Videm-Krško, 18. septembra 1954
Štev. 37
Leto VIL
Lastnik in izdajatelj: Okrajni odbor Socialistične zveze delovnih ljudi Krško
—	Izhaja vsako.soboto — Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Gošnik — Naslov uredništva in uprave: Posavski tednik Videm-Krško 1 — Telefon uredništva in uprave Krško 17
—	Tekoči račun pri Narodni banki, podružnica Krško št. 615-T-145 — Letna naročnina 400 din, polletna 200 din, četrtletna 100 din — Tiska Mariborska
tiskarna v Mariboru
JsatiOfci
13.;' VO .UNitO
OSTROŽNO
naš veliki praznik
Danes in jutri se bodo zgrnile na travnike in livade Ostrožnega pri Celju stotisočglave množice Slovencev iz vseh predelov naše republike poleg tisočih gostov iz sosednjih bratskih republik, Trsta in Slovenske Koroške. Veličastnima manifestacijama enotnosti in svobodo-Ijubnosti slovenskega ljudstva v Dolenjskih Toplicah in na Okroglici se je pridružila še tretja — Ostrožno. Danes in jutri praznuje svoj veliki dan slovensko ljudstvo Štajerske in
mnogi drugi, ki so na tak ali, smo bili vsa leta osvobodilne drugačen način delali za veliko; vojne proti fašističnim okrpa-stvar osvoboditve.	j torjemu Ostrožno je nova veli-
Na Ostrožnem se bomo spo- ka potrditev, da so tradicije minjali najslavnejših dni naše NOB v našem ljudstvu mečno zgodovine. Slavje na Ostrožnem jamstvo, da bomo svetle vlije bo manifestacija čvrste enotno- naše velike graditve uresničili, sti naših delovnih ljudi. Zmaga Hkrati pa je veličastna m&ni-narodnoosvobodilne vojne nam festacija našega ljudstva na je ustvarila pod genialnim vod- Ostrožnem nadaljnji udarec stvom tovariša Tita, nezlomljive ostankom vseh tistih temnih sil, čvrstine in skrajne predanosti ki jim naši uspehi in ugled Ti-Komunistične partije Jugosla- to ve Jugoslavije niso pri sren. vije svojemu ljudstvu in pove- Ostrožno — to je naš pogled zanosti vseh naših ljudi v vr- na junaško preteklost, ponosno
Narodni heroji, ki so razplamteli upor proti okupatorjem na Štajerskem: Dušan Kveder-Tomaž, France Rozman-Stane in Peter Stante-Skala
sto v. Ostrožno bo praznik partizanske iznajdljivosti, dan ponosa partizanskih zdravnikov in bolnišnic, partizanskih tiskam, bo praznik aktivistov in ilegalcev, ki so širili osvobodilno misel tudi v zadnji kotiček Štajerske.
Ostrožno pa bo tudi hvaležen spomin desettisočerih izseljenih ljudi, ki so v mrzli tujini leta in leta hrepeneli po toplem domačem ognjišču in sanjali o svoji zemlji, njivici in kosu vinograda tam nekje ob Sotli in obeh straneh Save. Želje, kf so jih leta in leta v izgnanstvu in številnih taboriščih gojili v svojih srcih, je uresničila zmaga partizanskega orožja, moč in enotnost junaške partizanske armade.
Na vse to in še na marsikaj se bomo spomnili danes in jutri, ko bomo ob navzočnosti največjega sinu naših narodov, tovariša Tita, ponosni in veseli praznovali veliko srečanje na Ostrožnem. Spomnili se bomo
vseh, ki so za veliko idejo svo- _	___ _
bode, enakopravnosti in resnic- : jih je ploskanje navdušene nega bratstva žrtvovali naj- ! množice, godba pa jim je za-dražje, kar imamo. S spoštova- , igrala. Ko so se borci postavili njem se bomo poklonili njiho-j pred tribuno, jih je v imenu vemu spominu. Ko si bomo po- I občine in organizacij toplo podali roke in bodo z nami borci zdravil predsednik občine in
..Le naprej od zmag
do zmag!"
Na svoji P°ti na Ostrožno je patrulja Kozjanskega odreda v torek zvečer doživela na Senovem enega izmed naj lepših sprejemov. Nad 1000 ljudi je pred razsvetljenim prostorom in tribuno pred pošto nestrpno pričakovalo prihod borcev slavnega Kozjanskega odreda-
Malo pred deveto so prikorakali borci patrulje. Sprejelo
obuja spomine na prehojeno težko pot in veličastno zmago, h kateri ga je pripeljala edinstvena, enotna borba Komunistične p.artije Jugoslavije.
Danes in jutri se bodo n& Ostrožnem zbrali štajerski borci in z njimi vsi, ki so v nedavni preteklosti delili s svojimi borci vesele in hude čase, vsi. ki so vsak po svoje prispevali svoj delež k osvoboditvi. Znova si bodo stisnili roke nekdanji bojni tovariši, stari znanci, Štajerci štajerskih in drugih enot, prišli bodo številni izseljenci, interniranci, aktivisti NOB in
7 dnpo s?elu
Novico, da je PREDSEDNIK
stah enotne Osvobodilne fronte tako trdno podlago, da lahko bitko za našo nacionalno, gospodarsko in kulturno samostojnost dobojujemo do konca — da ustvarimo socializem. Ostrožno bo po-trditev naše volje, da v borbi za srečnejše življenje ostanemo prav tako trdni, kakor
sedanjost in načrt Za lepšo, še boljšo bodočnost. Ostrožno je praznik štajerskih borcev, je dan. ko se bodo tisoči kmetov in kmečkih mater znova spomnili da sta partizanu odrezani kos kruha in varno zavetje, ki so ga dajali svoji ljudski vojski, pomagala k izgonu oholih faši-
naših brigad, b0 štajersko ljudstvo in z njim ves slovenski narod ponovno povedal vsemu 1 Svetu, da smo na svoji zemlji i svoj gospodar. V enotnosti in ! tovarištvu bomo kakor v letih NOB nadaljevali borbo za socializem, da bosta blagostanje in sreča ustvarjena za vse V... lovne ljudi naše domovine!
Ob srečanju na Ostrožnem kličemo:
Slava in čast žrtvam NOB!
Naj živi večno bratstvo in edinstvo naših narodov!
Naj živi naš voditelj maršal Tito!
„Le naorej, odred Kozjanski..."
REPUBLIKE MARŠAL TITO te | borb in zmag Kozjanskega od-dni sprejel povabilo indijske in j reda.	.
birmanske vlade, naj obišče nju- i 27. ,ap“la 1944 ,e b 1 P°. ?a ?' ni deželi, niso samo toplo po- j gu IV. Operativne cone, k. sta zdravili jugoslovanska javnost in 9a prinesla Janez Janežič n politični' kroni, temveč vsi miro- : Ljubo Jovan-Sasa Na Silovcu ljubni ljudje na svetu. Nikakor P« Sromljah ustanovljen Koz-namreč ni samo navadno na- jansfa odred. 108 borcev ,e stel ključje, da se bodo sestali pred- ob ustanovitvi ma,a 1945 pa ,e stavniki onih držav, ki se na vso bilo v njem 580 borcev. »Le na-moč trudijo, da bi v mednarodni Prel odred Kozjansk.. .« je v politiki obveljala , načela enako- strah m trepet okupatorjem od-pravnosti, medsebojnega spošto- mevala borbena pesem v bohor-vanja in miru.	sklh gadovih m vlivala ljudem
Indijsko-iuaoslovansko in ju-goslovansko-birmansko sodelovanje se je jelo krepiti in pozneje razširjati v okviru Generalne skupščine Združenih narodov in njenih oraa-nov. kier so se njih predstavniki enako odločno potegovali za načela poštenih mednarodnih odnosov. Posebno moč-	qf'v juTkloštru'“siiTOkir, Pi-
no so Jih zbhzah načelna m ; šecah pnšt -nu Lokii Kopriv-konkretna borba proti preostan- ni Zabukovju, Sromljah in
Irn1nmlal17ma TPT DrVZfl (leva- r. r 1 ■	1	v ^
Podsredi, ponosno zrl na preno-
Bohor,	Javornik,	Žusem.	Ve-	i čustev in ljubezni ljudstva do	pred spomenikom v Dobravi,
ternik —	juriš,	Kozjanski	odred!	j borcev, ki niso poznali v boju za	kjer je položila venec.
.-.-i.	-	‘svobodo nobenih zaprek.	j Nad 300 ljudi se je zbralo v
Pričakal jih je tov. Vojko Cer-	soboto zjutraj v Sromljah; prišli
jak in jih v imenu Sromeljčanov	so tudi iz okoliških vasj in Si-
prisrčno pozdravil. Hitro je bila	lovca, ter se zbrali pred šolo.
sestavljena patrulja, ki je na-	Otrok padlega borca je podal
slednji dan odšla po poteh borb	komandantu patrulje Janezu Slo-
V zrak so letele ovire, preplašeni so se stiskali v bunkerje Frici in vermani. Brdo. Vrtačni-ca, Lisca in Njivice, Orehovo, ■Rudnica in Boč — kraji, vezani z nepozabnimi spomini na leta
po Kozjanskem in drugod upanje in vero v srce. 267 borcev iti oficirjev iz odreda je v letu dni žrtvovalo življenja za svobodo, 320 jih je bilo v težkih borbah ranjenih. In ko je maja 1945 utihnila vojna vihra, je tudi Kozjanski odred, za katerim so bile številne bitke in
kom kolonializma ter prizadeva nja, naj bi večje in bogatejše države pomagale razvoju manj razvitih in	zapostavljenih,
ozemlje, ki jih imajo na tujem pod svojo upravo, pa dale eni neodvisnost in svobodo.
politični krogi na
j eno pot.
ljudski poslanec Karel Šterban. Obudil je spomine na borbene tradicije Senovčanov in njihov prispevek v letih NOB, nato pa se je odvil kratek, a prisrčen spored. Pel je zbor Svobode, deklamirali so pionirji in _ dijaki, godba pa je znova zaigrala poskočne part iz (inske. Ko je stopil na oder komandant patrulje Janez Slovenc, ga je množica nadvse prisrčno pozdravila.
»Kamorkoli prihajamo te dni, nas ljudstvo sprejema s ponosom in tako prisrčno, kot znajo to le naši ljudje!« je dejal komandant, ko se je senovškim rudarjem zahvalil za zastavo, ki jo patrulja nosi po krajih starih partizanskih borb in zmag. Ko j.e govoril o vtisih patrulje in njenem potovanju, je komandant Slovenc znova poudaril, da zadnja kozjanska vasica ve, kaj bo v nedeljo na Ostrožnem. Zato bomo šli vsi kakor en mož k velikemu praz-
Šolski muzej v Brežicah
v Brežicah
Posavski muzej
zmag Kozjanskega odreda, vencu šopek rož in želel patrulji namerava urediti" poseben od-Vso noč so gospodarji prečuli v srečno pot. V imenu pionirjev je | delek — šolski muzej, kj riai
pogovoru s starimi borci; ob obljubil, da bodo čuvali prido-enajstih zvečer je patrulja legla ' bitve, ki so jih s krvjo priborili k počitku, ob petih zjutraj pa so njihovi očetje, jo vaščani prebudil,- s harmonikami in zakurili kres Vse, kar premore kašča dobrega, je prišlo
Pri spomeniku padlih borcev v (
Sromljah je patrulja počastila nateljstva s cvetjem spomin žrtev. Med ‘
na mizo in spet je bilo izrečenih številnimi navzočimi, ki so prišli nešteto prisrčnih in dobrih pozdravit odhod patrulje je bila
tudi narodni heroj Albinca Hoče-
besed
OBISK LOKALNIH PATRULJ
V soboto zjutraj so prišle v
var-Malijeva, predsednik OLO Krško in ljudski poslanec Tone Zupančič, ljudska poslanca Lojze
Sromlje lokalne patrulje in po- Colarič in Stane Nunčič, pred-zdravile borce Kozjanskega od- stavniki okraja, občine in orga-reda. Iz Brežic je prišlo nad 30 nizacij.
Ob pol desetih je patrulja krenila na pot proti Pišecam, kjer jo je pozdravilo nad 400 ljudi.
Popoldne je šla mimo podsrede
na Bohor, kjer je obiskala posa-■---I Gence ro sporoce.
ljudi $ pevskim zborom, iz Krškega 40 ljudi z gasilsko godbo, rudarji s Senovega pa so z delegacijo poslali patrulji zastavo, ki bo po odhodu ostala v muzeju. Brežiška patrulja je pred mezne oddaljene kmetije, zvečer I prihodom v Sromlje počastila , pa je bila slovesno sprejeta v spomin prvih padlih partizanov Pilštajnu.
bi z dokumentarnim in slikovnim gradivom prikazoval razvoj šolstva na področju našega okraja. Zato naprošamo rav-vseh naših šol v okraju in občinske ter druge ustanove, da nas takoj obvestijo, ali imajo v svojih šolskih arhivih bodisi dokumentaren material (kronike, knjige o učnih uspehih, stare učbenike, izdelke učencev, pedagoško literaturo, statistiko in podobno), bodisi slikovni material, ki bi kakor koli lahko služil gornjemu namenu. V primeru, da nimajo prav nobenega podobnega gradiva v svojem kraju, prosimo, naj nam zaradj evi-
Uprava Posavskega muzeja v Brežicah
Vozni red posebnih vlekov ne Ostrožno
IN PO DESETIH LETIH ...
Prisrčen sprejem, kj so ga starim kozjanskim borcem prejšnjo soboto pripravili v Sromljah,
„...f	.	.	Pišecah	in drugje, je pokazal, da	uj _________=_ _________
Zahodu in v	Aziji poudarjajo, da	i	zmorejo	tako gostoljubje samo	bila objavljena v »Ljudski	pra-
pomeni povabilo iz	New	Delhija	j	tisti, ki	so v najhujših letih so-	i vici-Borbi«	in »Slovenskem po-
a-gung	prav	velik	dokaz,	j	delovali	z borci v najtežjem.	! ročgValcu«	v nedeljo, 12.	sep-
Vse udeležence proslave | Udeleženci naj se ob povrat-
Napredni
»Štajerska v borbi« na Ostrožnem opozarjamo na navodila in objave o ureditvi cestnega in železniškega prometa, ki so
kako močno si je Jugoslavr ja z maršalom Titom na čelu utrdila ugled med narodi sveta, posebno oa še azilskimi. To je priznanje, na katerega smo Jugoslovani lahko iz vsega srca ponosni. Razen tega se zavedamo, da bodo medsebojni razgovori
Tovariško srečanje nekdanjih borcev in oficirjev Kozjanskega odreda s svoji ljudstvom je znova potrdilo, da so tradicije narodnoosvobodilne vojne trdno zasidrane v srcih naših ljudi. Sprejem, ki so ga v petek doživeli naši tovariši Janez Slovenc,
rodili tudi tesnejše in vse širše j Matevž Alič. Stane ZupančičTs-sodelovanje na vseh _ področjih j toki Lenarčič-Črt, pa Sine. Saša, mednarodnega življenja, kar bo še bolj združilo državna vodstva (Nadaljevanje z 2. strani)
tembra 1954. Posebej opozarjamo vse udeležence iz krškega okraja, da si dobro zapomnijo številke posebnih vlakov <*
ku zberejo na postaji pravočasno, toda ne prej kakor pol ure pred odhodom njihovega vlaka.
Posebej opozarjamo, da bodo zaradi zagotovitve rednega prevoza vlaki odhajali v povratku točno po voznem redu.
ODHODI VLAKOV Z izhodne postaje Videm-Kr-
stevilke poseonm viaKov ™ gk^ ^ lje vlak št 36 v Soho-povratkn Iz Celja ter točen čas tQ lg IX ob 1617 Med potjo
se bo ustavil na Blanci. V Ce-
odhoda- Posebej opozarjamo vse udeležence, da ob povratku s slavnostnega prostora pazijo na razpotju cest pri pošti v Celju na smerne znake in naj
lje pride ob 18,45-Z izhodne postaje Dobova odpelje vlak št. 50 danes, ob 18,21. Vmes bo postal v Bre-
Z izhodne postaje Brestanica odpelje vlak št 48 danes ob 19,17, vmes pa bo postal v Sevnici. V Celje dospe ob 21,34.
POVRATEK VLAKOV
V	Videm-Krško se bo vračal vlak št. 21 v nedeljo ob 18- uri. V Dobovo se bo vračal vlak št. 31 v nedeljo ob 20,18 (pri povratku bo prestal še v Laškem in v Sevnici).
V	Brestanico se bo vračal vlak št. 27 v nedeljo ob 19,11 (med povratkom bo postal še v Laškem).
Vsa podrobnejša navodila glede prometa posebnih vlakov
niku Štajerske, da obudimo spomine in se pozdravimo p» tolikih letih-
Po sprejemu je patrulja z godbo in množico ljudstva zavila pred spomenik padlih žrtev ter položila venec. S prijetnim dnižabnim večerom je bil sprejem patrulje na Senovem zaključen, v sredo dopoldne pa so borca odšli čez hriibe v Zabukovje.
Kmetijskim zadrugam!
V časopisju so bili objavljeni člankj o znižanju cen za umetna gnojila. Opažamo p>a, da zadruge še niso uveljavile regresov piri podružnicah Narodne banke. Zaradi raznih nejasnosti glede prodajalčeve prodajne cene umetnih gnojil na trgu v največ primerih še ni novih nižjih cen- Ker imajo predružnice Narodnih bank vse jpodatke za priznavanje regresov, opozarjamo kmetijske zadruge, da se pozanimajo za te ugodnosti, tako da bodo kupic; lahko čimprej prišli *» umetnih gnojil pre znižanih cenah.
V Indiji so navdušeni
V	Delhiju so z izrednim navdušenjem sprejeli vest o obisku jugoslovanskega predsed-sednika. Predsednik indijske republike in predsednik Zgornjega doma Rada Krišnan je dejal, da je prepričan, da bo indijski narod najtopleje sprejel jugoslovanskega predsednika. Poudaril je, da imata obe državi skupna vprašanja, saj sta mlad; državi, ki gresta čez družbene spremembe in so jugoslovanske Izkušnje zelo koristne tudi za Indijo. Indijski parlamentarci so vest o obisku predsednika Tita sprejeli z velikim zadovoljstvom-
Vsi delhijski časopisi so izšli včeraj s slikami maršala Tita na prvih straneh. Dan prihoda in čas bivanja našega predsednika sta predmet raznih ugibanj, po mnenju delhijskih časopisov pa bo obisk najbrž pozimi.
V	krogih OZN je vest o obisku predsednika FLRJ Josipa Broza-Tita Indiji in Burmi izzvala veliko zanimanje. Diplomati poudarjajo velik pomen tega obiska.
Jugoslovanski dan na dunajskem velesejmu
Dnnaj 17 sept (Tanjug). V okviru jugoslovanskega dneva ns dunajskem velesejmu so jugoslovanski naviljo-n včeraj popoldne obiskali predstavniki avstrijskega zunanjega ministrstva. višji funkcionarji dunaj-
VnmanrJant J d °	.	,., J 18,21. Vmes bo postal v tire- glede prometa posennin viasov
Mariah Jerin Anton 2hXin	“»vodila Predite-( ^ in Libnd. V Celje pride _ m jopusto^dobite pri šefih že-
drugi, je bil izraz najtoplejših
ob 21,59.
1 lezniških postaj.
ske občine številni gospodarski predstavniki iz raznih držav ter veliko število tujih in avstrijskih obiskovalcev
Vremenska napoved
za čas od 18. do 26. septembra:
Do pričetka prihodnjega tedna pogosto padavine, v nadaljnjem poteku (od 22. septembra dalje) lepo vreme, konec prihodnjega tedna fokrog 26. septembra) spet padavine.
Stran 2
„POSAVSKI TEDNIK"
Štev. 37
£epe ie Me m DeUttikm <* Hteeskm
čutijo pomanjkanje delovne sile in pomanjkanje mehanizacije.
Popoldne smo si ogledali Milerjev breg v Zagrebu, kjer so obširni nasadi breskev, pritličnih hrušk in jablan, ki so kljub letošnji slabi letini zelo polne-Vinogradi so na žjčno vzgojo, trsi zelo obloženi; vse to je vsililo zadružnikom misel: tako bi morali imeti mi, to bi morali videti vsi zadružniki itd. Iz Zagreba smo se vrnili v našo Štajersko, v naš vinorodni center — Pišece. Predsednik za-
Lepo je bilo — to je izjava 30 zadružnikov KZ Brestanice, ko smo se vračali z dvodnevne ekskurzije po Dolenjski in Hr-vatski. Upravni odbor me je povabil na ekskurzijo — moja dolžnost pa je, da v imenu vseh 30 zadružnikov posredujem vsem zadružnikom krškega okraja vtise, ki nam bodo ostali kot lep in koristen spomin.
Avtobus je bil zaseden do zadnjega sedeža- Poln je bil smeha, dobre volje in petja. V takšnem razpoloženju smo se v sončnem zgodnje jesenskem jutru odpeljali proti Kostanjevici. Namen zadružnikov je bil, da bi z ekskurzije odnesli čim več koristnih napotkov, ki bi jih potem prenesli na svoja posestva in tako v sklopu zadruge nadaljevali začeto pot obnove in naprednega razvoja kmetijstva. Predvsem so se zadružniki zanimali za živinorejo, vinogradništvo in sadjarstvo; saj so se predvsem o tem razvijali pogovori med Ceršakom, predsednikom zadruge,
Zakšekom, upravnikom KZ, in zadružniki Kunejem, Omerzom,
Pečnikom. Pirnatom, Šobo, Simončičem, Habineem, Salamonom, Kukovičičem in ostalimi.
Prvič smo se ustavili v Kostanjevici. Ogledali smo si državno posestvo Kostanjevica.
Na srečo smo našli delovodjo, določa * zakon
Irt r,„m io va-T-lr^Al rrjmdOlOCa ZaKOIl.
Z izleta brestaniških zadružnikov
druge tov. Ogorevc nam je prijazno razkazoval novo zasajen vinograd Rigl, ki bo letos dal prvo grozdje. Rigl je ponos Pišečanov. Želimo, da bi bilo v krškem okraju še mnogo takšnih Riglov, čeprav mogoče manjših, toda Riglov — vinogradov, ki po novi vzgoji dajo več in kvalitetnejšega vina, in kar je najvažnejše — da pri vsem tem vsrka zemlja čim manj vinogradnikovega znoja. Ogledali smo si še breskov nasad, matičnjak in trsniico. Za dober zaključek pa smo zavili
na gasilsko veselico, ki nas je med »dobrimi ljudmi« prijetno razvedrila.
Lepo je bilo predvsem po zaslugi tov- Ceršaka ter Zak-šeka in pa vseh zadružnikov Kmetijske zadruge Brestanica, ki so se kot velika družina pridružili naprednim zadružnikom Slovenije.
Ko smo se vračali proti Brestanici, so se iz avtobusa razlegale pesmi kot pozdrav vsem vasem, skozj katere smo hiteli, kot pozdrav vsem kmetom-zadružnikom.
Mile Pleterski
0 prometu z nepremičninami
V 29. številki smo 24. julija letos objavili predpise novega zakona o prometu z zemljišči in stavbami, vendar samo, kolikor določajo pridobitev kmetijskih zemljišč med zasebniki. Z obeh naših okrajnih sodišč v Brežicah in v Sevnici nam sporočajo, da je izredno veliko število ljudi, ki v uradnih dneh želijo pravne nasvete tudi glede drugih pravnih poslov, za katere je treba poznati predpise novega zakona.
Zato bomo v nekaj člankih objavil; tudi ostale predpise tega zakona. Danes ostanimo samo pri splošnih določbah:
zemljišča, ki so stanovanja in poslovni prostori,
Kmetijska družbena lastnina, se ne morejo odsvojiti razen v primerih, ki
ki nam je razkazal matičnjak, trsnico in drevesnico. Seznanil nas je s proizvodnjo trsnega materiala, gnojenjem, rigolanjem ter nekaj o težavah, ciljih, uspehih in neuspehih-Ogledali smo s; vinsko klet v Kostanjevici in zapeli nekaj veselih na poti proti Novemu mestu, kjer smo se ustavili na Grmu — v enoletni kmetijski šoli.
Direktor šole nas je prijazno sprejel in se radevolje odzval naši prošnji in nam razkazal posestvo, na katerem se dijaki seznanjajo s sodobno obdelavo, vzrej,o in vzgojo. Tu nas je nekaj začudilo. Letos je vpisanih v to šolo le deset kmečkih sinov in je s tem ogrožen letošnji pouk, ker mora biti vpisanih najmanj 40 kandidatov. Mogoče bi se pri kmetijskih za. drugah reševalo to vprašanje z zadružniki, k; še vedno prepuščajo svoja posestva nešolanim sinovom. Treba premisliti. Saj znaša popolna mesečna oskrba le 3000 din. Tu smo si ogledali lepo montafonsko živino, vrtnarijo, matičnjak, k; v mnogo-čem prekaša matičnjak v Kostanjevici, in trsnico.
Zatem smo se odpeljali v 5 kilometrov oddaljeno Smolenjo vas, kjer ima posestvo lepo vzgojen in oskrbovan vinograd na žično vzgojo-
Od tu smo se napotili v Karlova c. Po serpentinah smo prešli Gorjance in se spustili v Belo krajino. Pustili smo za seboj Suhor, Metliko, most čez Kolpo in prišli na hrvaško stran. V nizkih kmečkih domovih so že prižigali luči, ko smo se bližali Karlovcu. Tam smo prebili noč.
Naslednje jutro smo odrinili 'proti Zagrebu, kjer je bila naša prva pot na prostore vele-
Stavbna zemljišča, ki so družbena lastnina se ne morejo odsvojiti, pač pa se na njih lahko pridobijo pravice, ki jih določa zakon.
Stavbe, ki so družbena lastnina, so lahko v prometu ob pogojih, ki jih določa ta zakon.
Nepremičnine, k- so v splošni rabi, to so ceste, mostovi, parki in podobno in stavbe, ki so v javni rabi — šole, bolnišnice, muzeji in podobno — sploh niso v prometu.
Prenos pravice uporabe kmetijskih in stavbnih zemljišč; ki so družoena lastnina, se ureja s posebnim zveznim zakonom, ki pa doslej še ni izšel
Gospodarske organizacije in politično-teritorialne enote lahko pridobivajo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, z odplačnim pravnim poslom stavbe ne glede na to, čigava last so, in zemljišča od zasebnikov.
Gospodarske organizacije in politično teritorialne enote lahko pridobivajo z neodplačnim pravnim poslom zemljišča in stavbe, ki so v prometu.
Družbene organizacije in društva lahko pridobivajo in od-svajajo vsa zemljišča in stavbe.
ki so zasebna lastnina.
Promet s fizičnimi deli stavb, ki so družbena lastnina in pravna razmerja, ki izvirajo iz lastnine na fizičnih delih stavb, se uredijo s posebnim zveznim zakonom, ki pa še ni izšeL Tuji državljani lahko pridobivajo v naši državi ob pogoju vzajemnosti z dedovanjem zemljišča in stavbe ter z njimi razpolagajo enako kakor naši državljani, razen če ni pridobivanje in razpolaganje s takimi nepremičninami v mednarodnih pogodbah drugače urejeno.
Zvezni izvršni svet lahko določi, da tuji državljani lahko pridobivajo zemljišča in stavbe tudi na kakšn: drugi podlagi.
Gospodarske organizacije in politične teritorialne enote pro-
dajajo zasebnikom, družbenim organizacijam in društvom stavbe na javni dražbi.
Zasebnikom družbenim organizacijam in društvom se lahko prodajajo stavbe tudi z neposrednim dogovorom, vendar pa je v takem primeru za prodajo stavbe potrebna poprejšnja pritrditev izvršnega sveta ljudske republike; če prodaja stavbo zvezni organ, pa pritrditev zveznega izvršnega sveta.
Pogodba, na podlagi katere pridobi gospodarska organizacija ali poetično teritorialna enota odplačno ali pa odsvoji zemljišča ali stavbo, je nična, če v danem primeru zemljišče ali stavba po tem zakonu ne more biti predmet take jo-godbe.
Določbe tega zakona o nakupu in prodaj-; zemljišč in stavb se uporabljajo tudi za druge odplačne pravne posle, ki se sklenejo zaradi pridobitve teh nepremičnin.
Določbe tega zakona, ki veljajo za gospodarske organizacije. se uporabljajo za vse gospodarske organizacije, ne glede na to, kdo jih je ustanovil in pa za finančno samostojne zavode.
7 am po svem
(Nadaljevanje s 1. strani) in narode teh držav v njihovi borbi za boljše življenje.
EDENOV TEDEN — tako bi lahko imenovali zadnjih sedem dni. Britansk; zunanji minister se je napotil v prestolnice onih držav, ki naj bi sestavljale tolikokrat imenovano Evropsko obrambno sk-'pnost. Obiski v Bonnu, Bruslju, Rimu in Parizu
—-------------„------------ , pa niso imeli namena, da bi zno-
Za prodajo poslovnih stavb I va postavili v kakršni koli obliki
dovolj videl in s; ogledal tisto, kar ga je najbolj zanimalo. Razumljivo je, da so se m razstavljene modeme kmetijske stroje najbolj interesirali naši zadružniki, ki v zadnjem času
veljajo za družbene organizacije in društva smiselno predpisi, ki veljajo za prodajo osnovnih sredstev za gospodarske organizacije.
Z odsvojitvijo zemljišča, M je zasebna lastnina, se prenese tudi lastnina na stavbi, ki je na tem zemljišču, če ni s pogodbo drugače določeno.
Z odsvojitvijo stavbe, ki je družbena lastnina, se ne prenese lastnina na zemljišču, na katerem je stavba, pač pa pridobi pridobitelj stavbe na tem zemljišču trajno pravico uporabe, dokler je na njem stavba.
S prenosom kmetijskega zem-
sejma. V štirih urah je vsak' ljišča, ki je družbena lastnina,
se prenese tudi lastnina na gospodarskem poslopju, M je na tem zemljišču, če ni g pogodbo drugače določeno.
V prometu so lahko tudi posamezni fizični deli stavb —
to skupnost na noge. Nikakor ne. Britanski zunanji minister je v posvetovanjih s tamkajšnjimi naj višjimi predstavniki »pripravljal tla« za tako imenovano konferenco devetih, katere avtor je britanski premier Churchill. Tu naj bi se enkrat pametno zmenili o nemškem sodelovanju z Zahodom in njeni oborožitvi.
Kaže, da je britanski zunanji minister v svojih prizadevanjih uspel. Konferenca bo konec t. m. Na njej bodo obravnavali britanski načrt, naj Zah. Nemčijo in Italijo priključijo bruseljskemu paktu, ki so ga Francija, Vel. Britanija, Belgija, Nizozemska in Luksemburg sklenile 1. 1943 da se zavarujejo prot; morebitnemu napadu — od Nemčije To naj bi bila obrambna organizacija, neke vrste nadomestilo za Evropsko
j obrambno skupnost. Hkrati bi ! pomenila tudi posredno pot Nemčije v Atlantski pakt.
Ameriška diplomacija je vse do nedavna zahtevala, naj bi Nemčijo takoj priključili Atlantskemu paktu in s tem končali obdobje medsebojnih trenj. Na ta način bi jo tudi — tako trde v Washingtonu — najbolj pritegnili na zahodno stran, v naročje »svobodnih narodov«. Ker je Eden naletel pri zahodnoevropskih državah, med njimi tudi _ v Parizu, na večje ali manjše odobravanje v svojih načrtih, so tudi v Washingtonu sporočili, dfl s0 načelno za tako vršitev in da jo na londonski konferenci lahko uporabijo kot podlago. Vendar Sq poslali v Evropo zunanjega ministra Dul-lesa, da naj malce zmanjša pomen Edenovega obiska in — uspeha, na drugi s. ani pa da dobi pri zahodnonunški in britanski vladi zagotovila, da bo vprašanje nemške suverenosti in ponovne oborožitve čimprej rešeno. Od tod izvirajo tud; izjave, da Dulles ni prinesel kakršnega koli novega ali britanskemu nasprotnega načrta s seboj Jasno je, da bo šele londonska konferenca odkrila vse karte. Do takrat pa preostanejo samo domneve, ki jih komentatorji vsega sveta črpajo iz skopih uradnih izjav in poročil o razgovorih
JANKO JARC:
Zgodba oStirina;sli diviziji na Štajerskem
»Zidanškova brigada je v zasedi pn Braslovčah branila prehod sovražnikovi premoči iz Vranskega, drugega dne je odbila 400 mož močno in s tremi tanki podprto sovražno kolono!«
»Pri Šmartnem je bil zaustavljen oklopni vlak, ki je prihajal v pomoč napadeni postojanki! Borci so razrušili 1 km železniške proge.«
»12. septembra ob 1. uri po polnoči se je predala postojanka Letuš! Ob 18. uri se je predala postojanka Mozirje in za njo Šmartno ob Paki. Ogromno orožja zaplenjeno.«
»Sporedno z ofenzivo v Savinjski dolini je drugi del Štirinajste s sodelovanjem Kozjanskega odreda napadel in likvidiral postojanki Kozje in Podčetrtek. 140 sovražnikov je bilo ujetih, večje število ranjenih in mrtvih. Postojanki sta bili minirani in zažgani. Kdor se ni hotel predati, je zgorel!«
Zaman je moril Stage, zaman je divjal Treeck! Ta je sam moral 16. septembra priznati svoj neuspeh, k0 je nadrejenemu poveljstvu v Salzburgu poročal:
»Del Spodnje Štajerske, Kozjansko s Planino, Kozjim in Pilštajnom, Zgornja Savinjska dolina z Rečico. Ljubnim in Gornjim gradom so popolnoma brez nemške uprave. Tam se neovirano gibljejo uporniki, od tam ni mogoče dobiti nobene vesti.«
»Na žandarmerijska poročila se ni mogoče zanesti. Zan-darji verjamejo vse. kar jim kd0 natvezi. Zapirajo se v svoje postojanke, zlasti ponoči, in nič ne vedo, kaj se godi okoli njih.«
»Partizani pa vse zvedo Vsi, celo žene in otroci jim javljajo vsak naš premik, skrbe jim za hrano, varujejo njihove kurirje, vrše sabotaže. Celo naše ogleduhe, ki so se izdali za partizane, so prisrčno sprejeli in jih pogostili.^ Še pse zaklepajo v hišo, če partizani ukažejo, da bi z laježem ne izdajali njihovih premikov.«
»In če trdo primemo ljudi, kje so partizani, govore, da jih že vsaj tri tedne n; bilo blizu.«
»Brzojavne in telefonske zveze so večinoma pretrgane, ceste z redkimi izjemami vozne le z močnim spremstvom. Povsod preži nevarnost, mostovi so skoraj vsi podrti ali vsaj poškodovani.«
»In isto je z železnicami, zlasti proga Celje—Dravograd ni sposobna za promet.«
Podpisan: Treeck.
Da, da, to je sedaj druga pesem kot ona v letu 1941:
»Vse slovensko izobraženstvo mora ven!«
»Kar se je priselilo po letu 1914, mora ven!«
»Da bo za Kočevarje prostor, mora na deset tisoče kmetov v Šlezijo!«
»Spodnja Štajerska je za vedno nemška!«
»Kdor misli drugače, bo ustreljen!«
Sedaj pa je 1. oktobra v zgornjesavinjskem Podhomu zborovalo svobodno slovensko ljudstvo. Stotero mož in žena je z godbo in zastavami vrelo na določeno mesto. Ogromnim množicam je govoril Luka na zborovanju, ki so mu prisostvovale zavezniške vojaške misije
V osvobojenih vaseh so igrali Borove »Raztrgance«, Kajuhova pesem je živela bolj kot kdaj prej. Da je to videl in slišal mrtvi poet, z zanosom bi zopet ponavljal:
»Lepo je veš mama. lepo je živeti, toda, za kar sem umrl. bi hotel še enkrat umreti!«
(Nadaljevanje na 3. strani)
ReFnTgRIZUCA - NAJHUJŠI ŠKODLJIVEC NA
REPI
Črne gosenice repne grizli-ce so se tud? letos pojavile v ogromnem številu, ki objedajo repno listje cesto prav do golih reber. Ta škodljivec je bil znan že pred sto leti in so imeli kmetje že takrat velike skrbi, kako bi ga uničili, V tistih časih še n; bilo zaščitnih sredstev, ki jih imamo danes (pantakan, pe-pein, lindan, arzena t). Kmetje so si pomagali z jelševimi vejami, te naj bi gosenice prepodile. Res, da so gosenice izginile, z njimi seveda tudi listje, toda »suhe vejice so pomagale«. Tako je bilo pred sto leti.
Še danes se najdejo kmetje, ki potikajo v repišča jelševe veje v isti veri, kot so to delali njihovi predniki. Ker pa je danes kruh dražji, b; dal kmetom, ki imajo na svoji repi črne gosenice, tale nasvet:
Kemična industrija je dala v promet zanesljiva sredstva za uničevanje škodljivcev na kmetijskih kulturah. Med te štejemo pantakan, lindan, arzenat itd.,, ki jih dobite v kmetijskih
zadrugah. Takoj ko se gosence pojavijo, je treba repo poškropiti oziroma zaprašiti, ker v nasprotnem slučaju tudi pantakan ne koristi, na golih rebrih namreč tudi gosenic ni več opaziti.
Uporabljajte:	l°/o pantakana
(1 kg na 100 1 vode), ali pa 0,5°/» svinčenega arzenata (pol kg na 100 1 vode), ali pa sredstvo za zapraševanje (pantakan prah, DDT).
Zanimive številke iz Italije
V Italiji imajo 4 milijone brezposelnih. Prirastek ljudi v Italiji je zelo velik. Vsako leto bi moralo iti iz Italije najmanj 13Q tisoč ljudi v druge države s trebuhom za kruhom, da bi lahko vsaj deloma ublažili brezposelnost. To trdi v svojem poročilu ameriški gospodarski pisec Tay-lor. Po njegovih podatkih se rodi v Italiji vsako leto 825.000 otrok, vsako leto pa je za delo sposobnih najmanj 250.000 mladih ljudi.
Franc Bukovinsky:
Stanovanjsko vprašanje v luči novih predpisov
(Nadaljevanje)
2. STANOVANJSKA TARIFA IN STANOVANJSKA POGODBA
Čeprav uredba o upravljanju stanovanjskih hiš odpravlja dodeljevanje stanovanj in uveljavlja prosto stanovanjsko pogodbo, ostanejo vendar najemnine kljub 50 odst. povprečnemu zvišanju celotnih sedanjih najemnin še naprej »zaščitene«, to je: določene so s stanovanjsko tarifo, ki jo je določil v svojem odloku OLO Krško za svoje območje. Pri tem se je upoštevalo tudi interes in možnosti življenjske ravni delovnega človeka.
Najemnine se določijo za vsa v najem oddana stanovanja na osnov,- odloka OLO Krško o kategorizaciji stanovanj in odloka o stanovanjski tarifi, pri čemer se kot elementi upoštevajo: velikost stanovanjske površine, kakovost stanovanja (gradivo iz katerega je hiša sezidana, starost hiše, stanovanjske naprave, razvrstitev prostorov, zdravstveni pogoji,
lega stanovanja v hiši in drugi pogoji, ki vplivajo na kakovost stanovanja, kot n. pr-: balkoni, vrtovi, terase iitd.) in pa kraj, kjer je stanovanje (me-; sto, večja občina ali podeželje).
V krškem okraju bodo stanovanja razvrščena po točkovnem sistemu v sedem kategorij. Merilo za to, v katero kategorijo bo uvrščeno posamezno stanovanje, je število točk, ki jih doseže posamezno stanovanje ob kategorizaciji, ki jo bo za vsako stanovanje izvedla posebna komisija občine na mestu samem. Najboljše stanovanje v našem okraju, ki ima vse predpisane pogoje, lahko doseže največ 65 točk. Cena za eno točko na 1 kvm koristne stanovanjske površine pa znaša 0,30 din. Potemtakem bo uživalec prvovrstnega stanovanja, čigar stanovanje bo doseglo 60 točk in merilo 100 kvm, plačal mesečno najemnino po sledeči formuli: 60X0.30 X100 = 1800 din- Cena 0.30 din za točko na 1 kvm stanov površine je enaka za vse kate-
gorije, iz česar izhaja, da je za določitev najemnine merodajno le število točk, ki jih doseže stanovanje in pa površina stanovanja v kvadratnih metrih.
Stanovanjska površina obsega notranjo koristno površino sob, predsobe, hodnika v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih stanovanjskih prostorov. Ne šteje pa se površina kleti, podstrešja, drvarnice, pralnice, odprtih balkonov, teras, ki niso primerne za stanovanja, stopnišča, hišnih hodnikov in podobno. V površino za določitev najemnine se tudi ne všteje površina sob, k| presega 30 kvm in zaprtih hodnikov ter predsob, ki presega 20 kvm.
Višino najemnine za vsako posamezno stanovanje določi s svojo odločbo stanovanjska uprava občine, in sicer tako v hišah, ki so v stanovanjski skupnosti, kakor tudi v zasebnih in dragih hišah, ki niso v stanovanjski skupnosti; objavljena pa mora biti za vsako posamezno stanovanje še poleg tega v prostorih stanovanjske uprave. Vsak uživalec stanovanja ima pravico do pritožbe zoper nepravilno določitev najemnine na pristojni občinski ljudski odbor. Sostanovalci in podnajemniki plačajo najemnino po stanovanjski površini, ki jo sami uporabljajo, in sorazmerno
s številom stanovalcev, s katerimi skupaj uporabljajo druge prostore v stanovanju. Za uporabo pohištva plača podnajemnik najemnino po prosti pogodbi-
Nova najemnina se plačuje že od 1. septembra 1954 dalje
in se deli na ustrezne sklade. Do 30. sept. mora biti zaključena kategorizacija vseh stanovanj in morajo biti prevzete vse stanovanjske hiše po predstavnikih stanovanjske skupnosti v družbeno upravljanje.
Nova najemnina se deli v naslednje sklade: 50 odst. v amortizacijski sklad, 20 odst. v sklad za vzdrževanje in 30 odst. za hišno upravo-
Pred razdelitvijo najemnine na sklade, se zasebnemu lastniku hiše, ki je vključena v stanovanjsko skupnost, izplača mesečna najemnina, in sicer 10 odstotkov od zneska, ki znaša do 10.000 din, ali 7 odst. od zneska, ki presega 10.000 din, toda najmanj 1000 din mesečno. Socialno šibkemu lastniku hiše, ki nima drugih sredstev za preživljanje, je možno ta odstotek povišat; največ na 50 odstotkov. Od najemnine iz hiš zasebnikov, ki niso vključene v stanovanjsko skupnost, in v katerih ne stanuje zasebnik sam s svojo družino, morajo le-ti odvest; 10 odst. od mesečne najemnine v okraju v sklad za zidanje stanovanjskih hiš. Od
poslovnih prostorov v hišah zasebnikov, ki niso vključene v stanovanjsko skupnost, je treba odvesti 70 odst. v sklad za zidanje stanovanjskih hiš pri okraju-
. Sredstva, ki so se ustvarila po dosedanjih predpisih, se razdelijo po odloku okraja na neposlovnih prostorov v hišah zasebniki, katerih hiše ne bodo vključene v skupnost, pa lahko njim pripadajoči odstotek od dosedanjih sredstev uporabijo za svoje hiše.
Stanovanj'Ske ppgodbe za najeta stanovanja sklepajo v hišah, ki so v stanovanjski skupnosti, hišni sveti na osnovi odločbe stanovanjske uprave, v hišah zasebnikov, ki niso vključene v stanovanjsko skupnost, pa hišni lastniki sami na osnovi odločbe stanovanjske uprave, spoštujoč predpise stanovanjske tarife. Pogodba se torej sme skleniti šele potem, ko je stanovanjska uprava pri občimi ugotovila, da prosilec stanovanja izpolnjuje pogoje za sklenitev pogodbe, ki so predpisani v odloku OLO Krško o pogojih za sklepanje stanovanjskih pogodb, in mu je glede tega izdala predpisano odločbo.
Pravice zasebn. lastnikov zasebnih hiš, ki niso vključene v stanovanjsko skupnost glede sklepanja stanov, pogodb, je torej tudi z novimi predpisi omejena, in le-ti ne morejo sa-
, movoljno stanovanjskih prosto-I rov spreminjati ali jih sami oddajati brez odločbe stanovanjske uprave. Po uredbi ima zasebni lastnik hiše pravico samo do enega brezplačnega in primernega stanovanja v svoji hiši, oz. v eni izmed svojih hiš.
Vsj dosedanji uživalci stanovanj bodo morali skleniti nove pismene stanovanjske pogodbe v roku, ki ga bo predpisal svet za gospodarstvo OLO Krško-Prj tem bodo morale stanovanjske uprave paziti, da se onemogoči sklenitev stanovanjske pogodbe takemu uživalcu stanovanja, ki za stanovanje, v katerem stanuje, ng izpolnjuje pogojev iz odloka. Tako samska oseba v nobenem primeru ne bo mogla skleniti pogodbo za družinsko stanovanje in podobno. •
Z upravljanjem stanovanjskih hiš na področju . družbenega upravljanja se v naše gospodarsko življenje uvajajo tudi deloma povsem nove organizacijske oblike in načini družbenega upravljanja gospodarstva, kar ho imelo velik vpliv na celotno nadaljnjo stanovanjsko komunalno dejavnost. Zato je treba izdane predpise temetjito izvrševati, pri tem pa se zavedati, da pomeni družbeno upravljanje stanovanjskih hiš veliko gospodarsko šolo.
(Konec prihodnjič)
Štev. 37
PU5AVSK! TEDN'K**
Stran 3
i o m »mi iz mevihice
Sevniško kopališče je, čeprav bilo treba; baje ni dovolj denar-kalno in umazano v Savi ali v j ja, čuje pa se, da tudi opeke ne Mirni, sredi septembra še kar j morejo dobiti, živahno. Seveda se mora kopalec i Čudimo se, da nima Sevnica po »kopeli« doma še temeljito nobenega zastopnika v okrajnem umiti. Naša mladina ni tako gospodarskem svetu, daje pa so-srečna, kot so Krčani in Videm- razmerno največ sredstev za čani, ki imajo lep bazen, Brezi- skupnost okraja. Upamo da se čani pa čisto, zeleno Krko. 2e pred let; smo začeli razmišljati, kako bi prišli tudi pri nas do kopalnega bazena; takrat so bila tudi potrebna sredstva na razpolago. *
Zal se tisti, ki so bili zadolženi za gradnjo bazena, niso znašlj in je odšel denar k bolj iznajdljivim ljudem. Sevničani smo ostali kar pri umazanih rekah. Olepševalno — turistično društvo in Društvo prijateljev mladine bi s pomočjo ostalih merodajnih krogov morali vzeti stvar resno v roke.
Stanovanjsko vprašanje je med najtežjimi v našem mestu. Državni uslužbenci, ki so premeščeni v naš kraj, ne morejo nikjer dobiti stanovanja. Občinski odbor jim ne more nuditi niti sobice, kaj šele družinsko stanovanje. Blok Jugotanina bo sicer kmalu sprejel nekaj stanovalcev pod streho, vendar je to vse še premalo. LOMO Sevnica je pripravil načrte in začel graditi poleg jugotaninskega bloka nov stanovanjski blok. Z delom pa ne morejo naprej kakor bi
bodo za novo stavbo le dobili potrebni krediti in da bo še letos na novem občinskem stanovanjskem bloku streha.	-ič
Cesta med Kapelami in Globokim
Tako zvana »nova cesta« bo, kakor kaže, kmalu urejena, prav posebno pa oba mosta, ki sta bila hudo poškodovana ob zadnjem neurju Občina Dobova je storila vse, da mostovi v sličnih primerih ne bodo več v nevarnosti. Dolžnost vseh, ki cesto uporabljajo pa je, da zanjo skrbijo, dokler je ne prevzame OLO Krško v svojo oskrbo-	D. V.
Dobova
V Dobovi so na seji občinskega ljudskega odbora izvolil; za predsednika gospodarskega sveta , tov, /oljčanjška. Na seji so sestavili še plan investicij v kmetijstvu za leto 1955.
*
Predvideli so regulacijski načrt, zgraditev kovaške in kolar-ske delavnice in ustanovitev odkupne postaje katero bi vodila kmetijska zadruga Dobova za nabavo plemenske živine in semen. Postaviti nameravajo tudi garažo za kmetijske stroje, ki bi obenem služila za skladišče.
Bož epotniki in pretepači
Žalostno, toda resnično je dej- j Kdaj bo konec te sramote? Ka-stvo, da se nekateri slabi mladin- j že, da šele takrat, ko bo ena ali ' ci iz Pečic in Sromelj še vedng : druga mati pokrila črno ruto, v I ne zavedajo časti in ponosa mla- orliški zemlji na bo trohnelo
dega državljana. Ljudje se sprašujejo, kaj pravi ostala mladina? Toda ne najdejo odgovora.
Tako smo 8. septembra videli skupino mladih fantov, ki so se po zgledu nekdanjih puntarjev oboroževali z vsem mogočim in odšli na »božjo pot« na Svete gore. Na drugi strani pa smo spet videli drugo skupino mladeničev, ki je kovala obrambne in v isti sapi spet že tudi napadalne načrte.
Pretepanje se je končalo z razbitimi glavami. Čujemo, da se nekateri prenapeti vročekrvneži v naših vaseh že pripravljajo1 na »obračun«.
Kako je z brezposelnostjo v
krškem okra u?
Predzadnjo sredo je imel sejo upravni odbor Posredovalnice za delo pri OLO Krško, ki je med drugim razpravljal tudi o prijavljenih brezposelnih in , o potrebah po delovni sili nekaterih podjetij.
Okrajna posredovalnica za delo ima trenutno evidentiranih 239 brezposelnih, od tega 98 moških in 141 žena. Analiza je pokazala, da so odpuščeni predvsem mlajši ljudje, saj je od 239 delavcev in delavk 154 starih do 24 let, do 39. leta starosti jih je 16 in le 9 jih je starih zičid. 40
Največ brezposelnih je trgovskih pomočnikov, njim sledijo tekstilne delavke (16), gozdni delavci (10), čevljarji (4) in nekvalificirani delavci.
Oskrbnino prejema pri Posredovalnici za delo 37 brezposelnih. Do konca junija t. 1. je prejemalo oskrbnino 157 ljudi, ki so prejeli 6,458.871 dinarjev; tu pa niso vštete prevozne karte.
IZ BREŽIC
Občinski praznik, ki bo v četrtek, 28. oktobra, bo zaključek »Posavskega tedna«, ki se bo pričel v soboto, 23. oktobra v Brežicah Vse te dni bodo v našem mestu številne prireditve kulturnega, gospodarskega in športnega pomena. Podroben spored bomo javili prihodnjič, danes pa že lahko javljamo, da bo nastopil tudi »Toti teater« iz Maribora, ki je pred nekaj dnevi izredno uspešno nastopa; v Celju. Za dobro razpoloženje bo skrbela gasilska godba na pihala iz Kapel, ki je zadnje mesece ponovno z očitnim uspehom igrala v Brežicah.
Novorojenčki v naši bolnišnici. Od 5. do 13. t. m. so rodile: Julijana Knez deklico in dečka (deček umrl), Pavla Franc deklico, Vera Peršič dečka, Elizabeta Pinterič deklico, Štefica Poje deklico, Pepca Škulj dečka Marija Blas. deklico, Marija Glas dečka, Silva Levičar deklico, Slavka Vodeb dečka Frančiška Jagodič deklico, Angela Hotko dečka, Rozalija Golobič dečka, Zofija Hotko deklico, Katica Jurač dečka, Ana Pinterič deklico in Amalija Kodrič dečka. — Čestitamo!
Umrli so od 5. do 11. septembra v Brežicah: Martin Savnik, upokojenec iz Lenarta; Jože Po-žun, upokojenec iz Brezovega; Franc Pšeničnik, kmet iz Pir-šenbrega; Rudolf Koh, bivši vra-. tar brežiške bolnišnice; Franc Vučajnk, kmet iz Bukovška in Uršula Matjašič, kmetica iz BukoVška.
1000 smrtnih žrtov silnega potresa
9. septembra zjutraj je silen potres zajel mesto Orleansville in okolico v francoskem , protektoratu Alžir. Sodijo, da je pri tem našlo smrt kakih 1000 oseb. Potresni sunki so porušili obrambna nasipa ob reki Fodi. Ob'astj so mesto povsem izpraznile, po ulicah križarijo samo voiaki.
Petina mestnih četrti je razdejana. Nekatere zgradbe so poru šene do tal. Ruševine enega od hotelov so zasule 40 oseb.
Po izjavah očividcev so. prvo pomoč zelo dobro organizirali. Med mestom Orleansville in Al žirom so upostavili »zračni most«, tako da so ranjence ta koi prepeljali v alžirske bolnišnice. Na kraj nesreče so prišli kirurcr in poljska bolnišnica 400 posteljami.
pa
mlado telo
Mladina, pokaži tistim, ki so na napačni poti, kje je mesto poštenega mladinca!	P. č.
V torek, 14. sept-, so odšli obvezniki predvojaške vzgoje za teden dni na taborjenje v Kostanjevico. Upamo, da se bodo vrnili s taborjenja zadovoljni, kot so prišli spomladi. Želimo jim, da si pridobijo vse tisto, kar jim bodo nudili komandirji
za bodoče življenje v JLA.
D. V.
VIDEM-KRSKO
11 brezposelnih je še, ki od leta 1952 nepretrgoma prejemajo oskrbnino. Nihče jim ne oporeka zakonitih pravic, vendar mislim, da je to lahko zaslužen denar; dolžnost teh ljudi bi bila, da si po dveh letih vendarle sami poiščejo kakršnokoli zaposlitev. Spoznati bodo morali, da je vsako delo častno-in se zaposliti tam, kjer je pač priložnost. Podjetja kot so n. pr. Tehnika v Cerkljah, Železarna Štore, Sava Krško, Remont Brežice bo potrebovala delavce, pa jih ne dobijo dovolj; na drugi strani pa daje družba ogromno denarja za brezposelne. Tu mislim na zdrave ljudi, ki so za delo sposobni, nikakor pa ne za invalide.
Zaželeno bi bilo, da bi podjetja s pomočjo Posredovalnice za delo vključevala v proizvodnjo čim več takih, ki obremenjujejo socialni fond, pri odpustih je pa treba temeljito premisliti, koga se odpusti. Važno vlogo pri tem morajo odigrati sindikalne podružnice, mimo katerih take stvari ne smejo iti.	Lojze Rihter
Zbor volivcev na Vidmu, ki
je bil nedavno sklican, se ni vršil, ker ni bilo dovolj ude-; ležencev. To je bil že drugi neuspel; zbor volivcev v tem kraju. Nasprotno pa sta zbora volivcev v Starem gradu in na Zdolah zadovoljivo _ potekla, in teh se je udeležilo tudi precejšnje število volivcev.
Na Trški gori je bil v nedeljo sestanek, katerega se je udeležilo precej domačinov. Razpravljali so o popravilu poti Krško—Trška gora, ki je bila poškodovana po neurju. V kratkem bodo pričeli z delom. Kmetje so sklenili, da bo vsak gospodar napravil brezplačno deset voženj, tisti pa, ki nimajo živine, bodo delali pet dni prav tako brezplačno.
V Krško so ta teden prišli strokovnjaki, ki bodo napravili projekt vodovoda za stari del mesta Videm -Krško.
Občinski odbor mestne občine bo v kratkem sklenil pogodbo za izdelavo načrta za kanalizacijo mesta.
Pričeli so tudi z izdelavo regulacijskega načrta mesta Krško. Ing- Saša Sedlar od Pro-jekt-ateljeja iz Ljubljane si je ogledal mesto in obljubil, da bo napravil študijo za lokacijo treh stanovanjskih hiš, podroben načrt za bodoči park v Krškem (na bivšem pokopališču) in določil prostor za postavitev spomenika padlim borcem in žrtvam fašizma.
Stadion v Krškem, del katerega je ob neurju odnesla Sava, so že pričeli popravljata. Popravili bodo stezo in preuredili ter prekrili tribuno.
Prejšnji teden sta se na območju Videm-Krško rodila 1 deklica in 1 deček; umrla pa je Marija Mavsar s Trške gore.
Povprečen zaslužek v krškem
okraju
Povprečni zaslužek v krškem okraju znaša	po podatkih Zavoda za soc.	zavarovanje 8007
dinarjev, medtem ko se suče v ostalih okrajih od 11.500 do 12.500 din- Zakaj? Odgovor je lahek. V krškem okraju nj težke ali sicer	velike industrije,
zato tudi ni	toliko kvalificirane delovne	sile. V okrajih,
kjer je mnogo tovarn, je dosti več kvalificiranih delavcev, ki imajo tud; večje prejemke.
V času od 1. jan. do 31. avg.
1954 je bilo pri Okrajnem za-_________
vodu za soc-	zavarovanje • pri-	bilo	v	istem
javljenih 499	nesreč, povečini	8500	ljudi.
mladih delavcev. Kje je krivda? Delavci so premalo poučeni, kako naj se varujejo pred nezgodami. Pohvaliti je treba »Celulozo« na Vidmu, ki stori vse, da delavce pouči in jih obvaruje pred nezgodami.
Ce primerjamo zaposlitve v krškem okraju, vidimo, da je dosegla zaposlitev v letošnjem juliju in avgustu naj višji sta-lež: 10.114 ljudi v primerjavi z lanskoletno zapostitvijio, ko je času zaposlenih D. V.
JANKO JARC:	v
Zgedba o Stirina sti diviziji na Štajerskem
(Nadaljevanje in konec z 2. strani)
In že je osvobodilna armada trkala na vrata Beograda, rušila se je Budimpešta, gorela Prusija, t0 kužno leglo banditskega junkerstva Nemška mesta so poginjala v pla- _ menih in bila brisana prav po Hitlerjevem receptu — svo- ' boda je na krilih viharja evropskim ljudstvom prinašala obete miru.
Takrat je zver stegnila kremplje v zadnji napad. Prav po slovenskih tleh bi morala teči zadnja jugovzhodna obrambna črta tretjega rajha. Polblazni valpti so stotine m tisoče ljudi odganjali na prisilno delo za graditev utrdb. Volksvvehr naj bi rešil, česar niso mogle rešiti razbite armade. Pri nas pa naj bi nove ofenzive strle svobodna ozemlja in partizansko vojske v njih.
Prav ko je osvobojeni Beograd oznanil vstajenje nove Jugoslavije, so Nemci s pomočjo domačih izdajalcev vdrli v Zgornjo Savinjsko dolino: iz Kamnika proti Črnivcu, iz Ze- ^ lezne Kaple proti Solčavi, čez Menino planino proti Mozirju > in Šmartnem ob Paki. Ali Štirinajsta in enote Četrte opera- ^ tivne cone so jih sprejele s takim besom, da se je napad spremenil v divji beg. Ogeni in razvaline, oropane hiše m mrtvi slovenski ljudje, to je bila strahotna sled zločin
§V novembru je okupatorska zver še bolj lezla v svoj brlog pri tem pa začela svoj drugi napad na štajer-ska ^osvobojena ozemlja, kot je tisti čas podobne napade izvrševala sovražna vojska na slovenske partizane vse od Trsta pa ao koroških gora. Sredi decembra je bilo sicer treba izprazniti Zgornjo Savinjsko dolino in Štirinajsta je vse do marca 1945 bila zapletena v vrsto težkih defenzivnih borb in bila stalnem gibanju: premiku je sledila borba, borbi napad, napadu premik. — Kozjansko. Graška gora, Paski Kozjak. Pohorje in Haloze so zopet bili zatočišče brigad.
Že tretjič je Steinde! z besedami uničil Štirinajsto, ta pa je živela, se bila in pela in na spomlad 1945 prešla v končno in odločilno ofenzivo.
Iz vseh kotov Evrope 'so se razbite nemške vojske vra čale v svoj porušeni in zažgani brlog za nase brigade m divizije pa je veljalo le eno povelje: Uničite vraga na naših tleh! Ne dovolite mu povratka!
In če sta primorski diviziji hiteli proti Gorici in Trstu in so borci Petnajste,in Osemnajste zaljubljeno gledali proti Ljubljani fe štirinajsta drhtela v pričakovanju velikega trenutka, ko bo sveta znamenja svojih borb m SVO]o F0.6,, ponesla v osvobojeno Koroško. Nič ni bilo treba izpodbuja brigad ki so v sijajno izvedenih manevrih med množico
razbitih ostankov nekdanjih armad hitele P/^^Medtem 5 mala pri Železni Kapli stopile na koroška tla. Medtem je bilo štabu cone dodeljeno iskreno veselje: vrhovni nemški poveljnik jugovzhoda generalni polkovnik Loehr je s svoj štabom pred njim položil orožje.	. . ,
Še so bile trde borbe z esesovci, ustaši in ubeglimi belogardisti pri Borovljah, ali istega dne. ko je Ljubljana s spro Emo in Ponosno radostjo sprejemala prvo vlado svobodne Slovenije, so enote Štirinajste korakale v Celovec in se ustavile pod Krnskim gradom, ob pričah davne slovenske
svobode.^kem .utm -e ob vojvodskem stolu v rahlem vetru drhtela slovenska državna zastava. Bolj kot mlado sonce J ie ožariala posvečena žrtev vseh od davnine do herojev štirinajste za Staro pravdo padlih borcev. Njihova kn je n -zlomljiv pečat na velikem pismu naše svobode.
Z zasedonfa delavskega svefa železniške poslale Sevnica
Pred do-brim mesecem je bilo prvo zasedanje delavskega sveta žel. postaje Sevnica, pred kratkim pa skupno zasedanje delavskega sveta in upravnega odbo-
Mm Jmed MHe§iU
Zgodba o kozjanskem kurirčku Marjančku

Zmago v narodnoosvobodilni vojni nam nista prinesli le puška in bomba, temveč tudi junaško delo in sodelovanje številnih mladincev, mladink m pionirjev-kurirjev NOB. Premnoga neznana junaštva še vedno niso zapisana; slovenska mladina zasluži, da o njej tudj ob prazniku štajerske zapišemo vsaj enega med mnogimi primeri, kako je treba ljubiti domovino in svobodo.
Marjan Gabrič (ob prihodu iz JLA)
V zgodnji spoml-adi leta 1943 - prišel k men; v trgovino v
šel z nahrbtnikom, ki mu je janskega vojnega področja, dosegal daleč čez hrbet. V njem bro pa ga je poznal tudi poje odnašal vse, kar so partizani oblaščenec varnostne obvesče-potrebovali: sanitetni material, valne službe pokojni . Franjo živila, čevlje, tobak, obleko, Urbančič-Mihael, za njim pa strelivo in podobno.	Sandi Medven, s katerim je
Nemškj policisti, ki so stra- Marjanček bil v stikih vse do
^ t,™-........- .	-	žili pred sedanjo občino v Bre- osvoboditve. Dobro so ga po-
Rajhenburgu droben, nepoznan stanici ^ se s fantkom vec- znali tudi vsi zavedni kmetje deček. Na glavi je nosil postra- krat pošalili in mu dali včasih in drugi ljudje, ni nataknjeno hitlerjugend če- ^ud,. bonbončke. Počasi pa Pm Kadar je Marjanček prišel z K-	za boi za je deBko postal sumljiv. Neke- nasmejanim obrazom, je vedno
ga dne me je takoj ob prihodu povedal, kako je zagodel Nem-v trgovino opozoril, da se je cem to in ono. Nekoč je srečal na straži stoječi nemški poli- 50 vermanov v rjavih oblekah, ci-st obrnil in najbrž odšel ob- Vprašali so ga, če je videl kaj
je partizanov. Povedal jim je, da že
jih je v hribu vse -polno in da imajo vsi takšne puške, ki imajo po dve nogi. Preplašeni ob takem številu puškomitraljezov so se vermani obrnili in vrnili v dolino. Nekoč so Nemci za-
pico. Rad bi kupil zaboj za zajčke. Peljal sem ga v skladišče, da bi si sam izbral kaj primernega, ko pa sva bila sama, m; fantek pravi:	_
-Saj ne potrebujem zaboja! vestit dežurnega. Komaj Veste, jaz zajčkov sploh ni- Marjanček to izgovoril, je mam.«	stal v trgovini policist in opa-
Postal sem pozoren, kaj fan- zoval dečka- Marjanček, kot tek hoče. Tedaj se je zresnil in vedno iznajdljiv in prisoten, je mi dejal:	-	začel kupovati na živilsko kar-
>Partizanski	kurir	Marjan to, ki jo je imel v ta namen --------------- __
sem. Poslan sem k vam, da dr- vedno pri sebi in to pot vse plenili kmetom mnogo živine žim zvezo.«	pošteno plačal. Ko ga je poli- in :io segnali na večji travnik
Zaradi mnogih izdajstev, ki cist vprašal, zakaj kupuje v v Kozjem. Kurir Marjanček je so bila v tistem času na dnev- Rajhenburgu, mu je odgovoril, tedaj odpeljal 3 pare volov m nem redu, sem fantka previd- da se v »njihovem kraju nič ne jih skril v nek0 klet- V gra-no odslovil in mu rekel, naj dobi, ker banditski partizani ščinskem hlevu v Kozjem so ere raje k svoji mami Še da- vse -sproti poberejo v trgovini«, imeli Nemci precej nakradene nes vidim, kako je drobni deč- Policist je zadovoljen odšeL živine. S pomočjo partizanov ko odšel s solzami v očeh. Na- Marjanček je potem še tu in je Marjanček odgnal iz tega slednji dan pa sem na Veter- tam šel mimo straže prazen, hleva 15 govedi. . niku izvedel, da je bil Mar- Izbral si je drugo pot ob Dov- Kadar sc Nemci hajkah po ianček res določen za kurirja škem potoku, ki ga je prekora- Kozjem, se je med njimi vedno ancek res urno .	&] pr. Kunejevih. Ko je po- sukal tudi Marjanček. Njegova
stalo še bolj nevarno, je čakal hitler-jugend čepica in njegova na zvezo izven trga.	iznajdljivost sta mu priborili
Menda ni bilo v tistih dneh vstop kamor koli. Ko so Nemci partizana v našem predelu, ki bi ne poznal kurirja Marjanč-ka, ali vsaj slišal o njem to in ono- Poznal; so ga v Kozjan-
in da mu lahko popolnoma zaupam-
Marjanček je začel prihajati redno vsak drugi dan v . Raj-henburg preko Bohorja iz 20 kilometrov oddaljenega Kozjega. V hlačah »pumperčkih« je imel skrbno vdelan prostorček za poročila. Največkrat je pri-
nekega dne pred hajko v Kozjem počivali, se je zmuznil Marjanček do njihovih mul in tovorov. S čudovito spret
uiiu ir vz.na i-j »vj ga v	--- u» v,» .	~	--------
skem odredu, na komandi Koz- nostjo je porezal na mulah vso
opremo (samarje in vrvi). Nabral je z vozov tudi precej streliva in takoj obvestil partizane, kje so Nemci.
Vse do leta 1945 je Mar-jančku bila sreča mila. V aprilu pa je za las manjkalo, da m postal žrtev ustaških krogel-V Rajhenburgu so počivale prve ustačke kolone, ki so bežale prot; severu. Čez trg je Prišel Marjanček, natovorjen s strelivom za partizane. Laični ustaši so ga ustavili, misleč, da nosi jestvine. Ko l>a so našli pri njem strelivo, ao ga postavili k zidu, da bi ga ustrelili. Marjanček, spreten kakor vedno, je v hipu izrabil ustaško gnečo in prerivanje, se pomešal med ustaše in se tako pretil do potoka. Ko so ustaš-i zapazili, da fant beži, so za njim streljali, vendar jim je ušel.
Marjanček je na svojih težkih poteh mnogo doživel in pretrpel. Prostor ne dopušča, da bi popisal vse njegove doživljaje, ki jih ni bilki malo. Rojen je bil na Raki 29- nov. 1931. leta, kjer je živel s starši. Leta 1942 so prišli Nemci tudi po Gabričevo družino. Takrat je mali Marjanček ušel skozi okno. Zbežal je proti Kozjem, kjer je spomladi 1943 postal kurir NOB, star komaj 11 let. Leta so tekla, iz Mar-jančka je zrasel Marijan, iz kurirja je postal tehnik. Danes živi Marijan v Sevnici in dela pri Gozdni upravi.
Življenje 11-letnega kurir j a-partizana se v nekaj vrsticah ne more mimogrede povedati- Bil je eden izmed mnogih Junaštvo naše mladine v letih borb za svobodo le prerad; pozabljamo in ga bo treba še precej zbrati in objaviti. O delu in trpljenju takratne mladine se danes vse premalo sliši. Marijanov in njemu podobnih smo imeli tudi v našem okraju precej, zdi se pa, da smo nanje včasih malo pozabili. To n-prav. Današnja mladina naj izve za njihova dejanja in se ob njihovih svetlih zgledih vzgaja in uči
Miško Žmavc
ra. Na dnevnem redu je bilo obravnavanje tarifnega pravilnika žel. transportnega podjetja Ljubljana.	.
Za predlog tarifnega pravilnika je vladalo veliko zanimanje. Razprava se je vršila, zakaj je prometna služba kot glavn; nosilec dela oškodovana pri P»' vprečnih plačah po predlogu tarifnega pravilnika za 425 dinarjev. Tako je povpreček po 3. čl. uredbe o plačah delavcev in uslužbencev za prometno osebje 8.969 din, a po predlogu tarifnega pravilnika pa samo 8.544 din. Uprava ŽTP ima pa povpreček po uredbi 10.325 din, a po predlogu tarif, pravilnika 12.714 din. To je 2.391 din nad povprečjem na račun prometne službe. Delavski svet je predlagal, kolikor je potrebno upravi ŽTP višje povprečje, naj to obremeni sorazmerno vse službe. Tudi ni prav, da izdatki za premije pri prihranku goriva bremene plačilni sklad, ker gredo prihranki v dobro materialnega sklada. Ravno tako ni prav, da se v breme plačilnega sklada izplačujejo carinske in druge kazni, ker tudi. železnica ubira kazni, kar naj bi se izenačevalo,
Plače železničarjev so po predlogu tarifnega pravilnika odločno prenizke, Z ozirom na leto 1949 so se dvignile le enkrat, med tem so se železniške tarife dvignile za sedemkrat, a tudi ostalo po-trošno blago se je podražilo.
Takšen plačilni sistem povzroča neievoljo in odtegni e železnici strokovni kader. Življenjski standard železničarjev bi moral odgovarjati njihovim naporom in njihovi požrtvovalnosti.
Slavko Suklje
Kapele pri Dobovi
V Kapelah pri Dobovi se marsikaj izpreminja: šola ima na novo vzidana okna, prebeljena pa bo v kratkem. Urejujejo tudi pokopališče in popravljajo mrtvašnico, gasilski dom pa bodo dogradili. Nujno bi bilo. da bi čimprej posuli še trg med šolo in KZ ter uredil; vaško mlako.
— Na seji SZDL v Trbovljah
ki sta ii prisostvovala tudi tov Miha Marinko in Lidija Šent-urc, so predlagali ustanovitev štirih komun, ki naj bi obsedale sedanji trboveljski okraj. Govorili so tudi 6 potrebi gradnje zasavske ceste.
V ec pozornosti stanju in razvofu gimnazij v krškem okra'u
število dijakov, ki obiskuje gimnazije v'krškem okraju, je ob koncu šolskega leta 1953-54 daleč pod povprečjem v Sloveniji. Vzrok temu je lahko ali pomanjkanje primernih učilnic in učnega osebja ali pa nezadostna skrb odgovornih za prosveto v okraju, posebno še, če primerjamo stanje z drugimi okraji, ki imajo slične ali celo slabše gospodarske in ostale pbgoje.
V Sloveniji obiskuje povprečno na 100 prebivalcev 40 dijakov nižjo ali višjo gimnazijo. V našem okraju znaša povprečje 39 dijakov. Stanje v raznih drugih okrajih in mestih je na primer:
Mesta Ljubljana in Maribor 67 do 69 dijakov, Radovljica 50, Kočevje, Trbovlje, Gorica, Slov. Gradec 40 do 45, Črnomelj, Postojna, Ljutomer 35 do 38, Novo mesto, Šoštanj 33 do 34, Murska Sobota 31, Krško 39.
Manj kot 39 dijakov na 1000 prebivalcev pride v Sloveniji samo še v okraju Sežana in Tolmin, kar je posledica dolgoletnega italijanskega suženjstva in pasivnosti okrajev sploh, ki se pa po osvoboditvi iz leta v leto popravlja. Podatki sami so povzeti iz statističnih pregledov in se nanašajo na stanje konec šolskega leta 1953-54 in število prebivalstva po popisu. Iz gornjega sledi, da je v našem okraju obiskovalo gimnazije v preteklem letu skoraj 750 dijakov manj, kot znaša povprečjp Slovenije.
Po osvoboditvi so bile obnovljene razne porušene in požgane šole. Nove šole pa se niso gradile v Posavju niti v stari Jugoslaviji (z izjemo na Senovem), niti ni bila po osvoboditvi zgrajena nobena večja nova šolska zgradba.
Potrebe Posavja nam narekujejo, da se postopoma uvede poleg brežiške v okraju še ena popolna gimnazija, če upoštevamo, da je na gosto naseljenemu teritoriju med Zagrebom. Novim mestom, Trbovljem in Celjem samo ena popolna gimnazija. Pogoji za to bi bili v Krškem ali v Sevnici, kar bi bilo potrebno brez lokalpatriot-skega gledanja vsestransko proučiti. V Krškem bi se dalo morda v krajšem času odpreti višji razred. Učno osebje bo verjetno na razpolago in za silo tudi prostor. Kolikor bi za posamezne predmete manjkalo predavateljev, bi se le-ti pritegnili iz Brežic, saj so vlakovne zveze ob glavni progi znosne, niso pa znosne za dijake, ki morajo ali imajo že samo do postaje po eno uro ali več hoda.
V Sevnici postopna uvedba višjih razredov ni mogoča, dokler ne bo zgrajena nova šolska zgradba z okrajnimi razpoložljivimi sredstvi in republiško pomočjo. Gimnazija v gradu Radna nad Sevnico ne odgovarja potrebam, niti osnovnim šolskim in higienskim pogojem. Skoraj ni podeželskega mesta v Sloveniji s tako kritičnim stanjem šolskih prostorov, kot je to v Sevnici.
Morda bi bilo koristno, da zgradimo v Sevnici zgradbo za potrebe popolne gimnazije, kar bi podprli verjetno tudi sosednji okraji, ker bi na to popolno gimnazijo računali kraji trboveljskega okraja vse do Radeč in Zidanega mosta, novomeškega do Mokronoga in celjskega za Planinski predel. Na tem področju živi okoli 60.000 prebivalcev. Na sami Radni bi lahko uredili internat, ki bi nudil dijakom iz hribovitih predelov zatočišče. Dosedanji prostori na
podstrešju grada niso bili primerni za mladino. Ukinitev internata je bila morda preura-njcna, saj bi se dalo morda to vprašanje drugače rešiti z manjšimi adaptacijami. Internatov ne gre zanemarjati, saj bi se v teh lahko z manjšimi podporami občin, ustanov in okraja namestilo nadarjene dijake iz hribovitih predelov, ki bi bili sposobni za študij, nimajo pa zato možnosti.
Za stanje in razvoj srednješolske izobrazbe se morajo zainteresirati vsi merodajni krogi. Odgovorni, prizadeti in zainteresirani pa se naj oglasijo k nadaljnji diskusiji po tem vprašanju. Ne sme nam biti žal naporov in sredstev, da tudi v Posavju dosežemo višino povprečja srednješolske izobrazbe v Slovenji.	R. C.
Nesreče in nezgode
Martin Cizerle s Pristave je padel s kolesa, ko se je vozil z dela domov in si hudo poškodoval desno roko.
Anton Berglez iz Viher je na prav taki poti padel s kolesa in si zlomil levo roko.
Jože Kus iz Pošetene vasi je prevažal tračnice, pri čemer so iztirili vagončki ter mu hudo poškodovali desno nogo.
Blaž Grmšek iz Pečic je vozil gramoz na cesto, pri čemer mu je prišla leva noga pod kolo in se mu zdrobila.
Francetu Umeku iz Štrasber-ga je v rudniku padel voziček na levo roko in mu zdrobil dlan.
Jožeta Batiča iz Kumrovca je pri povratku z dela napadel neznanec in ga z nožem zabodel v desno ramo.
Marija Šušteršič iz Šmarja se je peljala na obisk na Impolce, pri tem padla z avtomobila ter si poškodovala desno nogo.
Karel čater si je pri šaljivi nogometni tekmi med trgovci in obrtniki v Brežicah zlomil levo nogo.
Izpred okrožnega sodišča

V	torek, 14. septembra, je imel upravni odbor okrajne gostinske zbornice IV. redno sejo, ki jo je vodil predsednik zbornice Vladimir Černe Odborniki so razpravljali o stanju gostišč v okraju. Po reorganizaciji imamo v krškem okraju 32 obratov splošnega družbenega sektorja, en obrat (Lisca) družbenih organizacij, v zadružnem sektorju 12 obratov in v zasebnem sektorju 62 gostinskih obratov. Število slednjih se bo s 1. oktobrom znižalo na 56 obratov.
V	gostinstvu našega okraja je še 36 kandidatov, ki imajo potrebno števio le v poklicu, nimajo pa še izpitov za priznanje polkvalificiranih delavcev. Odborniki so zato sklenili da bo zbornica priredila letos v novembru tečaj v zdravilišču Čatež.
Kakor v drugih okrajih bo zbornica tudi krškemu OLO predlagala, da bi omogočil gostinskim uslužbencem dela prost dan, da bi gostišča in gostinska podjetja imela enkrat na teden zaprto.
Da bi kar najbolj propagirali domači turizem, namerava zbornica izdati primemo brošuro z najvažnejšim1 podatki posamez-
nih krajev in podjetij ozir. gostišč. Zbormca bo zaprosila OLO da povabi vse občinske ljudske odbore k sestanku in postavitv" odbora za zbiranje potrebnega gladiva.
V gostinsko šolo v Ljubljani se je letos voisalo iz območja krškega okraja 8 dijakinj.^ od teh 3 padlih borcev. Za izšola-nje revnejših dijakinj bo zbornica ustanovil«, sklad za podpiranje mladih gostinskih kadrov.
Da bi dvign'li kulturno postrežbo, so gostinski obrati v okraju nakupili za pribl. 700.000 dinarjev inozemskega porcelana. Ta mesec bo prišla nova pošiljka uvoženega belega porcelana
Sprejet je bil sklep, da bo od 25. do 30. sept 1954 v Brežicah sestanek vseh članov zbornice, na katerem bodo obravnavali vsa važna vprašanja s področja gostinstva.
Da bi zbornica seznanjala svoje člane ‘t javnost s problemi gostinstva, je dobila v Posavskem tedniku kotiček. Priporočamo zato vsem gostinskim obratom, da takoj naročijo Posavski tednik.
Tajnik: Rudi Sajevec
8 MESECEV ZAPORA IN DENAR NAZAJ
tako so odločili na okrožnem sodišču v Novem mestu. Tiče pa se čevljarja Maksa Karina iz Prevalj pri Slovenjem Gradcu, ki je, kot kaže, nepoboljšljiv prijatelj tuje lastnine. Letos 18 junija je v Drenovcu pri Bizeljskem sunil iz zaklenjene omare Antonu Sepetavcu 66.532 din. Tako dejanje na sodišču ocenijo kot vlom in bo Karin sedel 8 mesecev. Denar je lastnik v glavnem že dobil nazaj, ostalo bo moral storilec pa še povrniti.
S POLENOM SE JE OTRESEL ČLOVEKA
Tudi Anton Kolar iz Čateža ob Savi je čevljar. Letos 12. januarja so imeli lovci neko zabavo, na kateri je bil navzoč tudi Kolar. Ker se menda razume na take stvari, je pozval ostale na igro na srečo z obročkom in kroglico Med drugimi je stavil na srečo tudi Anton Sašek, in sicer kar 500 din, čeprav je majhna verjetnost, da bi kaj dobil. Sašek je izgubil celo vsoto in to ga je spravilo v slabo voljo. Od Kolarja je zahteval, da mu petstotak vrne, o čemer pa ta ni hotel nič slišati. Ko je šel Kolar domov, mu je Sašek sledil in zahteval denar nazaj. Pred domačo hišo je zato Kolar, da bi se ga iznebil, vrgel v njega metrsko poleno in ga potem še podrl na tla.
Sašek je dobil hude telesne poškodbe, med drugim prelom desne ključnice. Tako je igra prinesla res vsakomur nekaj. Kolarju 500 din in en mesec zapora, pogojno za dobo enega leta, Sašku pa poleno v glavo in precejšnje bo.ečine.
8 MESECEV ZA TATVINO KRAVE
Starejši mladoletnik I. J. iz Vel. Kamna pri Senovem je lani v maju odpeljal iz hleva Jakoba Makolana v Silovcu kravo, vredno 40.000 din, in jo kmalu nato prodal za 24.000 din Antonu Butkoviču v Volče. Mladi pokvarjenec je začel nato popivati na veliko, dokler ga niso prijeli. Okrožno sodišče v Novem mestu ga je obsodilo na 8 mesecev zapora. Sodbo je potrdilo tudi Vrhovno sodišče LRS.
Objave in oglasi
Velika sodobna kuharica
V založbi »Naše žene« bo prihodnji mesec izšla »Velika sodobna kuharica«, ki bo poleg člankov o pravilni sestavi hrane, o vrednosti hranilnih snovi in drugih nasvetov našim gospodinjam vsebovala tudi 1300 preizkušenih kuharskih receptov. Kdor jo hoče dobiti po znižani ceni za 600 din (vezana v platno), nai jo naroči in nakaže denar do konca tega meseca upravi »Naše žene«, Ljubljana, Erjavčeva 12. Številka čekovnega računa 604-T-137.
KINO BREŽICE
18.—19. septembra ameriška barvna kovbojka: »Najboljši od slabih«, FN 30.
21.	do 23. septembra premiera slovitega švicarskega filma: »Otroci Evrope«.
24. do 26. septembra ameriški barvni pustolovski film: »Rdeči gusar«, FN 31.
KINO KRŠKO 18.—19. septembra nemški film: »Sanjava usta«.
22.	—23. septembra švedski film: »Gospodična Julija«.
KINO SEVNICA
18.—19. septembra ameriški barvni film: »Skrivno življenje Walt. Mittyja«.
KINO KOSTANJEVICA 18.—19. septembra ameriška ljubavna drama: »Rebecca«.
21.—22. septembra glasbeni italijanski film: »Seviljski brivec«.
Sejmi
v okraju Krško:
20.	septembra v Zabukovju,
21.	septembra v Podsredi, v okraju Samobor:
20. septembra v Budin jaku v okraju Klanjec:
20.	septembra v Klanj cu v okraju Celjc-okolica:
21.	septembra v Laškem
24. septembra v Šentjurju pri Celju.
OPOZORILO
Opozarjamo sprehajalce, da odlagajo smeti v travo poleg košare za odpadke, ki se nahaja nasproti stavbe OLO a Krškem.
OBJAVA
Kmetijska zadruga z o. j. v Globokem javlja, da bo poletni občni zbor v nedeljo, dne 26. septembra 1954, ob 9. uri v prostorih zadružnega doma v Globokem
NAPRODAJ HlSA z gospodarskim poslopjem in posestvo 2,5 ha, oddaljeno 15 minut od Brežine pri Brežicah. Naslov pri upravi lista.
IIIIII1IIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIII1IIIIIIII1II
Poslovilna tekma „starih' in „mladih" v Krškem
V nedeljo, 12. septembra, je bila odigrana v Krškem poslovilna tekma med starimi in mladimi nogometaši. Rezultat tekme je: »Stari« : »Mladi« 7:3 (4:1).
Ob tej priložnosti so se poslovili od I. moštva igralci Istenič Fredi, Tuma Marjan in Potočan Dani, ki odhajajo služit kadrovski rok. V začetku tekme so igralce pozdravili s cvetjem.
Tekma je bila vseskozi zanimiva; saj je bilo veliko golov, ki so šli na račun mladega vratarja, ki ni mogel braniti včasih težkih bomb, večkrat pa lahkih žog, ker so igralci »starine« že komaj streljali zaradi težkih
nog, saj nekateri po več let niso igrali nogometa.
Bilo je več duhovitih potez starih in mladih, tako da so gledalci, ki so večina navijali za mlade, prišli na svoj račun.
»Stari« so nastopili v naslednji postavi: Bačnik, Frajman, Vanič Julče, Žabkar, Vodopivec, Bence, Srne, Čurin, Anžiček F., Anžiček T., Preskar Stašo.
»Mladi« pa:	Jenič, Istenič,
Tuma, Račič, Pirš, Žnideršič, Škafar, Kovačič, Burja, Preskar, Rupar, Račič.
Gole so dali za »stare« Anži-ček_ F. 3, Čurin 2, Preskar 1, Anžiček T. 1; za »mlade« Rupar 2, Škafar 1.
Tekmo je sodil »stari« Istenič.
»Lepo te prosim France, vstani in poglej, zdi se mi, da je nekdo pod posteljo!«
Dveletna čebelarska šola v Ljubljani
bo sprejela v šolskem letu 1954/55 do 35 učencev in učenk pod naslednjimi pogoji: stari morajo biti najmanj 15 let; imeti morajo 8-letno osnovno šolo z odličnim ali vsaj s prav dobrim uspehom (prednost imajo absolventi nižje gimnazije, nižje kmetijske ali gozdarske šole in sinovi čebelarjev; biti morajo duševno in telesno popolnoma zdravi. — Prošnji na upravo dvoletne čebelarske šole pri Glavni zadružni zvezi v Ljubljani, Miklošičeva cesta 6, najpozneje do 25. septembra, naj priložijo: izpisek iz rojstne knjige, zadnje spričevalo, zdravniško potrdilo in izjavo staršev, da bodo plačevali oskrbovalnino 3200 din na mesec v naprej in potrdilo o prejemanju otroških doklad. Revnim in pridnim učencem bo Glavna zadružna zveza dajala študijsko podporo. Učenci iz zunanjih krajev bodo stanovali v domu gozdarske šole v Ljubljani. — Sprejemnega izpita ni. Začetek pouka: 1. oktobra. — Sprejeti učenci bodo prejeli pismeno sporočilo uprave šole.
Okrajna zadružna zveza Krško bo dajala dvema učencema štipendijo po 2000 dinarjev na mesec.
RAZPIS
Na podlagi 90. člena Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Ur. 1. FLRJ št. 51/53), komisija Okrajnega ljudskega odbora v Krškem
razpisuje mesto upravnika trgovskega podjetja »RUDAR* v Krmelju.
Pogoji: srednja strokovna izobrazba in 5-letna komercialna praksa oziroma nižja strokovna Izobrazba in strokovna vajenska šola ter 10 let komercialne prakse. Pismene ponudbe je poslati do 30. septembra 1954 z življenjepisom, dokazili šolske in strokovne izobrazbe ter opisom dosedanjih zaposlitev na tajništvo za gospodarstvo OLO Krško.
ZAHVALA
Podružnici DOZ v Krškem se zahvaljujem za nakazilo 10% invalidnine v znesku 10.000 din za mojega sina Ivana, ki je utrpel lahko nezgodo. Starši! Zavarujte sedaj ob pričetku šolskega leta svoje otroke proti posledicam nezgod!
Imperl Anton, Ledina 17, pošta Sevnica
ZAHVALA
Podpisana Marica Gabrič se zahvaljujem podružnici DOZ Krško za nakazilo 12.000 din za nezgodo mojega sina Antona. Sedaj ob pričetku novega šolskega leta vsem staršem toplo priporočam nezgodno zavarovanje šolske mladine.
Marica Gabrič, Sevnica 11
Komisija za razpis direktorja gradbenega podjetja »Remont« v Brežicah
razpisuje
po členu 89. in 90. Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrti) (Uradni list FLRJ, št. 51-424-53)
mesto direktorja
gradbenega podjetja „R e m o n t" v Brežicah
Pogoj: gradbeni ing. z 2- do 3-letno prakso in strokovnim izpitom ali
gradbeni tehnik s 5-Ietno prakso in strokovnim izpitom.
Prošnji je priložiti podrobni življenjepis, dokazila o šolski in strokovni izobrazbi ter o poteku dosedanje zaposlitve. Pravilno kolkovane prošnje je vložit: pri tajništvu za gospodarstvo OLO Krško do 30 septembra 1954.
ANTON INGOLIČ:
SONČNA REBE«
Vendar če je gospodarja za-1 gledal, se mu je izognil, čeprav' ga je mikalo k njemu. Nekoč pa se je tako namerilo, da se mu ni mogel izogniti.
»Tevžek.« je gospodar Veselo vzkliknil, ko ga je zagledal. »Tevžek, kdaj boš spet prišel k nam?« je vprašal. Ker Tevžek ni odgovoril — samo široko je odprl oči in usta — ga je pobožal po skuštranih laseh in prijazno nadaljeval: »Pridi! Zdaj so zrele že hruške in slive. Tudi tistega zajčka si lahko odneseš.« Potrepljal ga je po ramenih, mu prijazno pokimal in šel dalje.
Dve, tri nedelje pozneje sta šla z materjo na Klopce. Preden je oče — zdaj je lahko klical ljubeznivega gospodarja vsaj v mislih — odpeljal mater' v hišo, mu je prijazno klical: »Tevžek. najej se hrušk in sliv, potem pa S; ulovi zajčka! Nič se ne boj, danes ne bo gospodinje.«
Na večer se je vrnil ves srečen z zajčkom, tud; mat; je bila dobre volje.
Minil; so meseci, minila so leta. Medtem je to in ono dognal sam. marsikaj na so mu povedali drugi. Izvedel je, da
je1 njegova mati služila več let na Klopcah. Koren, gospodar na Klopcah, je kmalu imel rajši deklo kakor gospodinjo, svojo ženo. Ko je gospodinja to opazila, je deklo spodila. Ne dolgo potem se je spodaj v vasi rodil Tevžek, Koren pa ni pozabil njegove matere. Na Klopcah so se množili prepiri, celo tepeži, Koren pa je čedalje pogosteje prihajal dol v vaško gostilno.
»Tevžek,« mu je rekel neke zime, »ti bi moral priti k nam na Klopce, ti in tvoja mati.« Nekaj je polglasno zamomljal, potem pa nadaljeval razločneje. »Če boš pameten, boš prišel na Klopce.« Čudno se je na-emeial in ponovil »Boš, boš.« Potrepljal je Tevžka po ramenih kot odraslega moškega in še rekel: »Ne pozabi, Tevžek. tvoj d|0m so Klopce.«
Nekaj tednov pozneje so se ustavile sani pred hišo na cesti.
»He, fant,« je zaklical voznik Tevžku, ki se je na dvorišču kepal z domačim sinom, »pokliči mater!«
Tevžek je zagnal Mihcu še eno kepo in odšel po mater. Komaj si je spet napravil nekaj
kep, se je s ceste razlegel materin jok. Pustil je kepe in odhitel na cesto.
»Tevžek,« je tožila mati, »sirota &j bil, zdaj boš še večja. Očeta ti je ubilo, voz drv se je zvrnil nanj.«
Kmalu potem je skopnel sneg, grič; naokoli so ozeleneli, še malo In Klopce so se odele s cvetjem. Mikalo ga je gor, vendar sam ni tvegal poti; bal se je gospodinje. Neke nedelje pa je zaprosil mater, da bj šla z njim.
»Kaj hočeva na Klopcah?« ga je mat; žalostno zavrnila. »Očeta ni več. Na Klopcah ni nič najinega čeprav ...«
Tevžek je vedel, kaj je hotela reči: čeprav je tam najin dom.
Odšla sta iz vasi k reki. Mati je zamišljeno sedela na bregu, Tevžek pa se je igral s kamenčki v vodi. Vsak »čas je prihitel k materi in ji pokazal kak posebno lep kamenček. • Ko je ^prišel tretjič, ga je mati pobožala po glavi in dejala: »Rekel je, da ti bo zapisal svojo polovico posestva: Storil bi bil, da ga ni dobilo tako nanaglo-ma. Kaj bo s teboj, ko ne bo več mene?«
»Zakaj vas ne bi bilo več?« le vprašal začudeno in pozorno pogledal mater.
Šele tedaj ie opazil, da so rriena prej rdeča in polna lira upadla in brez barve, da v nje-
nih očeh ni več veselja, marveč žalost.
»Nisem zdrava,« je odvrfiila mati in stisnila dečka k sebi
Materina lica niso bila nikoli več rdeča, oči ne več vesele. Vendar je delala kakor prej, za dve dekli, kar sta včasih priznala gospodinja, ki ni bila nič kaj prijazna ženska, in gospodar, ki je bil naravnost trd in osoren človek. Še jeseni, ko je začela nevarno pokašljevati, je odhajala na njive že zgodaj in se vračala pozno v noč. Ko je Tevžek že ležal v postelji in je legla k njemu, je včasih vsa utrujena zavzdihnila: »Ne vem, če bom jutri mogla na delo.«
Toda drugo jutro je še pred svitom vstala. Nekega jutra pa res ni vstala. Gospodar in gospodinja sta sicer godrnjala, vendar sta jo pustila v postelji. Ko se je Tevžek opoldne vrnil iz šole, pa je že bila na nogah. Popoldne je celo odšla na njivo in populita zadnjo repo, zvečer pa je obrezovala pozno v noč.
»Danes pa res ne morem vstati,« je zdejala naslednjega jutra. »Tevžek, povej gospodinj. da res ne morem.«
Popoldne, ko je prišel k njej, je zavzdihnila: »Tevžek, sirotek moj.«
Obrnila se je k steni in sprva pridušeno, potem pa nagla« zajokala.
Dober teden je ležala, potem j Tevžka je zadržala bolj rado-pa spet vstala. A po treh-_. $ti' vednost, kaj bo napravila delih dneh jo je spet položilo v 1 klina, kakor pa tiha želja, ki
posteljo.
Vso zimo je poležavala na čedaljo večjp nevoljo gospodarja in gospodinje. Ko je začel kopneti sneg, je govorila: »Samo sneg naj skopni pa bom spet dobra.« Toda ko so prvi pomladanski vetrovi pobrali s hribov nad Klopcami zadnji sneg, je obležala za vedno.
Po materini smrti in njenem prežalostnem pogrebu Tevžek ni več zdržal v hiši. Kadar koli je mogel, je stekel na sadovnjak za hišo, od tam pa se je potegnil za plotovi iz vasi. Neki dan se je odpravil s stisnjenim srcem proti domačiji, ki ga je že ves čas prijazno vabila. Dolgo je oprezal okoli hiše, a nikogar ni bilo na spregled. Že se je hotel s težkim srcem vrniti, a tedaj so se le odprla vežna vrata in na dvorišče je prihitela zajetna deklina. Takoj za njo ee je pokazala še gospodinja.
»Spravi se mi od hiše, pote-penka, potepena!« je kričala na vsa usta. »Rekla Sem ti že, živi pošteno, ali pa od hiše! Takih žensk nisem prej trpela pod svojo streho in jih tudi zdaj ne trpim. Poberi se oinja in pojdi.«
Gospodinja se je vrnila v
ga je bila pripeljala na Klopce. Deklina je nekaj časa nepremično stala sredi dvorišča, potem pa se je vrnila v hišo, od koder se je čez čas zaslišal#) še hujše kričanje, in se spet pokazala na pragu s pleteno košaro v desnici in majhno culo v levici.
»Grem,« je zaklicala nazaj v vežo, »ampak povem vam,« je nadaljevala z jezo; »v tej hiši tako dolgo ne bo sreče, dokler bo brez otrok. Kaj vam pomaga posestvo, ko ste pa sami, ko nimate otrok ne moža; jaz moškega že imam, otroka bom pa kmalu dobila.«
Čudno se je zasmejala, s; zadela košaro na glavo in se spustila navzdol po sadovnjaku.
Po njenem odhodu je zavladala hladna tišina. Tevžek je ždel za debelim kostanjem in ni vedel, kaj naj napravi. Že se je v mislih odpravljal, ko je gospodinja spet prišla na prag. Tokrat ru kričala nad deklino, ki se je že izgubila v vinogradu, marveč je nekaj časa molče gledala navzdol, potem pa •naglas zavzdihnita in se umaknila v hišo.
Gospodinjin vzdih je opogumil Tevžka. Vzravnal se je in
hišo, pri tem pa z vso silo tres- , stopil preko dvorišča v hišo...
nila za seboj vežna vrata.
(Nadaljevanje sledi)