the voice of canadian slovenians GLASILO kanadskih slovencev Soustvarjamo ga tudi mi. S svojim znanjem, izkušnjami, izdelki. Naša poglavitna skrb je namreč zdravje Zdravila za humano uporabo DlETETIČNI in zeliščni izdelki Veterinarski izdelki Biosinteticni izdelki • Kozmetični izdelki e Zdravniške storitve {{5»krkk KRKA, d.d. Šmarješka c. 6, 8501 Novo mesto, Slovenija, tel: 068 312 III. faks 0G8 323 152 GLASILO Escablished • Ustanovljeno 1996 www.vsko.com Izdaja - Publisher Vseslovenski kulturni odbor • All-Slovenian Cultural Committee Odgovorna urednica: Majda Cunžer Sodelavci Cvetka Kocjančič, Anica Resnik, Franc Slobodnik, Milena Soršak, Ivan Dolenc, Metka Zupančič, Irma Ožbalt, Frank Novak, Anton Kačinik, Ifigenija 5imonovid, Franc Šehovič, Pavle Larič, Ted Kramolc, Silva Plut, Mirko Čepič, Drago lančar, ... Svet revije - Editorial Advisors Florijan Markun (za VKO), Frank Habjan in Stane Kranjc (za KSK), France Brence (za Gospodarsko zbornico), Anton Kacinik (za radio Glas kanadskih Slovencev), Ivan Plazar, Valentin Batič, Anton Ovtar in (za slovenske župnije), Frank Novak, Jože Slobodnik Postavitev vvww strani - www pages: Ivan Kobe, Frank Pinter, Frank Majzelj Oglasi - Advertising: Ivan Plut Naročila, spremembe naslovov, prispevke, oglase in pripombe pošljite na naslov Subscriptions, change of address, advertising and comments forward to GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV P.O. Box 3949, Depot 4 HAMILTON, ON L8H 7P2 Canada Fax: (905) 561-5109 E-mail naslov: majduska@worldchat.com Besedila ne odražajo vedno stališča uredništva. Vse pravice pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov je mogoč le s pisnim dovoljenjem. Prispevki so zaželjeni. Articles do not necessarly reflect the opinion of the Editors. Ali rights reserved. Reproduction in whoie or in part allowed only by written permission. Submissions are welcome. Tiskano v Kanadi v nakladi 3000 izvodov 3000 copies Printed in Canada IZ VSEBINE: Uvodna beseda • Pomlad in še kaj • Materinski dan v Hamiltonu • Kaj imajo pevske vaje opraviti s poslovništvom • Slovenska zastava na quebeškem parlamentu • Prijateljski turnir v balinanju • Mednarodne šolske igre • Kanadski slovenski kongres (Izjava za javnost) • In memo - riam • Prijatelj pomakni se više • Prispevek iz Rima (Romanje) • Lojzetu Spacalu v spomin • Novice iz Slovenije • Slovenija v svetu ni majhna • Glej, glej, Slovenija gre naprej • Prešeren - Puškin • Od vsepovsod • Finančni svetovalec • Kulinarika • Zdravje • Iz Velike pratike • Humor Na naslovnici • Cover Anton Karinger: "Triglav iz Bohinja" -1861 Narodna galerija v Ljubljani Ivan Cankar Iz povesti "KURENT" (1909) 0 domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama in je rekel: "Jod bodo živeli veseli ljudje!" Skopo je meril lepoto, ko jo je trosil po zemlji od vzhoda do zahoda; šel je mimo silnih pokrajin, pa se ni ozrl nanje - puste Ide tam, strme proti nebu s slepimi očmi in prosijo milosti. Nazadnje mu je ostalo polno prgišče lepote; razsul jo je na vse štiri strani, od štajerskih goric do strme tržaške obale ter od Triglava do Gorjancev, in je rekel: "Veseli ljudje bodo živeli tod; pesem bo njih jezik in njih pesem bo vriskanje!" Kakor je rekel, tako se je zgodilo. Božja setev je pognala kal in je rodila - vzrasla so nebesa pod Triglavom. Oko, kijih ugleda, obstrmi pred tem čudom božjim, srce vztrepeče od same sladkosti; zakaj gore in poljane oznanjajo, daje Bog ustvaril paradiž za domovino veselemu rodu, blagoslovljenemu pred vsemi drugimi Vse, kakor je rekel, se je zgodilo; bogatejši so pač drugi jeziki; pravijo tudi, da so milozvočnejši in bolj pripravni za vsakdanjo rabo - ali slovenska beseda je beseda praznika, petja in vriskanja. Iz zemlje same zveni kakor velikonočno potrkavanje in zvezde pojo, kadar se na svoji svetli poti ustavijo ter se ozro na čudežno deželo pod seboj. Vesela domovina, pozdravljena iz veselega srca! uvodna Kje je čas, ko smo se srečni zavedali beseda rojstva, rodu, te davne teže, ki v smisel nas veže, čas, ko so še kamni prepevali v neki lepi dolini travam in mravljam, čutom in čustvom in domovini... Drage bralke in spoštovani bralci ^oj fas V tem našem lahkotnem pomladanskem {as' preživljanju dnevov in tednov v soncu, smo 'cas' lahko kot kakšni biblični ptički, ki vse . Pav^/ prepuščajo materi naravi. Tudi naša misel in občutenje tega, kar storimo, zaznavamo okrog sebe, nam dovoljuje vse in ničesar hkrati. Karkoli doživimo, tudi pri prebiranju lepe besede, smo nevsiljivo povabljeni v nek prostor doživljanja, kjer sami določamo minljivost sporočila, ki ga zaznavamo... Minljivo zato, ker je definirano vsako doživetje enkratno. Že ob naslednjem, ponovnem doživljanju istega, se na novo odprt pomen definira nanovo, zaživi drugače. Zato je vse tako večno relativno kot čas. Vse se uresničuje na novo. Občutenjsko, razpoloženjsko hkrati in zato tako v raznoterih niansah. Nikoli ponovljivo. To je življenje, narava, to je lepota, to je kakršnakoli umetnost, to je človek. To je svoboda v naravi... Narava v svobodi... Misel mi poleti na drug konec sveta, tja, kjer sem neštetokrat bila priča enkratnosti, neponovljivosti... Moja domovina, Slovenija, Bohinj, Bled, Trenta, Logarska dolina, Triglav, Pohorje, Uršlja gora. Slovenj Gradec, Ptuj, Haloze... Lepota v čistosti zraka, zemlje in vode... Spomin je neizbrisen, časa pa ni.. So samo trenutki, ki zaznamujejo moje, tvoje, naše doživetje nekoč. So samo spomini. Pod svobodnim soncem je moja, tvoja, naša Slovenija. Doživljanje končnega stanja po dogodkih, ki so zaznamovali svobodnost naše domovine je zapisana v zgodovini. Čas je svoje opravil. Ta trenutek čutim v sebi željo, da zaželim v prihodnosti časa, ki bo zopet minljiv, moji Domovini samo dobrega in zdravega. Čutim jo ljubeče shranjeno v svojih spominih in verjetno se ne motim, da vsakdo od vas, ki sedaj prebirate naše Glasilo, čuti enako. Skupaj v mislih smo TAM. Prisrčno Vas pozdravljam v upanju, da vam bo vsebina sedanje številke Glasila, ki prinaša med prispevki iz kanadske skupnosti, novic iz Slovenije in drugod, spominskih obeležij in spominov na naše drage, ki niso več fizično z nami, pa še o tem in onem, všeč in ne v dolgočasje. Vaša urednica Majda Gunžer 4- GLASILO kanadskih Slovencev vsko VSESLOVENSKI KULTURNI ODBOR forum za povezovanje, informiranje in meddruštveno koordinacijo Presednik: Florjan Markun tel: 905/277-8358, faks: 905/277-0273 Radio GLAS KANADSKIH SLOVENCEV ob nedeljah dopoldne naCHIN FM 100.7 v poletnem času od 9. do 10. ure, preostali del leta od 11. do 12. ure Preko satelita Anik E-2 KU-band se oddaja sliši po vsej Severni Ameriki, preko kabla pa tudi v Bellevilleu, Kingstonu, Londonu, North Bayu, Ottavvi, Sudburyu, Thunder Bayu, Timminsu, VVindsorju. Revija GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV Mesečnik za kulturno, informativno in medsebojno povezovanje Slovencev. Izdaja Vseslovenski kulturni odbor Letna naročnina za Kanado $25.00 Naslov: GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV P.O.Box 3949 Depot 4 Hamilton, ON Fax: 905/561-5109 Naročila za radio: Vseslovenski kulturni odbor 770 Brovvns Line, Toronto ON, M8W 3W2 Faks za radijsko oddajo: (416)503-0983 Po telefonu: Milena Soršak - Mississauga (905) 625-4272 služba (905) 276-7258 dom Milica Muhič - Mississauga (905) 274-6782 Or. Tone Kačinik - Toronto (416) 922-1161 služba (905) 233-5616 dom Frank Novak - Hamilton (905) 561-1944__ Spletne strani Vseslovenskega kulturnega odbora so na naslovu www.vsko.com novice iz kanadske slovenske skupnosti Pomlad, pomlad in še kaj... Za Materinski dan, 14. maja, je oživelo Slovensko letovišče. Obetal se je lep dan. Trava je ozelenela in mlado listje se je razpenjalo po drevju. Pridni vrtnarji so z Johnyem in očetom posadili desetine mladih dreves po grebenu nad športnim igriščem. Na dvorišču pred Baragovim domom so poletne mize naznanjale nov čas. Pokopane gredice pri Baragovem kipu in Marijini kapelici so čakale novega cvetja, V dvorani je zadišalo po svežem zraku in čisti kuhinji. Pridne letoviščarke so z Marico Komavli skrbno pripravljale štrudelj in nedeljsko kosilo. Čez dvestopetdeset ljudi, cele družine, so po prvi nedeljski maši na letovišču napolnili dvorano. Hladno popoldne je razpodilo obiskovalce po hišicah, kjer je hitro mineval čas. Letoviščarji so že zavihali rokave. Tekom leta bo po letovišču izpeljan nov vodni sistem. Pripravljen je program za razširjenje gozdne površine, ki bo znižala skupne davke." V začetku nove sezone pa nas je Gospodar opomnil, da ne živimo samo za ta svet. 24. marca je Nada Meden, žena nekdanjega letoviškega predsednika Jožeta in tašča Janeza, predsednika iz druge generacije letoviščarjev, dokončala svoje zemsko potovanje. 9.maja nas je po kratki bolezni zapustil Stane Lamovšek. Vsem domačim izrekamo iskreno sožalje, pokojne pa naj dobri Bog sprejme v Svoja bivališča. Dan 24. maja je potekal pri Mariji Pomagaj v znamenju dvojnega praznovanja... Žegnanje... Prvič v zgodovini naše cerkve smo s slovesno mašo obhajali god Marije Pomočnice kristjanov. Po večerni maši so se župljani in mnogi obiskovalci iz nevvtorontske župnije zbrali v dvorani. Ob dobrotah vseh vrst, ki so jih pripravile članice KŽL in dobre župljanke, smo nadaljevali z drugim slavjem . Dvajsetletnico duhovniškega posvečenja našega župnika Valentina Batiča. Prve čestitke je že v cerkvi ob zaključku maše izrekel Lojze Žižek. Ob petju združenih pevcev obeh župnij je skupina treh članov folklorne skupine Nagelj poklonila pred oltarjem lep šopek cvetja. Iz polne cerkve je v majski večer odmeval aplavz... Nekaj posebnega, svetega nas je obdajalo. V žaru luči in cvetja, v množici pobožnega ljudstva in pega je oživela misel na slovenske božje poti, na Brezje, ki jih je v svoji zahvali omenil župnik Valentin. Izrazil je željo in upanje, daje današnji _s 47. SLOVENSKI DAN - dan slovetiske mladine Dan slovenske mladine bo v nedeljo 9.julija 2000 na slovenskem letovišču pri Boltonu. Ob 11 uri dopoldne bo maša, ki jo bo daroval Emincnca Kardinal Dr. Alojzij Ambrdzič, Po sveti maši bo v Baragovem domu kosilo. Popoldne - ob 2. uri bo sledil kulturni program. Glavni govornik bo č. O. Pavle Novak, lazarist, ravnatelj dijaškega doma na Taboru v Ljubljani. Sledi zabavno popolne z živo glasbo ansambla Pomurci. Vabljenil Slovensko letovišče Slovenski Kanadski Svet MATERINSKI DAN 2000 V HAM1LTONU Nedelja 14. maja, prelep spomladanski sončni dan, je bila posvečena vsem našim dragim mamam. Počastitev praznika smo pričeli z zahvalno mašo ob 9 30. Že pri maši seje vsak spominjal svoje matere. Ubrano petje moškega zbora "Majolka" pod vodstvom g. Franca Slobodnika, pesem, ki sojo zapeli otroci slovenske šole, in izreden mašnik iz Slovenije, g. Franci Trstenjak, urednik, "Radia Ognjišče", je veliko pripomoglo k prazničnemu vzdušju. Po maši se je dvorana kmalu napolnila; več kot 270 gostov seje prijavilo na kosilo in prireditev. Veliko mladih družin z otroci je prišlo, kar nam daje občutek sodelovanja in upanje za bodočnost naše fare. Možje v kuhinji so skuhali in pripravili bogat jedilnik in hitro, strokovno postregli. Po kosilu seje začel kulturni program v katerem so nas razveselili orroci slovenske šole s pesmijo, recitacijami, prizori in igrico; folklorna skupina Soča je zaplesala dva spleta narodnih plesov, reden gost na naših praznovanjih, moški zbor Majolka, pa je popestril program z lepim petjem. Otroci slovenske šole se že več mesecev intenzivno pripravljajo na praznovanje Materinskega dneva. Za pouk v slovenski šoli pomeni ta dan tudi, da se bliža zaključek šolskega leta. Za njih je praznik mater višek leta, kjer lahko pokažejo, kaj so se naučili skozi vse leto. Vsem nastopajočim in njihovim učiteljem smo dolžni zahvalo za njihov nenehen trud, mnogo skritih ur požrtvovalnega dela in vaj pri izvedbi programa. Prisrčna hvala velja tudi vsem članom kulturnega društva, Hamilton-VVentvvorth, ki so svoj delež prispevali k izvedbi Materinskega dneva, kakor tudi vsem prisotnim, ki so se v tako lepem številu odzvali in prisluhnili našim nastopajočim. Darinka Ferletič, HAMILTON - Ravnateljica slovenske šole Ši&gš nadaljevanje s 5- strani praznik začetek nove slovenske božje poti v Kanadi, kjer bodo kanadski Slovenci iskali doma, miru in tolažbe pri Brezjanski Mariji. V dvorani so združeni pevci pod vodstvom Načeta Križmana zapeli še slavo Soči. Vrstile so se čestitke cerkvenih društev - KŽZ, Misijonski krožek, Vincencijeva konferenca in skupine Nagelj. Pevska skupina Silvije Kolarič je zvabila vso dvorano k skupnemu petju pesmi Marija pomagaj nam sleherni čas...Zbor Plamen je pod vodstvom Marije Ahačič zaključil ta del programa. Bilje lep večer, kakršnih že dolgo ni bilo pri Mariji Pomagaj, dan, ki gaje naredil Gospod... Anka Rgsnik T0R0NT0 "Slovenskidan"- 2000 - 10thAnnual -"Slovenian Day" - 2000 - Millenium celebration Sunday-June 25*, 2000 Slovenian cultural and social club" Triglav" London (llderton), Ontario Sponsored by Slovenian co-ordination committee Niagara region Holymass: 11:00 A, M. - Lunch: 12:00 Noon, available ali aftemoon - Cultural program: 1:00 P, M. Followitig the program, picnic and dane-ing to lively Slovenian melodies provided by ansambel "Triglav" "The Špirit Unites MILLENIUM FESTIVAL MEDNARODNIH ŠOLSKIH IGER Hamilton je ponosen, da se tukaj odvijajo 32. Mednarodne šolske igre od 1 do 7 julija letos. Ta dogodek, MILLENIUM FESTIVAL, bo eden najpomembnejših kulturnih in športnih prireditev tega leta v Canadi in bo prekosil vse dosedanje igre. Predstavili se bodo tekmovalci (šolarji) od 12 - 15 leta in sicer iz 30 držav sveta med njimi je tudi udeleženka "mala-velika" Slovenija. Tema iger je "The Špirit Unites -Duh združuje", ki prikaže sanje mladine vsega sveta. Slovenija je bila pobudnik teh iger. Tako seje začelo leta 1968 v Celju, imenovale so se Mednarodne šolske Igre. Letošnji tekmovalci teh iger so šolarji iz sledečih krajev Slovenije: Celja, Lendave, Maribora, Murske Sobote, Raven na Koroškem, Slovenj Gradca in Velenja s 115 športniki. Tako je Slovenija ena najštevilnejših udeleženk nastopajočih. Tekmovali bodo v naslednjih glavnih disciplinah: atletiki, košarki, gimnastiki, plavanju in še v petih neobveznih tekmovanjih. V soboto 1. julija ob 10. zjutraj je pričetek slovesnostih s parado, kjer se bodo predstavile posamezne etnične skupine v Hamiltonu med njimi bomo tudi mi Slovenci. Na vogalu ulic King in Bay v mestu bo središče tridnevne multikulturne slovesnosti, in sicer se bodo predstavili z etničnimi plesi, glasbo, etnično hrano in prikazom razstave z znamenitostmi posamezne države. Otvoritev iger bo isti dan ob 7. uri zvečer v Copps Coliseum v Hamiltonu. Tekmovalci, nenerji in predstavniki mest udeleženk bodo stanovali v McMaster University. Tukaj se bo odvijala večina tekmovanj in zaključna prireditev dne 7. julija ob 5. uri popoldne. Kot leta 1994, ko so bile te igre tudi v Hamiltonu, bo naše kulturno društvo, Hamilton-VVentvvorth, tudi letos gostitelj vseh prisotnih iz Slovenije in sicer 2. julija. - 5. julija smo pa gostitelji županov vseh mest udeleženk iger iz Slovenije. Želja nas vseh, ki sodelujemo pri pripravi teh iger je, da se v čim večjem številu udeležite teh tekmovanj in prireditev, da se tako našim nastopajočim iz Slovenije pokažemo kot dobri gostitelji in zvesti gledalci. Darinka Ferletič, HAMILTON - International Children's Games Millenium Festival Coordination Commictee Junakigora Sto in stokrat sem posedal pod uiharniki... Naslonjen na deblo takega starega orjaka z dvema, štirimi in več vrhovi, ki pije trdo življenje iz neznanih skalnih globin in žgočega sonca, v redkih dneh kar čutiš, da ti rasto pogum in zdravje in hrabrost in veselje do življenja... £zahvalo v srcu se ločiš od njega in njemu enakih, ko odhajaš v dolino v vsakdanje življenje in podoben boj. težavah se tam doli spomniš na tiste množice bojevnikov v višavah in na to, kaj so ti pripovedovali o nenehnem otepanju z vetrovi, o plazovih in ognjenih strelah pa o neusmiljeni zimi, dolgih nočeh v ledenih viharjih. In vendar o zmagovitem vztrajanju in vstajenju po vsem hudem, ko je vodilo do zmage in veselega zmagoslavja - in sam si ozdravljen. pavei Kunaver junij 2000 - 7 novice iz kanadske slovenske skupnosti Kaj imajo pevske vaje opraviti z uspehom v poslovništvu? Nekaj že... Stane Hreščak je vzoren pevec. Na pevske vaje prihaja redno, pravočasno in z opravljeno domačo nalogo; doma se namreč vadi v pesmih, ki se jih učimo, da bi naslednja vaja potekala čimbolj gladko. Istih načel delavnosti in doslednosti se očitno drži tudi pri svojem delu, saj je firma Pullmaster VVinch Corporation, katere predsednik in idejni vodja je praktično od njenega začetka, našla svoje mesto med vodilnimi svetovnimi proizvajalci hidravličnih planetarnih vitlov. Kakor pri petju se je treba tudi v poslovanju držati potrebnih smernic, discipline in, kar je najvažnejše, treba je delati "domačo nalogo", preden pride do poslovnih odločitev, ki vodijo k uspehu. Do uspeha je prišlo, a ne &z noč. V pogovoru, ki seje razvil pri Hreščakovih doma, sem zvedela nekaj več o Stanetovem življenju in delu, pa tudi o sanjah in načrtih za prihodnost. Daje firma punčica njegovega očesa, mi je kmalu jasno, saj Stane z veliko zavzetostjo pripoveduje o njenih začetkih vse do današnjih dni, ko stoji firma na trdnih tleh in se more zoperstaviti prenekateremu viharju neizprosne konkurence. Svoje podružnice ima po vsem svetu, dobro ime pa sije pridobila, ker se drži dveh izredno pomembnih poslovnih principov: prvi je uporaba najboljših surovin in najsodobnejše tehnologije, drugi pa se nanaša na ugoden odziv na specifične potrebe odjemalcev v njihovo popolno zadovoljstvo. V delovnem prostoru, ki obsega površino 2400 m2, je zaposlenih 65 ljudi, med njimi skoraj tretjina Slovencev. O začetkih firme Stane takole pripoveduje: "Leta '56 sem šel po nasvetu prijatelja Staneta Jerasa zaprosit za delo v tovarno Gearmatic. Dobro se spominjam, kako mi je delovodja, ki sem mu pokazal spričevala še iz slovenske industrijsko-kovinarske šole, rekel: 'Spravi tisto v žep, ti bom že jaz povedal, če kaj znaš!' No, tukaj sem se veliko naučil o zobljenju in o pogonskih kolesjih. Delo je bilo ugodno, plačilo tudi, a mene je vleklo, da bi delal pod svojo "Glasba je bila streho, pa ostudi po 20 ur na dan! Do vedno bistven del te priložnosti je prišlo leta '65, ko sem njegovega življenja" s partnerjem Jožetom Vercem nabavil delavnico in začeli smo z raznimi popravili. Že v prvem letu seje naš trud obrestoval. Gmotno smo si sicer opomogli, ampak je šel ves zaslužek nazaj v tovarno za nakup novih strojev, boljše tehnologije in povečavo delovnega prostora. Veliko sredstev je šlo v raziskovalne namene, tako da smo leta 1971 vstopili na tržišče s svojim lastnim izdelkom." Kaj pa je pravzaprav vitel znamke Pullmaster? Stane razloži, da gre za "sistem prenosa moči s pomočjo planetarnega reduktorja, ki je vgrajen v vitel". Težko razumljivo za tiste, ki nismo nadarjeni za fiziko, pa vendar so vitli nekaj izredno bistvenega v industriji danes. Uporabljajo se tako v ladjedelstvu, gradbeništvu in gozdarstvu, kot v rudarstvu in v vojaški industriji. S strokovne teme steče pogovor o Stanetovi mladosti, ki seje Stane takole spominja: "Rodil sem se v Dolnji Košani, okraj Postojna, leta 1931. Oče nam je štirim otrokom umrl, ko mi je bilo šest let, tako, da sem moral k starim staršem. Moji strici so se po očetovi smrti domenili, da bom krojač in tako sem šel z devetim letom k stricu Karlu. V pol leta sem že znal sešiti hlače! Toda ta poklic ni bil zame. Dolgčas mi je bilo po materi, pa sem šel spet domov in tam dočakal konec vojne. Ko mi je bilo petnajst let, sem šel v šolo v Maribor in se izučil za avtomehanika. Ta diploma bi me gotovo pripeljala v tankarsko divizijo takratne vojske, pa sem prej pobegnil čez mejo, v Trst; od tu pa, po nekaj mesecih v lagerju, v Kanado." Kot za marsikaterega prišleca življenje v Kanadi ni bilo lahko. V Ouebec je prišel leta 1951, tik pred božičem. Brez primernega oblačila, še manj pa izkušenj, je v mrazu - 45 stopinj celzija dobil delo kot gozdar. Treba seje bilo hitro gibati, da nebi zmrznil! Pa vendar mu je kmalu po tistem nekdo rekel, naj dela počasi. "Ker ga nisem razumel, mi je prišel še enkrat povedat: 'Delaj počasi!' Ko mi je bilo razloženo, da gre za sindikat, ki ne mara, da bi se norma dela povišala, sem takoj videl, da obstajata v Kanadi dva nivoja dela. Zato se nisem nikoli ogrel za sindikat in ga smatram za uničevalca človekove inicijative in produktivnosti." Iz Quebec-a, kjer seje naučil dovolj francoščine, da seje pozneje lahko sporazumeval s svojo bodočo ženo Jeannette, je odšel v Gaugando delat v rudnik, potem pa naprej v Kirkland Lake. Vključil se je v slovensko skupnost, kije imela takrat bogato kulturno življenje. Svoj talent kot pevec in harmonikaš je uporabil s tem, daje postal član pevskega zbora pod vodstvom Matije Otoničarja, in igral v ansamblu Adriatic. V mestu, kije nudilo preživetje le z delom v rudniku zlata, ni videl prihodnosti. Zato gaje pot leta 1955 pripeljala na skrajni zahod Kanade, kjer mu je sam pogled na gore, sonce in pomladansko cvetje v marcu, privabilo pesem v srce... Pa saj je bila glasba vedno bistven del njegovega življenja. "Pri stricu krojaču, ki je bil tudi harmonikaš," se spominja Stane," sem vzel prvikrat v roke diatonično harmoniko. Da bi videl, & imam kaj talenta, mi jo je stric zaupal za en dan. Preizkušnjo sem prestal s tem, da sem se naučil nekaj viž in tako sem jo lahko obdržal, dokler sem ostal pri stricu. Ko pa sem odšel k materi, sem si harmoniko mora! izposojati, & je bilo treba zaigrati na kakšni ohceti... Moja mati ni bila posebno ponosna name, ker sem mnogokrat v ponedeljek še kje igral, namesto da bi šel na delo! Ko sem prišel v Kanado sem si z enim prvih zaslužkov nabavil klavirsko harmoniko. Klavirsko pa zato, ker sem užival v latinsko - ameriški glasbi, ki pa je ni mogoče izvajati na diatonični harmoniki. Trdno sem bil namreč prepričan, da si bom z glasbo služil kruh, zato sem se vključil v razne ansamble, obenem pa sanjal, da bom enkrat študiral glasbo na torontovskem konservatoriju. A sem se kmalu poročil in sanje o glasbeni karjeri so padle v vodo..." j Začel pa je takrat sanjati drugačne sanje; tiste, ki si jih zada marsikateri mlad slovenski fant, mož in oče -imeti enkrat svoj dom. Stane sije umislil hišo vrh hriba in začel načrtovati, kako speljati pot do nje. Treba je bilo veliko trdega dela in odpovedi, pa tudi žrtev družine, da so sanje končno postale resničnost. Z ženo Jeannette, ki mu je vedno stala ob strani, sta imela kmalu polno hišo naraščaja. Tudi firma je. g.Stane Hreščak v svoji delavnici O.Hreščak, nadaljevanje 19. strani bila takrat "v plenicah", tako daje bilo težko vsemu zadostiti. Pa vendar se danes vidijo sadovi dolgoletnega truda obeh zakoncev v družini petih hčera, dveh vnukov in osmih vnukinj, ki so jima v veliko veselje in ponos. Stanetova življenjska zgodba je zgodba uspešnica delovnega, poštenega in podjetnega Slovenca. Vendar pa ostaja le-ta kljub uspehu preprost, dosegljiv in zvest svojim koreninam. Vse od njegovega osnovanja ostaja član Slovenskega društva v Vancouvru, čeprav skromno trdi, da ne naredi dovolj zanj. Pogosto obiskuje prireditve v naši dvorani, med prijatelji Slovenci pa si obesi še harmoniko, ki je po dolgih letih spet zaživela in mu prinaša veliko osebnega zadovoljstva. V posebno veselje je ženi, ki komaj čaka nedelje, ko ji zaigra. Med prijatelji Slovenci izstopa Jože Vrč, katerega življenjska pot se je prepletala s Stanetovo vse od mariborskih šolskih let. (Stane je še danes hvaležen Jožetovi teti, ki mu je, fantu brez denarja, kupila kovček za v Kanado!) Skupaj sta se potem po naključju znašla v lagerju v Trstu, pozneje pa še v rudniku zlata. Skozi leta sta si bila partnerja v zabavnih ansamblih (Jože na saksofonu, Stane na harmoniki), poslovna partnerja, nazadnje pa še partnerja na igrišču golfa. Kot nekoč v Kirkland Lake-u še danes skupaj prepevata v pevskem zboru. Prijateljstvo, ki resnično traja in ki gaje izseljenstvo le še prekalilo in obogatilo. Med Slovenci v Vancouvru je Stane spoštovan kot sposoben podjetnik, preudaren sogovornik, zvest prijatelj ter vesten mož in oče. Pred nedavnim bi bil moral v pokoj, pa je izziv ;:stvarjalnosti očitno preveč močan, da bi se podal v brezdelje. Ampak poleg dela še vedno najde čas za pevske vaje - in hvaležni smo mu za to. Silva Plut, VANCOUVER 10 - GLASILO kanadskih Slovencev Prijateljski turnir v balinanju V nedeljo 7. maja so balinarji (Dom Lipa) organizirali prijateljski turnir v balinanju pri Domu Lipa v Torontu. Igrišče je bilo odlično pripravljeno, saj je Joe Florjančič, tako mi je zatrdil, prišel že ob šestih zjutraj, da gaje pravilno uredil. V prekrasnem sončnem dnevu seje udeležilo kar 8 ekip, 3 iz VVindsorja 1 iz 'Simona Gregorčiča', 2 iz 'Lipa Park' in 2 iz 'Dom Lipa' v Torontu. Tekmovanje je potekalo v veselem, prijatejskem in temovalnem vzdušju. K temu je seveda pripomogla dobra pijača in okusni prigrizki. Za to sta poskrbela Ivo Gajšek in Lojze Cajnar. Po dolgem in napornem popoldnevu so zasluženo dobili prvo mesto balinarji 'Simona Gregorčiča' v ekipi Ivan Jagodnik, Viktor Sluban in Joe Dodič. Drugo mesto, v ekipi Alojz Jelušič, Frank Pavia in Versilio Jačičje pripadlo ekipi iz VVindsorja. Tretje mesto pa je zavzela ekipa 'Dom Lipa' -Frank Perko, Joe Florjančič in Miro Koršič. Četrto mesto je zopet pripadlo ekipi iz VVindsorja. Po končanem turnirju nas je do poznih ur virtuozno zabaval s harmoniko Versilio Jačič in mi je ponosno omenil, da seje harmoniko naučil na pamet in da ne pozna not. Pripomniti sem moral, tudi če bi moral igrati na note, ne bi ničesar videl, saj je bila že trda tema, ko je še mojster drsel s prsti po klaviaturi. Naj še to omenim, da mi je eden od igralcev VVindsorske ekipe katerega nisem še nikoli prej videl v življenju, venomer ponujal "šnops" iz malega kozarčka, ki se mu nisem mogel odreči. Pozneje mi je razložil, daje to delal z namenom, da bi s tem poslabšal moje balinarske kvalitete. Miro Koršič, TORONTO "Človek vsak dan uredi svoje lase, zakaj ne bi uredil tudi svoje srce7" Kitajski pregovor Slovenska zastava na Quebeškem parlamentu Dne 11. maja 2000je prvič v zgodovini Ouebeca plapolala slovenska zastava na parlamentu vznak podpisa Sporazuma socialne varnosti vlade Republike Sloven ije in vlade Oiiebeca. Sporazum je podpisal za Slovenijo veleposlanik v Kanadi Dr. Božo Cerar, za vlado Oiiebeca pa namestnica zunanjega ministra Mme Raymond St.Gertnaine. Ako povejmo ta dogodek z nastopom slovenskega pevskega zbora Plamen iz Toronta v kanadskem parlamentu v Ottam aprila letos, kije bil izbran ob hudi konkurenci številnih pevskih zborov širom Kanade, lahko z gotovostjo trdim, da se po prihodu Dr. Cerarja v Kanado nekaj zelo pozitivnega dogaja s Slovenijo v Kanadi Akt podpisa "Sporazuma socialne varnosti med Slovenijo in Ouebecom", je za Dr.Cerarja velik diplomatski uspeh. Dr.Cerarja so sprejeli v Quebecu v visokem protokolu dipbmatije. Sprejel gaje tudi župan mesta Ouebeca. Ogledal sije tudi cjuebeški parlament, kije ravno tega dne zasedal in gaje kot visokega gosta pozdravil vodja parlamentarne stranke PQ ki ima tačas večino v cjuebeškem parlamentu. Po podpisu sporazuma je v čast Dr. Cerarja priredil svečan sprejem in kosilo Michel Brunet, direktor za evropske zadeve Ministrstva za internacionalne odnose vlade Ouebeca. Dr Cerar in Michel Brunet sta si izmenjala zdraviti v želji, da bi prišlo do plodne povezave med Republiko Slovenijo in državo Oiiebec. Quebec še do danes ni podpisal kanadske ustave, ki (. je bila repatriirana iz Anglije. Današnja vladavina Ouebeca in PQ. ki ima v auebeškem parlamentu večino, ima v svojem političnem programu odcepitev Oiiebeca od Kanade, kar je pogojeno z zgodovino Oiiebeca, saj je bil Oiiebec leta 1608 francoska kolonija pod imenom Nouveau France, ki je izgubila svojo suverenost leta 1759, premagana od Angležev. Sedanja cj nebeška vladavina napoveduje tretji referendum (dva so tesno izgubili) za odcepitev Oiiebeca od Kanade. Oiiebec za Slovenijo ni neznanka, saj je Adria Airways kupila štiri avione od Bombardie iz Montreala, še preje pa par helikopterjev od Bell Helikopter blizu Montreala. Z druge strani pa Slovenija vsaj do danes zelo malo izvaža v Ouebec. Razen Elana v Quebecu ni drugih zastopinkov slovenskega gospodarstva. Dr. Cerar. bo imel veliko dela pri prepričevanju slovenske politične in gospodarske elite, da Kanada ni samo Toronto, ampak daje Kanada druga največja država na svetu od Atlantika do Pacifica in polarnih otokov na visokem severu Kanade. Kanada je v sklopu 10 provinc kije vsaka država v državi in v svoji provintialni jurisdiktiji ščiti ineterese provinc. Tako mora Slovenija navezati stike z 10 državami v Kanadi, ker Kanada kod ena država ne obstoji, posebno ne v domeni ekonomske izmenjave. Primer: vino, ki ga Slovenija izvaža v Ontario se ne more prenesti in prodajati v Quebecu in obratno. V kolikor šli Slovenija izvoziti vino v Ouebec, se mora v tem pogledu pogoditi z cjuebeško vladno institucijo, ki ima eksluzivno pravico za uvoz vina v Oiiebec. To velja tudi za ostalih devet provinc v Kanadi. V upanju da bo podpis sporazuma Slovenije in Oiiebeca odskočna deska v nadaljnem konstruktivnem dialogu med Slovenijo in Oiiebecom, ki bo koristen za obe državi. Dr. Cerarju želim uspešnega dela tudi v bodoče. Vladimir Urbane, Montreal junij 2000 - 1 ) Vladimir llrbanc pred parlamentom v Ottawi, na katerem plapola slovenska zastava SSK - Svetovni slovenski kongres (Slovenska konferenca) organizira Tabor mladih Tolminska 2000' Obogateni z izkušnjami pri organizaciji mladih iz Slovenije in slovenskih rojakov iz tujine v preteklih letih, bo Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa tudi za letošnje leto pripravila taborjenje mladih, ki bo potekalo tokrat na Tolminskem. Tabor bo potekal od 30. julija do 6. avgusta, v kampu Nadiža, Podbela pri Kobaridu, Namenjen je predvsem druženju mladih slovenskih rojakov iz zamejstva in po svetu, starih od 12 do 16 let, z vrstniki iz Slovenije, medsebojnemu spoznavanju in povezovanju. Čez nekaj let bodo mladi Slovenci iz tujine in domovine sodelovali pri oblikovanju skupnih kulturnih, znanstvenih in gospodarskih projektov; poznanstva, sklenjena na taborih, pa jim bodo lahko pri tem v veliko korist. Udeleženci iz tujine bodo tudi potencialni ambasadorji naše dežele po svetu. Načrtujemo približno 60 udeležencev, polovico iz domovine in polovico iz tujine. Rok za prijavo je do 15. junija 2000. Udeleženci iz tujine ne plačajo prispevka za udeležbo. Prijavo s podatki o udeležencu (ime, priimek, datum rojstva, bivališč, telefonsko številko, podatek o znanju slovenskega jezika) pošljite na naslov: Svetovni slovenski kongres Cankarjeva 1/1V SI-1000 Ljubljana Slovenija Tel/faks: 386-61-125-2440 Elektronska pošta: ssk.up@eunet.si Tolminska Youth camp 2000 Enriched by pastyears' experiences in the organization of camps for Slovenian youth and youth of Slovenian descentfrom abroad, we have decided that the Slovene Conference of the Slovenian World Congress vvill also prepare this year'syouth camp, vvhich vvill be in Tolmin, from july 30* -August 6*, Nothern Primorska region, Nadiža Camp, Podbela near Kobarid. The camp is intended to bringyoung people from Slovenia, age 12 to 16, together vvith other youngsters of Slovenian descent from along the borders and around tire world to meet and form bonds. In a fewyears, young vvill cooperate in the shaping of mutual cultural, scientific, and business projects, and in this way, the acquaintances made at the camp could be of great benefit. Participants from abroad wil! also be potential ambassadors to our country around the vvorld. We are planning to have about 6o participants, half from Slovenia and half from abroad. £j hajjt &i> rC ' Sm^i^Sevshit^, f}i Vendar k v Skrttii s/elt ZiUis tsdjtjt M! -X ssa ^ Razglednica iz Slovenije, tiskana leta 1900 kanadski slovenski kongres Ljubljana, 12. 05. 2000 IZJAVA ZA JAVNOST Ker se v Sloveniji po padcu Drnovškove vlade, med politiki, novinarji in številnimi posamezniki pojavlja velika nestrpnost do Slovencev, ki živijo in delajo zunaj Slovenje, je upravnmi odbor Slovenske konference SSK na svoji redni seji 11. maja 2000 sprejel naslednja stališča. Slovenska konferenca SSK obsoja izjave nekaterih politikov in javnih občil, preko katerih širijo državljansko nestrpnost do tistega dela narodovega telesa, kije zaradi komunističnega nasilja in pobojev ter revanšizma moral bežati iz domovine. Opozarjamo, da bi morali politiki in novinarji, prvi kot nosilci političnih funkcij in drugi kot oblikovalci javnega mnenja, upoštevati prvi odstavek 3. člena in prvi odstavek 5. člena Ustave RS, kjer sta kategoriji državljan oziroma Slovenci po svetu tudi temelja naše ustavne pravice in dolžnosti do slovenske diaspore. Ob vsem tem ne smemo pozabiti, da so komunisti takoj po koncu druge svetovne vojne, še preden so 1945. leta prevzeli oblast, na slovenskih tleh zajeli in neusmiljeno pobili preko dvesto tisoč vojnih ujetnikov in beguncev iz Balkana. Med njimi je bilo tudi okrog 30.000 slovenskih domoljubov. Pred tem genocidom so bežale cele družine, starčki, ženske in otroci. Beg pred komunističnimi eksekutorji je bil za mnoge beg pred gotovo smrtjo. Kljub temu so po desetletju komunističnega prezira in zamolčanosti svojo ljubezen do Slovenije pokazali ob osamosvojitveni vojni in nato nesebičnem prizadevanju za njeno mednarodno priznanje. Žal se jim za takrat neprecenljivo podporo in pomoč še do danes ni zahvalila še nobena od dosedanjih slovenskih vlad. Demos, ki seje zavedal gospodarske in strokovne veličine naše diaspore, je v prvi odstavek 3. člena in prvi odstavek 5. člena Ustave RS zapisal, da bo Država Slovenija skrbela za vse svoje državljane, pa tudi za Slovence brez slovenskega državljanstva po vsem svetu. Ponovno napenjanje sovražnega loka nad Slovenci po svetuje dejanje, ki Sloveniji ne prinaša priljubljenosti in ne potrjuje dejstva, da smo s komunizmom prekinili že leta 1988. Ker predsednik države, kot zadnji predsednik Zveze komunistov Slovenije, molči, smo prepričani, da po njegovih nastopih sodeč tiho soglaša z razpihovanjem nestrpnosti doma in po svetu, kar kaže, da ni predsednik vseh državljanov. Danijel Starman Predsednik Slovenske konference SSK 7t Koprivna, September 1989 - Ted Kramolc cIQer sejemo ljubezen, tam raste veselje. VVilliam Shakespeare especially those with Alzheimer's Disease. Other volunteers spend their time in the vvood work-shop, vvorking on various projects for Dom Lipa or filling custom orders for others in the com-munity. Ail profits go directly to Dom Lipa. Orie volunteer is a professional hairdresser vvho volunteers her expertise a couple times a month. Another volunteer set up the residents' library and continues to maintain it. As you can see, vve have a very unique and special group of volunteers thathelp add to the qua!ity of life of our residents. We always accept new volunteers and appreciate any special skills that can be shared vvith our residents. VVe also accept students (from grade school and high school) that are vvilling to spend some of their time vvith our residents. For more informa-tion, contact Sandy Ulčar at (416) 621-3820 at Dom Lipa. Thankyou to ali Volunteers! VVe appreciate everythingyou do for ali of us at Dom Lipa. Sandy Ulčar, TORONTO Volunteers at Dom Lipa During the vveek of April 9* 2000, Canadians and Aniericans celebrated National Volunteer VVeek. At Dom Lipa Nursing Home, vve held a Volunteer Appreciation Tea for our volunteers vvho contribute so much to our Home. Each volunteer brings something special to our Home; some volunteers sing familiar songs vvith our residents, others visit residents and talk/ listen to them, others help vvith physiotherapy, others provide morning refreshments, some help in the kitchen vvith food preparation or baking. Some volunteers take residents outside on niče days for some fresh air, or take them for leisurely vvalks around the neighbourhood. Many volunteers also help feed residents at meals. Some volunteers accom-pany or drive residents to doctor's appointments aH over the G.T.A. VVe have a music program on Saturdays that is completely run by tvvo very talented volunteers. This has proven to be beneficial to aH residents, but Svetovni splet je idealen medij tudi za dobrodelnost, saj se prek njega globalni publiki lahko predstavi vsaka organizacija, ki se ukvarja z dobrobitjo soljudi. Na http-/www.shine.com/ se nahaja impozantna zbirka povezav (prek 650.000!) za najrazličnejše dobrodelne organizacije oziroma podatki o njih. Stran ponuja tudi nov koncept priključne človekoljubnosti, saj lahko ustvarite svojo dobrodelno stran, preko katere lahko darujete sredstva, sponzorirate projekte ali pa razšiijate dobrodelne ideje. m memoriam Stane Lamovšek. Poznali smo ga od prvih časov nove torontske sknpnosti Pravi slovenski fant, pošten in postaven, za vse dobro pripravljen in z zlatim baritonom obdarjen, da je vse življenje prepeval Bogu in Mariji v čast, V St. Rupertu na Dolenjskem je na Veliki Šmaren 1925 prišel na svet, preživel kot domobranec tdke čase v domovini in begunskih taboriščih. V novi domovini, v Torontu, sije po obveznem delu na kanadski kmetiji z ženo Marijo ustvaril lepo družino treh fantov in ene hčerke. Kot pevec je sodeloval v zboru pri Mariji Pomagaj in pozneje v New Torontu. Moški zbor Fantje na vasi, kije pred dobrimi dvajsetimi leti prvič zapel v Torontu, je bila v začetku skupna ideja prijateljev Načeta Križmana, Staneta Lamovška in Lojzeta Ziglerja. Ne moremo si predstavljati naše skupnosti brez petja, brez Staneta. Na Slovenskem letovišču je več let vodil ljudsko petje pri nedeljskih mašah. Ob večerih je po zeleni dolini nad tabornim ognjeni odmevala domača pesem, odeta s Stanetovim baritonom. Ljubil je ta košček slovenske zemlje v novi domovini. Med prvimi je postavil šotor in pozneje hišico. Letos bo tam njegovo mesto prazno. V jubilejnem letu, 9. maja, je Gospodar poklical Staneta v nebeško domačijo. Na Veliki petek je v Pasijonu še pel vlogo Jezusa in Alelujo v Velikonočnem jutru. Potem je bilo njegovo življenje dopolnjeno na zemlji Po petinpetdesetih letih žalostnega spomina Kočevskega Roga je pokojni Stane srečal svoja dva brata in tisoče slovenskih mučencev. Zdaj spet kot v mesecu maju 1945 skupaj prepevajo v neskončnost in prosijo Marijo za nas revne slovenske Zemljane... Anica Resnik, TORONTO Od nas sta se poslovila v mesecu cvetja... V torek, 16. maja 2000je od nas v sedeminosemdestem letu starosti vzel slovo Mirko Kolenc. Po daljši bolezni, ki jo je potrpežljivo prenašal, mu je Bog naklonil mirno spanje in gaje poklical k sebi. Tudi o njegovi življenjski poti lahko rečemo, da ni bila posuta s cvetjem, le kot otrok je izgubil mater in ravno to gaje morda primoralo, daje postal odločen, samostojen, po srcu pa skromen, pošten in vedno zaveden Slovenec. Ravno zaradi ljubezni do resnice in poštenosti je tudi on postal žrtev, ko je po vojni moral zapustiti domovino. O vseh dogodkih je Mirko le redkokdaj govoril. c€e /icčel ne&oga /jiMi Njegovo življenje je spet vzcvetelo, ko ZAVIST NOBENA JE NE ZATEM NI Stara slovenska razglednica iz leta 1900 Tam daleč na tuji zemlji pa ona ob oknu sloni, in gleda v daljavo in sluša, in solzne so njene oči. Ivan Cankar (Iz lepih časov) 1.1898 'Kdor jih here, vsak drugače pesmi moje sodi; 'Eden hvali in spet drugi vpije: "Tej te bodi!" Ta veli mi: poj sonete; oni: poj balade; Tretji bi bil bolj prijatelj Tindarovi odi. Ho prijeten morebiti temu glas gazelic; Oni bo pa rekel: kaj za cVO