Štev. 67.
V Ljubljani, dne 5. oktobra 1907.
Leto I.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO JE V LJUBLJANI.
a
POSAMEZNE ŠTEVILKE PO 10 VINARJEV.
HOVfl DOBU
c^E
NAROČNINA ZA CELO LETO 8 K, ZA POL LETA 4 K, ZA ČETRT LETA 2 K.
V LJUBLJANI S POŠILJANJEM NA DOM ISTE CENE.
GLASILO SLOVENSKE GOSPODARSKE STRANKE.
IZHAJA VSAKO SREDO IN SOBOTO. — ZA OZNANILA SE PLAČUJE OD TROSTOPNE PETIT-VRSTE PO 15 H, ČE SE OZNANILA TISKA ENKRAT, PO 12 H, ČE SE TISKA DVAKRAT IN PO 8 H. ČE SE TISKA TRIKRAT ALI VEČKRAT. — DOPISE IZVOLITE FRANKOVATI. — ROKOPISOV NE VRAČAMO. — NA NAROCBE BREZ ISTODOBNE VPOŠIUATVE NAROČNINE SE NE
OZIRAMO. — UPRAVNIŠTVU BLAGOVOLITE POŠILJATI NAROČNINE, REKLAMACIJE, OZNANILA, T. J. ADMINISTRATIVNE STVARI.
Ljubljansko srednješolsko vprašanje.
Ni še dolgo, kar je nameravana namestitev nemško-nacionalnega ravnatelja Profta na zavodu, namenjenemu po veliki večiui slovenski srednješolski mladini, razburila vso slovensko javnost. Le odločnemu in složnemu nastopu vseh merodajnih činiteljev in odločnemu pisanju vsega slovenskega časopisja imamo se zahvaliti, da se je odvrnila preteča nevarnost, ki bi bila prvi in odločilni korak v ponemčevanje I. državne gimnazije ljubljanske. Takrat smo se veselili uspeha, a Nemci pričeli so skrivaj, toda nevzdržno in dosledno novo akcijo, ki bi jim zasigurala vendarle velikanski narodni uspeh glede srednjih šol na Kranjskem. Vlada je čakala in čakala z imenovanjem novega ravnatelja; čakala je tako dolgo, da so se morali zbuditi razni sumi v vseh mislečih Slovencih, ki po raznih žalostnih izkušnjah poznajo, kaj da navadno pomeuja tako čakanje vlade.
In res so se naenkrat začele javljati vznemirjajoče vesti, ki so posebno zadnje dni postale že zelo verojetne, da dobe namreč Nemci v edinem popolnoma slovenskem deželnem stolnem mestu, v Ljubljani, svojo lastno nemško gimnazijo. Oficielno se ta vest še ni potrdila, „ Slovenec" jo je celo nekako dementiral; da pa je bilo to vprašanje in je stvar resnega posvetovanja med Nemci in vlado, in da je to vprašanje predmet najnapornejše akcije s strani kranjskih Nemcev, je nedvomno.
V	koliko da je stvar v momentu dozorela, nam ni znano. Upamo pa, da vsaj kaka slovenska stranka ne bo nudila svoje pomoči in svojega privoljenja v dosego te skrajno krivične in nasilne nemške zmage. Upamo, da celo Slovenska Ljudska Stranka, pri kateri naroden moment gotovo ne igra prve uloge, ne bo privolila, da se ustanovi nova nemška trdnjava sredi slovenske zemlje, to pa tudi ne za plačilo, da bi obratno nudili Nemci svojo pomoč, da doseže Sl. L. Str. tak de-želnozborski volilni red, da ji bo potem zasigurana brezpogojna večina, tudi ne, če bi ji Nemci pomagali v boju za občinski zastop ljubljanski. Zakaj ta koncesija Nemcem bi pač pritisnila vsem nadaljnim političnim zmagam S. L. S. pečat narodnega izdajalstva na čelo. Bilo bi pa to tudi znamenje slabosti in pomanjkanja zaupanja v'lastno moč in v moč vodilnih idej.
Ker pa je stopilo vprašanje nove nemške gimnazije vendarle v ospredje, si hočemo malo ogledati to nemško zahtevo glede njene krivičnosti in skrajne predrznosti.
Potrebe po posebni gimnaziji za par ljubljanskih Nemcev pač ni. Za pouk v materinščini je tem našim oholim tujcem kaj dobro preskrbljeno. Učni red, od na-učnega ministrstva potrjene učne knjige in nastavljanje nemško-nacionalnih učnih moči, vse to nudi Nemcem vse garancije vzgajanja v nemškem duhu. Tudi če bi bilo v Ljubljani in v celem okrožju, iz katerega prihajajo dijaki v ljubljansko gimnazijo, mnogo več Nemcev, moramo priznati, da pri današnjih razmerah nemški dijak nikakor ne čuti zahteve po posebnem nemškem zavodu. To priznanje je vsekakor značilno in sramotilno za nas Slovence in jasno priča, kako malo mora biti na drugi strani preskrbljeno za narodno vzgojo slovenskih srednješolcev. Eazen tega pa je število kranjskih Nemcev res tako malenkostno, da imajo dovolj s kočevsko višjo gimnazijo, ki popolnoma zadostuje, tudi če bi vsi Nemci pohajali vanjo.
Pomisliti pa moramo razen tega, da imajo Nemci tudi še višjo realko v Ljubljani, ki se danes vsaj lahko imenuje med prvimi nemškimi in ponemčevalnimi zavodi v Avstriji.
Potrebe torej ni. Nemci seveda, kjer so v premoči, po potrebi niti ne vprašajo. In samo en pogled na koroške ali štajerske ali pa tržaške in goriše razmere nam pokaže resnico te trditve. Medtem ko zahtevajo v svoji predrznosti Nemci v Ljubljani, kjer se že itak na I. gimnaziji poučuje več nemški kakor pa slovenski, za 100 nemških gimnazijcev (med temi mnogo takih, katere so nezavedni in nerazsodni slovenski starši vpisali za Nemce) še poseben zavod, obiskovalo je preteklo šolsko leto v Mariboru 318 Slovencev popolnoma nemško gimnazijo, v Celju je 277 slovenskim dijakom na razpolago samo nižja slovenska gimnazija. Na Koroškem je nad 110 Slovencev v popolnoma nemških gimnazijah. V Trstu, v Gorici itd. vladajo ista krivična in nepedagogična načela za brezpravne Slovence. V Ljubljani obiskuje 285 Slovencev nemško realko. Oe bi torej Nemci dobili v Ljubljani res svoj zavod, morale bi, če bi se le količkaj pravično hotelo postopati, širom slovenskega ozemlja zrasti iz tal slovenske gimnazije kakor gobe, kajti povsod bi jih narekovala potreba, medtem ko bi ljubljansko nemško gimnazijo narekovala zgolj izzivajoča prevzetnost in pretirana nacionalna predrznost.
Iz te zahteve se kaj jasno kaže nenasitljivost kranjskih Nemcev v narodnih zahtevah. Ko so se pulili za kočevsko višjo gimnazijo, razvpili so v svet kot valiko krivico, da nimajo vsi kranjski Nemci niti ene nemške višje gimnazije. Takrat se ni nikdo upal trditi, da je ljubljanska I. državna gimnazija nemška posest in da imajo Nemci predpravice nanjo.
Kakor hitro so dosegli v Kočevju svoj namen, so pa pričeli mahinacije v ponemčevanje I. ljubljanske gimnazije. Ko se jim je pa prvi naskok ponesrečil vpili so hitro, da je ta zavod od nekdaj nemška posest, da Nemcem od nekdaj gre vsaj ena gimnazija v Ljubljani. Ko so uvideli, da sami ne dosežejo proti skupnemu odporu vseh Slovencev svojega namena, nastopili so sedaj drugo pot. Za koncesije, s katerimi v narodnem oziru ne izgube prav nič, hočejo pridobiti eno slovensko stranko, da jim pomaga v dosego krivičnega in predrznega narodnega uspeha.
Važnosti in nevarnosti takega samostojnega nemškega zavoda glede na slovensko stvar ne smemo podcenjevati. Kajti na prvi pogled se res vidi, kakor da bi bilo vseeno, so li nemški paralelni razredi v slovenskem zavodu ali se jih loči iu napravi iz njih poseben zavod. Zdi se celo, kakor da bi bila to za ostale slovenske razrede celo pridobitev, ker bi se sedaj v zavod, kjer bi ne bilo več Nemcev, vpeljal bolj nacioualen duh, in bi se lahko opustila popolnoma vzgoja v nemškem duhu, ki je bila do sedaj na zavodu v rabi, zaradi navzočih Nemcev. Temu je pa tako samo prvi čas. Misliti moramo naprej, potem pa zadobi stvar popolnoma drugo lice.
Značaj slovenstva na I. drž gimnaziji se namreč šele razvija. Učne knjige slovenske se šele pišejo, učni jezik upeljaval se bo šele predmet za predmetom. Tudi narodna zavednost občinstva raste od dne do dne in ni več daleč čas, ko bomo vendarle dosegli, da ne bodo vpisavali nemščino komaj za silo lomeči starši svojih sinov za Nemce v nemške oddelke.
Zavod bo torej vzgajal vedno več in boljših Slovencev, število Nemcev bo pojemalo, oni pa, ki bodo vendar prihajali, izpostavljeni bodo v čisto slovenskem zavodu procesu, kateri nam v nemških krajih in nemških zavodih odvzame leto za letom nekaj slovenskih mladeničev, ki potem zrasejo pogosto v najzagrizenejše Nemce.
Vse drugače pa bo v ločenem nemškem zavodu. Postalo bo to naravnost vzgajališče za narodno zavednost,
LISTEK.
Ljubezen.
Spisal B.
Gospa Crnečka je sedela ob majhni okrogli mizi v predsobi dvorane, kjer se je vršila velika veselica. Bila je zelo životna, njene grudi so bile nenavadno velike in polne, a obraz je bil že starikav in razoran od globokih brazd. Lasje so dobili nekakšno temnosivo barvo, ki je prehajala po sencih v nekoliko svitlejše nianse. Oblečena je bila v črno, z majhnimi sivimi očmi je gledala živahno krog sebe, v levici na kolenih je držala črno pahljačo in z desnico je včasih posegla po kozarcu limonade, ki je stala pred njo. Srknila je komaj enkrat, potem segla v žep in brisala usta z bliščeče belim robcem.
V	dvorani je igrala godba kadriljo, in nekako sredi plesa je stopil preko praga mlad gospod v črni obleki in docela vsakdaje zunanjosti. Oči je imel bledorjave, skoro zelene, nos nekoliko top, pod njim majhne rjave brke in lase kratke in počesane na kvišku. Obstal je sredi sobe, pogledal naokoli in stopil potem z vljudnim smehljajem na obrazu h gospe Črnečki.
„Dovolite“ — je vprašal čisto mehko — Jaz sem Meglič, trgovec".
Gospa se je nasmejala istotako vljudno, ponudila stol in povedala najprej, da se je odstranila iz dvorane zaradi vročine.
„Tako občuten je človek" — je rekla — „ko postane star. Ko sem bila mlada in se zabavala baš v tej dvorani z mojim pokojnim soprogom — odvetnik Obavnik — mi ni prišla nikoli na pamet vročina. Ampak vse mine, vidite; mladost, veselje, soprog je umrl, stara sem zdaj in sama."
Njen glas je bil ob koncu skoro sentimentalen in menda je občutila to sama in je zato naglo preokrenila govorico.
„Berta mi je že pravila o Vas, gospod Meglič, in nekoč mi je Vas že tudi pokazala. Rekla je, da nas boste obiskali, a dozdaj se še to ni zgodilo. Naše duri so Vam seveda vsak čas odprte."
Meglič se je poklonil in pravil, da mu je manjkalo v ta namen nekako poguma.
„Nocoj sem se ojunačil"—je razlagal nato in skušal biti zabaven — „in stopil, kakor vidite, milostna, nenadoma pred vas. Zdaj vas bom seveda obiskal tudi na domu, ta teden enkrat" — je dostavil po kratkem presledku in se ozrl proti vhodu v dvorano.
Kadrilja je bila končana, preko sobe so pričeli hoditi mladi pari in med njimi je prišla tudi srednjevelika zelo drobna plavolaska v spremstvu visokega bledega fanta, ki je izražal s svojim obrazom nekako zamišljenost in trudnost.
„ Vroča si, Berta" — je zaklicala vdova od mize — „ogrni mantiljo in sedi malo k nam!“
Berta je ponudila Megliču roko, nasmejala se je vljudno in rekla, da je mati'preveč skrbna. Nato je predstavila gospoda, ki jo je spremljal in istočasno sedla.
„To je slikar Milan Gorjup" — je dejala — „in to je trgovec Meglič."
Slikar je sedel naročil piva in se vedel skoro hladno. Včasih se je ozrl na Megliča z nekakšno ironijo, in ko je Berta to opazila, je skoro zardela.
Vdova je pripovedovala, da je slikar Gorjup njen daljni sorodnik, da je zelo nadarjen slikar in da študira zdaj na slikarski akademiji v Peterburgu, kamor kmalu odpotuje.
„Zdaj, kar se mudi pri meni na počitnicah" — je pravila — „je naslikal Berto. Same rdeče krizanteme okrog in okrog in sredi njih nežni Bertin obrazek, njeni plavi razpuščeni lasje in njene modre oči. — Nekaj zelo lepega, gospod Meglič!"
Na steni je bila ura, in neki gospod s črno brado, ki je bil videti nekoliko vinjen, je stopil sredi sobe, mahal z roko in štel zelo glasno: „Ena, dve, tri . . . deset, enajst!"
Nato se je ozrl po gostih in pričel peti z nizkim in nekako skrivnostnim glasom neko staro pesem, ki se tako pričenja:
\
postal bo prononsiran zavod kakor šulferajnska šola, kjer sebovprvi vrsti gledalo na to, da se vcepi dijakom vsene raški duh in skrajno narodno nestrpnost, nastavljali se bodo na zavodu nemoteno in brez ugovora najzagrizene j ši nemški hujskači in najhujši agitatorji; na škodo pravega znanstvenega in nravnega pouka uvela se bo vseneraška propaganda, in iz zavoda bodo izhajali fanatični n a -cionalci, ki nam bodo kot taki napravljali v narodnem oziruv vsem poznejšem življenju kjer le mogoče kar največ škode.
Tak zavod nam bo še mnogo več škodoval kakor šulferajnske ljudske šole, ker bo ta nacionalna vzgoja trajala pri dijakih do one dobe, v kateri se narodno prepričanje za vse poznejše življenje utrdi.
Treba nam je torej vse moči napeti proti ustanovitvi nemške gimnazije v Ljubljani, treba nam je tudi v tem vprašanju složne in odločne obrambne akcije. N e moremo verjeti, da bi se našla slovenska stranka, ki bi i z d a j s k i m načinom podpirala ta nečuven in predrzen naskok nemškega nacionalizma.
Zato poživljamo vse slovenske činitelje naj store vse, da nas ne doleti veliko ponižanje s tem, da se ustanovi nova trdnjava nemškega nasilstva v središču našega ozemlja, trdnjava, ki bi pomenila lahko začetek | nove ere sedaj jako oslabelega nemškega življa v Ljubljani in na Kranjskem sploh.
0 hranitbi rastlin ter o pomenu in namenu umetnih gnojil s posebnim ozirom na njih umno uporabo v našem kmetijstvu.
Spisal inžener-kemik Jakob Turk.
(Dalje.)
Od fosforovokislih umetnih gnojil, s katerimi se dovaja zemlji fosforova kislina, pridejo za nas v poštev kostna moka, Toma-seva žlindra in superfosfati.
Kostna moka je že staroznano umetno fosforovo gnojilo. Pri nas pa se je nekoliko vdomačilo šele v zadnjih letih. Dobivajo jo iz živalskih kosti, ki jih v tovarnah za klej razmastijo in razklejijo (odvzamejo jim tolščo in klej) ter potem zmeljejo v droben prah, ki je v kupčiji pod imenom razklejena kostna moka. Večji del kostne moke, kar se je dobiva, pretvarjajo v kemičnih tovarnah v kostni superfosfat. Nekoliko pa se je porabi tudi naravnost kot umetno gnojilo.
Fosforova kislina razklejene kostne moke ni v vodi topljiva, pač pa se lahko topi v dvoodstotni citronovi kislini. In ker je dvoodstotna citronova kislina merilo za gnojilno vrednost Tomaseve žlindre, ne uvidevam prav, zakaj bi ne bila tudi za kostno moko. Glede topljivosti ne zaostaja razklejena kostna moka za Toraasevo žlindro, ampak jo celo nadkriljuje in iz tega bi se dalo sklepati, da tudi glede gnojilnih učinkov ne more zaostajati za njo. Vsekakor bi bilo prav, da bi se napravilo dovolj primerjalnih poskusov z razklejeno kostno moko in Tomasevo žlindro, da bi se moglo končno dognati, če bi ne kazalo nadomestiti pri nas Tomasevo žlindro z razklejeno kostno moko, ki je v sedanjih razmerah veliko cenejša in ima poleg
„Ura je enajst odbila,
Bog vam daj prav lahko noč, jaz bom varoval celo noč . . .“
Ko je gospod s črno brado tako pel, je stopila k njemu neka mlada, zelo lepa in v belo oblečena gospa in ga prijela za roko.
„Molči, Ivan, lepo te prosim! Pojdi k mizi, pojdimo domov . .
Prosila ga je in ga skušala potegniti za sabo, a gospod je zamahnil z levico po zraku in jo pahnil od sebe.
Berta se je zgražala, in ko je bil že odšel vinjeni gospod v dvorano, ni hotela pozabiti tega po njenem mnenju tako odurnega slučaja.
Meglič je govoril takrat z vdovo o svojem domu. Pravil je vse po vrsti o očetu, o pokojni materi in o sedanji gospodinji Barbi. O tej je pravil, daje že stara in siva, da je imela svoj čas moža, ki je umrl v Ameriki. Takrat, ko je odšel v tujino, je prišla ona k hiši in se privadila tekom časa vseh poslov tako, da zdaj čisto verno nadomestuje pokojno mater. O očetu je pripovedoval, da je suh, vedno poloobrit, že star, a po duhu svež kakor mlad človek. Pred očmi mu je vedno samo trgovina, nature je trdne in njegova napaka je to, da je sirov. Z delavci postopa zelo trdo in v teh časih, ko vse napreduje, in se tudi delavci dvigajo in izobražujejo, ko snujejo svoja
tega v sebi tudi nekoliko dušika, ki je, kakor smo slišali, najdragocenejša rastlinska hranina. Vrhutega pa je razklejena kostna moka jako zgoščeno fosforovo kislo gnojilo (ima do 30 % fosforove kisline v sebi) in bi se torej z njeno uporabo prihranilo mnogo na delu in vozninah.
Razklejeno kostno moko bi, če se izkaže porabna, kazalo uporabljati vsepovsod, kjer se od fosforove kisline ne zahteva takojšnjih učinkov. Prikladna bi bila torej za pognojitev travnikov, ki se jim lahko guoji že v jeseni, pozimi ali pa v zgodnji pomladi. Prav tako bi se dala uporabljati tudi kot gnojilo k oziminam in na peščenih in mokrih tleh. če bi jo pa hoteli rabiti k jarinam, morali bi jo potrositi, oziroma podorati že v jeseni ali pa v zgodnji pomladi.
Pri nas najbolj znano fosforovo kislo gnojilo je Toma-seva žlindra, ki jo dobivajo v železnih fužinah pri predelovanju surovega železa v jeklo po takozvanem To-masevem načinu in od tod tudi njeno ime. — Tudi fosforova kislina Tomaseve žlindre ni v vodi topljiva, ampak se topi prav tako, kakor fosforova kislina razklejene kostne moke, v dvoodstotni citronovi kislini, ki je po svojih učinkih in lastnostih podobna kislemu soku, ki ga izločujejo rastlinske koreninice. Vsled tega je fosforova kislina Tomaseve žlindre primeroma lahko dostopna rastlinam.
Tomaseva žlindra je brezdvomno prav dobro fosforovo kislo gnojilo. Uporabljati se da z velikim uspehom na travnikih, kakor tudi na peščenih in močvirskih tleh. Pa tudi na drugih tleh in k raznim drugim pridelkom jo moremo rabiti prav uspešno, če jo zgodaj dovolj raztrosimo, ker primeroma počasi deluje.
Izmed vseh fosforovokislih gnojil se porabi pri nas največ Tomaseve žlindre, ker velja za najboljše in obenem za najcenejše gnojilo, če se pa izkaže, da je razklejena kostna moka v gnojilnih učinkih enaka Tomasevi žlindri, potem se bode morala poslednja vsaj začasno umakniti s pozorišča, ker je fosforova kislina v kostni moki dokaj cenejša od one v Tomasovi žlindri.
Najboljša že tudi pri nas dobro znana fosforovokislih gnojil so superfosfati. Po izhodu sirovin razločujemo kostne in rudninske superfosfat e. Prvi se dobivajo iz k o s t n e moke in kostnega o g e 1 j a , drugi pa iz zmletih rudninskih fosfatov, ki jih kot okamenine živalskih odpadkov in ostankov kopljejo na Euskem (Podolija), v Afriki (Alžir) in v Ameriki (Florida itd.). Kostna moka in zmleti rudninski fosfati se namreč v kemičnih tovarnah z žvepleno kislino razkroje in tako nastane iz v vodi netopljivega tri-osnovnega kostnega ali pa rudninskega kalcijevega fosfata v vodi topljivi enoosnovni kalcijev fosfat in mavec (gips), ki se združeno imenujeta s skupnim imenom superfosfat.
Fosforova kislina v superfosfatih je torej v vodi topljiva, kar je neprecenljive važnosti za poljedelstvo že zaradi tega, ker se morejo rastline neposredno hraniti samo s takimi snovmi, ki se v vodi topijo. Topljivost fosforove kisline pa je še posebnega pomena za mlado, razvijajočo se rastlinico, ki nima še dovolj moči, da bi si mogla napraviti s kislim sokom svojih koreninic dovolj v . vodi topljive fosforove kisline iz v vodi netopljivih fosfatov, ki so v tleh. Prvotni krepki razvoj rastline pa je še za pozneje merodajen. Zato se mi zdi potrebno priporočati našim kmetovalcem, da potrosijo nekoliko superfosfata tudi tam, kjer kaže sicer gnojiti s Tomasevo žlindro, oziroma z razklejeno kostno moko, ker fosforova kislina teh gnojil ni, kakor smo slišali, v vodi topljiva in torej tudi ne naravnost dostopna rastlinam. Topljivost fosforove kisline superfosfatov pa je važna še iz drugih razlogov. V vodi topljiva fosforova kislina se namreč popolnoma enakomerno razlije po kulturni plasti zemlje in je vsled tega
društva, svoje zveze in svoje organizacije, so njegovi staro-tipni nazori skoro neumestni. Ampak on si ne da ugovarjati, on je prepričan, da je tisto, kar stori vselej najboljše in najpravilnejše.
Vdova je poslušala in ob koncu razlagala, da je to takorekoč nekaj docela naravnega. Stari ljudje s krepkimi značaji živijo vedno v tisti dobi, v kateri so bili vzgojeni. Za njih je vse, kar je novega, nesmisel ali vsaj tako neznatna stvar, da se je nemogoče nanjo ozirati.
Ko je v dvorani zaigrala godba vnovič, je vprašala Berta Megliča, če pleše. Ta je vstal nato skoro osramočen, ponudil roko in odšel z njo v dvorano.
Slikar Gorjup se je naslonil na stolu nazaj, sklenil roke na kolenih in se ozrl za Berto. Nato se je zamislil in strmel nekam proti steni.
Ko je hvalila vdova Megliča, ji je enakomerno pritrjeval in pripomnil ob koncu z nekakšnim čudnim smehljajem:
„Jaz mislim, da se stvar obnese... namreč da dobite bogatega ženina. “
Na pragu se je pojavil zopet tisti pijani gospod s črno brado, gl°dal je krog sebe z motnimi očmi in govoril z belo oblečeno damo, ki ga je mirila prej sredi sobe.
„Kakor praviš, Minka“, — je pripovedoval važno in glasno— Jaz grem domov, ker te ljubim, kakor sem te ljubil takrat, ko sem se pri tebi ženil. . Kaj sem ti storil,
vsem rastlinskim koreninicam enako dostopna. S tem je dana rastlinam prilika, da si je mnogo osvoje in se hitro in mogočno razvijejo. Zadnje omenjeno svojstvo fosforove kisline superfosfatov je tem važnejše, ker se lahko zgodi, da pridejo rastline vsled vremenskih neprilik v jako neugoden položaj in to zlasti v sušah. Prevelika suša ustavi namreč rastlinsko rast, in ako nimajo rastlinske koreninice dovolj prikladne in dostopne hrane na razpolago, ko blagodejni dež iznova napoji ž^jno zemljo, se usahnele rastline ne morejo več okrepčati. Če pa je v tleh dovolj prikladne in vsem koreninicam enako dostopne hrane, se rastline v prvi ugodni priliki hitro opomorejo ter iznova krepko razvijejo. Zato pa pridejo superfosfati do veljave tudi v neugodnih slučajih, ko druga fosforova gnojila ne pokažejo več pravih uspehov. Velika važnost topljivosti rastlinskih hranin je sicer razvidna tudi iz dejstva, da plačuje izkušen poljedelec rad fosforovo kislino v superfosfatih skoraj še enkrat dražje, kakor ono v razklejeni kostni moki in za tretjino dražje od fosforove kisline v Tomasevi žlindri.
Superfosfati so prikladna gnojila za vsepovsod, kjerkoli se zahteva takojšnjih gnojilnih učinkov od fosforove kisline. Uporabljati jih je torej zlasti k jarinam, kar pa se pri nas še premalo vrši. Poleg tega so superfosfati izborno izpopolnilo na fosforovi kislini dokaj revnega hlevskega gnoja in gnojnice. Gnojilno, moč hlevskega gnoja in gnojnice ni sploh mogoče izrabiti, če se ju ne podpre v učinkih s superfosfati, ker ne prideta kali in dušik, ki v primeri s fosforovo kislino prevladujeta v hlevskem gnaju in gnojnici, do popolne veljave. Kdor hoče torej umno ravnati s hlevskim gnojem in gnojnico, naj gnoji vsepovsod, kjerkoli se ju poslužuje v svojem gospodarstvu, tudi s superfosfatom, s katerim založi zemljo s prepotrebno in rastlinam lahko dostopno fosforovo kislino ter s tem popolnejše izrabi dragoceni zaklad hlevskega gnoja in gnojnice na kaliu in dušiku.
Superfosfati se morejo uspešno rabiti na vseh tleh, ki niso premokra in prepeščena; torej na ogromni večini naših zemlja. Ker hitro delujejo, se trosijo neposredno pred setvijo. Travnikom pa se ž njimi tudi lahko gnoji pozimi na sneg in to samo zaradi.tega, ker se na snegu % dobro poznajo in jih je vsled tega mogoče enakomernejše razstrositi. —
Kmetijske rastline potrebujejo za svojo rast jako mnogo fosforove kisline. Zemlja pa je ž njo navadno slabo založena in zato kaže gnojiti ž njo vsepovsod. Ker cena fosforove kisline v raznih fosforovih gnojilih ni ravno previsoka, zato ne smemo preveč hraniti ž njo. Gotov prebitek fosforove kisline v zemlji je potreben namreč že zaradi tega, da se boljše izrabita kali in dušik, ki sta dragocenejši rastlinski hranini in pa zato, da se morejo rastline po vremenskih neprilikah zopet okrepčati. Sicer pa fosforova kislina, kar se je trosi s fosforovimi gnojili čez mero, ni izgubljena, ampak samo v zemlji dobro shranjen kapital, katerega umni gospodar lahko ob vsaki ugodni priliki izkoristi. Zato pa svetujem slovenskim kmetovalcem, da naj svoja zemljišča zlasti s fosforovo kislino dobro gnoje. Prvo leto je potreba trositi nekaj več fosforovih gnojil, nego naslednja leta in to zategadelj, da se zemlja od vsega začetka bogato založi s fosforovo kislino.
O	množini fosforove kisline, ki jo potrebujejo najvažnejše kmetijske rastline, bomo govorili pozneje.	(Sledi.)
Politični pregled.
Štajerski deželni zbor.
V	štajerskem deželnem zboru se je v dosedanjem zasedanju za Slovence bore malo storilo. Posebno zane-
Dalje v prilogi.
Minka, da se mi ne nasmeješ? Kakšne zobčke imaš, pokaži, Minka!" f
Nato je šel za njo preko sobe v garderobo in ko je vrgel nekdo zunaj na tla sodček za pivo, se je vstavil in začudil.
„Potresni sunek, Minka! —V kateri smeri, praviš?
—	Jaz mislim, da od severa proti jugozapadu."
Potem je odšel, v dvorani je odigrala godba, plesalci so prihajali in soba je bila mahoma polna. Vse križem so govorili, se šalili in smejali, par gospodov je polglasno pelo, nekdo je nalahko žvižgal veselo melodijo, a neka dama se je jezila nad gospodom, ki ji je stopil med plesom na atlasast čevelj.
Tudi Berta in Meglič sta se vrnila, in ko sta sedla k mizi, se je nagnil slikar k Berti in polglasno izpregovoril.
„Oemu si ga povabila, naj pleše s tabo?"
Berta je pogledala začudeno in odgovorila potem istotako rahlo.
„Jaz sem ga mislila samo vprašati, če pleše. Napačno je razumel, a jaz nisem mogla potem drugače napraviti."
»Kaj je govoril s tabo?"
„Bože moj" — je vzkliknila Berta nalahko — „bu-dalost ..."
Potem se je slikar zamislil, in ko ga je Berta ogovorila vnovič, je izpregovoril z nekako trudnim in izmučeuim glasom.
Priloga k 67. štev. „Nove Dobe“, dne 5. oktobra 1907.
marja se vprašanja slovenskili šol, kjer se nam vedno nove krivice gode, dočim imajo Nemci vse polno ljudskih in meščanskih šol, in to tudi v krajih, kjer so v majijšini, se slovenske zahteve po ustanovitvi novih, oziroma razširjenja že obstoječih šol dosledno prezirajo. Tako dobe Nemci v kratkem zopet dve meščanski šoli, in sicer eno v Eggen-burgu pri Gradcu, drugo v Ausse-u na Gornjem Štajerskem, Slovenci pa nič.
Svojčas se je štajerski deželni odbor vočigled našim zahtevam po slovenskih meščanskih šolah vedno izgovarjal, češ, predno se ne izvrši reforma meščanskih šol, ne moremo dati nič. Sedaj pa, ko je ministrstvo izdalo navodila za toliko zaželjeni novi učni red na meščanskih šolah, ko je dana prilika, da slovenski poslanci z vso odločnostjo zahtevajo ugodno rešitev tega za slovenski narod na Štajerskem naravnost vitalnega vprašanja, se ne oglasi nihče!! Taka narodna brezbrižnost, ki stavi v ne m ar najnujnejše zahteve ljudstva, je obsojati kar najodločneje in p o s 1 a n c l , ki so to zakrivili, ne zaslužijo drugega kakor nezaupnice.
Drugo vprašanje, katero se mora v štajerskem deželnem zboru prej ali slej rešiti, je preosnova volilne reforme. Sedanja volilna reforma je naravnost zasmeh Slovencev, ki tvorijo Vs prebivalstva. Ako bomo Slovenci kaj dosegli, je seveda veliko vprašanje. Gotovo pa bi se dalo s složnim in odločnim nastopom tudi tu kaj doseči. Zadnje dni je bilo pri deželnem glavarju grofu Attemsu in namestniku grofu Claryju odposlanstvo socialno-demokratičuih organizacij, in zahtevalo spremembo volilnega reda v smislu delavstva. Odposlanstvu se je ugoditev opravičenih zahtev tudi obljubila in se najbrže v par mesecih zopet skliče deželni zbor, da reši to vprašanje. Slovenski poslanci na noge in potegnite se za pravično zastopstvo slovenskega ljudstva!
Deželni zbori.
V tem tednu poteče zasedanje deželnih zborov; v vseh se dela na to, da se v tem kratkem času rešijo nujna vprašanja in se odstavijo z dnevnega reda one točke, v katerih se ne more zjediujenja doseči in to je v tem zasedanju skoro povsod vprašanje o volilni reformi. Tako je istrski deželni zbor sklenil odgojitev deželnozborske volilne reforme za poznejši čas, kjer se bode skušalo Hrvate in Slovence na isti način vjeti kakor se je to žalibog zgodilo na Goriškem, kjer je slovenska klerikalna stranka za večne čase pripoznala inferijornost Slovencev.
Sporazumljeuje glede volilne reforme se tudi ni do-seglo v češkem deželnem zboru in tudi v g a 1 i š k e m ne. V zadnjem je volilni odsek sicer pripravljen, odobriti Bobrzynskijev načrt, vendar so pa zahteve različnih strank
o	razširjenju volilne pravice, nadalje o načina, kako naj se ista zveže s kurijskim sistemom in slednjič o garancijah za poljsko nadvlado, še vedno tako nasprotne in zamotane, da se tako važno vprašanje tekom par dni gotovo ne bode dognalo. Predlagalo se je sicer, da se zasedanje podaljša še za 10 dni, in se vsled tega državni zbor toliko pozneje skliče, vendar pa je jako dvomljivo, če bode vlada v to privolila, ker ima državni zbor rešiti veliko število nujnih vprašanj.
V dalmatinskem deželnem zboru vlada še vedno ni dala povoljuih garancij glede rešitve jezikovnega vprašanja. Gre seveda zato, da pridejo Slovani do svojih pravic in v takih vprašanjih je naša vlada zelo zelo oprezna, da ne krati „pravic“ manjšine, čeravno tvori ta manjšina samo o% vsega prebivalstva. Kjer je treba prikratiti pravice slovanske manjšine, tam se vlada prokleto malo pomišlja, kakor na Koroškem, kjer je ena j r e tj i n a Slovencev popolnoma brezpravna : kjer gre
„Dolgčas je, tako pust je ta večer."
Berta se je nasmejala, potem zapretila s prstom in poskusila s šalo.
»Ti! Kam ti misliš ?“
II.
Zunaj se je bližala jesen. Po drevoredih so že rumeneli kostanji, že je odpadalo listje in šumelo pod nogami tistih, ki so vživali tam svoje izprehode. Včasih ob večerih je prišla že megla, legla je najprej zunaj krog mesta in se potem razlezla polagoma po mestnih ulicah in cestah. Nekoč je bila že tako gosta, da so se videle sredi nje električne luči tako slabotne kakor kresnice v temni junijski noči in da so izginile že v majhni oddaljenosti brez vsakega sledu.
Zunaj nad mestom, kjer se je razprostiral po holmu gozd, so odmevali že čestokrat lovski rogovi, psi so lajali in tuintam se je razlegal daleč po dolini pok lovske puške.
Po mestnih vrtovih so cvele zadnje georgine, ali tudi tem je že venelo cvetje, obsipavalo se je; listje je bledelo, rumenelo in naposled suho odpadalo. Jutra so postala hladna, sapa, ki je pihala včasih, je bila mrzla in ljudje so rekli, da je burja.
V tistem času je prišel neko jutro, ko je ležala Berta še v svoji sobi v polsanjah na postelji, tiho skozi vrata slikar, sedel na rob postelje in poljubil Bertino čelo,
pa za Nemce in Italijane, tam je treba sila natančnih študij in razmotrivanja na vse strani.
Hrvaški poslanci so tudi že zagrozili vladi, da bodo preprečili vsako delovanje deželnega zbora in vlada se bo pač morala na to ozirati, čeravno se čifutsko časopisje norčuje iz te grožnje, ker drugače si Dalmatincev ne bo pridobila, ampak le še bolj odtujila.
Nagodba.
Avstrijski ministri so odpotovali v Budapešt, da nadaljujejo nagodbena pogajanja. Sicer se tako na Dunaju kakor v Budapešti odločno zatrjuje, da se obstoječe ovire še vedno niso odstranile in da nobena vlada od svojih zahtev ne odneha. Vendar pa bi bilo nespametno misliti, da so avstrijski ministri samo radi tega odpotovali v ogrsko stolico, da tam povedo, da so opustili zahtevo po zvišanju kvote, oziroma da so ogrske zahteve sedaj bolj sprejemljive kakor pred par dnevi, kajti nagodba, sklenjena pod takimi pogoji, bi bila že v prvem branju pokopana.
Glavni ogrski zahtevi za privoljenje v zvišanje kvote sta : priklopljenje ogrskih železnic pri Annabergu v svrho zveze s Prusko in priznanje pupilarne varnosti za ogrske državne papirje. Nobene teh zahtev pa Avstrija ne more Ogrom dovoliti že z ozirom na vedno strožjo ločitev Ogrske od Avstrije v gospodarskem in političnem oziru. Koliko skupnih vezi pa imamo danes še z Ogrsko ? In pod takimi pogoji naj Avstrija privoli Ogrski zahtevi po pri-klopljenju s pruskimi železnicami, Ogrski, ki bi to zvezo takoj porabila, da pobija našo trgovsko in tarifno politiko.
Isto velja glede priznanja pupilarne varnosti ogrskim državnim papirjem. Ogrska je odklonila obnovitev carinske pogodbe in zahtevala ureditev gospodarskih razmer potom trgovinske pogodbe. Na ta način bo naše gospodarsko razmerje napram Ogrski v bodoče narodno-pravno in ne več državno-pravno.
In vendar stavi Ogrska zahtevo, katere ne privoli nobena država tuji državi. Že zaraditega ne, ker nobena država ne more prevzeti odgovornosti za nevarnosti, katere prete pupilarnemu premoženju iz nasprotstva med dvema tuji nra državama.
Ogrska zahteva torej skupnost tam, kjer bi bilo zanjo koristno, in ravno tako ločitev. Toda na to stališče se ne more postaviti nobena avstrijska vlada: ali eno ali drugo, za tako politično in gospodarsko zmes pa nikdar.
Hrvatska.
„Položaj na Hrvatskem je neizpremenjen", je rekel Rakodczay in prav je imel; zakaj stranke, ki bi hotela iti z njim še ni. čuduo je pa njegovo pojmovanje javnega življenja in ustvarjanja strank; ko se je dolgo zaman trudil, da bi mu stari madžaroni naredili stranko, je dal v „Nar. Novinah" pisati: „Ako nikdo noče sestaviti unionistične stranke, pa jo mora ban; samo naj se mu potem ne očita, kar je storil v sili.“ Kakor da naj v Hrvatski vlada ne narod, nego madžarska volja, ki je ultima ratio!
Politično dete današnjih časov bi mu znalo reči, kaj je ministru, banu storiti, če nimata naroda ne strank za seboj. Toda Josipovič in Fuček sta minister in ban ne „z a lirvatsko“, ampak „p r o t i Hrvatski" in zato ostajata. Hrvatski sabor ne bo sklican za zdaj, pač pa se bliža čas budimpeštanskega sabora in s tem za hrvatske delegate težka doba borbe sredi tujega elementa. Mi avstrijski njihovi bratje Hrvati in Slovenci bomo spremljali s simpatijami njih delo, a trebalo bi, da naši zastopniki na Dunaju v parlamentu ob razpravi o avstrijsko - ogrski n a g o d b i zavzamejo odločno protimadžarsko stališče ter ne glasujejo za njo, dokler
„Nikogar ni; mama je na trgu" — je rekel, ko je videl, da se je preplašila, dlan na dlan je položil pod njeno glavo in jo dvignil nekoliko nad blazino.
„Ti ne veš, Berta, kako hudo je slutiti izgubo tistega, kar je človeku v življenju drago!“
Njegov glas je bil mehek, skoro tih, obraz je bil bled, in oči zamišljene, skoro meglene.
»Zakaj si žalosten?" — ga je vprašala tiho, bele gole in tople roke je dvignila izpod odeje, sklenila mu jih je nad tilnikom in pritisnila k sebi njegovo glavo.
„Zakaj si žalosten, Milan, zakaj ?“
Z levico je tiščala k sebi njegovo glavo, z desnico se je igrala po njegovih črnih in gostih laseh in v poljub mu je nudila svoje rdeče in vroče ustne. Potem, ko jih je poljubil, je izpustila počasi njegovo glavo in ga vprašala s skoro plašnim glasom.
»Kaj ti je, Milan?"
Slikar Gorjup je vstal, hodil je po preprogi sredi sobe, stopil k oknu, vrnil se k postelji in govoril potem z resnim, nekako težkim glasom.
»Te dni enkrat pojdem" — je rekel. „Z mamo nič ne govori, kaj je bilo med nama, zakaj to je brez pomena. Zdaj pride Meglič."
»čemu me žališ?" — je vprašala, a Gorjup je odhajal molče skozi duri, in Berta je ostala sama.
ni prišel zakoniti glas Hrvatske do veljave.
Proti nesrečnemu dualizmu, ki je oddelil Hrvate in Slovence, je treba porabiti vsa sredstva. Vsenemški »All-deutsche Blatter" pišejo v 16. letošnji številki:	»Ako se
oddeli Ogrska od Avstrije, treba vsekakor sprečiti, da Hrvatska in Slavonija še dalje ostaneta pri Ogrski. Bolje bode, ako Avstrija pristane na osnutek velikega jugoslovanskega kraljestva pod žezlom habsburškim, nego da se Ogrska protegne do Adrije in da pozneje, združena z Italijo, začue vojno proti Avstriji na kopnem in na morju." Iz takega razpoloženja vsenemške stranke je treba izbiti kapital. —
»Dom",	glavno	glasilo Hrvatske Kmetske stranke,
piše	v zadnji	številki	o »Slov. Gospodarski	Stranki" in
sploh o Slovencih s toplim zanimanjem.
Macedonija.
Izjava, katero je	vlada te dni objavila	o nameravanih	reformah	v Macedoniji, omeuja uajprvo	iskreno pri-
jateljsko razmerje med Avstro-Ogrsko in Kusijo, katero je tudi provzročilo skupno postopanje teh dveh velesil v svrho mirovne akcije na Balkanu. Prvi izraz tega medsebojnega delovanja je bil dogovor v Miirzstegu ; od tedaj se je vedno delovalo na uresničenju tega programa, in se bode sedaj zopet ena točka istega reda, namreč zboljšanje pravnih razmer v Macedoniji, izvedla, in se je tozadevni načrt že predložil poslanikom velesil. Ker so baje vse vlasti s tem načrtom zadovoljne, je upati, da ga tudi turška vlada brez ugovora sprejme.
Obenem s to izjavo pa so zastopniki Avstro-Ogrske in Euske poslali v Atene, Sofijo in Belgrad nekako »navodilo", v katerem zavračajo napačno razlago 3. točke mfirzsteškega programa, katera se glasi: »Kakor hitro se bode dežela (Macedonija) pomirila, zahtevala se bode od turške vlade prememba upravnih okrajev, katerih meje se bodo z ozirom na različne narodnosti v tem smislu določile."
Navodilo omenja, da je ta točka bila vzrok, da so se različne narodnosti, katere so se prej proti Turkom borile, začele boriti ena proti drugi z namenom, svoji narodnosti oziroma svoji veri pridobiti čim največ pripadnikov in na ta način si zagotoviti nadvlado v Macedoniji. Proti taki razlagi omenjene točke se obračata zastopnika združenih velesil in priporočata balkanskim narodom, da se popolnoma vzdržijo vsake strankarske akcije v Macedoniji, ker se bode nova omejitev upravnih okrajev določila šele potem, ko bode popolni red v deželi zavladal in se bode pri tem najprvo upoštevalo status quo ante, ne pa nasilne spremembe provzročene po četah te ali one narodnosti.
To je tedaj vsebina zadnjih pogajanj med Javolski-jem in Aehrentalom. Kakšna bode ta toli hvalisana justičua reforma, katere razmere bodo odločilne pri sestavi novih upravnih okrajev, to vse je zavito še v tajnostno meglo. Toda naj bode ta reforma taka ali taka, toliko je gotovo, da se Slovanov ne bode upoštevalo v smislu njih števila, ampak da se bo »reformiralo" po geslu: »divide et impera", po geslu, po katerem se vlada tudi v Avstriji in na Ogrskem.
Avstrijska vlada prav gotovo ne bo naklonjena Srbom, ampak bode skušala kar najbolj podpreti Albance, za katere zida šole, katerim je iznašla »albanski" jezik, podpirala bode nadalje šele v zadnjih letih po zaslugah rumun-ske vlade in židovskih etnografov odkriti narod ,Kucovlahov‘, za katere pred desetimi leti nikdo ni vedel. Zabila bo klin med jugoslovanski narod v Macedoniji, dadosežečim prej svoj cilj na Balkanu, da si ugladipotdo — Soluna.
Skozi okno je posijalo solnce, potem je prinesla dekla kavo, Berta je zajutrkovala, in nato vstala in se oblačila. Predpoldne je igrala klavir, peti ni mogla tisti dan, in tako je minilo dopoldne. Popoldne proti štirim pa se je pripeljal nenadoma Meglič.
Vdova ga je vzprejela v srednji sobi, ponudila mu je prostor na koncu mize in sedla sama na zofo.
»Zelo me veseli, da ste izpolnili svojo obljubo" — je rekla. »Ali ste se pripeljali?"
»Ne, prijahal sem" — je odgovoril in sedel na od-kazaui prostor. »Tudi klavir imate" — je pričel nato znova, ko ga je videl v kotu — »najbrž igra gospodična zelo izvrstno. No, a jaz nisem muzikaličen in nimam sploh smisla za take stvari."
Govoril je prijazno, igral se je s svetlimi rokavicami, ki jih je držal v roki in jih položil končno na nizek stol, ki je stal poleg. Vdova je bila zelo živahna in razpoložena in med govorjenjem je gestikulirala vedno z rokami.
»Ne — tudi ona — veste — tako mimogrede. Ampak prosim vas, dandanes se od izobražene gospodične zahteva, da igra vsaj klavir. Svoj čas je bilo dovolj, če smo znale malo na citre. Ampak to je po mojih mislih vse skupaj samo moda in nič drugega. Drugi časi, druge šege — to bo večno tako."	(Sledi).
In pri tej nameri jo po vsej m o 6 i podpira pravoslavna Rusija.
Francozi v Afriki.
Dolgo že traja boj na obali severne Afrike, ne da bi kazalo kaj upanja na ugoden mir. Ves Maroko je tako-rekoč v ognju in viharju. Z ene strani operira francoska armada iz Kasablanka z najnovejšimi in najmodernejšimi vojnimi sredstvi kproti jugu in ob morski obali. Ima na razplago zrakoplove, ladje, motore, najboljše kanone in precejšne število moštva in vendar ne more zabeležiti lavno posebnih uspehov. Francoska armada se giblje le v največji bližini torišča Kasablanke in le parkrat je napravil general Drude večjo operacijo v daljavo 30—40 km.
V	sredini dežele, za visokim Atlasom, med gorovjem in ravninami pa vihra drugi boj, ki dela še veliko več zlega kakor prvi. V srcu dežele si stojita dve armadi nasproti, vojska sultanova in vojaki protisultana. Oba hitita proti Kasablanki, oba hočeta prijateljstva velevlasti, oba si skušata ohraniti oziroma vtrditi prestol. Sultan bi imel mnogo zaslombe, ko bi imel denarja in tudi velevlasti bi bilo na njegovi strani. Ker so pa njegove blagajne prazne, ga vojaštvo zapušča in ljudstvo ga spremlja, kadar potuje skozi obljudene kraje, samo do prihodnjih o-az.
Protisultan je mnogo na boljšem. Zagotovil si je vsaj nekaj denarnih sredstev in ima veliko privlačno silo na prebivalstvo. Priklopilo se mu je nebroj vojaštva in velika večina vojaželjuih ljudij. Svoj dvor ima čisto moderno urejen in ima mnogo dobrih svetovalcev. Ker pa je njegova armada slabo oborožena, skuša pridobiti časa, da jo pomnoži in vsaj nekoliko bolje oboroži. Tudi njegova pot drži proti severu, proti obmorskemu mestu Kasablanki. Povsod pa, kamor pride, pridobiva simpatij, in plemena mu obljubujejo vztrajati pri njem do konca. Na tak način so ga proglasila že mnoga plemena za svojega pravega sultana.
Bazen teh treh armad, francosko-španske, sultanove in vojaštva njegovega nasprotnika je pa še četrta četa, ki povzroča pravzaprav največ nemirov in ki je največ kriva sedanjemu vojnemu stanju. Je to namreč četa Raisulija, gorskega ustaša, ki napoveduje smrt vsem Evropejcem. Raisuli ima veliko zaslombo med divjimi gorskimi plemeni iu je že večkrat izvojeval male praske nad maroško armado. Vendar njegova četa je brez pravega načrta in ima glavni namen ropati in brezskrbno živeti na račun drugih.
To so torej glavni činitelji v sedanji maroški vojski.
Kar se pa tiče prebivalstva samega, je zopet težko kaj enotnega povedati; znano je, da je vsa dežela versko, plemensko, jezikovno in stanovsko razcepljena kakor malo-katera. Splošno bi se dalo reči samo to-le:	Ustavnejši
elementi gredo s sultanom in njegovo armado, ter si žele miru pod zopetno staro vlado. Velik del prebivalstva, posebno verskofanatičnejši mohamedanci, je navdušen za proti-sultana. Roparski elementi so veseli vojske in jim ni prav nič ležeče na miru. Miru si žele pravzaprav edino le trgovci, ker le ti imajo največ škode, ako bi sedanji položaj trajal še dolgo. Tudi nekatera bližnja plemena so resno vo|jna miru iu so se prišla že poklonit Francozom v Kasa-blanko iu poslala tja svoje poroke, kakor javljajo zadnje vesti. —
Položaj je torej zelo zamotan.
In sedaj, kako je s Francozi? Predvsem moramo omeniti, da je prevzela vso ulogo Francija in da je Španiji ostal le neznaten delež na vojni operaciji. Zato se pa tudi še prav mnogo govori o raznih intrigah iz ljube ljubosumnosti, kdo bo več ljudij pomoril.
—	Tudi Nemčija ima baje svoje roke že vmes. Francoska ima v Kasablanki, kakor smo omenili, precejšnjo armado. Mnogim seveda ne zadostuje in zato vedno silijo, da se pošlje novih moči. Dosedaj Francozi še zuatuih izgub niso imeli. Bilo je le par mrtvih in ranjenih, dočim so šrapueli na drugi strani dobro delovali in opravljali svoj posel. Vojaštvo je še precej zvesto in desertiralo jih je samo par, kar je vzpričo velikemu protivojaškemu in protidomovinskemu gibanju jako malo. Saj so bili te dni po vojašnicah v Parizu razobešeni pozivi, podpisani od raznih autimilitaristov, ki poživljajo vojaške novince, naj se ne dajo izrabljati kot slepo orodje, naj raje zapuste vojašnice in gredo v tujiuo, kajti bolje je v tujini biti svoboden, kakor pa doma biti v kasarnah zaprt. Ministrstvo je ukrenilo potrebne korake proti tem propagatorjem, vendar
rezultat še ni znan.
Največja skrb francoskega vojnega ministrstva je sedaj, da uredi v Maroku redno in zanesljivo policijo, ki bi tam skrbela za mir in jamčila varnost živ^enja in imetja proti roparskim napadom gorskih plemen. Obenem ima general Drude popolnoma svobodne roke glede svojega postopanja in sklepa lahko pogubno in popolnoma svojevoljno potrebne dogovore. Ker se položaj še njkakor ni izboljšal in ne kaže, da bi bilo mogoče v kratkem času izvršiti potrebnih operacij, se pripravljajo že sedaj Francozi za zimo in se utrjujejo v Kasablanki.
Poslednji teden je dežela še precej mirna, in vse pričakuje napeto, kaj prinesa hitra bodočnost. Francozi opazujejo, kaj ukreneta maroški vojski; ako se Maročani začno klati sami med seboj in protisultan napade sulta-
novo vojsko, tedaj imajo v vsakem slučaju Francozi lahko delo. Tudi okolnost, da se je prišlo več plemen poklonit in prosit za mir, lahko mnogo pripomore Francozom, dasi ji ne pripisujejo velike važnosti, ker so proti Maročanom zelo nezaupljivi in se boje, da bi ne bila to samo past, v katero bi se lahko ujeli, ko bi dobilo prebivalstvo dovolj časa, da se pripravi na boj.
Francosko časopisje javlja samo ugodna in večinoma le vesela poročila za Francoze in si je svesto skorajšnje popolne zmage nad neoboroženimi in lačnimi maroškimi četami. Francoski poslanik v Afriki pojde te dni celo k sultanu, da se ž njim prej še pogodi in na sultanovo željo ž njim konferira.
Dnevne vesti
domače.
— „Dom“, glasilo „Hrvatske pučke seljačke stranke" ima v zadnji svoji številki sledeči članek: „Hrvati i Slovenci uviek su se pazili i živjeli u ljubavi, ali so riedko kada što zajedno u č i n i 1 i , jer su razdieljeni. U uovije vrieme, zadnjih 20 godina, pristali su Slovenci bez razlike stranaka uz Hrvate, i to baš uz stranku prava i nje-zin program, i to prije razkola stranke prava izticali su se više u tom slovenski slobodnjaci i naprednjaci (liberalci), a poslije razkola, slovenski ,, staro vjerci" (konservativci, klerikalci), koji kod kuce ne rade složno. Kod zadnje skupštine „hrv. stranke prava" bili su zastupani i (liberalni) Slovenci, a III. skupštinu HPSS bratski je i odu-ševljeno pozdravila mlada .Slovenska Gospodarska Stranka'. Baš ova mlada stranka, p r a t e i i pomnoibrižno hrvatsku politiku najviše, n a j o z b i 1 u i j e , i n a j r a z b o r i t i j e piše o potrebi složnoga zajdničkoga rada Hrvata i Slovenaca, te predlaže, da bi svijugoslavenski (hrvatski, slovenski i srbski) zastupnici na saboru u Zagrebu, u Ljubljani, u Zadru, u istar-skom saboru i u Trstu, pa onda oni, koji sjede zajedno uBeču, — da vsi zajedno stvore jedan jug o s 1 a v e n s ki program, k o j e g a bi se i m ali držati svi našipoli-tičari. — Ovo i drugo pisanje novina Slov. Gosp. Stranke („N o v a Doba") pre-niele su gotovo sve hrvatske novine.
Hribar — Sava. Ker nima župan in poslanec Ivan Hribar nobenega lista na razpolago, ki bi njegovo stališče zagovarjal, odgovarja v poslauetn v „Slov. Nar,“ od 2. t. m. na izrečeno mu nezaupnico akd. dr. „Save“. Pred vsem poudarja, da „Save“ v svojem govoru na občnem zboru „Prosvete“ uiti omenil ni, temveč, da je le dejal, da mu vzbuja rešpekt ono slovensko dijaštvo, ki je nadomestilo nesmiselnost križevačkih štatutov in sabljaštva b pozitivnim delom za n a -
i	o d. H koncu daljših razmotrivauj o dvoboju in o križevačkih štatutih odlaga Hribar častno članstvo. — Ker ima Hribarjeva izjava v obliki, kakor jo je zapisal v svojem ..poslanem" precej drugačno obliko, kakor se je pa govorilo in kakor je bila označena na občnem zboru „Save“, je tudi naša sodba o njej sedaj precej diugačna. Kajti izjavo v obliki, kakor je napisana v „poslauem", podpišemo v polnem obsegu tudi mi. Bil je torej korak „Save“ malo prenagljen.
— »Magistrat der Landeshauptstadt Laibach“. Zadnjič smo ožigosali samouemški pečat mesta Kranja. Tu nam poroča prijatelj našega lista, da tudi na ljubljanskem magistratu imajo samonemške pečate z gorenjim napisom — in da jih tudi rabijo! Ako središče Slovenije postopa v tem oziru mlačno in daje slab zgled, potem ne moremo boljšega pričakovati od manjših občin. Oe se bo to ponavljalo, morali bomo javnosti izdati tudi dotičnega magistratnega uradnika, ki se ne sramige postaviti svoje ime pod samonemški pečat. Ali bi se kateri Nemec podpisal pod samoslovenski pečat, ali bi sploh nemška občina trpela tak pečat? — Tudi popustljivost proti uradom je neodpustna. Slovenski denarni zavod si ne upa zavrniti nemškega dopisa od sodnije ali drugih uradov. „Kar je od sodnije se mora sprejeti", trdi ravnatelj. T u je polje za pobijanje nemške gimnazije v Ljubljani. Dokler bomo mirno trpeli nemške uradnike v slovenskih krajih, tako dolgo se tudi zastonj upiramo zahtevi po nemških šolah. Kako samozavestno postopajo drugi narodi! Dalmatinski deželni poslanci so odšli iz zbornice, ko se je v njej prikazal Nemec Handel — in moral je oditi Handel s svojim ponemčiyočim sistemom. Ko bomo odpravili nemške uradnike, izpraznile se bodo tudi nemške šole — če jih ne bodo polnili zopet slovenski mlačneži, kakoršne vzgaja „Landesfllr8tliche Stadt Krainburg" in ..Magistrat der Landeshauptstadt Laibach".
— Nemci se že zopet zaganjajo v naše Slovensko plan. društvo. Vsakemu je znana vandalska poškodba na železnem Aljaževem stolpu na Triglavu. Menda si ne bo nikdo preveč belil glave, komu naj se ta zločin pripisuje. Da so naši štajerski, koroški in kranjski Nemci takih del nezmožni, pričujejo najbolj nebrojni, skrajno surovi na-
padi naših Lažinemcev na slovenske naprave, kakor svoje-časno na Narodni dom v Celju, kjer so tamošnji Germani pod vodstvom policije uprav roparsko napadli to poslopje. Seveda so Nemci, kakor povsod, tudi pri tem najnovejšem lopovstvu, nedolžni. Kdo drugi pač naj oškoduje slovenske naprave, kakor baš Slovenec? Kar piše znani laž-njivi graški list o tej zadevi, bi bilo prav lepo, in verjetno, če bi mi naših Germanov do dobrega ne poznali. — Sicer bi bilo pa umestno, če bi imenovani list molčal o slovenskih konkurenčnih planinskih kočah na slovenskem ozemlju, ker še dandanes nihče ne ve, čemu služijo nemške konkurenčne naprave v naših slovenskih planinah. Kadar bomo mi usiljevali Nemcem na njihovem ozemlju naše naprave, tedaj naj kriče o naših konkurenčnih napravah.
— Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani bi bila rada deležna tudi letošnje vinske trgatve. Znano nam je, da trpi vinogradnik veliko truda, znoja in žrtev, predno spravi pod streho svoj pridelek. Ko pa je to storjeno, pozabljen je trud, veseli se sadu svojega dela. Tu pa naj se spomni i velikega narodnega delavca, naše „Družbe sv. Cirila in Metoda", in pevajoč v hramu, položi dar i slovenski prosveti, katero čini naša družba domu na altar! —
— Mestna višja dekliška šola. Včeraj ob 7*12. uri opoldne vršila se je slovesna otvoritev novodozidanega dekliškega liceja. V renesančnem slogu zidano, lično poslopje stoji na vogalu Bleiweisove ceste in Šubičevih ulic. Omogočil je zgradbo nove šole slovenski mecen Josip Gorup pl. Slavinski, ki je podaril v to svrho mestni občini del sveta, kjer je stala stara bolniščnica. Skupiček za ta svet porabila je mestna občina za zgradbo nove šole. Mačrt za šolo izdelal je arhitekt dr. Fabiani. Šola je v modernem smislu urejena in je glede prostorov, notranje uprave in zunanjosti povsem zadovoljiva in namenu primerna. Stroški cele stavbe bodo znašali 270.000 K. Pri delu so bile angažirane po možnosti domače tvrdke. S poukom se je pričelo danes.
— Statistika slovenskega visokošolskega dijaštva za 1. 1906./07. Preteklo leto je bilo vseh slovenskih vi-sokošolcev 672. Med temi jih je bilo 352 pravnikov, 49 medicincev, 165 modroslovcev, 63 tehnikov, 10 veteri-narcev, 17 agronomov, 3 eksportni akademiki, 4 trgovski akademiki, 5 montancev, 1 farmacevt, 5 kouservatoristov,
1	akad. slikar in 1 slušatelj pedagogija. 377 jih študira na Dunaju, 205 v Gradcu, 79 v Pragi, 11 pa po drugih mestih.
— Sloveči češki umetnik na gosli gosp. Jaroslav Kocjan je koncertiral v zvezi s pianistom g. Franom Ve-selsky v veliki dvorani hotela „Union“. Vspored je bil precej srečno izbrau. G. Jaroslav Kocjan, ki je znan po svoji virtuozni tehniki širom sveta, je poslušajočemu občinstvu v polni meri ugodil. Njegova briljantna tehnika združena z globokim čustvom je poslušalce očarala. Navdušeno, ponovno ploskanje je izražalo, da ve občinstvo ceniti umetnikovo produkcijo. Več točk je moral g. Kocjan ponoviti. Vso hvalo zasluži pianist Veseisky, ki združuje z izborno tehniko globoko čustvovanje. Škoda, da ni bilo več občinstva, saj v takih slučajih, ko se oglašajo pri nas umetniki sorodnih nam narodov, naj bi ponehal oni neznosni strankarski separatizem, ki je tudi sedaj, kakor že večkrat povzročil, da so bile slične produkcije slabše obiskane, kakor zaslužijo. Morda je pa na tem krivo tudi slabo zanimanje našega občinstva za glasbo sploh, kakor se je to pokazalo lansko leto pri koncertu znanih ruskih umetnic sester Cernjeckih.
— Gimnazija v Novem mestu. Zadeva glede nove stavbe gimnazije v Novem mestu je končno rešena. Deželni šolski svet je sprejel načrte za novo, času primerno gimnazijsko stavbo, in vse zaveze, katere je bila svoje-časno mestna občina ponudila naučni upravi.
— Izredni vseučiliščni profesor na vseučilišču v Černovicah je postal naš rojak g. dr. Jos. Plemelj, dosedanji privatni docent na dunajskem vseučilišču.
— Štajerski Slovenci zahtevajo, da se jim zakonitim potom zajamči odborniško mesto v deželnem zastopstvu. Nemški listi pišejo sicer, da je ta zahteva opravičena, vendar ji Nemci ne morejo pritrditi, ker bi se utegnila sčasoma utihotapiti v sedaj nemško uradovanje dvojezičnost. Najlepši dokaz nemške pravičnosti v deželi, kjer je tretjina prebivalstva popolnoma slovenska.
— Nadutost pangermanskih železniških uradnikov na naših železnicah se je pokazala v polni luči na celovškem kolodvoru povodom razpošiljanja knjig „Družbe sv. Mohorja". Še vsako leto je dosedaj zadostovala samoslovenska vsebina na dvojezičnih vožnih listih za pošiljatve, ki so namenjene v slovenske kraje, razen letos, ko je zahteval službujoči uradnik, da mora biti na imenovanih listih napisano vsebino tudi v nemščini. V svoji nadutosti je šel tako daleč, daje imenoval to izzivanje in ni odposlal blaga na namenjene postaje. Pritožba na ravnateljstvo še ni rešena, in se menda tudi ravnateljstvu ne mudi preveč jo rešiti. Govorilo se bo o tej zadevi na pristojnem mestu.
— Nemci se zopet pritožujejo radi madjarskega šovinizma, ker se je neki švicarski tvrdki vrnil njen dopis, ker je bil nemško naslovljen. To bo vsakdo obsojal;
vendar privoščimo Nemcem to lekcijo, da se malo spomnijo, da sami niso prav nič boljši, o čemur dovolj pričajo škandalozne razmere na slovenskem Štajerskem ia Koroškem.
-— V Beljaku se je pripetila v neki menežariji grozovita nesreča. Velik medved je svojo 16 letno krotilko. VVinkler popolnoma razmesaril. Deklico so prepeljali v bolniščnico; o kakem ozdravljenju seveda ni govora. Njena mati, ki je bila navzoča pri predstavi je omedlela. Isti medved je lansko leto razmesaril v Dunajskem Novem mestu sestro ponesrečene deklice, ki je tudi umrla.
— Kakor poročajo češki listi se skliče češki deželni zbor po preteku svoje legislativne dobe še enkrat, da izvede volilno reformo.
— Nemški listi na Češkem kriče, da se godi ta-mošnjim Nemcem velika krivica, ker poučuje na nekaterih nemških zavodih tudi nekoliko čeških močij, rekoč, da spadajo na nemške zavode le nemške učne moči. Toda ta sloviti narod mislecev si niti do danes ne more priučiti toliko logike, da velja za Slovane isto kar za Nemce. Skrbe naj, da ne bo noben Nemec služboval na slovanskih zavodih in gotovo bodo doživeli tudi veselje, da bodo na nemških zavodih delovale same nemške učne moči, kar se pa itak vedno godi razen malenkostnih izjem.
— Za svobodo časnikarstva. V Trstu se je dogodilo nekaj, kar bo iz vestno razburilo vse avstrijsko časnikarstvo. Dne 13. preteklega meseca so bili veliki socialno-demokraški izgredi po Trstu. Več oseb je v preiskavi, med njimi tudi neki socialnodemokraški govornik radi hujskanja. Sodišče je povabilo v tej zadevi za priče — „Piccolove“ reporterje, dasi so bili navzoči policijski organi, in bi tudi med tisoči, ki so govor poslušali, sodišče lahko dobilo mnogo prič. Tako so bili časnikarji postavljeni pred eventuelnost, da postanejo nezvesti svoji časnikarski dolžnosti ali pa se izpostaviti § 160. kazenskopravnega reda, ki določa kazni za one, ki nočejo pričati. Samoposebi je umevno, da so se reporterji rajši izpostavili strogosti zakona, kakor da bi postali krivi nekorektnosti in izdali s svojim poklicom združene pravice. Oni so sicer sledili pozivu preiskovalnega sodnika, ali so se vendar upirali, da pričajo, sklicujoč se, četudi brezuspešno na določbo § 153. kazenskega reda, po katerem se priče, če bi utegnilo pričanje biti v sramoto priče, ne morejo k temu prisiliti. Zaraditega je sodišče obsodilo vsakega „Piccolo-vega“ reporterja na 100 K globe in jih vnovič pozvalo. Tudi pri nadaljnem zaslišanju bodo reporterji vstrajali, kakor je samoposebi umevno, pri svojem stališču in bržkone bodo obsojeni na zapor, ki se ,more po § 160. kazenskega reda raztegniti na šest tednov. Jasno je, da v pričujočem slučaju pričanje od strani reporterjev v svrho procesa ni neobhodno potrebno, ker razpolaga kazenska oblast z neštevilnimi pričami in se potemtakem ne gre za kak v § 153. kazenskega reda določen, „posebno važen slučaj1*, v katerem se morejo k pričanju prisiliti tudi take priče, ki bi vsled tega mogle trpeti škodo ali sramoto, časnikarji bi bili pred javnim mnenjem onečaščeni, ako bi popustili, samo da se izognejo kazni ter bi ovrgli svojo dolžnost na ljubo le samovoljni razlagi zastarele zakonske točke. — Zdi se nam popolnoma odveč poudarjati, da bi bilo svobodno izvrševanje časnikarskega poklica in celo obstojni pogoji vseh listov čisto enostavno uničeni, ako bi se dopustilo, da bi si brez posebno tehtnih vzrokov in brez silne nujnosti, ki bi se ji z nobenim drugim sredstvom ne moglo zadostiti, kazenska oblast smela dovoliti, vso napravo listov postaviti v svojo službo, časnikar ne bi več natanko vedel, če zbira poročila za svoj list ali za preiskovalnega sodnika; privatist ne bi bil več na čistem, ali daje pojasnila časnikarju ali detektivu; sklicatelji ljudskih shodov, društvenih sej in tako naprej, bi prišli v dvom, vabijo li zastopnike časopisja ali poročevalca državnih oblasti. Slučaj je velezanimiv in vse avstrijsko časnikarstvo bo hvaležno „Piccolovemu“ uredništvu, ako vstrajno izbojuje časnikarstvu svobodo, kakršno časnikarstvo za svoj razvoj mora najodločneje zahtevati.
— Slovenska ljudska šola v Trstu podržavljena. Več kot četrt stoletja se bore tržaški Slovenci, da bi si izvojevali v mestu šole. Zadostno in še desetkrat večje število otrok je izkazano, a vzlic temu ni bilo mogoče doseči ugodne rešitve šolskega vprašanja. Kakor znano, morajo dežele ustanavljati in vzdrževati ljudske šole, in sicer jih morajo ustanoviti tam, kjer je po predpisih zakona izkazano zadostno število šoloobveznih otrok, a je do bližnje ljudske šole z enakim učnim jezikom vsaj pet kilometrov daleč. Upravičenim slovenskim zahtevam nasproti, nastopili so Lahi s trditvijo, da ni potreba po slovenskih šolah, ker do onih v tržaški okolici ni pet kilometrov daleč. Vlada je seveda Lahom ugodila in Slovenci so si morali pomagati z lastnimi sredstvi. Šele na koncu zasedanja prejšnjega državnega zbora posrečilo se je izsiliti od vlade obljubo, da se ugodi zahtevi tržaških Slovencev. Sedaj se bo ta obljuba izpolnila. Slovenska ljudska šola pri Sv. Jakobu v Trstu, ki jo je ustanovila in z velikimi žrtvami vzdrževala družba sv. Cirila in Metoda, postane, kakor je zdaj zagotovljeno, državni zavod. Slovenci v Trstu dobe s tem svojo lastno iz javnih sredstev vzdrževano ljudsko šolo, ali s tem še ni rešeno tržaško šolsko vprašanje.
Kajti po številu slovenskih šoloobveznih otrok, grejo Slovencem najmanj tri ljudske šole v Trstu. Boj se bo moral torej nadaljevati z vso odločnostjo.
— Pameten način prirejanja ljudskih veselic priporoča tržaška „Edinost“. Namen teh veselic naj bi bil združevati z veselim tudi koristno, z veselico pi,uk. Take veselice, in sicer v mnogobrojnem številu, so potrebne za naš narod in naj odgovarjajo namenu izobraževati in zabavati ljudstvo. Poučnemu delu, ki pa naj bo vsekako zanimiv, naj sledi razvedrilna zabava. Ljudstvo bo take veselice rado posečalo in imelo bo od njih tudi koristi.
— Iz Pulja poroča tamošnji nemški dnevnik sledečo kulturno sliko tamošnjih italijanskih neodrešencev:	Nedavno je vrgel neki zločinec bombo in spravil s tem v nevarnost zdravje in življenje svojega bližnjega. „11 giornaletto", glasilo gospodujoče klike jemlje zločinca v svojo obrambo in označuje metanje bomb kakor dobro uspelo šalo ter meni, da ni vredno, da bi se oblasti ba-vile s tem. No, tu se omenjeni listič ni zlagal, ker našim Italijanom je najhujše orožje, kakor: bombe, revolverji, bodala res le v zabavo, kakor pričajo neštevilni umori in uboji, ki se izvrše v premnogih slučajih pač po italijanskih zločincih.
— Dalmatinski deželni zbor je sprejel predlog glede novega disciplinarnega predpisa za ljudskošolske učitelje in glede pristojbin za čezurno substitucijo. Poslanec Milič je predlagal, da se izreče vladi nezadovoljnost, ker še ni pričela z napravo železniške zveze: Zader-Ocestova.
— Goreča ladija. Kakor se poroča iz Reke, se je napotil parnik „Baron Kemeny“ ogrske družbe „Adria“ iz Pernambuco proti Genovi. Med vožnjo je nastal mahoma na ladji požar, ki se je zelo hitro razširil. Ker mornarji niso mogli ognja pogasiti, je krenil ladijiu poveljnik proti Barceloni, kjer so tamošnji gasilci ogenj udušili. Škoda se ceni na 200.000 K — ki je pokrita z zavarovalnino.	v
Tuje.
* Iz Rusije. V Sevastopolu je zopet mir. Vojni sod je obsodil tri upornike na smrt, kateri so bili takoj usmrčeni. Patrulje krožijo neprestano po mestu; na kolodvoru in v luki se zabrani vsakemu vhod v mesto, ki se ne more izkazati z dovoljenjem. Zveza „ruskih ljudij“ je začela živahno delovanje; zvezniki brzojavljajo neprestano na carja, kjer zahtevajo, da se konstitucija zopet odpravi.
* Vsled udarca po glavi je oslepel neki deček v Hebu na Češkem. Deček se je igral z drugimi otroci. Med igro se je sprl z nekim tovarišem, ki ga je udaril po glavi. Dečka so prenesli domov v posteljo, kjer je obležal nezavesten. Sele čez dva dni se je zbudil iz nezavesti; toda bil je popolnoma slep.
* Pasivna rezistenca na severnozapadni in državni železnici. Uslužbenci državne in severnozapadne železnice so v dosego poboljšanja svojega gmotnega stanja sklenili pasivno rezistenco in isto tudi že pričeli. V početku sicer še v malem obsegu, bodo isto neizprosno in dosledno izvajali, Če se tekom dveh dni njih zahtevam ne ugodi. Toliko časa je namreč zahtevala uprava obeh železnic, da izdela ponudbo glede zvišanja plač. Podrobnosti nameravane regulacije plač sicer še niso znane, vendar pa se čuje, da hoče ravnateljstvo imenovanih železnic plače svojim uslužbencem zvišati v toliko, da bodo iste enake plačam državnih železnic. Dosedaj pasivna rezistenca sicer še ni imela velikih posledic, čeravno imajo vlaki na različnih postajah že prav občutne zamude in se tudi v prometu že kaže stagnacija. Železniški promet zahteva namreč točno poslovanje in ako se bode pasivni odpor odločno izvajal, mora v kratkem promet silno trpeti. Kako bo vlada v najhujšem slučaju postopala, je danes seveda še nejasno : ali bo poskusila spor mirnim potom poravnati, ali pa istega s silo udušiti s tem, da pokliče železničarje pod orožje. Sicer je zadnje manj verjetno z ozirom na to, da mora vlada računati s socialuo demokratično stranko v parlamentu, katera ji lahko z obstrukcijo prekriža vse račune in zato je upati, da se to gibanje ne bo razširilo in vsaj deloma ugodilo gotovo upravičenim zahtevam železničarjev.
Prosveta.
Izvestje ,,Glasbene Matice" v Ljubljani o 35. društvenem letu 1906/7., ki je je sestavil društveni predsednik prof. Anton Štritof, ima sledečo vsebino: 1. splošni podatki o društvu. „Glasbena Matica11 je ustanovljena leta 1872.; skozi prvih deset let je bila zgolj glasbeno-literaren zavod, 1. 1882. se je razširila v glasbeno šolo, a 1. 1888. pa tudi v koncertni zavod. 2. Zapisnik o občnem zboru od 13. julija 1907. Iz predsednikovega nagovora beležimo važno izjavo: „Iz-javljam tu slovesno, da „Glasb. Matica" kot taka absolutno nima nič opraviti s političnim strankarstvom in da ji niti na um ne pride, da bi sčim koli uzstrezala katerikoli politični struji. „Glasb. Matica11 stoji absolutno nad vsemi strankami in stremi zgolj po kulturnem napredku na slovenskem glasbenem polju.“ Rednih dohodkov je imela „Glasb. Matica11 v pret. letu 32.199 K, stroškov pa 31.781 K. Dolga ima 41.080 K. 3. „Glasb. Matica1* kot glasbeno-literarni zavod. V tem letu je izdala dva zvezka
35 moških in mešanih zborov. 4. „Glasb. Matica" kot glasbena šola. Poučevalo je 11 učiteljskih moči. Rednih gojencev je imela 308, izrednih 84, koncem leta 343; izmed teh je bil 285 Slovencev. Solopetja se je učilo 30, klavirja 162, violine 83, čela 4, flavte 2, ensemble 12, komorne glasbe 4, teorije 131, kompozicije 3 in harmonije 18 učencev. 5. Naznanila za pričetek prihodnjega šolskega leta. 6. „Glasb. Matica" kot koncertni zavod. Priredila je šest velikih koncertov, med njimi najimenitnejši Verdijev „Requiem“. Na koncu šolskega leta sta bili dve javni produkciji gojencev BGlasb. Matice". Ženski zbor je štel 110, moški zbor 58 članov. 7. „Glasbena Matica" kot glasbena knjižnica; 8. Društveno vodstvo: odbor „Glasb. Matice" in odseki ter odbor pevskega zbora.
Družba sv. Mohorja šteje letos 79.146 udov, t. j. 2833 manj od prejšnjega leta. Nazadovali smo torej, a vendar se je skupno število Mohorjanov še vedno ohranilo na častni višini.
Razmerje udov po posameznih škofijah, oziroma kra-
jih,	nam kaže ta-le pregled:				
1.	Goriška nadškofija ....	9095	(-	120)udov	
2.	Krška škofija		6243	(+	70)	Tl
3.	Lavantinska škofija ....	23732	(-	1292)	rt
4.	Ljubljanska škofija ....	31007	(-	1633)	rt
5.	Tržaško-koperska škofija . .	4371	(-	21)	rt
6.	Sekovska škofija		422	(—	39)	n
7.	Somboteljska in druge ogrske šk.	218	(-	47)	rt
8.	Zagrebška nadškofija . . v.	494	(+	15)	rt
9.	Senjska in dalmatinske škofije	307	(-	39)	rt
10.	Poreška škofija		108	(+	1)	n
11.	Djakovska škofija 		83	(+	5)	r>
12.	Bosniške škofije . . , . .	213	( ■	- )	n
13.	Videmska nadškofija ....	240	(+	6)	rt
14.	Razni kraji		343	(-	11)	n
15.	Amerika		2028	(+	257)	n
16.	Afrika in Azija		232	(■+■	15)	
Vkup 79146 (— 2833) udov
Številka v družbenih „zlatih bubvah11, v katere se vpisujejo na novo vstopivši udje, je narastla od 267.194 na 273.535, torej je vpisanih 6341 novih udov.
474.876 Mohorjevih knjig bode torej letos romalo med Slovence! Ce dodamo to število onemu prejšnjih let, pridemo do števila 11,275.810 knjig, reci enajst milijonov, dvestopetinsedemdeset tisoč osem sto in deset knjig, katere je družba samo kot letna darila svojim udom razde ila od svojega obstanka sem. Pri tem pa niso všteta mnogo poznejša naročila, ponatisi itd.
.Dne 25. septembra smo začeli razpošiljati letošnje družbene knjige in prizadevali se bodemo, da častiti udje dobijo knjige najprej ko mogoče. Odpravili bodemo zaboje s knjigami po tej-le vrsti: 1. Amerika in Afrika, 2. Krška škofija, 3. Razni kraji, 4. Tržaška škofija, 5. Lavantinska škofija, 6. Liubljanska škofija, 7. Goriška nadškofija.
Cenjene gospode poverjenike, katerim se knjige pošiljajo, nujno prosimo, naj takoj , ko dobijo „avizo“„ pošljejo po nje na pošto ali železniško postajo, da ne bo sitnih reklamacij, ki povzročujejo samo zamudo in nepotrebne stroške. — Stroške, katere so imeli gg. poverjeniki za odposlatev denarja in prejem knjig, morajo jim posamezni udje povrniti.
One gg. poverjenike, ki dobivajo svoje knjige neposredno v družbeni tiskarni, prosimo naj čim preje pošljejo po nje, da nam zavoji ne zastavljajo prepotrebnega prostora.	Odbor.
Knjige družbe sv. Mohorja. Družba sv. Mohorja je razposlala letos svojim članom šestero knjig. Koledar, ki vsebuje imenik članov, ima tudi sledeče deloma ilustro-vane spise. „Snažnost — pol življenja" napisala Minka Govekarjeva; „Kako se je Trebušnik vozil v Trst", spisal Janko Mlakar; „Kahira, njeni prebivalci in njihživljtnjiu{ spisal Juri Trunk; „Jakob Gomilšak11, spisal dr. Fran Ilešič; „Nabirajte narodne pesmi", spisal prof. Anton Štritof; Simon Gregorčič, slovenski pesnik, spisal Anton Medved; Zanemarjena in izprijena mladina, skrb zanjo in sirotinski sveti", spisal Pran Milčinski; „Groba so okovi strti", zložil Starogorski; „Življenje in smrt Mohorske knjige", spisal F. S. Finžgar; „Blagovestnika", povest iz pokristjanjenja Slovencev, spisal Ivo Pregelj'; „Crtice za dom"! „Mali vedež11.
„Z godbe sv. pisma" spisal dr. Janez Ev. Krek. Od tega dela je izšel letos 14., to je zadnji snopič. Zgodbe so ilustrovane in tvarjajo v svoji celoti lepo družinsko knjigo.
Pamet in vera, spisal J. M. Seigerschmied. župnik ljubljanske škofije. „Umni čebelar", spisal župnik Iv. Laekmayer. Dobro in poljudno pisana ilustrovana knjiga, ki bo pa žal le posamezne člane zanimala.
Končno je razposlala družba še dva snopiča „S 1 o -venskih večernic". 59. snopič vsebuje več krajših leposlovnih del in posameznih poučnih spisov. 60. snopič nam pa nudi povest ^Življenje trnova pot", spisal znani pisatelj Jos. Kostanjevec.
Kar se pa tiče leposlovnega gradiva, ki se nudi letos čitateljem, se lahko reče, da kolikor toliko odgovarja duhu in potrebam našega ljudstva. Glede obeh poljudno-
znanstvenih del pa tega nikakor ne moremo reči, kajti njihova snov ni srečno izbrana in ne odgovarja potrebam slovenskega ljudstva.
Gospodarstvo.
Tržno poročilo.
Denarni promet.
Dunajska borza. Promet je tudi včeraj skoraj popolnoma miroval, ker je bila špekulacija z ozirom na vršeča se nagodbena pogajanja jako rezervirana.
Promet s pridelki.
Tendenca je ostala še vedno trdna, vendar se pa cene niso tako zvišale kakor se je pričakovalo. Zanimanje za pšenico je bilo le majhno, mlini niso skoraj nič kupili.
Cene za vsakih 50 kg so notirale ab Dunaj:
Pšenica, tiška nova, 77 do 80 kg K 1165 do K 12 20; slovaška nova 77 do 81 kg K 10’90 do K 11*45; nižeav-strijska in moravska, nova K 11'— do K ll-80.
Rž, slovaška nova 72 do 75 kg K 10'—do K 10*20; peštanska nova 72 do 75 kg K 995 do K 1015; avstrijska 72 do 75 kg K 9 75 do K 10 05; ogrska 72 do 74 kg K 9 85 do K 10 05. Cena nekoliko podražila.
Ječmen moravski K 10'— do K 10 60, slovaški K 9-— do K 10 50.
Koruza, ogrska K 7 25 do K 7*50.
Oves, ogrski srednje vrste K 8 20 do K 8*45; prve vrste K 8*40 do K 8*65.
0 70	do	K	1-60
108	n	n	1-84
0 92	n	n	156
1-20	n	n	1-68
0 70	n	n	1-20
Zastopnika sta bila, še predno je g. F. o tem kaj govoril, edina v tem, da se v smislu jezikovnih naredb zahteva slovenski zapisnik. Ni pa res, da bi bil na to šele opozoril g. F. Ravnotako ni res, da se je kdo izmed zastopnikov na ugovore gospoda F. identificiral z njegovim predlogom, da se naj za slučaj intervencije nemškega zapisnikarja zadovolji z nemškim zapisnikom. Kes pa je, da je bil tožnik najprej za slovenski zapisnik, da je nato g. F. ž njim v smislu svojih ugovorov glede nemškega zapisnika govoril. Pri razpravi sta takoj zahtevala oba zastopnika slovensko razpravo in slovenski zapisnik, k a r s e je tudi protokoliralo. Sodnik je nato vprašal tudi obe stranki, ali zahtevata tudi sami slovenski zapisnik, na kar je dr. Mtillerjev klijent odločno izjavil, da se naj protokolira slovenski, dočim je tožnik po pogovoru s svojim bratom p r o v i z o r j e m izjavil, da mu j e v s e e n o. Seveda je sodnik z ozirom na to izjavo, ki v smislu jezikovnih naredb zadostuje za odklonitev slovenskega protokoliranja, razglasil sklep, da se protokolira ueraški. Razpravljalo se je nato slovenski, protokoliralo pa nemški.
Tak je stvarni položaj, ki ga potrdita lahko pbd prisego podpisani in g. dr. Ferdo M tl 1 1 e r kot zastopnika strank; iz njega si naj ustvari javnost sama sodbo, ali je bilo očitanje napram kaplanu F. opravičeno. Kaplan F. pa se naj obrne v tej zadevi tudi na g. provizorja Serajnika, ki mu bo moral povedati, da se je kaplan F., ako se njegovo poročilo v „Miru“ ne strinja s tem poročilom, čisto navadno — zlagal.
°	D	r. J o s. C. O b 1 a k ,
Celoveo, 4. oktobra 1907.	odvet.	kand.
-'V'*
Ustanovljeno 1842.
TeMon štev. 154.
Špirit kontingentira prompt ab Dunaj K 61*— D, K 61*80 BI. Cena nekoliko poskočila.
Repno olje vsakih 100 kg prompt ab Dunaj K 96 50 D, K 98*—. Cena se ni izpremenila.
Laneno olje vsakih 100 kg prompt ab Dunaj K 71*50 do K 72*—. Cena nekoliko padla.
Petrolej vsakih 100 kg: kavkaško rafinirano brez soda, prompt ab Trst, transito K 11*— do K 11*50 B. Cena se ni izpremenila.
Meso. Cene za kilogram so sledeče: goveje	meso	prednje	K
n	zadnje	„
telečje	„	„
svinjsko	„	ogrsko	„
ovčje
Mast za vsakih 50 kg: domača, svinjska, s sodom prompt K 77*— D, K 77*50 B ab Dunaj.
Loj, prompt K 41*— D, K 41 50 B ab Dunaj. Slanina, beh brez zaboja prompt K 68*— D, K 69*— B ab Dunaj. Cena masti je nekoliko padla, dočim je ostala cena slanine nespremenjena.
Sladkor, v kockah za 100 kg; brutto K 74'— D K 75*— B, kristalni sladkor prompt K 65*— D, K 65*50 B ab Dunaj. Sladkorni trg je zelo miren. — Cene vedno enake.
Kava, za vsakih 50 kg: Santos Good Average K 45— D; K 46’— B; Santons Perl Good K 50*—D; K 52'— B. prompt od Trsta. Tendenca mirna
Poslano*0
V „Slovenskem Narodu" se je očitalo nekemu slovenskemu koroškemu kaplanu F. — očividna revanža na znane napade ^Mirove1* na odlične koroške rodoljube, ki vsled svojega mišljenja niso po godu gotovim ljudem, — da vsied njegove intervencije in njegovega nagovarjanja ni prišlo do slovenskega protokoliranja.
Nato je ta kaplan F. po preteku treh tednov napisal v „Miru“ več neresničnosti glede te v jezikovnem oziru važne pravde, o kateri naj izve slovenska javnost resnico od neposrednega udeleženca.
Bil je menda to prvi slučaj, da sta si stala na slovenskih koroških tleh slovensko-narodna zastopnika poleg dveh slovenskih strank. V tem slučaju predpisujejo znane jezikovne naredbe, da se ima protokolirati slovenski, ako to izrecno zahtevata obe stranki in tudi zastopniki.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno, le v toliko kolikor dolofa zakon.
BRATA EBERL
Tovarna oljnatih, barv, lakov in Arneža. Slikarija napisov. Dekoracijska, stavbinska in pohištvena pleskanja. Električni obrat.
Prodajalna:	Delavnica:
Miklošičeva cesta 6	Igriške	ulice	6
nasproti hotela „Union“.	Ljubljana.
cV.T.&jTS i	&.T&~TAT»j
Etika in politika,
Predaval v »Akademiji* dne 24. februarja 1907 g. vseučil. docent g. Albert Bazala iz Zagreba.
Fonatisk iz „Nove Dobe".
Brošura po 30 vin. se dobiva v knjigotržnici g. Lav. Schwentnerja v Ljubljani.
V/ A' \/.\J AA
7WT TV 7T TVtt \?\t k/Sj l S/ ižai \/y\/ \{\j H.V\ 7V /T ~ ~ ~~ 7v
■'V*
I i/.\J	Lrf.V/	W-V/ V/	t. At	1
 ................... I	'V/V 7vyV	7VVT TvTT	rvyT 7
iimiiimiiiiiiv I \Z.y	\rS/	\r\/	\/\j	\
__________________I	~ ~	7\m7T	TV’**	—
Prva
Ivan Rakoše i. dr. = Straža-Toplice =
priporoča
Slivovko navadno KI’— lit. Tropinovec navad. K 1*— lit.
n	III. „ 110 „	n	III.	* mo „
n	II. * 1-80 „	n	il.	„ 1 20 „
n Drožnik	1. n 1-50 „	n Brinjevec	I.	„ 1-40 „
	III. „ 1-30 „		III.	„140 B
	II. „ 1 50 „	n	II.	n 1-80 „
	I. n 1-80 „	n	I	n 2— „
Vinsko žganje (konjak) od 3 do 8 K Špecijaliteta ^SIOVBIIGC^
’/i0 litra.
narodna grenčica narodni liker od K 1*10 do K 120 Uter.
Destilacija vsakovrstnih najfinejsih likerjev od K 1— do K 1*60 liter. J
Uvoz in izvoz čajnega ruma od Z 1' do K 2*— liter i. t. d., i. t, d.
Odpošilja se v steklenicah, aabojih in sodih, ter se prazna nepokvarjena posoda sprejme nazaj v račun in sicer steklenice 10 vin. komad in sodi 5 vin. liter franko Straža-Toplice. Na zahtevo se pošljejo vzorci brezplačno!
• iiiiiimimitiiiiitiiiiHMiiiiii	I ^
miiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiMiiMii	I ^
01
„Uciteljska tiskarna“ v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
- Gradišče št. 4	—
priporoča slavnim županstvom ter vsem c. kr. in drugim javnim uradom svojo
popolno zalogo uradnih tiskovin,
slavnim hranilnicam in posojilnicam se priporoča tudi v izvrševanje hranilnih knjižic; slavnim narodnim in drugim društvom v izvrševanje vabil, pravil, plakatov, diplom, ki jih izvršuje v navadnem ali v večbarvnem tisku najokusneje.
Postrežba točna in solidna.	Cene	zmerne.
m
P « i t e n a i n solidna postrežba
N
FR. STUPICA
i
trgovina x železnino in poljed.elsliimi stroji
Marije Terezije cesta št. 1 poleg „Pigabirta'‘ Ljubljana Valvazorjev trg št. 6 poleg Križev, oerkve.
Naivecja zaloga slamoreznic, mlatilnic, gepelnov, čistilnic, trijerjev, preš za grozdje in sadje, nlugov in bran, pump in oevi za vodo, vino in gnojnico. — Kavnotam se dobijo vedno po najnižjih cenah, želez«! liaprobnl kriti, štedilniki, peči, kuhinjska oprava, vse orodje za kovače, ključavničarje, kleparje, mizarje m tesarje, portlnnd in roman cement, traverze in železniSke šine. Za kmetovalce posebne važnosti so ročno-povlečiie grablje, s katerimi naredi jedna oseba v istem času toliko, kakor z navadnimi grabljami šest oseb, dalje plugi ------ patent	„Sack“. Posnemalnihl za mlek« in vsa druea oprava za mlekarne. -	-
Si
P
Poštena in solidna postrežba!
m
i
l
m
GRIČAR & MEJAČ
v Ljubljani, Prešernove ulice štev. 9.
V
A
Srn
HSTa/j-srečja, zaloga zgotoTrljeriila- oTolels: za go-spode, gospe, cLečlsie 1x3. cLelslice. Oenilsi zastonj
in. poštnine prosto. . ■ . ■ .
AVGUST BELLE
Unec pri Rakeku,
prva Ivi edina domača opekarna is sušilnim stiskanjem (Trockenpressung),
Prične izdelovati pomladi 1908 zidarsko, zarezno in vso drugovrstno opeko v vsaki množini.
V
v
v
c •• | cir/\iS«iI Kupujte samo pri narodnih tvrdkah! Trgovci, ne naro-OV OJl K a VOJ im« čajte blaga pri protislovanskih tvrdkah!	—
Odgovorni urednik: Franjo Feldstein. Izdaja konzorcij „Slov. gosp. stranke”. Lastnina „Slov. gosp. stranke11. Tisk »Učiteljski* tiskarne- v Ljubljani.