Današnja številka obsega 8 strani.
„NOVI ČAS,,
izhaja vsak petek ob 12. uri dopoldne. Uredništvo in upravništvo je v Gosposki ulici št. 6 drugo dvorišče.
Štev. 45.
Princ Hohenlohe.
V sedanjih resnih časih, ko jc vsa naša ix)zoruost obrnjena na dogodke vršeče se na bojnih poljili, se nam zdi vse drugo malenkostno; zdi se nam skoraj, kakor bi čute naše javnosti zabili, ako se pečamo s stvarmi, ki niso v najožji zvezi z velikansko borbo narodov v Evropi.
Ali oseba, ki praznuje te dni desetletnico svojega javnega življenja na Primorskem, stoji tako vise ko, da ne moremo iti mimo tega trenutka, ne da bi na kratko orisali njegovega delovanja.
Princ Konrad Hohenlohe-Scmilings-fiirst je prišel pred desetimi leti iz Buko-vine, kjer je bil deželni predsednik, v Trst kakor c. kr. namestnik. Bilo je to dne 16. oktobra 1904.
Po njegovem prihodu v Trst se je marsikdo čudil, s kakšno gotovostjo je presojal razmere v naši deželi; nastopal je tako sigurno, kakor bi bil živel leta in leta med nami. Poznal je politične odno-šaje, poznal stranke in njihova stremljenja in prav kmalu je do dobra proučil tudi osebe, ki so imele kaj govoriti v javnem življenju. Stopil je na plan z jasno začrtanim programom, ki ga izvršuje z njemu prirojeno vstrajnostjo in doslednostjo.
Ako bi hoteli njegovo delovanje po polnoma uvaževati, bi morali naslikati natančno razmere, ki so vladale na Primorskem predenj je prišel knez Hohenlohe v Trst.
Toda današnji časi niso za to, ker bi utegnili s takimi opisi vzbuditi ponekod če tudi neopravičene občutljivosti, ki se še niso polegle.
Zadosti bodi, ako rečmo, da smo se Slovenci pod njegovo vlado vsaj nekoliko oddahnili. Knez Hohenlohe je skozi in skozi prešinjen važnosti naloge, ki mu je poverjena kakor cesarskemu namestniku.
Njegovo vodilno načelo je pravičnost in to idejo izvršuje strogo, kakor se spodobi avstrijskemu državniku, ne glede na to, ali se zameri na desno ali levo. On je pravi predstavitelj avstrijske misli; kdor ne čuti tako, ta je njegov nasprotnik, drugega ne pozna.
Toda prikupljivost namestnikove o-sebe je taka, da ga tudi nasprotniki ne morejo sovražiti, kajti vsi dobro vedo, da
V Gorici, 5. novembra 1914.
v okvirju avstrijske misli dobe pri njem najboljšega zaščitnika in da je ni težnje, katere hi ne podpiral z vso vnemo in gorečnostjo, ako jo spozna za dobro in pravično. Z ljubeznjivostjo zna razorožiti vsakega nasprotnika.
Kdor je imel le kedaj priliko občevati s knezom Hohenlohe, je očaran po dobroti srca, ki preveva vso njegovo osebnost. Ni je stvarLza katero bi se ne zanimal; rade volje .izreza vsaki prošnji ali pa jo podpira navtffctem mestu.
Zato p;* k njemu zateka vse v popolnem in^ opravičenem zaupanju, da bo pomagal, ak» je le mogoče.
Princ Hohenlohe ne dela nobene razlike mej osebami, ki k njemu pridejo: v namestniški palači so vsi enakopravni.
Princ Konrad Hohenlohe — Schillingsfürst.
cesarski namestnik v Trstu praznjuje desetletnico svojega prihoda v Trst.
Tam vidiš bogataše in siromake, grofe iri kmete, uradnike in delavce, ki čakajo, da pridejo na vrsto. In po vrsti gre vse k njemu!
Človek, ki temu ni vajen, se naravnost čudi, ko vidi, da sluga pusti k njemu navadno oblečene delavce, dočim morajo
LIST STANE:
za celo leto . . 4 K „ manj premožne 3 „ i
„ Nemčijo .... 5 „ 1
i
„ posamezne št. 8 v | Oglasi po dogovoru.
Leto V.
čakati, in včasih prav dolgo čakati v n; govi predsobi visokostoječi ljudje.
Ali ravno to njegovo zanimanje za-, žje sloje prebivalstva, ki ga'ni nikjer: nikdar zatajil in ki triu mora v naših oč služiti samo v čast, je v višjih slojih i pravilo mučen utis. Očitalo se mu je, je soeijalist in naživalo se ga je »rdi princ«. Toda to očitanje ne označuje i1 . njem ničesar drugega kakor le njego . odločno voljo, biti pravičen vsem, ne ziraje se na stranke in sloje.
Vse te lastnosti g. namestnika — p sebno pa njegov čut za pravičnost so take, da so ga naravnost silile, da se vedno zastavil tudi za naše koristi in, al pregledamo njegovo delovanje v preteč nem desetletju, moramo brez pridrži priznavati, da knez Hohenlohe zasluži n šo popolno hvaležnost. Pravičnost nj -i gova in skrb njegova za avstrijsko mis [ so tiste lastnosti, ki so ga nam Slove > 1 cem in Hrvatom na Primorskem naprav le posebno dragega. Radi teh lastnosti j -I mi še posebno čislamo. V polnem obs. gu se zavedamo, kaj smo dosegli na Pr ; morskem tekom zadnjih 10 let ravr: vsled njegovega nastopanja v smislu pr; . vičnosti in avstrijske misli. Z eno besede 3 Mi sme mu hvaležni!	?
Ako nismo dosegli še vseh javni \ naprav in del, ki jih pričakujemo že tol1 -ko let, ni to njegova krivda, ampak s . krive finančne razmere države. Gotov . pa je, da bomo z njegovo pomočjo dalj -napredovali in zato iskreno želimo, da I knez Hohenlohe še mnogo let vladal ka [i ; kor namestnik v Trstu.	i
j Svetovni požar g*re dalje.
Tudi Turčija je udarila. Dolgo se j<	i
poročalo, da imata z Nemčijo zvezo, d;	i
se pripravlja na vojsko. Turško brcdovji	*
so poveljevali nemški oficirji. Turško ar	)
mado vodijo Nemci. Dve turški vojni ladj	:
sta kupljeni cd Nemcev. Vse to je bilo do	>
volj značilno, da je zveza med Nemčijo ii	i
Turčijo trdna. Da bo pa tako hitro prišle	'
j do izbruha, ni mislil nihče. Vojska še n	¡j ; napovedana; toda boji so se že pričeli m
morju in na suhem. Rusija bo morala postaviti del svojih čet, ki jih ima sedaj proti nam. proti Turčiji. Angleški prede za Egipt, ki je pod Turško nadvlado (seveda po imenu), vladajo ga Angleži. Turčija lahko začne rogovih tudi v Indiji, kar bi bilo Angležem najhujše. To vse so seveda možnosti, ne pa kako prorokovanje.
Medtem se na severu naše in nem. čete na Poljskem zbirajo vnovih pozicijah. Sev. od Przemisla pri Ležajsku so naši vrgli Ruse 20 km čez reko San. .lužno od Przemisla so Rusi z močnimi četami vdrli od Drohobiča proti Turki. Po več dnevnem boju se jih tu naši porazili; enako se v Bukovini vrše hudi boji. — V Srbiji naši prodirajo. Na Francoskem je boj vedno bolj krvav.
V Galiciji.
Ob spodnjem toku reke San so naši 29. oktobra južno od mesta Nisko vrgli nazaj močne ruske sile. - Pri Starem Samboru so ta dan naši topovi uničili rusko municijsko zalogo. Rusi so napadali Stari Sambor, a so bili odbiti. Na ozemlju severnovzhodno od Turke so zavzele naše napadajoče čete več važnih višin, katere je moral sovražnik v begu zapustiti. Naši črtiovojniki so v teh bojih ujeli veliko Rusov.
Skupno število vseh v monarhiji interniranih vojnih ujetnikov je znašalo 28. X. 649 častnikov in 73.179 mož, ne vštevši mnogoštevilne ujetnike, ki so bili ujeti na obeh bojiščih v bojih zadnjih tednov, in ki še niso bili odpeljani v ujetniške tabore.
Uradno poročilo z dne 1. nov. poroča, da se je med Samberom in Turko vršila velika bitka. Poročilo se glasi:
Večdnevna ljuta bitka v prostoru severnovzhodno od Turke in južno od kraja Stari Sambor je dovedla do popolne zmage našega orožja. Sovražnik, ki jc vpadel v ta prostor, dve pehotni diviziji in ena strelska brigada, je bil vržen iz vseh svojih postojank.
Naši prodirajo sedaj naprej z uspehom. Črnovice naše čete drže. Artilerijski ogenj Rusov, ki je bil osobito name-rjen na rezidenco grško-orientalskega nadškofa, je ostal brez pomembnih posledic.
To kaže, da se je za Černovice bil še hud boj. Rusi so nehali z umikanjem in so začeli napadati. Novejša poročila pa pravijo, da so bili Rusi zopet vrženi čez reko Prut. Boj za Černovice popisujejo listi tako-le: V pondeljek 27. oktobra je zahteval ruski poveljnik, naj naše čete zapu-ste Črnovice, ker bo sicer pričel mesto obstreljavati. Dobil je odklonilen odgovor. Vsled tega se je v torek razvil med našimi na desnem bregu Pruta stoječimi četami in med Rusi, ki so stali na levem bregu Pruta pri Zuczki, hud artiljerijski boj, med katerim je padlo okoli 30 šrap-nelov v zahodni del Črnovic, ne da bi napravilo kaj posebne škode ali koga ranilo. Poškodovana je bila samo prva buko-vinska pivovarna in dve zasebni hiši. Mestno prebivalstvo je na strehah opazovalo boj. V torek sta morala utihniti dva ruska topova, V sredo in četrtek je boj po-
čival, v petek se je pa zopet pričel. Sovražni topovi so oddali 360 strelov, od katerih jih je več poškodovalo stolp glavne kapele grško-orijentalskega metropolita. Naši topovi so odgovarjali in v par urah popolnoma razstrelili ruske baterije. Naši so med dnevom dobili ojačenja, prekoračiti Prut, pregnali Ruse proti severu in jih veliko vjeli.
fía Poljskem in na Pruskem.
.lužno zapadno od Varšave in Ivan-goroda se sedaj nemške in avstrijske čete zbirajo na novih pozicijah. Rusko uradno poročilo prav posebno hvali hrabrost naših avstrijskih čet. Peterburška brzojavna agentura prinaša sledeče vojno poročilo: V bojih med Radomom in Ivangoro-dom so se bojevali na čelu bojne črte in kot predstraže ogrski huzarji. Zdi se pa, da so jih lahko na celi črti zelo dolge fronte postavili. Boji so bili zato ljuti, ker so se vojaki avstrijske armade borili odločno in z zaničevanjem smrti. S tem odločijo pogosto celo bitko.
Strašna je bila bitka pod Varšavo; kjer se je tudi boril del naših čet. Ponatis-kujemo poročilo, ki je dovoljeno od tisk. urada voj. ministerstva v c. kr. drž. pravdništva na Dunaju:
Varšavska okolica v območju var-šavsko-dunajske in kališke železnice, ki je bila preje nenavadno gosto naseljena industrijska pokrajina, nudi sedaj sliko popolnega razdejanja. Mesta Lowicz, Grodzisko, Blonie in Sochaczew je prebivalstvo zapustilo in so bila v vojni vihri popolnoma razdejana. Bogatejši prebivalci so pobegnili v Varšavo in dalje v notranjo Rusijo, revnejši so se pa razkropili v bližnjih krajih. Največ je trpelo industrijsko mesto Pruszkow, ki je popolnoma zgorelo. Tu je bila uničena tudi velika tovarna za svinčnike trvdke Majewski. V o-kolici Grodziska so uničeni vsi vrtovi in vsa polja, kjer so še 14 dni po bojih ležala nepokopana mrtva trupla; razširjajoči se mrliški smrad je bil neznosen. Tudi tovarniško mesto Zyrardow je domalega porušeno. Mesto Blonie je takorekoč izginilo z obličja zemlje. Hudo je v bojih trpelo tudi mesto Lowicz; mnogo prebivalcev je bilo ubitih in ranjenih. Tod so Rusi v mestnem parku obesili dva juda, ki sta bila prišla iz Lodza. Tudi ob cesti v Kutno so Rusi obesili pet judov. V bitki pri Skierniewicah so Rusi imeli strašne izgube in so mrliči še dolgo ležali nepoko-pani vsenaokrog. Kolodvor in železniško progo so Rusi uničili.
Res, vojska je grozna.
V Vzhodni Prusiji je napad nemških čet — kakor se glasi 29. okt. — napredoval. Tekom 3 tednov so Nemci v Vzh. Prusiji vjeli 13.000 Rusov, zaplenili 30 topov in vzeli 39 strojnih pušk.
flajbolj krvava bitka na svetu.
Na Francoskem, posebno pa ob bel-gijsko-francoski meji se sedaj vrši naj-strahovitejši boj. Nemci silijo naprej. Francozi, Belgijci, Angleži, Indijci, Ka-nadci, Afričani — vsi ti skupaj se krvavo
branijo. Neki angleški list piše: Angleške čete niso stale, odkar obstoji angleška zgodovina, še nikdar v strašnejšem boju. Krvavo klanje v bojih zadnjih dni, ki so postajali od dne do dne hujši, nima nobene primere; izgube presegajo največje bitke rusko-japonske vojske. Nemci "so žrtvovali cele bataljone; ampak tudi izgube zaveznikov so zelo velike. Obupni boj se še vedno bije, in sicer na suhem, na morju in v zraku. Takega boja svet še ni videl.
Nizozemski listi pišejo: Ta bitka je bolj podobna mesarskemu klanju, kakor pa bitki. Tisoči ranjencev krevljajo z razbitimi udi po bojišču, leže na brezštevilnih vozovih ali se pa pomikajo v procesijah proti severu. Na poljih leže tisoči mrtvih; niti ljudi ni, ki bi jih pokopali. Vozovi in topovi vozijo kar čeznje. V mestu Osten-de so vse bolnišnice in velika posopja prenapolnjena z ranjenci. Kamor pogledaš, sami ranjenci na cestah, v kavarnah, v mestu in v bližnjih občinah. Novi ranjenci nimajo niti več prostora. Nemški topovi morajo večkrat utihniti, ker bi sicer k>-~ glje letele na gruče, kjer se bore nemt. čete z Angleži in Belgijci, mož z može. Tu ni več boj s topovi, ampak z bajonet Zdi se, dal so Nemci trdno odločeni, d. prodro do Dunkirchna in Calaisa
List »Telegraf« pa poroča: Belgijske it! francoske izgube pri reki Yser znašajo 10.000 mož. Dopisnik lista je govoril z nekim nemškim vojakom, ki je prišel iz ognja. Ta mu je pripovedoval: Napadi z bajoneti so bili strašni. Več vojakov je bilo predrtih skozi prša in hrbet. To je bil pekel. Večkrat smo stali do prs v vodi. In potem ti topovi z ladij. Včasih so nas prijeli istočasno od treh strani. Voda v kanalih od Ostende do Nieuporta je bila krvava od krvi.
Zdi se, da so Nemci tu vendar le rinili naprej. Zato Belgijcem ni preostajalo drugega, da so odprli zatvornice pri obmorskih jezovih. Takoj je udrla voda na bojišče pri Nieuportu. Voda stoji za moža visoko. Nemci so se morali umakniti iz vode, a zemlja je vsa uničena. Drugod se boji z vso silo nadaljujejo.
UspešnivboJi proti Srbom in Črnogorcem,
Naše čete so zopet izvojevale lepe u-spehe v Srbiji. Poročila se glase: Naše zmagonosne čete, prodirajoče v Mačko, so 30. okt. dosegle nov uspeh. Boj pri Ravnji je bil večji, kakor se je v začetku mislilo. Naše čete so pri Ravnji napodile srbske čete v beg ter so se umaknile na cesto, katero so utrdile in betonirale. Naše čete so napadle sovražnika, kateri se je skril v betonske okope, pa so sedaj vse betonske utrdbe ob cestah v naših rokah. Štirikrat so naskočile naše čete zelo dobro skrite Srbe, ter jim vsakikrat zadale velike izgube. V betonskih utrdbah je ležalo trupel mrtvih srbskih vojakov na kupe. Iz teh skrivališč je naša saniteta izvlekla 600 srbskih mrličev. Mnogi srbski vojaki so prišli ranjeni v naše roke. Raz biti Srbi so se najprej umaknili na Bano-
vo polje, pozneje pa še bolj nazaj. Ker so naše čete dobile v roke to utrjeno cesto, so očistile Parešnico srbskih čet.
Popis bojev s Srbi.
(Odi tiskovnega urada vojnega minister-stva in c. kr. drž. pravništva na Dunaju dovoljeno.)
Preko Budimpešte 2. nov. poročajo: Savski breg, 30. oktobra. Avstro-ogrske čete prodirajo v kotu med Drino in Savo, v takozvanem mačvanskem ozemlju, ne-vdržno naprej. Srbi čutijo, da jim od te strani preti odločilna nevarnost ter so v svrlio ojačenja svoje fronte pomaknili semkaj večje sile. Tako je pojasnjena o-kolnost, da leži pred severnim vhodom v Banovo polje močna srbska divizija za kritjem. Naše čete so se ji postavile nasproti v oddaljenosti 200 korakov, istota-ko za močnimi kritji. Naše hrabre čete, ki so bile že zavzele Ravnje, so sedaj o-svojile most čez močno naraslo Zasavico in oblegale Radenkovič. Drugo krilo je kljub močvirnemu ozemlju onstran Save nevzdržno prodiralo naprej. V ta močvirja so naše čete vrgle 20. srbski polk. Nad 200.Srbov je tod utonilo, ostali so se s težkimi izgubami umaknili nazaj v Radenkovič, kjer so iznova prišle v naš ogenj. Našim četam se je posrečilo poleg modernih srbskih zemljevidov upleniti tudi tabelo vseh srbskih signalov. — Vreme je hladno, ponoči pade slana; toda naše čete so preskrbljene z zimskimi odejami, preskrba z živežem je brezhibna. Danes so imeli naši vojaki zjutraj' kavo, opoldne juho, meso, prikuho, vino; zvečer pa svinjsko pečenko in čaj. Naše poljske kuhinje brezhibno funkcijonirajo.
V nadaljni brzojavki poroča isti poročevalec: V bitki na mačvanskem ozemlju smo ujeli 1500 Srbov. Ob steku Save in Drine je imel sovražnik izvrstna kritja, vendar ga je ogenj iz naših topov, ki je trajal od pol 7. do 7. ure 40 minut, popolnoma pregnal. Mi sami smo imeli k sreči le neznatne izgube. Ob pol 9. uri so pripeljali pred našega divizijonarja že 2 sovražnikovi strojni puški in 200 ujetih srbskih vojakov. Dopoldne ob 11. uri je prišlo nadaljnih 800 srbskih ujetnikov. Bili so docela zdelani. Uplenili smo tudi mnogo orožja francoskega, ruskega, nemškega, ogrskega in srbskega izvora ter šest voz municije.
Uradna poročila.
Uradno se poroča 2. t. m.: Naša o-fenziva skozi Mačvo zmagovito napreduje. Iz svojih utrjenih postojank pregnani sovražnik se je le malo upiral. Samo severno od Šabca je bilo treba z naskokom vzeti močno utrjene pastojanke. Tudi Ša-bac sam so naše čete nocojšnjo noč z naskokom osvojile. Naše skozi Mačvo prodirajoče kolone so že prekračile železniško progo Šabac-Lješnica. Konjenica je vjela veliko sovražnikov.
Težka izguba je zadela našo balkansko letalsko skupino. Vojnega pilota nad-poročnika Sanchiza je težko ranil sovražni strel, ki je poškodoval tudi njegovega
opazovalca. Kljub strašnim bolečinam je vrli pilot napel svoje zadnje sile, da je vodil svoj aparat na približno 70 km oddaljeno letališče in ondi gladko pristal. Nad-poročnik Sanchiz je včeraj svojim ranam podlegel. Pred smrtjo je še prejel vojaški zaslužni križec, katerega mu je Nj. Veličanstvo brzojavnim potom podelilo. Potiorek, fcm.
Uradno se poročo z Dunaja 3. nov.:
Šele sedaj se lahko celotno pregleda v Mačvi doseženi uspeh. — Tam se nahajajoča srbska armada, ki je štela štiri do pet divizij pod poveljstvom generala Stepanoviča, se je mogla rešiti iz ogrožene situacije le s hitrim begom, pri čemer je morala popustiti raznovrstne zaloge in tren ter je izgubila mnogo ujetnikov. Sovražnik se je v enem pohodu brez odpora umaknil na gričevje južno od Šabca. Le pri Šabcu, katerega so naše hrabre čete v noči od 1. na 2. novembra v naskoku zavzele, so se Srbi trdovratno pa brezuspešno upirali.
Potiorek, feldcajgmojster.
Turčija v vojsk .
Dne 29. okt. dopoldne se je v Črnem morju spopadlo rusko in turško brodovje. Po turških poročilih so ruske ladje hotele z minami zapreti vhod v Bospor iz Črnega morja. Turško brodovje je tedaj slučajno bilo na vajah ter je preprečilo ruski namen. Razvil se je boj, v katerem sta bili 2 ruski ladji potopljeni. Nato je turško brodovje napadlo ruska pristanišča. Poročilo se glasi:
Med 10. in pol 11. uro dopoldne je neka turška križarka s tremi dimniki obstreljevala v Feodoziji kolodvor in mesto in poškodovala katedralo, grško cerkev in skladišča ob luki in ladijšču. En vojak je bil ranjen. Poslopje podružnice ruske banke za zunanjo trgovino se je vnelo. Ob pol 11. uri je križarka odplula proti jugo zahodu.
V	Novorosijsk je došla turška križarka »Mamidje«, pozvala mesto, da se uda in izroči državno imetje in zagrozila, da bo v slučaju odklonitve obstreljevala mesto. Ruski konzul in njegovi uradniki so bili aretirani. Križarka je *opet odplula.
Feodozija leži na južnovzhodni obali otoka Krim ter ima nad 20.000 prebivalcev.
Novorosijsk je rusko mesto ob Črnem nvorju in šteje tudi 20.000 prebivalcev.
Angleži in Francozi so prestrašeni nad nenadnim izbruhom vojske. Radi bi še nekoliko zavlekli. Toda ne gre. Kako so Angleži zmedeni, se vidi iz tega, da so napadli in potopili neko grško torpedovka, misleč da je turška. Angleži obstreljujejo sedaj Dardanele. Tudi na suhem se je bo] med Rusi in Turki že začel. Car je izdal povelje, naj ruske čete vdero v Turčijo.
V	vojnem stanju s Turčijo so sedaj: Rusija, Francija, Anglija, Srbija, .Japonska, Crnagora in Belgija. — Imamo torej že 21 vojsk.
Turki poročajo, da so potopili že 8 ruskih torpedovk. — Drugo poročilo pa pra-
vi, da so Turki potopili 5 ruskih bojnih ladij in 19 prevoznih parnikov.
Proti Rusiji koraka 300.000 Turkov. Del turške armade je zasedel Perzijsko ozemlje. Turki korakajo tudi proti Egiptu. Angleži pošiljajo v Egipt kanadske čete, ker se na Indijce in Egipčane ni več zanesti. —
Na morju.
V kanalu med Angleško in Francosko je nemški podmorski čoln zopet potopil angleško križarko »Hermes«. To pot si je nemški čoln upal čisto blizu angleške o-bali. Angleži se tega zelo boje. — Nemška križarka »Emden« je potopila 1 rusko in 1 francosko vojno ladjo. O tem uradne poročajo iz Peterburga, da je nemška križarica »Emden« pri Pulo Pinangu \ Aziji s torpednimi streli potopila ruske križarico »Zemčug« in nekega francoskega lovilca torpedov. »Emden« se j< napravila nepoznana s tem, da si je na pravila napačni četrti dimnik ter se je ta ko mogla nepoznana približati uničenin ladjam.
Kupčijskih ladij je križarka »Emden potopila doslej 51, in sicer 34 angleškil 10 francoskih in 7 japonskih.
V Južni Afriki.
se ustaja Burov širi. Na čelu vstašev i že več generalov, ki so znani iz bursko angleške vojske.
Med Ameriko in Angleško
je hud spor, ker Anglija pleni amerišk ladje, ki vozijo v Evropo.
Kitajska
mobilizira in se pripravlja za vojsko. B; je hoče udariti proti Rusiji in Japonsk Posebno verjetno pa ni, da bi se spusti v boj.
Rusija je od Bolgarske
zahtevala, da mora dopustiti prevoz ri skega orožja v Srbijo in da ne sme vi preganjati srbskih band, ki »delujejo« Macedoniji. Rusija grozi Bolgariji z vc sko. —
Med Bolgarsko in Rumunsko
se vrše pogajanja za zvezo, ki pa ne 1 naperjena proti Avstriji.
Mrtvi i a ranjeni 91 pešpolka.
V 41. izkazu izgub z dne 31. okl bra se nahaja tudi 97. pešpolk. Iz nje posnemamo naslednja, po večini slovt ska imena:
Mrtvi.
Častniki: Albanese dr. Nik, rez. i ročnik; Ferd. Berlam, rez. kadet; K Müller, rez. kad.; Emil Schnabil, rez. i ročnik; Otmar Seidl, stotnik; Vil j. Val» r ta, stot; Erv. Wyhnanek, st.	i
Moštvo: Mat. Bajt, 5. komp.; A i Belec, 15. komp.; Avg. Bevčar, 15. koi -Kari Bernetič, korp.; Jož. Bizjak, 3. i Iv. Rozanich, 6. komp.; Kari Devinar, :
»
wnp.; Iv. Dolinar, 15. komp.; Gaspro-:h (?) 14. k.; Ant. Hlede, četovodja. 2. >mp.; Hrovatin Ljubomir, 5. komp.; Jož. :ž, 2. k.; Jan. Koren. 10. komp.; Iv. Ko-Išec, 12. k.; Ant. Kranjc 16. k.; Iv. Kraj-ir 15. k.; Kranjc Franc, 14. k.; Kralj Sil-rster, 16. k.; Avg. Krapež, 13. k.; Mili. 'iskiovec, 6. k.; Jak. Lapanja, 6 k.; Fr. jpnik, 15. k.; Jan. Lukan, korp.; Maco-n (?) 14. k.; Leop. Močnik, 11. k.; Jož. 'reich, 5. k.; Andrej Pirih, 15. k.; Rudi Plesničar, 16. k.; Ant. Poropat, 1. k.; rij Poropat, 3. k.; Jož. Rutar, 13. k.; Iv. ]ver, 10. k.; Fr. Skočir 3. k.; Jož. Skok, jk„ Ang. Škrjanc, 5. k., Ant. Strancar, 1 k.; Al. Visintin, 5. k.; Ang. Visintin, 1.
>	Fr. Volčič, 10. k.
Ranjeni.
pastniki. Benedikt Natale, por.; Biic-j: Ant., rez. kad.; Avg. Cihelka, rez. jI., Al. Cosulich pl. Pečine, por.; Ta-} Kari, rez. kad.; Rud. Frisch, rez. por.; pn Gabrijelčič, por.; Ant. Galzigna, ..; Henr. Guggenberger, nadpor.; Edm. as, rez. kad.; Jož. Jaške rez. por.; Alf. man, por.; Ad. Lochbichler, st.; Roti Maiarich; Iv. Maxbauer, rez. kad.; ■Micoli, major; Leop. Müller, rez. k.; Maks Obersnel, rez. por.; Pavel 01--nonti, rez. por.; Hugo Opitz, nadpor.; ;t. Pavlik; Jurij Pointner, st.; Alfr. itini, rez. por.; Jož. Seme, nadpor.; 't. Tertsch, stot.; dr. Viktor Zenker, por.
Moštvo: Franc Albreht, Iv. Albreht, j . Babič, Iv. Bačar, Vinc. Bačer, Fr. alič, Iv. Ban, Ciril Bavčar, Banczer Barbarič Mih., Ant. Battistutta, And. | 'ec, Iv. Bedenk, Ant. Benčič, Boštjan s čič, Bernobič Janez, Bernobič Peter, k Peter, Bezjak Rok, Bizjak Franc 4. i Bizjak Franc 2. k., Bizjak Franc 14. k., i ;ič Jan..; Boltar Ant.; Boltor Jož.;
r. Bordon 10. k.; Jož. Bordon, 9. k.; i n Kari, Božič Jož.; Božič Peter; i lčič Iv.; Brundula Fr.; Buffolin Jož.;
iiat (Brumat ?) Ant.; Bunc Jož.; But-; ®č Ant.; Carli Fr.; Ceglar Fr.; Cencic
>	' Celhar Fr.; Cendak Iv., Čerin Ga-< ; Černigoj Fr.; Česnik Fr.; Cherbac
bac ?) Val.; Cinperman Lovro; Cink ' ; Clun (Klun ?) Jož.; Čok Ant.; i ja (Colja ?) Jož. 10. k.; Coglia (Co-' ) Silvester 13. k.; Čotar Fr.; Deve-' Iv.; Devetak Jož.; Diviach (Di-: " ?) Iv.; Domieelj Ciril; Dovečar Jer-' Druškovič Peter; Dujec Iv.; Dujec - Fajdiga Fr.; Fattur Ant., Fatur Ru-! Ferfila Jakob; Ferluga Kari; Filip-'?); Floirjančič Ad.; Frandolič Fr.; in Fr.; Furlan Iv.; Furlan Kari, Fur-^udolf; Furlani Ant.; Gašparič Jož.; 1 v>rin Simon; Gerlanc Peter; Glinšček : _ Gnjezda Fr.; Golob Ant.; Golob 1 nik; Golob Martin; Gornig Ant.; i ša Iv.; Grahonja Ivan; Gregorič 1 Gregorčič Melhijor; Gruden Fr.; 1 nčič Jož., Horvat Jož., Hoznar Jak., Iv.; Hrovatin Jož., Hrovatin Ant.; 1 ir Iv.; Hvala Fr.; Hvala Štefan; Ja-' č Al.; Jakončič Peter; Jarec Iv., Ja-
I.los.; Jelen Mih., Jurčič Jož.; Jure-udvik, Juriševič Mart., Jurjevčič
Mat., Kalin Avgust, Kalin Kristjan, Kali-ster Iv., Kandler 12. k.. Karara Peter, Kavs Jož., Kavs Iv.. Kcnda Al., Kervina Fr., Klinec Mih., Kljun Jož., Kmet lv.; Kmet Mat., Knez lv., Koban Fr., Koejan-čič Fr., Kodelja Ant., Kodelja Lovro, Kodre Fr., Kogoj Vincenc, Kolar Ant., Kola-rič Ant.. Kom a c Ant., Komavli Jož., Komel Leop., Kosak Jož., Kovač Mart., Kovačič Jož., Kovačič Vincenc, Kozman Kristjan, Kranjc Iv., Kranjc Ferd., Kralj Ludvik, Krašovec Ivan, Kravanja Anton, Krebel Ivan, Kristan Anton, Križnic Ant., Ker-mac Jož., Krušič Kari, Kuhanja Jož., Kumar Ant., Kunej Iv., Kuštrin Rudolf, Lav-renčič Alojzij, Lavrenčič Jož., Lazar Fr., Legiša Al.. Legiša Benedikt, Lemut Al., Leskovec Fr., Leskovec Mart., Lišnik Jož., Ličer Al., Lipovček Peter, Lisjak Leop., Logar Jak., Luzar Ant., Malinič Jan., Majcen Fr., Malič Lenard, MalniČ Ant., Malovaic Ant., Maraž Melhijor, Ma-raž Rajm., Marinič Al., Marinšek Lovro, Marinšek Rudolf, Mavri Jakob, Mavric Lvg., Mavric Jož., Meliheii Andrej, Me-non Izidor, Mervič Al., Meze Ant., Mihe-lič Ant., Miklavec Just, Mikuž Štefan, Milavc Franc, Milič Iv., Miljavac Angel, Mišnik (?) 14. k., Misou (?) Iv., Mlač Ludvik, Mlekuž Jož., Mlinar Jakob, Močnik Tomaž, Modruša Matej, Mosetig Ludvik, Mrak Valentin, Mrsnik Matej, Mullich Fr., Muškatevc Iv., Nadalig Angel, Nagode Jožef, Nanut Dominik, Nanut Tomaž, Nedoh Iv., Nefat Ernst, Nefat Mark. Nenadič Iv, Obreza Ludvik, Otav-nik Matevž, Padovan Peter, Pahor Miha, Pahor Štefan, Paravan Filip, Pavlic Mar., Pavčič Štefan, Pavlin Franc, Pavlin Leop., Pečenko (?) 14. k., Pegan Vinc., Perčič Ant., Perčič Benedikt, Perič Jož., Peršolja Franc, Pertot Lambert, Petkov-šek Mat., Petrič Jak., Pirjavec (?) Jožef 14. k., Pirih AL, Pirjavec Al., Pirjavec Fr., Pirjavec Jož., 9. k., Pišot Jož., Planinec Jož., Podobnik (?) 14 k., Podobnik Fr., 1 odovan (?) Jakob, Podbršček Jož., Poljšak Andrej, Povoduik Jožef, Požene! Fr., Poženel Jan., Pozor Ant., Prek Tomaž, Prelec Jož., Premrl Fr., Premerstein Maks, Preskar Kari, Pribelič Jož., Primožič Al., Princ Franc, Prinčič Kari, Puc Jernej, Puc Gregor, Popit Fr.; Posedel Dominik, Rernac (Remec ?) Peter, Ren-ko Ant., Ribarič Ivan, Rupmk Fr., Rusjan Ant., Rutar Ant., Rutar Jan., Ružaj Ant., Samec Valentin, Sanabor Jožef, Sancin Fr., Ščurek Al., Sckelžek Jak., Selič Jož. 5. k., Selich Jož. 5. k., Šemec Andr., Semenič Fr., Šemerl Jož., Semole Jož., Semolič Jož., Severin Dominik, Šfi-ligoj Kari, Šibenik Jož., Sider (?) Kari, Simčič Ant., Simčič Jož., Šinkovec Mili., Sirk Jan., Skarabot Jož., Skrt Jan, Skvar-ča Fr., Slavec Iv., Slejko Viktor, Sluban Jož., Snidersičh (Znidaršič ?) Ant., Šva-ra Jak., Švara Jož., Soldatich Jan., Solič Peter, Srebernič Peter, Stare Andrej, Stepančič Ant., Stepančič Jan., Sterle Ludvik, Sterle Vinc., Stok Ant., Štolfa Ant., Strancar AL, Stranic Ant., Strele Jan., Strnat Jan., Štrukelj Andr., Šturm Jož., Susnig (?) Simeon, Susteršič Jos., Tavčar Al., Tinta Ant., Tomažič Jož., To-
mažinčič Al., Tominc Andrej, Tomšič Valentin, Trošt Andrej, Trošt Jožef, Ur-bas Jož., Velan Jož., Venika Peter, Vidal Avg., Vidmar Kari, Viduč Jož.; Visintin Andrej, Visintin Jož., Visintin Kari, Vo-dopivec Andrej, Volk Aleksander, Volk Ivan, Vomčina Fr., Vončina Jož., Vrabec Fr., Vuk Jurij, Zafred Andrej, Zaga Iv., Žagar Ant. Zarli Andrej, Zerjal Edv., Zi-mič Jož., Živec Al., Živec Kristjan, Ziz-mond Jožef, Zlatic Blaž, Zonta Jožef.
V seznamu izgub št. 33., 34., 35., 36., 37., 38., 39. se nahajajo tudi naslednji vojaki 97. pešpolka:
Mrtvi: Jurij Gorše; Kavčič Jakob; Kovačič Martin; Ribnikar Alojzij.
Ranjenci: Andrario Kari, nadp. zra-koplovnega oddelka. Pešci: Borštnik Ignacij, Bukovec Jožef, Cunjar Jane, Fere-zin Cesar, Lavrenčič Janez, Sever Jožef, Širok Jožef, Uhelj Edvard, Virt Franc, WolL Marij, Zadnik Hermin, Zei Jožef, Zižmond Jožef.
(Opomba: Omenjamo, da ne moremo prevzeti odgovornosti za pravilnost teh imen, posebno glede pravilne pisave. Izpustili smo mnogo imen, ki so se nam zdela italijanska ali hrvaška. Brez dvoma pa je v tem imeniku mnogo Ne-Slo-vencev.)
Procesija na Sv. Goro.
Le molitev more pomagati narodom in družinam. Le molitev more prinesti naši armadi zmago, našim družinam drage očete, sinove in brate! Z molitvijo si borno izvojevali mir!
Zato vabimo vse Slovence iz goriške okolice in s Hribov ter s Krasa, naj se u-deleže procesije, ki bo v nedeljo 8. nov. ob 6. in pol zjutraj iz Solkana na Sv. Goro.
Procesiji se udeleži sam naš prevzvi-šeni knez in nadškof dr. S e d e j.
Pridigoval bo na Sveti God mil. g. prost dr. F a i d u 11 i.
V nedeljo h kraljici miru na Sveto Goro!
Novice.
Tržaški škof v Gorici. Pret. petek 30. okt. se je mudil v Gorici pri našem kne-zu-nadškofu na obisku prevzvišeni škof tržaški dr. K a r 1 i n. Popoldne je odpotoval nazaj v Trst.
Nov policijski komisar v Gorici. Ker je bilo mesto polic, komisarja v Gorici prazno, je prišel 'na njegovo mesto dr. Winkler, sin barona Winklerja.
V otroški vrtec »Slovenske Straže« v Kapucinski ulici se je vpisalo 32 otrok. Ako vpoštevamo to, da sta se mestna laška vrteča na levi in desni otvorila en mesec poprej in da se je več naših otrok bilo že vpisalo v laška vrteča, vidimo kako opravičena je bila prošnja slovenskih starišev tamošnjega okraja za ustanovitev tega vrteča.
Pripomniti moramo, da se večina o-četov teh otrok sedaj nahaja na bojnem polju.
Umrl je v noči na 4. nov. g. Valentin Z o r z i. c. kr. državni uradnik v pokoju. Pogreb je bil danes popoldne.
Desklah je 25. okt. umrla gospodinja Katarina K o d e 1 j a, v starosti 49 let. Bolehala je 2 leti. Bila je ugledna gospodinja znane Kodeljeve hiše v Desklah; Pogreb, ki se je vršil 27. okt.; je bil lep. U-deležilo se ga je obilo ljudstva in šolski otroci z učiteljstvom. Vsem srčna hvala! Preostalim naše sožalje! Pokojnici pa, ki je svojo bolezen udano in mirno prenašala ter bila večkrat previdna s sv. zakramenti, naj podeli Bog večni mir!
Poročila se je hči deželnega poslanca in župana v Prvačini g. Fr. Furlanija, gospodična Danila Furlani z gosp. arhitektom Karlom Bauerjem.
Za naše vojake. Nabiralnica darov vojno oskrbovalnega urada v Gorici za slovenski del naznanja, da prihodnjič pri-jobči zopet natančen izkaz darov in tudi natančen pregled vojakom doslej odposlanega blaga. Doslej je dobilo osebno okrog 200 vojakov zimsko perilo. Prosimo prav lepo pošiljajte blago, pletenine in denar in sicer le na ta naslov: Nabiralnica darov (vojno oskrbovalnega urada v Gorici za slovenski del, Gosposka ulica 6. II.
Na vernih dus dan in tudi prejšnji lan se je ljudstvo zbiralo po cerkvah v ihilnem številu ter pošiljalo vroče molitve liogu za uboge duše v vicah. Pokopališče v nedeljo ni bilo posebno dobro obis-ivano radi velikih nalivov.
Jubilejna gospodinjska šola v Toma-i, ki jo vodijo čč. šol. sestre, se prične |rve dni novembra. Lani je bilo v »Gosp. i>li« 20 gojenk, ki so tečaj dovršile vse z ■brini uspehom. Čč. sestre tomajske si gospodinjsko izobrazbo naših deklet [ekiajo velike zasluge. Vsi jim moramo ¡ti za to hvaležni.
Nagrade za lastnike hrabrostnih kolin. C. kr. okr. glavarstvo naznanja: Nje->vo c. in kr. apost. Veličanstvo je izvo-jo najmilostnejše odrediti z Najvišjo od-|čbo od dne 15. septembra t. 1. kakor :di; Počenši s 1. oktobrom 1914. 1. so rezane z lastnino hrabrostnih kolajn na-Ippne mesečne doklade: 30 K z zlato ko-Ino za hrabrost, 15 K s srebrno kolajno hrabrost prvega razreda, 7 K 50 h s ibrno kolajno za hrabrost druzega raz-la. Doklade so izplačljive s prvim vsa-ia meseca v naprej. Prejemanje konča rtjo ali kazensko obsodbo, s katero |po zakonu izrečena izguba kolajne za Ibrost.
Na predstoječa določila se opozarja kti lastnike srebrnih kolajn za hrabrost :ega razreda, kateri po dosedanjih Ipisih sploh niso imeli pravice do dole. — Tem se bode odslej nakazovala ¡adajoča jim mesečna doklada v zne-7 K 50 vin. Prošnje z natančnim na-W (oddajno poštnim uradom) in z lami, katere izkazujejo podelitev hra-¡tne kolajne, treba je vlagati na c. in |okrajno dopolnilno poveljstvo, katero iže potem izplačevanje doklade. To [a običajen način objaviti. One lastni-olajn, kateri se morebiti nahajajo v
tamošnji občini in so znani, je posebej o-pozoriti na gornjo naredbo.
Ogrska grofica ob smrtni postelji slovenskega junaka. Iz Krtine na Gorenjskem poročajo: Tukaj so naši zvonovi zapeli zadnjo pesem mladeniču Jožefu Resnik, prvemu, kakor je sedaj znano, ki je iz naše vasi in iz dobske fare umrl za domovino. Umrl je v bolnišnici v Komor-nu na Ogrskem. Grofinja Zichy, ki mu je 4 tedne stregla, piše njegovi materi sledeče: »Vaš sin je prenašal bolečine z največjo potrpežljivostjo in bogovdanostjo Predvčeranjim (18. okt.) je pri zavesti prejel sv. zakramente; včeraj od poldnevu mu je postalo slabše, ob en četrt na 6. uro je mirno zaspal. Njegova zadnja beseda je bila: »Mama!« Dala sem mu poljubiti križ z odpustki za umirajoče in mu sama zatisnila oči. Rožni venec, ki ga je večkrat molil, mu dam v grob, ravno tako tudi eno svetinjico Matere Božje, ki jo je nosil na vratu, drugo Vam pošiljam tu v pismu. Pri njegovem pogrebu bom zraven in bom dala cvetlic na njegovo krsto. Bog Vam pomagaj težek udarec vdano prenašati, tolaži naj Vas, da je Vaš sin pobožno in vdano za domovino umrl. Tudi jaz sem pred leti izgubila svoje edino dete in zato se lahko uživim v Vašo bolečino.«
Od mrtvih vstal. O dr. Dragu Maru-šiču, odvet. kandidatu v Gorici, so pripovedovali, da je padel. Eden ga je videl, kako mu je šrapnel odtrgal glavo; drugi je ležal v bolnišnici poleg njega, ko je a-mrl. Sedaj pa dr. Marušič piše iz Rusije, da je ondi vjet in da je zdrav. Koliko je verjeti raznim govoricam!
Ranjen je bil 19. oktobra na severnem bojišču četovodja 97. pešpolka Leopold B a n d e 1 j, bivši načelnik Orla v Vel. Zabijali. Sedaj se nahaja v bolnišnici v Lonoczu na Ogerskem s prestreljeno roko.
V ruskem vjetništvu se nahaja brat g. prof. dr. Bratine, ki je uradnik na Mon-tu, in ne na dež. odboru. Dež. uradnik Bratina — tudi brat g. profesorja, je še v Mariboru. Tretji brat se bori v Galiciji.
Vjeti mornarji s križarke »Zenta. —
Izkaz izgub št. 37 prinaša tudi naslednja imena naših mornarjev, ki so se rešili s potopljene »Zente« in so sedaj vjeti v Črnigori: E>auer Ernest, iz Velikovca, Črtalič Rudolf, iz Brežic, Knipič Franc, iz Podgorice, K o v a č i č Metod, iz Sv. Lucije pri Tolminu ranjen in ujet, Kramar Janez, iz Dobrne pri Celju, ranjen in ujet; K r i s m a n i č Jožef, iz Pazina, ujet; K u-kec Marvel, iz Trsta, ujet; Rak Franc, iz Pulja, ranjen in ujet; Robič Pavel, iz Kranjskegore, ujet; Šibenik Janez, iz Postojne, ranjen in ujet; Stiibel Angelik, iz Trsta, ujet; Wuggenig Franc, iz Beljaka, ujet; 2 e r j a 1 Ernest, iz Trsta.
Najvišje cene živilom na Nemškem. Nemški listi poročajo, da se mora računati s tem, da traja vojska čez sedanjo žetveno dobo. Rži je dovolj, znižati se mora poraba pšenice in pridevati se mora pšeničnemu kruhu vsaj deset odstot-
kov ržene moke. Prepove se pitanje z ržjo, omeji se rženo žganje, rženi moki naj se pridene krompir. Krompir naj se suši. Najvišje cene ječmenu se določijo ječmenu v krajih, kjer ga pridelujejo, z 205, z 210 markami v krajih, kjer ga kupujejo; za rž se določi cena z 220, za pšenico pa z 260.50 markami za tono (1000 kg). Kilogram rži bo torej stal 22, pšenice pa 26 in pol feniga.
Zamenjavanje kruha prepovedano.
Uradna »Wiener Zeitung« z dne 2. t. m. priobčuje ministersko naredbo, s katero se prepoveduje do sedaj običajno zamenjavanje in vračanje belega peciva, ki ga oddajajo peki gostilniškim in kavarniškim obratom ter prodajalcem. Peki so doslej v gostilnah, kavarnah i. t. d. neprodani kruli zopet sprejemali, oziroma zamenjavali za svežega, kar je pomenjalo veliko nepotrebno porabo pšenice. Ta u-krep pa je tudi v zdravstvenem pogledu velikega pomena.
Zanimivo prorokovanje. Neka nemška stoletna pratika je prinesla že pred leti za 1. 1914. zanimivo prorokovanje. Prišel bo čas, ko bo postal svet zelo brezbožen. V mesecu maju se bo pripravljala vojska, toda bo še čas. Mesec junij bo na vojsko vabil. Julij bo tako krut, da bodo morali mnogi vzeti slovo od žen in otrok. V avgustu se bo na vseh straneh slišalo o vojski. September in oktober bosta prinesla veliko prelitje krvi. V novembru se bodo videle čudovite stvari. O Božiču pa se bo pelo o miru.
Vojak skočil z vlaka. Predzadnji pon-deljek dopoldne se je 40 let stari rezervist Josip Steffe vračal s kratkega dopusta, ki ga je bil preživel pri svoji družini v Trstu, v svojo garnizijo v Grljanu. Pomotoma pa je bil stopil na direkten vlak. Ko je zapazil, da vlak proti postaji Grljan ne vozi počasneje, je skočil z vlaka. Bal se je namreč kazni, ker mu je dopust potekel že ob 9. uri zjutraj, tedaj pa je bilo pol dvanajstih. Pri padcu je dobil več hudih zmečkanin, zlomil pa si je tudi več kosti in se bržkone tudi znotraj poškodoval. Ponesrečenca so s prvim vlakom prepeljali v tržaško bolnišnico.
Central - Bio za Rdeči križ. Vodstvo Central - Bio priredi v prid tukajšnega Rde če ga kriza ta mesec na dan godu pokojne cesarice Elizabete izvan-redni vspored, na katerem bodo poleg kinematografske predstave tudi pevske in muzikalične točke. Pri tej prireditvi nudila se nam bode zopet prilika slišati našega domačega umetnika g. Rijavca. Filmi nas pa bodo postavili v sredino bojnega polja.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Gorici naznanja, da sprejema že sedaj naročila za III. razredno loterijo, ki se prične začetkom decembra. V pretečeni loteriji je bilo pri opravilišču Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani in njenih podružnicah izžrebanih dobitkov za K 196 tisoč, kateri so bili polno izplačani v gotovini. Med temi dobitki po K 30.000, K
10.000, K 5.000, K 2.000, K 1.000 in veliko .število manjših dobitkov.
Najnovejše vesti.
Novi boji s Srbi.
Dunaj 4. (Kor.) Z južnega bojišča se poroča uradno:
4. novembra. Pri nadaljnem prodiranju so naše čete južno in jugozapadno od Šabca zopet zadele na sovražnika. Takoj odrejeni napad napreduje uspešno.
Tekom bojev na Romanji planini je bilo skupno vjetih 7 oficirjev in 647 mož, uplenjenih 5 topov, 3 municijski vozovi, 2 strojni puški in mnogo municije in vojnega materijala.
Črnogorcem je bilo odvzetih nad tisoč glav živine, ki so jo hoteli odpeljati iz Bosne s seboj.
Boji z Rusi.
Dunaj 4. (Kor.) Uradno se objavlja: 4. novembra. Gibanja naših čet na Rusko-Poljskem, sovražnik včeraj ni motil.
Eden naših artnadnih zborov je od-vedel iz bojev na Lysi Gori 20 oficirjev in 220 mož s seboj kot vjetnike.
Na gališki fronti se je pri Podbuzu južno od Sambora) udalo 200, danes zjutraj pri Jaroslavu 300 Rusov.
' Namestnik šefa generalnega štaba, generalni major pl. Hofer.
Boji s Francozi.
Berlin 4. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 4. novembra opoldne.
Naši napadi na Ypres, severno od Ar-rasa in vzhodno od Soisonsa napredujejo počasi, toda uspešno.
Južno od Verduna in v Vogezih so bili francoski napadi odbiti.
Vrhovno armadno vodstvo.
Bordeaux 4. (Kor.) Kakor poroča »Temps«, so pričeli Nemci v nedeljo in pondeljek z novim, močnim bombardiranjem Reimsa.
Iz pisem naših junakov.
V boju s Srbi.
(Junaštvo naših vojakov. — Srbi razpisali 30.000 dinarjev nagrade na glavo avstrijskega stotnika. — Zaupanje v Boga.)
Iz pisma našega št. andrežkega rojaka, ki služi kot rez. častnik v nekem hrvaškem polku posnemamo:
Vprašaš me, kako nam gre, kako bijemo Srbe? Dragi moj, če ne bo slabše, bo vsak izmed nas, ki preživi te čase, zadovoljen, da je tudi to poskušal. Do sedaj smo prenesli že take napore, da ne more verjeti, kdor ne poskuša sam. Utrdili pa smo se tako, da se nam zdijo vsi napori lahki. Zdi se nam, kakor da smo na inte-resantnih manevrih. Za krogle, granate, šrapnele in druge nevarnosti, ki nam pretijo od vseh strani, se sploh ne brigamo. Razpoloženje je pri nas in pri celi naši
vojski nad vse pričakovanje izvrstno. Vojake, ki sem jih vodil iz M. sem. Ti ne morem prehvaliti. So naravnost junaki. Imam v kompaniji nekaj fantov, ki bodo dobili zlate in srebrne hrabrostne svetinje. Zgodilo se je n. pr., da je en fant naše stotnije prevozil v starem, napol razbitem čolnu celo kompanijo dobrovoljcev (250 mož) preko- D. v strašnem sovražnem deževanju granat, šrapnelov in drugih krogel. Napravil je to pot menda 75 krat. Ko je že vse prepeljal in šel še po provijant, mu je granata razbila čoln in rešil je iz valov svojega tovariša, ki je bil ž njim, ter splaval na sovražni breg k svoji kompaniji. Čoln je bil od krogel zelo poškodovan, dobil je menda nad 500 lukenj.
Enakih junaških dejanj bi Ti mogel našteti celo vrsto. Naša kompanija je že toliko pobila in polovila, da pridejo na vsakega našega vsaj trije Srbi. Temu ne boš morda hotel verjeti, pa je resnica.
Hočem ti omeniti par činov, katere je izvršila naša stotnija. Bilo je 16. pr. m. ko smo zasačili cel srbski polk v momentu, ko se je začel razvijati, da bi nas napadel. Prišli smo mu do 100 korakov blizu. Otvorili smo strašen ogenj. Ostalo je na mestu nad 300 ljudi, drugi pa so bežali na vse strani. Bil je ta naš čin smrtno drzen, pa velikanskega strategičnega pomena. Od takrat je naš bataljon še posebno zaslovel. Srbi so zvedeli za ime komandanta in postavili nagrado 30.000 dinarjev na njegovo glavo.
Drugi slučaj: Časopisje piše o zarobljenem celem bataljonu Srbov v Bosni. Tudi pri tem činu nismo bili mi nedolžni. Samo en vod naše kompanije je vlovil na zelo primitiven način 327 mož in tri oficirje. Enakih činov bi Ti lahko naštel še več, pa naj zadostujejo ti za sedaj. Iz tega boš razumel, da morala trupe vedno raste, da imamo vedno več fantov, ki se javljajo v najnevarnejše patrulje. Iti 50 korakov do sovražnika (v šumi seveda), je našim fantom »šport«.
Da se s takim materjalom mora kaj doseči, boš tudi razumel. Kjer smo se do-sedaj bili, smo Srbe tako gnali pred seboj, da ni mogoče pripovedovati. Imeli so kakor trdnjave utrjene hribe in so mislili, da jih bodo držali najmanj pol leta (po izpovedovanju vjetnikov samih); mi smo jim jemali te trdnjave eno za drugo. Za vsak hrib smo rabili največ po en dan. Tako je prišlo, da smo jih vrgli preko K... od 8.-22. pr. m. Njih blamažo in strahovit poraz skuša njih časopisje opravičiti s tem, da pravi, da je bilo nas črez 350.000, kar seveda ni res, bilo nas je dosti manj kot njih.
V začetku tega meseca smo dobili nalogo, iztirati njih 4. armado (40.000 mož) iz B. Tu smo jih, kakor sami pri-obdelovali, da smo jih, kakor sami priznavajo, decimirali in pognali v divji beg preko reke D. Mislim, da ni sedaj nobenega Srba več na levi strani D. Zbesneli radi tega, so nam menda zažgali mesto V.
Jaz stojim danes že tretji dan od D. in živim kakor pravi Indijanec. Pred dne-
vi sem dobil nalogo rekognoscirati reko. S štirimi vojaki sem obhodil lep del obrežja. Sovražnik je bil na drugi strani niti 30 korakov od nas, plazili smo se po tleh kakor mačke.
Dobil sem tudi nalogo, doseči nek hrib ob reki. Radi bližine Srbov je to skoraj nemogoče, toda v jutranji megli se mi je vendar posrečilo doseči določeno mesto. Da bi nas Srbi zapazili, napravili bi iz nas en sam »gulaš«. Sedaj stojim z oddelkom na mestu, kamor ne more živa duša, od Srbov oddaljen komaj 800 korakov. Zakopali srno se v zemljo' ter pričakujemo povelja, da otvorimo strašen koncentričen ogenj na Srbe preko reke. Iz tega, kar sem Ti povedal, vidiš, da smo pravi Indijanci. Če bo dobri Bog tako mi-lostljiv in se zgodi, da odnesem vsaj napol zdrave kosti, Ti bom lahko pripovedoval še druge zanimivosti. Do sedaj sem še vedno zdrav in zdi se mi, da me varuje višja moč. Da bi Ti pripovedoval, kje sem bil do sedaj in po kakih navidezno slučajnih slučajih sem se rešil gotove pogube, bi tudi Ti ne mogel misliti drugače. Sicer pa tu ni več onih preklicanih brezvercev. Ljudje, ki so se mogoče svoj čas bahali s svojih brezverjem, govorijo ponižno: »ako Bog da« in pravijo, da imajo v srcu svojo vero.
Tempora mutantur. Časi se spreminjajo.
Tudi naši dalmatinski Hrvatje so ze lr. verni. To vidim iz njihovih pisem, ki jih pošiljajo domov.
Naprej ne morem pisati, ker moram vsak hip otVoriti ogenj na sovražnikove okope. — Pozdrave Tebi in znancem!
Iz trdnjave Przemisl.
(Velike ruske izgube. — Izredno junaštvo čnovojnikov.)
G. Ivan Pirih iz Lokovca je kot črno-vojnik bil poklican v Galicijo, kjer so ga postavili v utrdbo Sjedlička v Przemislu. Kakor znano, so Rusi ravno to utrdbo najbolj naskakovali. Enkrat so že vdrli vanjo. Toda noben teh Rusov se ni vrnil več k svojim. Naši črnovojniki, ki so tu tvorili posadko, so se z brezprunernim junaštvom bili in vse napadalce pobili ali po-lovili. Vsi listi v Avstriji so pisali o tem groznem boju.
Iz pisem, ki jih je g. Pirih pisal domov svojemu sinu in lokovškemu županu, posnemamo naslednje:
2 2. oktobra: Mi ne spimo pod milim nebom. Imamo toplo sobo in kuritne peč. Tudi imamo dosti toplo odejo. Dru gim se ne godi tako. Tudi smo še živi " nas še ne krije gališka zemlja, toda krij že premnogo drugih. V en sam grob s dejali 105 vojakov. Tam je zdaj njih P« stelja. Na sodni dan vstanejo zopet. / sedaj bodite za me brez skrbi, ne belite 1 glave za me. Nam se je položaj izboljša Sovražnik se je oddaljil in naši mu sled jo. Sporočite mi, katere nove vojake s v Lokoveu potrdili. Slišal sem. da 18. N; le pridejo v pomoč; saj se borimo za A v strijo. Tudi črna vojska (Landšturm) 1
prizadela sovražniku že mnogo izgub. Mislili so, da je črna vojska le za število. Toda opravili smo drugače.
2 3. o k t.: Tudi jaz Vam sporočam, kar mi je dopuščeno. Kar bodete tu čitali, smete zanesljivo verjeti. Tu smo v trdnjavi, ki je pravomočna utrdba. Sovražnik jo je menil razdejati, pa je malo o-pravil. Od naših sta padla le 2 in 3 so lah-, ko ranjeni. — Rusi so tu okrog grozno poraženi. Na tisoče in tisoče jih je padlo. Ležali so drug na drugem in še leže. Kakor upamo, bo šlo tako dobro tudi naprej. Tu je naših čisto malo padlo v primeri v sovražnikom. Naša moč se vedno ojaču-je. Bitka je v pravem pomenu besede. Naše orožje dela noč in dan od 12. okt. dalje. Sovražnik po noči s topovi nič ne strelja, ker si ne upa. Le pridno molite za avstrijske vojake, da bi Bog blagoslovil naše orožje in da bi se nas sovražnik zbal za vedno. Ne udajajte se žalosti!
Srčne pozdrave z bojnega polja!
Sli ste že poravnali naročnino?
Z bojnega polja.
Sv. obhajilo v vojski. O tem se piše: Ležali smo v strelskih jarkih. Vsi smo bili izpovedani. Kratko in dostojno se pripravimo k sv. obhajilu. Iz kolov in desk smo zbili mize, ki smo jih pogrnili z rutami in ikinčali z zelenjem. Med gromenjem to-iov je sprejelo na tisoče vojakov Gospo-la vojskinih trum v svoja srca. Udeležba e bila tako velika, da vojni kaplan ni imel dovolj hostij. Nemogoče mi je popisati, kako slovesno je učinkovalo sv. obhajilo na bojišču na nas. Mirni in srčni smo bili vsi. Strahu niti ne čutimo.
To je duh n&ših fantov. Iz pisma, ki ga je pisal vojak-Orel svojemu prijatelju povzamemo tele lepe misli, ki jih je napisal: V sedanjem času veliko molim in se k tabernakelnu zatekam in Te prosim — kakor prosim vsakega, komur pišem — tudi Ti se me kdaj v svoji molitvi spomni! V tem oziru bi Ti rad veliko povedal, a ne morem. Le to vedi, da trdno zaupanje v Boga, zlasti pa v Marijo,, ni brezuspešno — nasprotno, pomoč od zgoraj se kaže potem pri vsakem človeškem koraku da, celo pri malenkostih, ki bi se sicer človeku zdele smešne. Ce me Božja volja ohrani živega in zdravega, bom to misel povedal vsakemu, kjer bo prilika. Rešitev človeštva bo izšla iz gorečih mioiiv-cev, duhovnih bojevnikov, bolj kot iz pripovedovalcev o lepem in dobrem, ki samo besede slikajo v zrak, a ne v svoja in druga srca. Pomisli: če bom ležal v bojni vrsti sredi sovražnik krogelj, kako dobro mi bo dela misel, da toliko mladih slovenskih Orlov po vplivu orlovske organizacije morda v istem hipu goreče povzdiguje svoje misli k Bogu in da sem tega v majčkeni meri tudi jaz deležen, čeprav sem zelo grešen človek! Morebiti bo Bog zato smrtno puščico od mene obrnil. Ce ne, se pa najdemo skupaj tam, kjer nam je On že davnej lepo dotnovje
pripravil. Dragi, moč nebeških reči in resnic se zdaj živo, živo čuti! — Tako Orel vojak v svojem pismu. Mi pristavljamo: Ponosna si lahko lepa orlovska organizacija, da si med svoje člane zanesla takega duha! To je zakladnica, ki je ne more vzeti noben sovražnik.
Na sovražnem pokopališču našel očetov grob. Ganljiv prizor se je odigral te dni v francoskem ujetniškem taboru v Lechfeldu. Umrl je neki francoski ujetnik in k njegovemu pokopu so pustili tudi oddelek Francozov. Ko so Nemci te skozi pokopališče peljali nazaj, pade naenkrat eden na enostavni grobni kamen s klicem: »Cest mon pere, cest mon pere!« (Tu je moj oče!) Pri opazovanju nagrobnih spomenikov je slučajno bral tudi ime svojega očeta, ki je bil 1. 1871. tukaj kot ujetnik položen k večnemu počitku. Sinu je bilo dovoljeno ostati nekaj časa na grobu svojega očeta in svojo mater pismeno obvestiti, da ji more vendar enkrat zanesljivo poročati o izgubljenem očetu.
Usmiljenje med sovražniki. Francoski listi 12. okt. poročajo: »Na gotovih krajih smo se zelo približali strelnim jarkom sovražnikovih armad. Na nekem takem mestu je bil neki večer ranjen neki nemški častnik 200 do 300 korakov pred francoskimi strelnimi jarki. Zaman je poizkušal bežati. Ozemlje med obema črtama je neprestano obsipal sovražnikov o-genj. Častnik je ležal več dni na tleh, njegovo bolestno ječanje je bilo vedno sla-bejše. Francoze je prevladalo sočuvstvo. Plezali so na vseh štirih k njemu in mu prinašali jesti in piti in sicer več dni. Nekega večera, ko sovražnik ni streljal, je častnika naprtil neki Francoz na hrbet in ga je prenesel v francoski strelski jarek. Zdaj ga zdravijo v neki francoski bolnišnici.
Boj se bije z vsemi sredstvi. Strelski jarki so mnogokrat tako blizu, da se čujejo na francoski strani nemški glasovi, če se položi uho na zemljo. Nedavno so izkopali nekateri francoski vojaki podzemeljsko galerijo do sovražnikovega jarka. Kopali so bivši rudarji. Konec rova so napolnili z rastrelivom in ga zažgali. Razstrelili so 30 m nemškega jarka; zmedo so porabili, da so z naskokom osvojili nemško črto.
Konec ruskega aeroplana. Listi poročajo iz Przemisla naslednje pretresljivo poročilo: Sredi grmenja topov in pokanja pušk smo zaslišali nenadoma vršanje aeroplana v zraku. Nad mestom je letalo v oblakih neko rusko letalo. Parkrat se je letalec spustil 700—800 metrov z veliko predrznostjo navzdol in pri takih priložnostih je bilo, med tem ko so pokale puške, da bi človek kar oglušil, z daljnogledom lahko opaziti beli trebuh enokrovni-. ka in kmalu hitrejše, kmalu počasneje se vrteči zračni vijak. Na spodnji ploščini belih kril črni krog, znamenje ruskih letal. Povsod, kjer je letal enokrovnik, je zadonelo povelje k streljanju in po voja-šniških dvoriščih so stali izbrani strelci z razkoračenimi nogami in puškami, obrnjenimi proti nebu. Toda rusko letalo je
ostalo skoro vedno v višini nad tisoč metrov in je krožilo premeteno naokrog. Dve uri je bilo nad nami, ko je bilo na po-vratku zadeto. Sovražni enokrovnik je nenadoma izginil. Poveljstvo je ukazalo vojakom, naj ga gredo iskat z avtomobilom. Sele naslednjega dne so našli pod nekim drevesom zunaj severnega trd-njavskega pasa umirajočega ruskega o-ficirja. Razbito letalo je viselo na vejah nekega drevesa in v razbitem sedežu je ležal nek drugi ruski oficir — mrtev.
Nove določbe glede klanja telet.
Naredba ministerstva za poljedelstvo dogovorno z ministrom za notranje posle in za trgovino od dne 14. oktobra 1914. I. glede omejitve klanja telet je izšla na novo. Glasi se: Na podlagi cesarske na-redbe od 10. oktobra 1914. drž. zak. štv. 274 se ukazuje to-le in sicer za sedaj z veljavo do 31. decembra 1914.
S 1.) Teleta v starosti do šest mesecev se sme le z oblastvenim dovoljenjem prodati za klanje ali zaklati. V svrho iz-danja dovoljenja bode politična oblast imenovala za vsako v poštev prihajajočo občino strokovnjaško osebo. Dokler
ta oseba ni še imenovana, bode izvrševal ta posel predstojnik one občine, v kateri se nahaja živinorejec.
§ 2.) Določila § 1., odstavek 1, se ne uporabljajo a) za teleta, ki se uvajajo za klanje iz inozemstva, b) za teleta, glede katerih je dokazano, da so bila nakuplje-na v svrho klanjal predno stopi ta nared-ba v veljavo, ako se tekom 8 dni zakolje-jo. c) za teleta, katera se mora po sili za-klati.
§ 3.) Oblastveno dovoljenje (§ 1. odstavek 1) more živinorejcu izdati ako je isti v zadnjih 6 mesecih, računši nazaj od dneva prošnje, vsaj 2 tretini svojih telet določil za rejo.
§ 4.) Oblastveno dovoljenje (§ 1., odstavek 1) more se živinorejcu izdati vrh tega iz važnih razlogov. Kakoir taki razlogi veljajo posebno: 1) Telesna nesposobnost teleta za rejo. 2) Pomanjkanje prostorov, ki so potrebni za trajno, če tudi samo zasilno spravljenje teleta. 3) Pomanjkanje za ravnanje potrebne krme. 4) Takšen gospodarski položaj živinorejca, da bi izguba skupička iz prodaje imela občutne posledice za preživljenje živinorejca ali za nadaljevanje njegovega obrta.
§ 5.) V primeru podelitve oblastvenega dovoljenja (§ 1. odstavek 1) izda se živinorejcu izkaznice (po priloženem u-zorcu) katero je ob prodaji teleta vročiti kupcu. Izkaznico vzame mesoglednik povodom zaklanja. — Mesoglednik mora izkaznice zbirati in vsak teden oddati županu one občine, v kateri se je živinče zaklalo. — Župan odpošlje te izkaznice c. kr. okrajnemu glavarstvu.
§ 6.) C. kr. okrajno glavarstvo vrši nadzorovalno pravico o izvrševanje te naredbe in lahko spremeni ali razveljavi odredbe župana oziroma v smislu § 1., odstavek 2, postavljenega posebnega organa. Zoper vzkračenje klalnega dovoljenja je dovoljena pritožba na c. kr. okr. glavarstvo tekom 14 dnij. C. kr. okr. glavarstvo odloča o taki pritožbi končno veljavno tekom 8 dnij zaslišavši občino.
§ 7.) Prestopki te naredbe se kaznujejo od c. kr. okr. glavarstva z denarnimi globami do 500 kron oziroma z zaporom do 1 meseca. Ako zakrivi prestopek živinorejec ali mesar se zamore izreči tudi izguba obrtne pravice čim so dani predpogoji § 133 b, odstavek 1. litt. a) obrtnega reda.
§ 8.) Ta naredba stopi z dnevom razglasitve v veljavOL Heinold, m. p.	Schuster, m. p.
Zenker, m. p.
Darovi.
Rdečemu križu v Tolminu doslo: IV. izkaz.
6. zbirka čg. kurata Kunšič Serpenica 69: 20 K, 2. zbirka čg. župnika Peterael Št. Viška gora 101 : K. c. kr. finančni oddelek v Breginju 30: K, Vas Kred (3. zbirka) 10: 60 K. 2. Zbirka gdč. Zore Ostan Bovec 14.- 73 K, čg. Josip Ivančič župni upravitelj Še-brelje 10: K, čg. Ivan Seljak Stržišče 10: 06 K, zbiika Iv. Ivanšek orož- postajevodja Slov. Bistrica 10: 20 K, Anton Kaian Kobarid 5: K, čg. vikar Jos. I
Abram 10 : K in je obljubil, da bode pošiljal do konca vojne vsak mes c 10 K. gg. Ciril Ivančič in Ivan Bonač 3: 49 K in sta se zavezala poslati vsak mesec do konca vojne l0/° njujine plače za Rdeči križ. Ga. Z nka Cazafura Tolmin je darovala 6 ko mpletnih, mehkih blazin 8 srajc, 12 žepnih rutin 2 rjuhi. Občina Kamno zavoj rjuh.
V Šturijah se je ustanovil dekliški odsek za »Rdeči križ« za Šturije - Ajdovščino. Dekleta pletejo trikrat na teden iz volne različne potrebščine za vojake. Zbirajo se v društveni dvorani v Šturjeh pod nadzorstvom gdč. učiteljice Justi Kmet iz Šturij. Nabral je ta odsek že tnnogo v blagu in denarju, tako da se je pred kratkim poslalo v Gorico v denarju 212 K in 2 zaboja različnih rečij za ranjence, v Ljubljano pa tudi 130 K in 2 zaboja perila. Za pletenje pa darujejo vsakih 14 dni tukajšnji delavci v tovarni po 20 K, ki jih nabere Franc Ergauer iz Šturij, zadnjič pa je daroval neimenovani rodoljub iz Ajdovščine 20 K namesto venca na krsto padlega stotnika Amamna.
Iz Šebrelj: Na poziv županstva sprejele so dekleta nabiranje darov za »Rdeči križ« in vojake na bojišču. Nabrale so v Šebreljah 223 K 80 v in precej perila ter sadja. Denar se je odposlal c. kr. okr. glavarstvu v Tolminu, ki ga izroči na pristojno mesto. Perilo se je odposlalo s sadjem vred »Nabiralnici darov vojno oskrbovalnega odbora v Gorici, Gosposka u-lica 6«. Darove so nabirale: Marija Ore-bek, Katarina Rejc, Alojzija in Frančiška Lapanja, Frančiška Vončina št. 177 Frančiška Vončina št. 17 Marija Eržen, Marija Laharnar, Terezija Brelih in Štefanja Rejec. Prisrčno hvalo vsem darovalcem in nabiralkam izreka — Županstvo.
M1HAELJ TURK
Gorica — na Kornu štev. 6 — Gorica
priporoča slavnemu občinstvu svojo brlv-nico. Zagotavlja točno postiežbo. Sprejema uaročila za maskiranje po smernih cenah.
Knjigarna Kat. tisk. društva v Gorici, pravi vse one č. g. duhovnike, ki bodejo hoteli imeti z novim letom prilogo k brevirju pod imenom »Varitaticties«, naj blagovolijo naznaniti, kateri želijo imeti »Varitationes« sam zase vezan, kateri skupno s psalterijem in kateri s psalteri-jem in brevirjem, to je namreč popolnoma nov brevir, kateri je že sedaj na razpolago1.
»Novi Pridigar« 1. zvezek izišel. Začenja s 1. adventno nedeljo. Pošljite naročnino. Upravništvo: Pragerhof (Štajer.)
ŠIRITE „NOVI t AS I"
Pišite še danes po
pogoje radi nakupa izborne turške srečke na ugodno mesečno odplačevanje! V srečnem slučaju zamorete že pri prihodnjem žrebanju dne 1. dec. postati lastnik
400.0C0 frankov!
Srečkovno zastopstvo 16, Ljubljana. — -
Mala Lenčica od Svetega Boga
Zgodba nekega svetega otroka na Irskem.
Poslovenil P. V i n c e n c i j K u n s t e 1 j r. m. p. — Iz XXY. tečaja »Cvetja«. V Gorici 1914. Natisnila »Narodna - Tiskarna«. Samozaložba »Cvetja«. -Cena 50 v, po pošti 55 v. Deset in več izvodov vkup poštnine prosto. Oddaja „Marijina masna družba v Mariboru (franč. samostan)" in Opravnistvo „Cvetja" v Gorici (franč. samostan.) Priporočamo to jako primerno bo----žično darilo zlasti mladini. - - -
Padel je na severnem bojišču naš predragi tovariš in prijatelj, boritelj za katoliško narodna načela, visokošolec, član slov. kat. akad. društva „DAN" v Pragi cand iur.
JOSIP FON,
iz Srpenice.
Tovarišem in somišljenikom, priporočamo blagega pokojnika v molitev.	Naj počiva v Gospodu!
„Podružnica Slovenske Dijaške Zveze za Primorje."
/