavni; kov družbeno političnih organizacij tudi obljubljeno. * peskokopih in še o čem Občinska cesta na odseku križišča cest Juijevica-Lipovščica do hiše št. 13 v vasi Kot je bila s 1. januarjem lani zaprta za vožnjo s tovornimi vozili in postavljeni so znaki ,.Prepoved vožnje za tovorna vozila44. Ne gre za slabo cesto. Ta del ceste je celo najvzdržnejši, saj je podlaga kamnita ali peskovita in so vse ostale občinske ceste v občini Ribnica nedvomno slabše in občutljivejše glede osnega pritiska. Občina Ribnica je že po zaprtju ceste, da bi opravičila ta nezakoniti postopek, naročila meritev osnega pritiska in vzdržljivosti ceste, še posebno pa se jf hotela zavarovati, ko je zvedela, da sta lastnika peskokopov vložila tožbo za odprtje ceste. S tem je bila povzročena občutna gospodarska škoda družbenemu in zasebnemu nodarstvu zastoj pri dobavi peska ute, izguba davkov, izguba dohodka zasebnih prevoznikov). Izguba dohodka je gotovo večja, kot znesejo vsi davki od kmetijstva v občini. Važno je, da je ukrep dosegel svoj namen - šikaniranje (nagajanje). Tudi vsi mostovi na Bistrici, ki so v zvezi s temi prevozi, so od tega dogodka dalje označeni z manjšo nosilnostjo (Mlaka v Ribnici 1,5 t, v Brežah 2 t, na Vincah 3 tone). Dejstvo je, da so bili od zapore ceste do danes šikaniram le prevozniki peska, ki sojih miličniki ustavljali, jih kaznovali m predlagali sodniku za prekrške. Ostale prevoze so dopušroli, in to celo 40-tonski tovor tam, kjer je most omejen na 1,5 tone nosilnosti. Tudi prevoz peska je bil od časa do časa dovoljen, potem pa je milica ponovno stopila v akcijo in kaznovala prevoznike, ker znaki prepovedi Je vedno stojijo. Komisija za prošnje in pritožbe pri OS Ribnica je dovolila lastnikom peskokopov prevoz z lastnimi kamioni, a je nekdo spet preklical ta sklep in uveljavil svojo samovoljo, malo avtoprevoznikov, ki so bili namenjeni po pesek, je ob znaku prepovedi obrnilo vozilo. Dogodil se je tudi primer, ko je moral avtoprevoznik plačati kazen in stresti pesek z vozila. Skandal! Krajevna skupnost Jurjeviča, ki obseda vasi Kot, Jurjeviča in Breže, je v januarju 1973 sklicala sestanek in tam izglasovala, da sc cesta odpre in dovoli prevoz peska. V glavnem nasprotujejo prevozu vaščani vasi Kot, in še ti v manjšini, nahujskani od predsednika KS, kije iz vasi Kot. Ob zapori ceste obvoz ni bil urejen, kar je nezakonito in nepravilno. Predsednik OS Ribnica je lastnikoma peskokopov svetoval, naj si sama uredita obvoz preko vasi Ravni dol ali pod vasjo Kot. To je danes celo za občino finančno - in tehnično nemogoče izvesti. Vse zgoraj navedene mostove, katerih nosilnost je bila omejena, uporabljajo: trije obrtniki, vaščani vasi Sajevec, Bukovica, Zado|je, Dane, Jurjeviča, Breže, Kot in Ribnica, desni breg Bistrice. Na tej strani mostov pa: Gozdno gospodarstvo Ribnica Kočevje (za izvoz lesa iz Velike Gore letno najmanj 30.000 kubikov), obrat SUKNO Zapuže v Jurjeviči, ITPP Ribnica, obrat ZlC-NICA, prodajno skladišče gradbenega materiala STANGRAD Ribnica, KZ Ribnica, prevoz mleka za LJU-BLJANSKK MLFKARNF, šolski avtobus iz teh prizadetih vasi, ki je sam težak preko 8 ton. Spoštovanje prometnih znakov pomeni takojšnjo ustavitev prometa za vsa omenjena podjetja in obrate, ukinitev šolskega avtobusa, prepoved dostave vseh težjih materialov vsem vasem itd. Branjenje prevoza peska pa pomeni šikaniranje le enega dela občanov in je povsem nezakonito in protiustavno. Od 1. januarja letos dalje je promet s peskom popolnoma ustavljen, a drugi tovori so dovoljeni. Pred vojno je cesta skozi vas Kot nosila vse breme izvoza lesa iz Velike gore. Po vezalni cesti Bukovica-Dane-Kot je šea med vćjno vsa nemška ofenziva, preko 200 tankov. Tudi po vojni vse do sedaj ni bilo nikdar nobenih problemov. Do zapore ceste je prišlo predvsem zaradi nevoščljivosti in zdrah v vasi Kot. Tako stanje je velikodušno podprl predsednik OS Abrahains-berg. Sam predsednik KS Jurjeviča je doma iz vasi Kot. Najprej je poizkušal doseči zase odškodnino v višini 1.500 din, češ da mu tovornjaki zaprašujejo travnik ob cesti. Izrabil je svoj položaj predsednika KS, ko je v imenu KS ukrepal, ne da bi bil odbor krajevne skupnosti o tem obveščen. Odgovori predsednika OS in v. d. načelnika za gospodarstvo na sestankih, ki so jih zahtevali lastniki peskokopov in avtoprevozniki, so bili vse prej kot resni in odgovorni. Namesto da bi občane vasi Kot pomirila in jih podučila o pravici na cesti, ki je za vse enaka, so na njihovem zeljniku /(rasli predlogi, naj bi si lastniki peskokopov uredili obvoz preko Ravnega dola ali pod Jurjevi-co preko desetin zasebnih parcel. Ostalo je pri tem, da je cesta zaprta. Kdo bo odgovoren za nastalo škodo? Oškodovanci bodo tožili tudi odškodninsko za izgubo prometa in dohodka. Bo plačala odškodnino občina? Ali ne bi bilo edino pravilno, da plačajo nastalo škodo tisti, ki sojo povzročili (predsednik OS, v. d. načelnik za gospodarstvo)? Vaščani Kota niso krivi, vsak se danes boji prahu, ropota, nezgod, vendar je promet v današnjem času nujno zlo. Kaj bi bilo, če bi prebivalci posameznih naselij lahko kar po svojem preudarku zapirali javne ceste? Predpisali in izglasovali smo krajevni samoprispevek. Menim, da je nedopustno in kriminalno dopuščati, da bi gradbena podjetja namesto enkratne cene vkalkulirala triktatno ceno za pesek in šuto, ki bi jo dobavila iz Ljubljane, ko je pa gramoza in peska doma dovolj. Kaj ni ta igra zelo otročja in nevarna? Kaj nismo ob razpisu referenduma za nov samoprispevek obetali volilccm, da bodo zbrana sredstva uporabljena kar najskrbneje? Prav zato so ti postopki tembolj nerazumljivi. Predstavniki podjetij so naleteli pri občini povsem na gluha ušesa, ko so zahtevali odprtje ceste in material iz peskokopov. Tudi grožnja o povečanih cenah građeni ni zalegla, bodo pač višje cene. I ako se torej gospodari s sredstvi samoprispevka! Menim, dt» morajo o tem problemu javno spregovoriti vsi zainteresi-tako družbeni kot zasebni rani, sektor. S. GORSlC KRITIZIRALI O PISMU Goršičevo pismo smo malo skrajšali, vendar bistva nismo spremenili. Povsem pa smo izpustili zadnji del, kjer govori o urejanju Ljubljanske ceste na neprimeren način, ki meji na osebno obračunavanje, pa tudi podatki o stroških kot so nam zatrdili na OS, ne drže. Obiskali smo nekatere, ki jih S. Goršič neposredno ali posredno omenja v pismu o peskokopih. Povedali so: BOGO ABRAHAMSBLRG, bivši predsednik občinske skupščine (OS): „Dolgoletno nerazumevanje lastnika peskokopa Jožeta Goršiča, piščevega brata, za prošnje vaščanov kota, naj prispeva k čezmernemu izkoriščanju ceste skozi Kot, je privedlo do tega, da je OS začasno omejila promet na 3 tone, koje dobila analizo stanja eestc pri Zavodu za raziskavo materiala v Ljubljani. Imenovana je bila komisija, ki naj prouči možnost gradnje obvoznice iz peskokopov. Upravni organi OS so nekajkrat dovolili prevoz peska za najnujnejše gradnje (za INLES). Zato je delegacija vasi Kot protestirala pri meni. KS Jurjeviča se je prizadevala, da bi zagotovila reden tovorni promet na cesti iz peskokopov. Zato je pripravila odmero obveznosti za asfaltiranje za naselje Kot. Večji del vaščanov je bil za prispevek in tudi prevoznika Stane Merhar in Janez Rigler, medtem koje svoj p n spe ve k delegacgi Kota odločno zavrnil Jože Goršič. Zato je akcija za posodabljanje ceste skozi Kot zastala za nedoločen čas, s tem pa tudi omejitev prometa nad 3 tone." IVAN GRADIČ, komandir postaje milice Ribnica: „Prepoved prometa, kot je omenjena v pismu, še drži in naša patrola bo vedno kaznovala vsakega, kdor jo bo kršil. Izjem pri kaznovanju ni. Verjetno pa je res, daje nekateri ne upoštevajo, ka-dat ni tam miličnikov. Občinski skupščini smo tudi predlagali, naj vse prizadete še dodatno obvesti, da je težji tovorni promet dovoljen le po cesti Vince Jurjeviča Kot Breže, kar dovoljuje novi most nosilnosti 30 ton. Ribniška kovinska indu- strija pa si je za težke tovore uredil® obvoz na povsem zakonit način.44 IVAN MIHELIČ, predsednik KS Jurjeviča: „Vaščani Kota smo zahtevali prepoved težkega tovornega prometa, ker so nam tovornjaki P0' škodovali vodovodno napeljavo, M' nalizacijo, onesnaževali hiše z blatno brozgo, dvigali prah, da poleti nism0 mogli odpirati oken, samovoljno razširjali pota itd. Občinska skup#*' na Je naši prošnji ugodila, kat* )e prav. Promet po ccsti skozi Kot pa bl bil mogoč, če bi cesto primemo uredili. Napravili smo tudi razdelilnika koliko naj bi kdo prispeval. Lastnika Seskokopov naj bi dala vsak P° 0.000 din, kar bi prispevala lahko v materialu, se pravi pesku. Vendar jc na sestanku 19. februarja Stanc Goršič odločno izjavil, da njegov brat ne bo prispeval nič, ker prispevki niso pravično razdeljeni fm®* sem občutek, da bi Jože Goršič ver-n-tuo pristal na prispevek, če ne bi bil pod bratovim vplivom. Tak občutek tem dobil, ko sem ga nekoč obiskal zaradi neke gasilske zadeve. Odbor KS je bil o vsem tem obveščen. O tem obstajajo tudi zapisniki-Ni pravično tudi namigovanje 0 samoprispevku itd., saj ni prav, da br bila vas škodi " J02E BENCINA, predsednik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu: „Naš svet je dal na P°bJ*: do vaščanov Kola občinski skupščini predlog za omejitev težkega prometa, dokler so cesta primerno ne uredi in zavarujejo prebivalci. Skupščina je naš predlog sprejela.** Razpravo o peskokopih s tem zaključujemo. Prostor bomo dali še občinski skupščini, kije tudi obUu' bila odgovor. Ce je potrebno, naj prizadeti nadaljujejo razpravo na drugih mestih, saj zadeva gotovo ni zanimiva za vso občino. SP' bila vas Kot zaradi tega početja na 18 DOLENJSKI LIST Stran uredil: J02E PRIMC St. 21 (1296) - 23. maja 1974 vsak četrtek DOLENJSKI LIST Kvalitetno PIVO pivovarne LAŠKO TUDI NAGRAJUJE 8 zamaškov s črkami T Z pošljite na naslov: PIVOVARNA LAŠKO Zbirke zamaškov pošiljajte posebej! Kolikor zbirk, toliko vaših srečk. Čim več osmič, tem več uspeha pri žrebanju, ki bo: 13. aprila v Mariboru 11. maja v Ptuju 29. junija v Celju Vsakokrat trije avtomobili, tri motorne žage, dve kosilnici itd Uživajte pri zbiranju, ob pričakovanju nagrad in z laškim pivom ZLATOROG! Na vsako vašo kuverto z osmimi zamaški - vaš naslov! SOLA ZA VOZNIKE motornih vozil ŠOLSKI CENTER ZA KOVINARSKO STROKO NOVO MESTO ŠOLA ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL RAZPISUJE VPIS V TEČAJ ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL C in E KATEGORIJE V NOVEM MESTU Vpišejo se lahko kandidati, stari 17 let, z najmanj 6 razredi osnovne šole oziroma kandidati z veljavnim vozniškim dovoljenjem C kategorije, ne glede na izobrazbo. Prijavi za vpis je potrebno priložiti: — izpisek iz rojstne matične knjige — dokazilo o izobrazbi — fotokopijo vozniškega dovoljenja za C kategorijo — zdravniško spričevalo Interesenti vložijo pismene prijave v tajništvu centra, Ulica talcev 3, vsak dan od 8. — 14. ure. O pričetk^ečaj^jod^andidat^bve^^ vsak četrtek DOLENJSKI LIST Nagrade: PROSTA DELOVNA MESTA! AMD Črnomelj razpisuje prosta delovna mesta POKLICNEGA SEKRETARJA DRUŠTVA. Pogoji: srednja ali nižja izobrazba z obvladanjem splošnega pisarniškega dela, organizacijske sposobnosti ter veselje do dela v avto-moto dejavnosti. Osebni dohodek določi UO društva. Zaposlitev je stalna. Stanovanja ni. DVEH HONORARNIH INŠTRUKTORJEV za poučevanje praktične vožnje. Pogoji: daljša vozniška praksa z izpitom voznika — inštruktorja ter smisel za delo z ljudmi. Pod št. 1 in 2 velja razpis do zasedbe delovnih mest. Avto LICITACIJA! „INKOP" Industrija kovinske opreme Kočevje razpisuje licitacijo za odprodajo naslednjih osnovnih sredstev:, - 3 NAMIZNI VRTALNI STROJI - 10 ELEKTRO MOTORJEV OD 1,1 KW DO 5,2 KW - 3 ČRPALKE ZA VODO IN DRUGA MANJŠA SREDSTVA. Odprodaja bo 27. 5. 1974 ob 8. uri za družbeni in ob 9. uri za zasebni sektor v komercialnem sektorju „INKOP", Kočevje, Reška cesta 15 SCHIEDEL — YU — Kamin, dimnik št. 1 v Evropi PGP GRADNJA ŽALEC j TRGOVSKO PODJETJE EHNO-MERCATOR CELJE Sl. 21 (1296) - 23. maja 1974 DOLENJSKI LIST 19 m tedensK6le 55 Četrtek, 23. maja - Željko Petek, 24. maja - Marija Sobota, 25. maja - Dan mladosti Nedelja, 26. maja - Filip Ponedeljek, 27. maja - Avguštin Torek, 28. maja - Vojislava Sreda, 29. maja - Majda Četrtek, 30. maja - Ivana HJ BRESTANICA: 25. in 26. 5. ameriški barvni film „Vrnitev 7 veličastnih". BREŽICE: 24. in 25. 5. ameriški barvni film „Ugrabitev v palači pra-vice“. 26. in 27. 5. ameriški barvni film „Bomba iz Kansas Sitija“. 28. in 29. 5. francoski barvni film „Klopka". ČRNOMELJ: 24. 5. ameriški barvni film „Avtomobil smrti". 26. 5. francosko-italijanski barvni film „Revolverašice". 29. 5. slovenski barvni film „Cvetje v jeseni". KOSTANJEVICA: 25. 5. italijanski barvni film „Revolver v rokah hudiča. 26. 5. ameriški barvni film „Kavboji". KRŠKO: 25. in 26. 5. ameriški barvni film „Cromwell“. 29. 5. itali-jansko-nemški barvni film „Izabela - vražja knjiga." METLIKA: 24. 26. 5. ameriški barvni film „Metulji so svobodni". 24. in 26. 5. nemški barvni film „Rektor v postelji". 29. in 30. 5. španski barvni film „Ljubezen čarovnic". MIRNA: 25. in 26. 5. „Borsalino". NOVO MESTO: od 24. do 27. ameriški barvni film „Obriši solze očka". Od 28. do 30. 5. francoski barvni film „Lepotec". RIBNICA: 25. in 26. 5. italijanski barvni film „Ljubezenska zgodba". ŠENTJERNEJ: 25. in 26. 5. „Mož z imenom Konj". TREBNJE: 25. in 26. 5. ameriški zabavni film „Stenlio in Oliver večne razprtije". SLUŽBO DOBI TENIŠKI KLUB Novo mesto za- Eosli za dober honorar oskrbnika, i bi v poletnih mesecih oskrboval igrišča. Kandidati naj se javijo glede dogovora o zaposlitvi na teniškem igrišču. ZAPOSLIM GOSPODINJSKO pomočnico, lahko začetnica. Osebni dohodek zadovoljiv. Hrana in stanovanje preskrbljeno. Vera Boc, Demšarjeva 15, Fodgora Šentvid, Ljubljana. V UK SPREJMEM vajenca za previjanje elektromotorjev in KV elektromehanika. Plača dobra. Telefon 310-119, Ljubljana. STANOVANJA FRANCOSKI INŽENIR Z ŽENO na začasnem delu v Novem mestu išče v najem komfortno stanovanje za nedoločen čas v novi hiši (centralna kurjava, garaža, vrt, po možnosti telefon) od prvega septembra 1974, v Novem mestu ali območju do 10 km. Pogodba se obnavlja vsako leto ali po dogovoru. Ponudbe dati v upravo lista. „Pariz" ODDAM Opremljeno sobo samski osebi. Naslov v upravi lista (1262/74). DVOSOBNO STANOVANJE v Kostanjevici zamenjam za enako v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (1273/74). ZAMENJAM komfortno, veliko 3-sobno stanovanje v Črnomlju za manjše 3-sobno komfortno v Novem mestu. Naslov v upravi lista (1280/74). IŠČEM opremljeno sobo v bližini IM V za dva fanta. Ponudbe pod „SOLIDNO" Motorna vozila PRODAM AVTO škoda 110 L. letnik 1971. Kettejev drevored 17, Novo mesto ali telefon 21-427. POCENI prodam moped Colibri T 12, le' tik 1965, registriran do oktobra. Jože Povh, Vel. Malence 31, Krška vas. PROD\M osebni avto Ami 6 break, karamboliran zadnji del. Motor generalno popravljen, lahko tudi po delih. Rudi Prali, Brege 24, 68273 Leskovec pri Krškem. UGODNO PRODAM dobro ohranjen avto fiat 850 special, letnik november 1970. Ogled pri Vojislavu Marčetiču, Nad mlini 24, Novo mesto, telefon 22-177 od 14,30 ure dajje. FIČKA 1965, registriran do oktobra 1974, tehnično pregledan do decembra 1974, v voznem stanju, prodam. Ogled vsak dan pri Ivanu Ramuti, Osojnik 33, Semič. PRODAM austin 1300, letnik 1969. Sobar, Laze 10, Uršna sela. PRODAM dobro ohranjen avto Zastava 750, letnik 1970. Ogled vsako popoldne. Rudolf Čampa, Zagrebška 8, Novo mesto. SLOVENIJA PROMET Ljubljana, Miklošičeva 20, ima na zalogi za dinarska sredstva vse vrste osebnih avtomobilov WARTBURG za ceno od 31.900,00 din do 38.874,00 din. Informacije na telefon 323-862 Ljubljana. PRODAM renault R 4 L, katrco, starejši letnik. Naslov v upravi lista (1287/74). PRODAM NSU 1200, letnik 1972 ali zamenjam za fiat 750. Janez Pavlin, Novoteks, Novo mesto. POCENI prodam fiat 750, letnik 1967. Naslov v upravi lista (1289/74). PRODAM ŠKODO 1000 MB, letnik 1967, registrirano za leto vnaprej. Cena 8.000,00 din. Naslov v upravi lista (1296/74). PRODAM AMI 8 break, letnik 1971, delno na potrošniško posojilo, delno za gotovino. Naslov v upravi Usta ali po telefonu 21-348 (1303/74). POCENI in v dobrem stanju prodam mercedes 1620 z novim motorjem, letnik 1965, prikolico za kamion Gorica s tremi osmi, registrirano za 8 ton, letnik 1969, in gume 12,00 x 20. Duka Smiljanič, Aleja Bolonje 60, Zagreb. PRODAM osebni avto Simca 1100 LS/2 popolnoma nov, osebni avto Simca 1000 L/4 v odličnem stanju, letnik 1968, ročni pletilni stroj 7/70 Stoli, nov vinograd (776 m2) v Doblički gori, dostopen z vsemi vozili, in načrt za gradnjo. Naslov: SP, Grajska cesta 22,- Črnomelj. PRODAM UGODNO PRODAM dobro ohranjen šotor za 4 osebe in nov trofazni elektromotor. Brod 24, Novo mesto. GLOBOK otroški voziček prodam. Lerka Dežman, Mačkovec 6, Novo mesto. PRODAM stroj za struženje parketa in televizor. Kandijska 7, Novo mesto. PRODAM šotor (spalnica, predprostor). Jazbec, Majde Šilc 12, telefon 22-103. PRODAM skoraj novo motorno kosilnico Figaro in kupim samona-kladalko. Alojz Frančič, Cadraže 14, Šmarješke Toplicc. PRODAM dve mladi domači grlici bele barve. Avguštin, Nad mlini 43, Novo mesto. ZAHODNONEMŠKI ŠOTOR za 4 osebe, rabljen eno sezono, otroški športni voziček, zložljivo kovinsko posteljico z vložkom, košek na vozičku, otroško kolo za starost do 4. leta in melodiko ugodno prodam. Kozole, Nad mlini 19, Novo mesto. KUHINJSKO kredenco, mizo, stole in drugo opremo prodamo. Ogled po 14. uri. Hadi, Novo mesto, Kristanova 12. UGODNO PRODAM kombinirano omaro in ležišče z jogijem. Ivo Steblaj, Nad mlini 20, Novo mesto. PRODAM garažo v Kočevju, Podgorska ulica. Ogled vsak dan od 14. do 15. ure. Vinko Vidmar, Tesarska 5. Kočevje. UGODNO PRODAM 100-litrsko ročno prevozno motorno škropilnico Morana in kosilnico Alpina. Ogled popoldne. Krško, Rošto-harjeva 12. PRODAM globok otroški voziček in belo zibelko. Elica Pavlič, Velika Bučna vas 31. POCENI prodam gradbeni načrt za hišo 9,50 x 8,30 m. Martin Perše, Brezovica 19, 68220 Šmarješke Toplice. PRODAM štiri leta staro plemensko kobilo. Franc Penca, Sinolenja vas 12, Novo mesto. UGODNO PRODAM nakladalno prikolico Pirat, fergusonov trosi-lec hlevskega gnoja, motorno < škropilnico stihi in vinogradniško * prešo, vse zelo malo rabljeno. Selak, Dobrava 32, Škocjan. PO UGODNI ceni prodam dnevno sobo, staro dve leti. Ogled vsak dan od 15. do 18. ure. Jože Drenovec, Irča vas 64, Novo mesto. PRODAM kuhinjsko kredenco, mizo s štirimi stoli, električni štedilnik in peč na olje. Milič, Jerebova 8b, Novo mesto. PRODAM staro hišo na lepem kraju v bližini Mirne, 20 minut od železniške in avtobusne postaje. Do-.stop z avtom. Naslov v upravi lista (1284/74). ZELO UGODNO prodam enodružinsko novo grajeno hišo v Kočevju, Trata 1. Lepa in privlačna lega, v pritličju je možnost otvoritve gostilne ali trgovine. Interesenti naj se javijo na naslov: Janez Andlovič, Kočevje, Roška 3. V BLIŽINI MIRNE prodam nov vinograd z zidanico, zgrajeno do prve plošče, ter ostali material za nadaljnjo gradnjo. Cesta in voda poleg. Stefan Šavli, Hrastno 12, Šentrupert. PRODAM hišo v Kapelah pri Brežicah. Naslov v upravi lista (1308/84). RAZNO POROČNI PRSTANI! - Če želite osrečiti in razveseliti svoje dekle, ženo ali nevesto, ji kupite lep prstan! Dobite ga pri Otmaiju Zidariču, zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! KDOR MI POSODI za leto dni 50.000 Ndin, mu nudim lepe obresti. Ponudbe pošjite pod „GARANCIJA STROJ" PODPISANI ALOJZ JAKŠE, upokojenec iz Dol. Straže št. 60, preklicujem vse, kar sem neresničnega govoril o Stanetu Bartlju, upokojencu iz Dol. Straže št. 25 in njegovem sinu, mladoletnem Ivanu Bartlju iz istega kraja in se jima zahvaljujem, da sta umaknila zasebno tožbo. V 83. letu starosti nas je zapustila naša draga mama in stara mama JOŽEFA SLAK iz Biške vasi Iskreno se zahvaljujemo sosedom, vaščanom, župniku in pevcem ter vsem, ki so darovali vence in jo spremili na njeni zadnji poti' Žalujoči: sinovi, hčere ter drugo sorodstvo Ob preranem odhodu naše trpeče in ljubljene žene, mamice in stare mame ANGELE NOVAK, roj. POŽEK se zahvaljujemo vsem, ki ste ji pomagali in upali z njo v najtežjih dneh, vsem, ki ste jo spremili na njen poslednji dom in ji ga okrasili z venci in cvetjem. Posebna zahvala zdravnikom in osebju gastroentero-loške klinike v Ljubljani in Zdravstvenega doma v Črnomlju za ves trud, Katici Žalec za njeno nesebično pomoč in skrb. Iskrena hvala vsem za sočustvovanje in izraze sožalja, za vence in cvetje,-pevkam iz Adlešičev za ganljive pesmi slovesa ter župniku za verski obred. Iz srca hvala tudi vsem, ki hranite spomin nanjo. Žalujoči: mož Peter, otroci Miki in Bernard*, Peter, Lojze in Tone z družinami. Mala Sela, Črnomelj, Ljubljana, Reutlingen Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega ata JANEZA ERJAVCA iz Sel pri Straži se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, vaščanom in prijateljem, ki so sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, darovali pokojniku vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi ZB Straža, ŽTP Novo mesto, podjetju Gorjanci Straža, Novolesu in Vezenini Bled. Zahvljujemo se tudi govornikoma Venceslavu Mervarju in Ivanu Virantu. Zahvala tudi župniku iz kapitlja za opravljeni obred. Žalujoči: žena Rozalija, sin Maijan, Darko z družino in hči Valerija z družino r> VSAK ČETRTEK BOLJŠI DOLENJSKI LIST UPOKOJENCI # Zaradi velikega števila interesentov prireja društvo upokojencev — podružnica Novo mesto izlet za člane na relaciji: Novo mesto-Varaždin-Ptuj-Rogaška Slatina in nazaj v Novo mesto. Izlet bo ponovljen 11. junija 1974; odhod iz Novega mesta ob 6. uri izpred avtobusne postaje, povratek pa ob 21. uri. Cena prevoza je 73,00 din. Prijave vključno do 5. junija 1974 v podružnični pisarni. NOVOTEHNA trgovsko podjetje na debelo in drobno, Novo mesto. objavlja prosta in učna delovna mesta za: PROSTA DELOVNA MESTA! 3 KV MIZARJE ZA MIZARSTVO V MIRNI PEČI, PROSTA UČNA MESTA! 11 UČENCEV TRGOVSKE STROKE ZA POSLOVALNICE V NOVEM MESTU, KRŠKEM, METLIKI IN TREBNJEM, 3 UČENCE AVTOMEHANIČNE STROKE V AVTOMO-BILSKEM SERVISU NOVO MESTO, 2 UČENCA AVTOMEHNIČNE STROKE V AVTOMOBILSKEM SERVISU V METLIKI 3 UČENCE MIZARSKE STROKE V MIZARSTVU MIRNA PEČ POGOJI: za KV mizarje poskusno delo 1 mesec, za učence vseh zgoraj navedenih strok dokončana osemletka z vsaj dobrim uspehom in poskusno delo 1 mesec. Prijave »pošljite splošnemu sektorju podjetja. Rok prijave je 5. junij 1974. NUDIM VSE VRSTE ROLET, ŽALUZIJE, PLATNENE ZAVESE VSEH BARV. IZVRŠIM VSA POPRAVILA, SPADAJOČA V TO STROKO. KRATKI DOBAVNI ROKI, CENE SOLIDNE. NAROČILA PREVZEMA BOGO RADI, ŽABJA VAS 15, NOVO MESTO, IGNAC PRIJATELJ, KVEDROVA 8, KRŠKO, IVAN JERINA, METLIKA, IN STANKO ČRTALIČ, DOBRAVA PRI KOSTANJEVICI. IZOLIRAM cevi centralne kurjave. Pri dobri izolaciji prihranite približno 30 % goriva. Izoliram kva-' litetno in po solidnih cenah. Ponudbe pod „IZOLATER" ELEKTROINSTALACIJE vseh vrst opravim hitro in poceni. Ponudbe pod „SOLIDNO iSSEHEi DRAGI hčerki MARIČKI ŽUŽEK iz Trebelnega vse najlepše za njen praznik, obilo zdravja in zadovoljstva v krogu svoje družine želijo ata, mama, brata Ivan z družino in Jože. KUPIM KUPIM SREDNJE veliko otroško kolo s pomožnimi kolesi. Javite se na telefon 21-049. KUPIM rabljeno diatonično harmoniko. Naslov v upravi lista (1282/74). V SPOMIN Minilo bo dve leti odkar je 6. junija umrla v 25. letu starosti naša nadvse draga mamica, hčerka in sestrica MARINKA KONEC iz Sevnice V naših srcih je po dveh letih njene prerane smrti še prav taka bolečina. V našem spominu še živi dalje. Žalujoči: otroka Marinkica in Jani, starši in sestra Simona z možem Z.AH VALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža očeta, starega očeta, brata in strica ALOJZA JOŽEFA iz Ločne se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so pokojnika spremili na zadnji poti, nam izrekli sožalje darovali vence in cvetje. Posebna zahvala sosedom Zalokarjevim’ m Žagarjevim, ki so nam nudili v najtežjih trenutkih nesebično pomoč. Najlepše se zahvaljujemo tudi osebju kirurškega oddelka splošne bolnice Novo mesto, kolektivu SGP Pionir Novo mesto in tovarišu Marjanu Filipčiču za prisrčne poslovilne besede, vsem organizacijam, pevcem ter župniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Anica, sin Lojze in hčerka Bernardka z družinama, sin Martin, sestra Pepca z družino, brata France in Martin z družinama ZAHVALA Ob nepričakovani, boleči in nenadomestljivi izgubi našega ljubega moža, očeta, starega očeta, brata in strica ANTONA BOJANCA z Dol. Težke vode 7 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali in nam izrekli sožalje. Lepa zahvala vsem sosedom, ki so nam v tako težkih trenutkih kakorkoli pomagali. Posebno zahvalo smo dolžni Mercatorju - TOZD Standard, kolektivu trgovine Stopiče, kolektivu Astre iz Ljubljane, župniku za lepo opravljeni obred, moškemu pevskemu zboru iz Stopič ter vsem tistim, ki so našega dragega ata v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in njegov grob zasuU z venci in cvetjem. Vsem iskrena hvala. Žalujoči: žena Justina, hčerki Justi z možem, Tončka z družino ter sestre Ivana, Mici, Rozi in Kristina DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo meesto - USTANOVITELJI LISTA; občinske konferenco SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJA ILLJSKI SVET: Lojzka Potrč (priuludnica sveta), Franc Beg, Viktor Dragoš, Tone Gošnik, Jože Jeke, Vlado Silvester, Franc. Lapajne, l ine Molek, Slavko Smerdel, Franc Stajdohar in Ivan Živič UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Milan Markelj, Janez Pezelj, Branko Podobnik, Jože Primc, Jože Splichal (urednik priloge P), Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Fotoreporter Sandi Mikulan, oblikovalec priloge Peter Simič. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 3 din - Letna naročnina 119 dinarjev, polletna naročnina 59.50 din, plačljiva vnaprej - Za inozemstvo 240 din ali 15 ameriških dolarjev oz. 45 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 52100-620-107-32002-009-8-9 OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 45 din, 1 cm na določeni strani 62 din, l cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 90 din. Vsak mali oglas do 10 besed 17 din, vsaka nadaljnja beseda 1,50 din. Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 6 od 1.1. 197*1 Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (St. 421-1 /72 od 28. 3. 1974) sc za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-601-10558 Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 Telefon: (068) 21-227 -Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo časopisni stavek, tilini in prelom: ČZP Dolenjski list. Novo mesto Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana 22 DOLENJSKI LIST ————————. St. 21 (1296) - 23. mm« 1974 RADIO LJUBLJANA TELEVIZIJSKI SPORED RADIO BREŽICE VSAK DAN: Poročila ob 5.00, 6.00, 10.00, 12.00, 15.00, 18.00, 19.30, in ob 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00. Četrtek, 23. maja: 8.10 glasbena matineja. 9.35 Iz glasbenih 10.15 Po Talijinih poteh. 11.00 “oročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Ciril Remic: Delo z motorno žago in vibracijska oboleli-,, *2.40 Igrajo pihalne godbe. u.30 Priporočajo vam... 14.10 Popoldne za mladi svet. 15.30 Glasbe-n> ujterniczza 16.00 „Vrtiljak". 18-JO Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana. 19.00 Lahko noč, otroci! •1' Petnajst minut za EP. 20.00 PETEK, 24. MAJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.35 Jugoslovanska narodna glasba. 10.15 Teden dni na ra-m:• 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 Po doma-,?• 13.30 Priporočajo vam... ij.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za tu-nste. 16.00 „Vrtiljak44. 18.15 „Sig-io i< * Lahko noč, otroci! Ji-1“ Minute z domačimi ansamblu *0.00 Stop-pops. 21.15 Oddaja o n»oqu m pomorščakih. 22.15 Bese-e m zvoki iz logov domačih. SOBOTA, 25. MAJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski te-nik. 10.15 Glasbeni drobiž od tu in 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 kmetijski nasveti 12.40 Cez travnike m polja. 14.10 S pesmijo in bese-ao po Jugoslaviji. 15.30 Glasbeni in-termezzo. 16.00 „Vrtiljak44. 17.10 Klavir v ritmu. 18.15 Dobimo se ob fo'ic^i .1^-00 Lahko noč, otroci! 3^.15 Minute z ansamblom Jožeta Lampiča. 20.00 Radijski radar. £1-15 Majhni ansambli zabavne glas-°e. 22.20 Oddaja za naše izseljence. b <5K?ELJA> 26- MAJA: 6.00 - o.UO Dobro jutro! 8.07 Veseli tobo-9-05 Se pomnite tovariši... iU.05 Srečanje v studiu 14. 11.00 oročila Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.20-14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 11 50 Pogovor s poslušalci. H.05 Humoreska tega tedna - J ttiurber: Karneval. 15.10 Nedeljska reportaža. 16.00 Radijska igra - Mi-gnel Angel Astruias: „Weekend v ^uatemaU44. 19.00 Lahko noč, otro-S1- 19.15 Glasbene razglednice. *0.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Zaplešite z nami. PONEDELJEK, 27. MAJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 10.15 Za vsakogar J nekaj. 11.00 Poročila - Turistični za s.na^e 80ste iz tujine. ■ -,u Kmetski nasveti - inž. Fra- jo Kordiš: Delovne priprave v gozdarstvu. 12.40 S tujimi pihalnimi godbami. 13.30 'Priporočajo afn ... 14.30 Naši poslušalci čestico m pozdravljajo. 15.30 Glasbeni ^termezzo. 16.00 „Vrtiljak44. 19.00 ahko noč, otroci! 19.15 Minute z p ^mhlom Vilija Petriča. 20.00 t ®dstavUamo vam posnetek Mozar-T^^.^Pere. „Figarova svatba44. Za ljubitelje jazza. TOREK, 28. MAJA: 8.10 Glasbe-matineja. 9.35 Poslušali bomo zborovske skladbe. 10.15 Plesi v orkestralnih barvali. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -prof. Edi Senegačnik: Čebelja paša nekdaj in danes. 12.40 Z domačimi ansambli. 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 Srečanje z glasbeniki 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak44. 17.10 Koncertni oder za domačina in gosta. 17.45 Družba in čas. 18.30 V torek na svidenje. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s triom Slavka Žnidaršiča. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Radijska igra - Oskar Davičo: Zrenjanin. 22.15 Od popevke do popevke. Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Jožica Deržič iz Malega Obreža - Roberta, Nada Jalovec iz Malega Mraševega - dečka, Ljubica Babojelič iz Jarušja - Gorana, Nada Sirovica iz Samobora -deklico, Mira Frkanec iz Bijele Gorice - dečka, Anica Kelhar iz Vitne vasi - Jožeta, Zdenka Zorič iz Šutne - dečka, Dragica Popelar iz Sevnice - Apolonijo, Anđela Kišiček iz Otoka - Ivana, Terezija Vrančič iz Medsav - deklico, Justina Budič iz Dvorc Andreja, Rozalija Kovačič iz Dramelj - dečka, Ivka Komar iz Vukovega sela Andrejo, Nevenka Gluščič iz Vrhovščaka -dečka, Marta Rajterič iz Orešja -deklico, Štefica Fabek iz Vel. Obreža - Natalijo, Amalija Vučanjk iz Pišec - deklico, Anastazija Levo-jevič iz Samobora - Snježano, Štefica Planinčič iz Rud - deklico, Sabina Suban iz Obrežja - Maijanco, Marija Molnar iz Galgova - Josipa, Frančiška Urbanč iz Mrtvic -Antona, Slavica Kuhar iz Rud -deklico, Ana Pukšar iz Braslov -Božico, Marija Sršen iz Dol. Pirošice - Moniko, Marija Ošina iz Brežic -Sama. - Čestitamo! SREDA, 29. MAJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.25 Otroške igre. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Jože Šilc: Kaj lahko sejemo po ozimnih krmnih dosevkih. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezo. 16.00 „Loto vrtiljak44. 17.10 Iz repertoarja komornega zbora RTV Ljubljana. 18.15 S pop ansambli. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana. 22.16 S festivalov jazza. BREŽIŠKA KRONOKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Marija Gregl je padla iz avta in si poškodovala ključnico; Ivan Koretič je padel iz okna in si poškodoval hrbtenico; Franc Račič je padel s stropa in si poškodoval roke in glavo; Jožefa Horžen je padla s kolesom in si poškodovala glavo; Augustu Krevelju je nek predmet poškodoval desno nogo; Andrej Vogrin je padel z balkona in si poškodoval noge; Marjanci Zorko so se zrušila drva in ji poškodovala levo nogo; Franca Barbiča - mopedista je podrl kamion in mu poškodoval noge in glavo; Drago Štrafela je padel pri motocrosu in si poškodoval glavo. UMRLI SO Pretekli teden so v brežiški bolnišnici umrli: Terezija Hribar, upokojenka iz Samobora, stara 79 let; i Franc Levak, upokojenec iz Glogov-broda, star 57 let. Četrtek, 23. maja: 16.00 - 16.15 - Napoved programa, poročila, šport in turistični napotki - 16.15 - 17.00 - Nove plošče RTB, Aktualnost tedna, Mala šola avto-mobilizima, obvestila in reklame -17.00 - 18.00 - glasbena oddaja Izbrali ste sami SOBOTA, 25. MAJA: 16.00 - 16.30 - Pol ure za pop glasbo — 16.30 - 16.45 - Sobotno kramljanje - 16.45 - 17.00 - Jugoton vam predstavlja 17.00 - 17.30 -Poročila, Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil in reklam, melodija za vas, Za naše najmiajše, Iz naše glasbene šole - 17.30 - 18.00 - Domače zabavne na valu 192 m Hvala za vašo kri, w ki rešuje življenja! Pretekli teden so darovali kn na novomeškem transfuzijskem oddelku: Jože Župan, Jože Kovačič, Valter Zofič, Jože Bregar, Jože Jordan, Anton Zagorc, Stane Bregar, Alojz Gorenc, Ignac Zupan, Antonija Antončič, Marija Jordan, Karel Žnidaršič, Martin Povhe, Jože Lenčič, Marjan Riosa, Franc Rabzelj, Ana Golob, Ciril Kranjc, Jožefa Blatnik, Antin Cvelbar, Marija Kovačič, Ivanka Zagorc, Martin Premru, Albina Gorišek, Janez Avsec, Silvo Potočar, Marta Franko, Štefan Jevnik, Jožefa Vodopivec, Cvetka Bratkovič, Ana Komes, Tone Bartolj, Jože Jereb, Marija Goltez, Jožefa Škrubej, Alojz Prah, Franc Gorenc, Malči Furar, Ivanka Zagorc, Martina Slak, Ljudmila Božič, Ana Brsan, Anica Kuhar, Franc Simončič, Jože Hostar, Franc Žičkar, Antonija Kovačič, Anton Grubar, Jožica Štefančič, Srečko Frlan, Justina Prhne, Marija Zorko, Slavica Rabzelj, Alojz Mrgole in Nežka Miklavčič člani Iskre Šentjernej; Anton Hecl, Martin Grubar, Jože Hosta, Janez Maznik, Ignac Zagorc, in Jože Jordan, člani IMV Podgorje Šentjernej; Jože Šurla, upokojenec iz Vinje vasi; Alfred Trenz, član Veterinarske postaje Novo mesto; Terezija Rus, gospodinja iz Dolnjega Maharovca; Slavko Bašelj, delavec iz Dolnjega Maha-rovćfi; Karolina Kranjc, gospodinja iz Dolnjega Vrhpolja; Pepca Šutar,-gospodinja iz Gornjega Gradišča; Anton Božič, kmet iz Orehovice; Frančiška Jakše, gospodinja iz Orehovice; Marija Zagorc, gospodinja iz Dolnjega Vrhpolja; Jožefa Zagorc in Frančiška Župan, gospodinji iz Javorovice; Alojz Conta, delavec iz Cerovega loga; Nada Golavšek, gospodinja iz Šentjerneja; Franc Oštir in Alojz Bele, člana IMV Novo mesto; Marjeta Bregant in Milena Oblak, članici IMV Šentjernej. Marjan Bratkovič, član Petrola Novo incsto. NEDELJA, 26. MAJA: 10.30 -Domače zanimivosti - Kako izvajamo v brežiški občini srednjeročni program stanovanjske graditve - Za naše kmetovalce: Proizvodnost krav in kooperacijska reja na področju Agrarie Brežice - Nedeljska reportaža s prireditev ob dnevu mladosti - obvestila, reklame in spored kinematografov 12.00 - 15.00 - Občani čestitajo in pozdravljajo TOREK, 28. MAJA: 16.00 -16.10 - Napoved programa in srečanje z ansamblom Optimisti 16.10 - 16.50 - Poročila, Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista, Novo v knjižnici, Tedenski športni komentar - 16.50 - 17.00 - obvestila, reklame in filmski pregled - 17.00 - 17.30 - MLADINSKA ODDAJA - 17.30 - 18.00 - MALO ZA VAS - NEKAJ ZA VSE RADIO SEVNICA Nedelja, 26. maja: 10.30 - reklame, oglasi in'obvestila - 10.50 -kmetijski nasveti - 11.00 - domači pevski zbori pojo: Boštanjski oktet (ob 10. letnici) 11.15 - ob Dnevu mladosti in rojstnem dnevu maršala Tita - 11.35 - nedeljski intervju -11.55 - za vsakogar nekaj - 12.30 - poročila - 12.45 - čestitke in pozdravi naših poslušalcev - 14.30 - zaključek programa Sreda, 29. maja: 16.00 - poročila - 16.10 - reklame, oglasi in obvestila - 16.30 - po domače -16.45 - kotiček za šoferje: Kako po avtocesti - 16.55 - iz diskoteke naših poslušalcev - 17.30 - vesele in žalostne zgodbe iz naše vzgoje -17.40 - mladinska oddaja: mi mladi kakšni smo, kaj hočemo, kaj moremo in kaj moramo - 18.00 - zaključek programa Sobota, 1. junija: 16.00 - SOBOTNI VRTILJAK - 16.15 - pet minut za . . . - 16.20 - EPP 1 del - 16.30 - poročila - 16.35 - EPP II. del - 16.45 - mini anketa -17.00 - zaključek sobotnega vrtiljaka in napoved programa za nedeljo Četrtek, 23. maja: 8.10 tv v šoli (Zg) - 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 17.10 Junak mojega otroštva (Lj) - 17.55 Obzornik (Lj) - 18.10 Otroci in mi - serijska oddaja (Lj) - 19.10 Mozaik (Lj) - 19.15 Po sledeh napredka (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 20.00 TV dnevnik Lj) - 20.25 Kam in kako na oddih (Lj) - 20.40 Valter brani Sarajevo - barvna TV oddaja (Lj) - 21.25 Četrtkovi razgledi: Čile (Lj) - 21.55 Glasbeni nokturno: Dick Powell in Finn Ziegle (Lj) - 22.15 TV dnevnik (Lj). ‘ PETEK, 24. MAJA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 14.10 TV v šoli (Zg) - 17.30 Kuhinja pri violinskem ključu: Zanimiva Evropa (Lj) - 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Mladi za mlade - oddaja JRT (Lj) - 18.45 Mozaik (Lj) - 18.50 Atletika: teki na srednje proge (Lj) - 19.15 Pet minut za boljši jezik: Dve odločitvi (Lj) - 19.25 TV kažipot (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 Tedenski gospodarski komentar (Lj) - 20.30 Propagandna reportaža (Lj) - 20.35 3-2-1 (Lj) - 20.45 Lilika - celovečerni film (Lj) -22.10 TV dnevnik (Lj). SOBOTA, 25. MAJA: 9.30 TV v šoli (Bg) - 12.00 TV v šoli_(Sa) - 16.45 Rokomet: Krivaja: Železničar - prenos (Sa) - V odmoru propagandna oddaja (Lj) - 18.00 Mozaik (Lj) - 18.05 Obzornik (Lj) - 18.15 Kje izvira Nil? - serijski barvni film (Lj) - 19.15 Cikcak (Lj) - 19.25 TV dnevnik (Lj) - 19.45 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj) - 19.50 Prireditev ob Dnevu mladosti (Bg) - 21.30 Barvna propagandna oddaja (Lj) - 21.35 Cannon - serijski barvni film (Lj) - 22.25 TV dnevnik (Lj). NEDELJA, 26. MAJA: 9.20 W.S.Reymont: Kmetje - barvna IV nadaljevanka (Lj) - 10.15 Kmetijska oddaja (Sa) - 11.00 Mozaik (Lj) - 11.05 Otroška matineja: Beli kamen (Lj) - 11.35 Poročila (do 11.40) Nedeljsko popoldne (Pevski zbor Grafika, Šport Za konec tedna) (Lj) - 17.00 Propagandna oddaja (Lj) - 17.05 Poročila (Lj) - 17.10 Pozor, želva! - cel. film (Lj) -18.40 'Propagandna oddaja (Lj) - 18.45 Avtomobilske dirke v Monacu - posnetek (Lj) - 19.15 Pred X. kongresom ZKJ (Bg. Lj) - 19.45 Barvna risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj) - 20.30 3-2-1 (Lj) -20.35 Prireditev ob 10. kongresu ZKJ - prenos (Bg) - 22.00 Dokumentarna oddaja - 22.28 Propagandna oddaja (Lj) - 22.30 Športni pregled (Zg) - 22.50 TV dnevnik (Lj) PONEDELJEK, 27. MAJA: 9.50 Kongres ZKJ - prenos (Bg. Lj) -16.20 Kongres ZKJ - prenos (Bg) -18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Koko, Moko in vrabček Skoko (Lj) - 18.30 Na daljnem severu (Lj) -18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 Mladi za mlade (Zg) —19.30 Nokturno (Lj) - 19.45 Barvna risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.30 Sodobna oprema - barvna oddaja (Lj) - 20.40 Ribnikar-Lebovič: Milojeva smrt - drama TV Beograd (Lj) — 21.40 O kongresu ZKJ (Lj) - 22.25 TV dnevnik (Lj) TOREK, 28. MAJA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 15.20 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec) (Bg) - 17.20 O kongresu ZKJ (Lj) - 17.50 Peli so jih mati moja - Alenčica sestra Gregčeva, barvna oddaja (Lj) - > 18.00 Risanke (Lj) - 18.10 Obzornik (Lj) - 18.25 To je bila pesem svetlega in vročega jedra - 7. oddaja (Lj) - 18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 Marksizem v teoriji in praksi (Lj) -19.20 Mozaik kratkega filma (Lj) -19.45 Barvna risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 W.S.Reymont: Kmetje - barvna TV nadaljevanka (Lj) - 21.30 O kongresu ZKJ (Lj) - 22.15 TV dnevnik (Lj) SREDA, 29. MAJA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 15.30 TV v šoli - ponovitev (Bg) - 16.40 Obzornik (Lj) -16.50 Nogomet Madžarska: Jugoslavija - prenos v odmoru propagandna oddaja - barvna - 18.50 O kongresu ZKJ (Lj) - 19.15 Beli kamen - serijski barvni film (Lj) -19.45 Barvna risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 iV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.30 Propagandna reportaža (Lj) - 20.40 Film tedna: fotografija - madžarski film (Lj) - 21.55 O kongresu ZKJ (Lj) - 22.40 TV dnevnik (Lj) /,1 ČETRTEK, 30. MAJA: 8.55 X. Kongres ZKJ - prenos (Bg) - 18.10 Obzornik (Lj) - 18.25 Junak moje mladosti (Lj) - 19.10 Mozaik (Lj) - 19.15 Naš ekran (Lj) - 19.45 Barvna risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -20.25 Kam in kako na oddih (Lj) -20.40 H.Krvavac: Valter brani Sarajevo - barvna TV nadaljevanka (Lj) - 21.25 O X.Kongresu ZKJ (Lj) -22.10 Nokturno (Lj) - 22.25 TV dnevnik (Lj) - OPOMBA: V primeru daljšega trajanja zadnje plenarne seje C. kongresa ZKJ - bo program spremenjen! |R3 j® E mra vo povabilo. Danes se Drih^ m ^°^ro* Pred tvojim Plodom sem nameraval počasi do- Don« ,ga J® Pot do doma, do same me f,,Ve' bog ne dopušča, da bi Hudi °v Pr‘P°VC(l vrnila med domače jo “ ’ no8e me k°maj Se nosi- dovolitp “Ti mU 86881 v besedo: -Če ‘le, očka, vas bom spremil do- mov. Časa imam na pretek. Nesel vam bom zavoj, vi pa se boste opirali na mojo roko. Vmes se bova pogovarjala o vsem, kar vas zanima.“ Razveselil se je mojih besed in zapustila sva stojišče, kjer je stal vsak dan kot stara zasidrana barka. Capljala sva po prometnih ulicah: vojak z dvignjeno laktjo v mavcu, na kateri je visel zavoj, ki sem mu ga podaril, in starec, ki se je oprijemal moje druge roke, da ne bi izgubil ravnotežja in padel. Se danes se spominjam, kako so se pred naju pripodili šolski paglavci in se smejali ter kričali: „Poglejte starega, ki ga vojak čvrsto vodi! Gotovo je kak sovražni general. Obleka ga izdaja, da je imenitna zverina, le da so ga stlačili v civil, da bo bolj varen! Hahaha!“ Slišala sva te in podobne zbadljivke mlečnozobih pobalinov, toda naredila sva se gluha, kot da ne zasmehujejo naju, ampak koga drugega. Dolgo sva hodila in večkrat počivala, preden sva prišla do Donave. V bližini ni bilo videti ne hiše ne barake, le za bližnjim grmom je stala napol razbita trhla lesena kajuta, v kateri je nekoč nekdo shranjeval čoln. Na to revščino je pokazal grof: „Vidiš, sinko, tu sva. Tu je zdaj moja graščina, kakršno bi bil nekdaj na mojem posestvu še vol z rogom prebodel!“ Stopil je k vratom, potegnil iz luknje zataknjeno leseno zagozdo in vstopila sva. Vrata, ki so visela na pribitih koščkih pasov iz plesnivega usnja, sva pustila priprta, da bi v brlogu bolje videla. ,,Sinko moj, prižgi tole karbidovko, potem pa zapri vrata. Medtem bom legel, da me slabost ne zruši.“ Storil sem tako in prižgana luč je raz-svetila prostor, ki je bil velik za štiri vaška stranišča. Trudoma se je starcu dvigal in spuščal trebuh na ležišču, ki so ga sestavljali trije zaboji za steklene izložbe trgovin. Na teh zabojih so ležale vreče, polne slame, pokrite z dvema smrdljivima odejama. „Prosim te, sinko,“ je dejal, „na mizici boš našel stekleničko s Hoffmanovimi kapljicami. Zraven imaš sladkor, pa si nakapaj, da se okrepiš. Potem daj še meni. Z drugo pijačo ti ne morem postreči." Njemu na ljubo sem vse hitro opravil in zraven hvalil, kako so kapljice dobre. Ko pa sem močno zakašljal, sem sc nehote ozrl nad njegovo ležišče. Na zidu sem videl tri fotografije: kot gnoj rumene, vlažne in od muh onečedene. Radovedno sem se nagnil nad njegovo telo, kar mije dovolil, da bi si jih natančno ogledal. On pa je dejal: „Le oglej si jih! To je vse, kar še pripada mojemu telesu in imenu, meni kot pripadniku najvišjega plemstva. Ta gospa s hermelinskim plaščem in diamantno krono na glavi je grofica, moja pokojna žena. Na njeni levi strani je sin Richard, ki me nikoli ni maral. Bil je svojevoljen, trdoglav in osoren. Vedno je hotel potovati in v svetu je obtičal. Nikoli se mi ni javil, tako da sploh ne vem, ali je živ ali mrtev. Na desni je mlajši sin Dudojvidiš, kako ponosno in srečno sedi na konju. Bil je moj ljubljenec in tudi prijatelja sva si bila. Zanj sem pomenil vse na svetu. Odšel je za nekaj let v Ameriko, da bi se seznanil z moderno vedo za upravljanje veleposestev. Hotel je biti dobro podkovan, ko bi prevzel zemljo svojega očeta. Bil je prepričan, da mu jo bom prej ali slej zapustil. Vidiš sinko/* je nadaljeval grof, “tako sem ostal sam v graščini, obkrožen z veleposestvom, ki so ga opravljali oskrbniki in ki jim je pomagalo stotero delavcev. Objavljanje odlomka iz romana je omogočila Krka Novo mesto Toda prišle so slabe letine, stroški so se večali, prav tako tudi obveznosti do bank. In tako sem nekega dne vse skupaj prodal. Neka osamljena laška mag-natka me je pregovorila, da sem svoj denar vložil v njeno industrijo kot družabnik. Trdno sem bil prepričan, da se bo denar za sina Duda in zame povečal v velikanski kapital. Toliko sem verjel obljubljenemu dobičku, da mi je zameglilo pogled, da sem zanemaril previdnost in da nisem pogledal, če delam smotrno. Verjel sem dimu, ki se je dvigal iz tovarniškega dimnika, sklepal sem, da gre tovarni dobro, nisem pa pazil na številke v knjigah. Tako se je zgodilo, da je nekega dne ta prekleta, meni nesojena industrija popolnoma propadla. Prodati sem moral celo palačo v Rimu in ves dragoceni inventar, da sem lahko nasitil upnike. Pomisli: Dudo o vsem tem ničesar ne ve. V tujini si gotovo še danes slika, kako mi bo na stara leta pomagal in kako bo razširil in polepšal rojstni dom.“ Po teh besedah je oče, ki ni vedel, da mi je oče, in ki tudi ni vedel, da leži Dudo s prestreljenim srcem v mavzoleju poleg svoje matere, umolknil. Precej Časa sva molčala. Le kaj se je dogajalo v njegovih možganih? Videl sem le, daje njegovo čelo prekril znoj, ki je bil gotovo posledica duševnega trpljenja. Nisem ga hotel motiti z vprašanji, le roko sem mu gladil, da bi čutil ob sebi človeka, ki z njim sočustvuje. 23 296j_--_23^ maja 1974 DOLENJSKI LIST ■Ml Betežni starosti navkljub Ko sem prišel s kolovozne poti do cestišča, sem se obrnil. V daljavi so v večerno modrino tonile po hribih posajene kmečke hišice. Sem in tja je v kakšni zažala luč in takrat sem se spomnil na besede Jožefe Zupan: „Da, bil je bistra glava, ta naš Nikola Tesla. Poglejte, po njegovi zaslugi, imamo danes lahko v hladilniku spravljeno meso dalj časa, pa se ni treba bati, da.... Kaj vse so si že ljudje izmislili, pa na luno gredo!” \ Človek ji ne bi prisodil 80 let. Tako živahna je še. Če pa si pri hoji ne bi pomagala z doma urezano palico, bi pomislil, da se je pravkar vrnila s kmečkega opravila, ki ga je svoje dni na Radovlji pri Šmarjeti tako vestno opravljala. Ko sem jo vprašal, če se še loti dela na kmetiji, je z nemirnim sivimi očmi najprej objela polje, nato hlev in s tresočim se glasom odgovorila: „Vsako pomlad mislim, da bom omagala, a ni tako. Ko se zemlja zaradi toplih sončnih žarkov prebudi, moram na polje, v hlev. Človek nikoli popolnoma ne obnemore. V to ga večkrat prisilijo drugi, ki ne znajo spoštovati starosti, izkušenj in modrosti. No, z mano je drugače. Prav rada postorim živini. Če imamo v hlevu žrebe ali tele, se z njim rada ukvarjam. Zdi se mi kot nebogljen otrok, ki potrebuje nežnosti. Se največ pomagam v hiši. Skrbim za kokoši, piščance, za drva. Drobnih lažjih del nikoli ne zmanjka, za te pa smo mi starejši še najbolj primerni. “ Kmalu se je Zupanova razživela in priznala je, da ji pegata sluh in vid, kar pa po njenem mnenju ni tako hudo. Povedala je, da imajo pri hiši že vrsto let naročen Dolenjski list, ki ni samo zanimiv, temveč tudi poučen, predvsem za Tončka, malega osnovnošolca. Čeprav so včasih vsi utrujeni, ga zvečer radi prebirajo. Zberejo se okoli mize, kar začne Jože-fin brat Anton časopis prebirati na glas. Na nekaj pa je posebno huda: „V časopisu večkrat pišete o današnji mladini. Jezi me, kako nekateri izgubljajo najlepša leta. Naj se raje včlanijo v Rdeči križ, naj organizirajo obiske zapuščenim ostarelim ljudem. Na ta način bodo spoznali tudi del kmetovega življenja v starosti, ki se ga vsak kmet močno boji, a ve, da bo nekoč prišel Neizmerno bodo razveselili osamljene starčke. To je le ena izmed številnih poti, kako zaposliti vsega sito mladino, ki bo spoznala življenje tudi z druge plati. “ Taka je osemdesetletna Jožefa. Preprosta, živahna kmečka ženica, ki si je barvo jeseni svojega življenja sama določila. Takih Jožef je po naših vaseh še veliko. Vse so enake: pridne, varčne, skrbne, polne pametnih nasvetov. Takšne jih je naredilo trdo kmečko življenje, za katerega Jožefa pravi: „Res je težko, a toliko lepote je skrite v njem. Kdor odkrije lepoto s trdim vsakdanjim delom, kmečkemu delu ne obme hrbta. J. PEZELJ Tito je njegov boter i Milan (sedi na desni) z bratcem in sestrico. Skupaj so bili na njivi ter pomagali mami in očetu pri delu. Tomšetov Milan iz Kraške vasi na Gorjancih je prikupen, navihan fantiček. Dvanajstega maja je bil star štiri leta. Odrašča v številni družini, saj ima kar deset bratov in sester. Zdaj ne živijo več vsi donia. Sestra Tončka dela v Nemčiji in je že poročena, dve sestri živita v Ljubljani, ena od njiju kuha v gostilni, druga streže gostom, Branko je pri vojakih. Milan je pri hiši najimenitnejši, ker ima za botra tovariša Tita. „Videl ga ni še nikoli; toda na sliki v časopisu ga takoj spozna," je povedala mama Ivanka. „Ko bo večji, bo ponosen na svojega botra, saj se jih le malo lahko pohvali s tako častjo.*4 Mama je prepričana, da šola Milanu ne bo delala preglavic. Bister je in si hitro zapomni vsako stvar. Sicer pa starša želita vsem otrokom lepše in lažje življenje, kot ga imata onadva. Njihova kmetija leži sredi kraške-ga sveta. Kadar je sušno leto, je pridelek majhen, takrat sonce vse požge. Tomšetovi živijo v revščini, kljub temu da imajo sedem hektarov zemlje. Mehanizacije nimajo. Pri obdelovanju polja si pomagajo z dvema voloma. Pri hiši so največkrat brez denarja. Letos je še posebej hudo, ker ne morejo prodati vina Nihče gane odkupuje. V šolo hodi pet otrol Eden dobi malico zastonj, drugi j° plačajo. Leto je šel denar za hraflO. za prašiča, namesto za obleko it obutev za otroke. Meso je na mizi le ob nedeljah, p1 še to ne vsako. Bel kruh spečejo s* mo za praznike, drugače otepajo ko ruznega. Pšenice pridelajo malo. L« tos je je še zlasti hitro zmanjkalo, j Se dobro, da na občini v BrežicaJ>: razumejo njihovo stisko in jo upo števajo pri davčnih olajšavah. Zefli lja v Kraški vasi je zares skopa, zaW gredo otroci v svet s trebuhom kruhom. JOŽICA TEPPtf „ V EVROPI PADA ŠTEVILO ROJSTEV Vajenci so izdelovali orožje Vajenci, starši in odgovorni iz podjetja se bodo zagovarjali Ribniški miličniki so odkrili skupino sedmih mlajših in starejših mladoletnikov, ki so izdelovali orožje, trgovali z deli orožja in kupovali izdelano orožje. V tej akciji so zasegli tudi puško in dve pištoli. To orožje so izdelali vajenci v R1KO Ribnica. Če upoštevamo njihovo mladost in neizkušenost, so napravili orožje kar domiselno, čeprav so izdelki zelo preprosti. orožja je nevarno zato, ker bi lahko prišlo do zelo hudih nesreč, saj bi bil lahko kdo hudo ranjen ah celo ubit. I. PRIMC Mladoletniki so orožje tudi preizkušali, če dobro strelja in pravilno nese. Do nabojev so prišli tako, da so jih kradli doma očetom. Skupno so miličniki zasegli 40 nabojev, 10 pa so jih že prej izstrelili mladi preizkuševalci orožja. Miličniki so predlagali v kaznovanje odgovorne osebe v RIKO, ker so vajenci delali orožje; nekatere očete mladoletnikov, ker niso pravilno shranjevali orožja in 4 mlajše mladoletnike (14 do 16 let) in 3 starejše mladoletnike (16 do 18 let), ker „nihče ne sme brez dovoljenja predelovati ali posedovati orožja11. Vse početje okoli izdelovanja orožja ter verižne trgovine z deli orožja in orožjem ter preizkušanje FANTA SO NAŠLI 17. maja popoldne so pri Volavčah našli v Krki truplo Miloša Žiberta iz Žabje vasi. Fanta, ki je bil zadnje čase brez službe, so pogrešali od 4. maja. Preiskovalni sodnik je odredil obdukcijo, da bo ugotovljen vzrok smrti. Zaplenjeni izdelki skupine vajencev iz RIKO. Znano je, da število prebivale« na Zemlji nezadržno raste, tako d bo ob koncu našega stoletja na svet' že blizu 7 milijard ljudi. Toda k K mu bo Evropa prispevala silno maK kajti naraščanje gre predvsem na n čun zaostalih neevropskih de#1 Statistike pravijo, da bo ob kon^ tega stoletja v Evropi samo 135 tf soč ljudi več, kot jih je sedaj. Kako rast evropskega prebivalstvi v primerjavi z ostalim svetom V ostaja, nam kažejo tile podatki: W 1950 je prebivalstvo Evrope pred stavljalo 23 odstotkov vsega svetQy nega prebivalstva; leta 1970 je ta df lež padel že na 20 odstotkov, in ^ bo šlo tako naprej, bo ob koncu stt letja znašal komaj 14 odstotkov. Zanimivo je, da je število roj ste1 začelo padati najprej v socialističitf deželah, od leta 1965 pa pada tudi' kapitalističnem svetu. Tako imaDtf na primer v Angliji, v Avstriji, v Z* hodni Nemčiji samo še 14 rojstev rt 1000 prebivalcev. TRČIL V ZAPORNICE Anton Matelj iz Stopič je 18. in* ja zjutraj pripeljal s tovornjakom P1" Partizanski cesti v Novem mestu dc železniškega prehoda, kjer so se z* čele spuščati zapornice. Matelj je z* peljal kar naprej ter tako trčil v z* porniče in jih poškodoval. Gmoto1 škode je za 6.000 din. —> ČRNOMELJ: V KARAMBOl1 BREZ IZPITA - Alojz PerušičJ Breznika je 16. maja zjutraj zapejj* osebni avto na parkirni prostor pre* obrat ISKRE, ko je vanj trčil mopf dist Jože Bucik iz Mihelje vasi, kijj vozil za njim. Pri padcu se je Buci* laže poškodoval, ugotovljeno pa j* da je vozil brez izpita in z neregistf ranim mopedom. Sladko življenje je grenko končano _______« Skupina znanih novomeških fantov v preiskavi zaradi suma serije vlomov - Trije v preiskovalne^ priporu, dva sta še na begu Uprava javne varnosti v Novem mestu raziskuje vrsto kaznivih dejanj, predvsem vlomov, ki so se zadnje čase vrstili po naših krajih. Uradni podatki so zaenkrat zelo skopi. V preiskovalnem priporu so 19-letni Boris Kos, vajenec; 20-letni Branimir Petrič, dijak poklicne elektro šole; 26-letni Anton Novak, električar pri SGP Pionir, medtem ko sta 22-letni Ivan Banovec, avtome- OBLEŽALA V NEZAVESTI Ko je 18. maja popoldne Ljubljančan Adil Porčič vozil po glavni metliški cesti motorno kolo, je šla čez prehod za pešce pri hotelu 56-letna Marija Jamšek s Krašr\jega vrha. Porčič je Jamškovo zbil na tla, kjer je obležala v nezavesti in sojo odpeljali v novomeško bolnišnico. Ugotovljeno je, da je Porčič vozil motorno kolo brez izpita. hanik brez zaposlitve, in 18-le-tni Rudi Nanger, prav tako brez zaposlitve, še na begu. Na upravi javne varnosti so menda v interesu preiskave zaenkrat še zelo skopi z uradnimi podatki, medtem ko po mestu ljudje vedo povedati veliko več. Pričakujemo, da bo v nekaj dneh znanih že več podatkov, da bomo o zadevi lahko obširneje poročali. Značilno za skupino fantov, ki so bili kot osumljenci udeleženi pri teh vlomih, je, da niso imeli zaposlitve, ki bi jim prinašala večje dohodke, pač pa so ljubili sladko življenje in življenje „na veliki nogi“. Precej sedežev po najbolj znanih novomeških lokalih je bilo obrabljenih prav po njihovi zaslugi, zdaj pa se je stvar lostno končala. Tudi za starS* je to hud udarec. Pretkanost ji ni pomagala Pokončan lisičji zarod v Črmošnjicah -1 % i Kozer i ja \ LAHKO JE SVETOVATI - DRUGEMU „Otroci, alkohol je strup za zdravje, je uničevalec družinske sreče, je razbojnik, zoper katerega se moramo boriti z vsemi sredstvi.44 Teh učiteljevih besed se spominjam, kot bi jih izgovoril to minuto. Spominjam pa se tudi vonja po žganju, ki je prihajal iz njegovih vzgojiteljskih ust. Če me ne uničuje skleroza, so tistega našega tovariša zakopali, ker so mu razpadla jetra. Naj počiva v miru tam, kjer je. Ko so se mi pojavile prve dlačice pod nosom, sem zakoračil v trafiko, kupil zavitek drave in puhal dim proti kopastim oblakom tam na nebu. Skrivaj, seve. Usoda je nanesla, da sem zbolel, pa so me mukoma pretentali, naj grem vendarle k zdravniku. In sem šel. Dohtar, star in resen človek, me je pretipal, nagrbil čelo in zdolgočaseno rekel: „Kadiš, fantiček!44 In ker nisem rekel ne bev ne mev, je imel moj molk za potrditev. „Zbolel si zaradi kajenja. Nikotin je strup za organizem, nikotin je pokopal že marsikoga, nikotin. . ,44 Proti belemu stropu se je iz njegove zdravniške osčbe valil siv cigaretni dim, v kolobarčkih, kot v kavbojskih filmih, ko Indijanci najavljajo bližajočo se bledo-ličniško nevarnost. Kupil sem si avto, bolje rečeno: razdrapano kmtijo. „Pazi, kako boš vozil. Ne divjaj, ne vozi pijan, ne prehitevaj na nepreglednem ovinku, ne izsiljuj prednosti!44 mi je svetoval znanec, šofer iz jekla, kot je sam trdil. Čez nekaj dni mi je prišlo na ušesa, da so morali razrezati pločevino, ako so hoteli dobiti na piano mojega znanca, šofeija prekaljenega. Na neki veselici se ga je navlekel, preveč je pritiskal na plin in na nepreglednem zavoju ga je vrglo s ceste na sveže zorano njivo. „Pri ženskah moraš biti pa/.ljiv!44 mi je razlagal prijatelj in ušesa so mi brenčala kot čebelni panj. „Poglej mene!44 Pred dnevi so mu nataknili prstan na levo roko in dekle njegovo je bilo oblečeno v čudno široko obleko. .. „Sin moj,44 sem peljal svojega prvošolčka proti šoli,, svetleči se na hribu, „ne zijaj naokoli, glej predse, pazi, kod hodiš. . To je bflo^pred štirinajsti- mi dnevi. Se zdaj ležim doma z belim mavcem na levi nogi. Bananin olupek, ki ga je neko niče vrglo po asfaltu, me je zravnal z zemljo, kot se stegne palačinka, vržena v ponev. TONI GASPERlC Zvitorepke so letos zaradi mile zime skotile mladiče že v začetku aprila. Svoj brlog si je neka lisica skopala tudi v bližini vasi Ormošnji-ce pri Stopičah in skoraj pred nosom znanega lovca Ivana Hrena-Zana skotila pet mladičev. Srebrno sive živalce so že v začetku maja toliko zrasle, da jih je stara začela pripravljati na samostojno življenje, ker pa ji je za njeno lovsko Šolo v okoliškem gozdu kaj kmalu /.manjkalo divjačine, je postala hudo predrzna in je hodila izmikat kokoši na Orehek in v Hrušico ter se celo ob belem dnevu podila tudi za mačkami. Lisica je pač zvita zver in s tem, da je hodila daleč od svojega brloga na tatinske pohode, je verjetno hotela odvrniti pozornost od svojega /umila Pri kmetih je njena zvijača uspevala, ni pa preslepila lovca. Zasledil je njen brlog. Lisici jc uspelo mlade poskriti v varen rov, sama pa jo je odkurila. Pustila pa je dve še topli kuri, po čemer je lovec sklepal, da ima lisica zarod. Takoj drugi dun jc Ivan Hren ponovno prišel k brlogu m našel mlade lisice pri igri. Štirim je uspelo pobegniti, eno pa je ujel. Mludič se je srdito branil in ugriznil lovcu v prst, a vse to mu ni pomagalo: moral jc z lovcem na njegov dom. Pri Hrenovih so lisički pripravili zaboj in jo krmili z mlekom. Živalca je rada pila. toda ponoči jo je mučilo domotožje in celo noč je lajala, da je privabila mater vse do vasi. V svojem živalskem jeziku so se pomenile svoje. Toda ponočno lajanje mlade lisice je motilo ostale vaščane, zato so bili kar veseli, ko je lisičko odnesel Hrenov nečak Romun. Lisički so nataknili pasjo ovratnico m odromala je proč i/. domačih hribov. 'Usoda ostalih mladičev je bila bolj trpka. Čeprav jih je stara pre- nesla pod Hrušico, so končale krepeli kmetov. Tako je končala lisičja zalega *J Crmošnjic. Vsa zvijačnost živali nič pomagala. Vendar vse lisi£j{ družine ne bodo tako končale, Cj; bi se to zgodilo, bi nastala v nar3'fl nenadomestlijva praznina, ki bi tako lovcem kot kmetom mašče?* la. Lisice so tiste naše zveri, ki sltT^ za čvrsto zdravje zajčjega in srnje?* rodu ter pospravljajo mrhovine. R* de pa love *udi škodtfive miši $ hrošče. . FELIKS ORE* rO Izgubila je svobodo, a ostala vsaj živa. Na sliki: lisička v kah Hrenovega Romana. (Fot F. Orel)