PAMA
VSAK PONEDELJEK
10% POPUST
je zgornjevipavski časnik


Ajdovščina • oktober 2007 • številka 60 • 7800 izvodov • cena 0,00 €

Tobak naš vsakdanji...
Še preden sem, presrečen, v svojih dimljah opazil prve čvrste dlake mladeniškega zorenja, me je bolj kot k nedeljski andohti vleklo h gostilniškim durim. Za njimi se je pelo, pilo in žlobudralo. Kot v nebesih, se nam je zdelo, mladim željnim juncem, ko smo špegali skozi »zakoltrinjena« okna, v obljubljeno deželo.
Neizmerno živahno je bilo! Videl sem, skoraj, kako je fant poljubil punco in jo znenada zgrabil za čvrsto zadnjico. Kako je žena, skoraj, moža »na gobec«, ker se je kosilo ohladilo na nedeljski mizi. Kako je gostilničarka, skoraj, pomotoma vrnila nekaj »soldov« premalo, za tako ali tako preveč zaračunano pijačo. Videl sem, kako so vstopali nezadovoljni, Židane volje, pohlevni, srboriti, zagrenjeni... Izstopali nasmejani, majavi, odločni, prebunkani... Peli in prepevali pa so eni in drugi. Se jezili in nergali, smejali in jokali!
»Skoraj« videl sem vse to zato, ker je bilo vse skupaj zavito v gosto kopreno dišeče - smrdečega tobačnega dima. Nezdravo lepo je bilo.
Do tobačnega zakona!
Danes boste ob slovenskih šankih zdolgočaseni. Otroci nič več ne kukajo skozi čiste okenske šipe, ker kaj videti ni več. Le zračnost, pustost in praznost. Ob mizi občasno zatečete dva ali tri pusteže, beseda teče o lovskih pinčih, izgubljenih volitvah in nevarnostih globalnega Vsakdana. Tisti, ki so dajali duh in vonj, na prepihih vlečejo (pred) zadnji čik. Kihajo in smrkajo. Ni več družabnosti, siknejo. In psujejo. Tudi nekadilci so izgubili svoje Prijatelje. In jim je žal.
Ivan Mer m olj a
Tudi jesen zna nositi nasmehe mladosti
in dobro dobi svoje nove barve.
Cas je za utečene poti in okušanje že prehojenih.
Temelji so čvrsti!
2
oglasi
Tehnologija lahk<
ponosna nase!
»vembra vas Citroenoviipopusti
Citroen C4
popust
95-3.S60 S!T
AVTO£138tAUKO
TEL.: 05 36 44 100. 05 36 44 101, 05 36 44 103,	fAX; 05 36 44 110 e moil: avto.siejko^siol.nel
Nov poslovalnica - železnina Metra d.o.o. na Vipavski cesti 17/b v smeri Ajdovščina - Vipava pri odcepu za Žapuže.
PE AJDOVŠČINA, Vipavska cesta 17/b
tel.: 05 36 81 030 fax: 05 36 81 031
e-maii: ajdovscina@metra-sezana.si
Delovni čas:
pon.- pet. 8.00 -17.00, sob. 8.00 -12.00
MEtra


y Metra, d.o.o, Cesta na Lenivec 37 ^	6210 Sežana, tel.: 05 73 11 381
e-mail: info@metra-sezana.si
BOGATA PONUDBA ORODJA IN OPREME
VELIKA IZBIRA

PNEUMATSKO VRTALNO KLADIVO HR2450T
225,33 € 54.000 sit	—________________—-----------
PRODAJA INDUSTRIJSKEGA IN |	'
GOSPODINJSKEGA PLINA	ZELO UGODNA PONUDBA
i
Od 11,22 c/m2 2.690,OOsit	f
❖ barva WS-plast za kovano železo |
AKUMULATORJI * Poljkfjbonatnih ploSe MOLL
pocinkana vinograd vseh vrst, benzmal:
me tab o
niška žica i žica
Nova Gorica
■	Lesnino, Rožna Dolina
in Kromberk (poleg Mercatorja)
mladinska soba ROK, 354x220x50-60 cm barva: bukev-modra ali bukev-rumena
(^©STILMSl col
Gorazd Repše s.p.
MENU MARTIN ŽIVA GLASBA ODLIČNA VINA
MARTINOVANJE
Info: 05 3668610, 041 622 514, repse.gorazd@siol.net
Urnik: Ponedeljek in Torek zaprto, Sreda-Sobota od 12. do 22., Nedelja od 10. do 22.
z9rablte Priložnost!
i d odatr
'm
■v
sto garancije
EURO^^NCAP
M
'a
m
E
£
*
tn
§
'I
5
I
6
AUTOCOMMERCE NOVA GORICA,
Industrijska cesta 2, Kromberk,
5000 Nova Gorica, Tel.: 05 335 1087
www.fiat.3i
gospodarstvo
Prvi razpisi za področje razvoja podeželja konec oktobra 2007, ustanovna skupščina LAS novembra, objavljen prvi javni razpis v okviru programa interreg ivc
Razvoj podjetništva, podeželja in človeških virov.
11. oktobra je sprejela vlada RS Uredbo o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 - 2013. Uredba predstavlja pravno podlago za objavo javnih razpisov za posamezne ukrepe razvoja podeželja v novem programskem obdobju. Za izvedbo javnih razpisov je skupno namenjenih dobrih 524 mio EUR. Prva javna razpisa bosta objavljena predvidoma 26. oktobra, in sicer za posodabljanje kmetijskih gospodarstev in pomoč mladim prevzemnikom kmetij. Razpisi za ostale ukrepe bodo sledili v prihodnjih mesecih do konca nieseca januarja 2008.
Uredba je bila objavljena v Uradnem listu št. 94 z dne 16.10.2007 in določa vrste ukrepov, upravičene naložbe in aktivnosti, upravičence in upravičene stroške, pogoje za upravičenost, merila za izbor, postopke za izvajanje Posameznih ukrepov, nadzor nad izvajanjem ukrepov, višino sredstev ter finančne kriterije za posamezne ukrepe L, 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja RS 2007 - 2013. Sredstva se bodo dodeljevala po posameznih ukrepih v skladu z zahtevami posameznega javnega razpisa. Vloge bo potrebno Poslati na Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki jih bo obravnavala po vrstnem redu glede na datum in čas oddaje popolne vloge na pošti. Javni razpisi bodo odprti do porabe razpisanih
sredstev za posamezen ukrep. Ukrepi 1. osi, ki bodo prispevali k dvigu konkurenčnosti primarnega sektorja in dodani vrednosti na področjih kmetijstva, živilstva in gozdarstva, so: 1. Usposabljanje za delo v kmetijstvu in gozdarstvu,
2.	Pomoč mladim prevzemnikom kmetij, 3. Zgodnje upokojevanje kmetov,4.Posodabljanjekmetijskih gospodarstev, 5. Povečevanje gospodarske vrednosti gozdov, 6. Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom, 7. Izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in prilagoditvijo	kmetijstva,
8. Sodelovanje kmetijskih proizvajalcev v shemah kakovosti hrane, 9- Podpora skupinam proizvajalcev pri dejavnostih informiranja in pospeševanja prodaje za proizvode, ki so vključeni v sheme kakovosti hrane, 10. Podpore za ustanavljanje in delovanje skupin proizvajalcev. Ukrepi 3. osi bodo prispevali k izboljšanju zaposlitvenih možnosti ingospodarskegarazvojapodeželja, kakovosti življenja na podeželju ter ohranjanju naravne in kulturne dediščine: 1. Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti, 2. Podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij, 3. Obnova in razvoj vasi,
4.	Ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja.
Sklic prve skupščine Lokalne akcijske skupine Zgornje Vipavske doline in Komenskega Krasa (LAS) se je iz objektivnih razlogov prenesel v november. Do tega trenutka so pismo o nameri za
Okrogel jubilej Sodavičarstva GRUM Ajdovščina
100 let pašarete
Pri Grumovih se s to zanimivo obrtjo ubadajo že vse od leta 1907. Prvo delavnico so imeli v skromni lopi v Sturjah, kasneje $o se preselili v Ajdovščino, v prostore, kjer so še danes. S soda-vičarstvom se ukvarja že četrta generacija Grumov. Po prapra-dedku Francu je obrt leta 1924 prevzel pradedek Franc, 1963 je sodavičarstvo nasledil dedek Franc, leta 1983 je z obrtjo nadaljevala babica Marija, leta 1995 pa njen sin Tomaž. Skozi ves la čas se način izdelovanja sodavice ni bistveno spremenil, hitri lehnološki razvoj pa je delno posodobil proizvodnjo - ročno polivanje steklenic in polnjenje so zamenjali stroji.
[VTa Vipavskem smo pašare-i to pili kar 50 let pred kokakolo! Menda se je vedno odlično prodajala, kljub poplavi Cenenih pijač iz sodavice v zadnjih dveh desetletjih. Danes Pašareto lahko kupite v vseh bolje založenih gostilnah in na Vseh zares dobrih veselicah v ^•Pavški dolini. Med najstarejši-strankami pa je gostilna Pri ^aksu v Ajdovščini, kamor je Sodavičarstvo Grum pašareto P° starem dostavilo tudi na dan Praznovanja obletnice v okvi-ru Lokavške furenge. Pašareto 'n ostale izdelke domačih so-
davičarjev so namreč prevažali tako, kot so to počeli pred 100 leti - z vozom in konji. Voz s pijačo je pritegnil res veliko pozornosti. Posebnost v Lokavcu je bil tudi brizganec, pripravljen z Grumovo sodavico.
Za naprej pa Grumovi pravijo, da bodo z obrtjo nadaljevali dokler bo to dopuščal trg. Če dodamo, da sladko mehurčkasto pijačo obožujejo predvsem otroci, potem se ne gre čuditi, da ajdovska pašareta praznuje 100 let. Pa še na sto let voščimo.	sh
sodelovanje v LASu podpisali 103 potencialni člani iz vrst javnega, zasebnega in civilnega sektorja. Vse tri Občine:	Ajdovščina,
Vipava in Komen, pobudnice za vzpostavitev Las-a, so v tem mesecu sprejele sklepe, da se LAS oblikuje kot organizacijska enota v okviru Razvojne agencije ROD. Oblikovana LAS se bo lahko kot edina upravičena prijavila na javni razpis Ministrstva za kmetijstvo. za koriščenje sredstev iz 4. osi, tako imenovane osi »Izvajanje pristopa LEADER«. Članstvo v Lasu je odprto. Vsi, ki bi radi s svojim aktivnim delovanjem prispevali k trajnostnemu razvoju
celotnega območja Zgornje Vipavske doline in Komenskega Krasa, ste ponovno povabljeni, da podpišete Pismo o nameri, ki ga najdete na spletni strani: www. ra-rod.si in ga pošljete na sedež razvojne agencije. Na spletni strani se nahajajo tudi ostale informacije v zvezi s pripravo območja na črpanje sredstev 4. osi.
21. septembra je bil objavljen prvi javni razpis v okviru programa INTERREG IVC, ki bo odprt do 15. januarja 2008. Tematski prioriteti programa sta dve: 1. Inovacije in na znanju temelječe gospodarstvo in 2. Okolje in preprečevanje tveganj. Program predpostavlja
Razvojna agencija ROD
Gregorčičeva 20, 5270 Ajdovščina, Slovenija T 38 53 800 E: ra tod@eiol.riet, W: www.ru.rocLsi
medregionalno sodelovanje, vključenost partnerjev iz vsaj treh držav, priporočljivo število partnerjev pa naj se giblje med 8 in 20. Na razpis se lahko prijavijo javne institucije in osebe javnega prava. Delež sofinanciranja odobrenih projektov s strani EU znaša do 85% upravičenih stroškov. Programski dokumenti in podrobne informacije o javnem razpisu vključno z razpisno dokumentacijo se nahajajo na: http://www.interreg4c.net. Junija 2008 bo predvidoma objavljen drugi razpis.
Luka Jejčič - direktor KSD
Največje podjetje v večinski lasti občine Ajdovščina je 1. septembra dobilo novega direktorja. Šestintridesetletni Luka Jejčič prihaja iz Ajdovščine, kjer je končal osnovno šolo in gimnazijo. Po poklicu je univerzitetni inženir živilske tehnologije kjer tudi končuje magisterij. Deset let je delal na Fructalu. Nazadnje je bil tehnični direktor. Odgovoren je bil za proizvodnjo, logistiko, vzdrževanje ter zadnje leto in pol še za investicije. Poznavanje tehnoloških procesov mu je prišlo prav tudi v ljubljanskem podjetju Commerce, kjer je nazadnje vodil komercialna zastopstva za industrijske stroje za Slovenijo, Hrvaško in Bosno.
napovedih po juliju 2009 manjši centri za ravnanje z odpadki ne bodo več dobili obratovalnega dovoljenja.
Oskrba s pitno vodo je drugo področje, kjer bo potrebno vložiti veliko truda. Občini Ajdovščina in Vipava se trenutno dogovarjajo o prevzemu nekaterih vaških vodovodov, ki jih bo KSD dobila v upravljanje. Poleg tega Občina Ajdovščina sodeluje v skupnem projektu z Novo Gorico in Goriškimi Brdi, s katerim so že uspeli pridobiti evropska sredstva za izgradnjo vodarne Hubelj z dvema krakoma vodovoda. Obstoječa vodarna, ki jo imajo v upravljanju Goriški vodovodi in nima ustrezne opreme, z novo investicijo na zajetju Hubelj, ne bo več v funkciji. Voda se bo v bodoči vodarni pripravila s postopkom ultrafiltracije, ki ga zelo dobro poznam, saj imam na tem področju že več izkušenj. Tovrstna tehnologija se zaenkrat uporablja le še v eni vodarni v Sloveniji. Tako bo odpadlo prekuhavanje vode po večjih nalivih, kar je, vsaj zame, za tretje tisočletje popolnoma nesprejemljivo!
Še sporočilo občankam in občanom občine Ajdovščina...
Tudi Vipavkam in Vipavcem, saj opravljamo omenjene storitve tudi v sosednji občini... Varovanje okolja je koncept, pri katerem lahko največ storimo s skupnimi močmi. Ločeno zbiranje odpadkov v ekoloških otokih je izredno pomembno, ni vseeno kakšno okoljsko stanje bomo zapustili zanamcem. Tako bomo postopno vpeljali še ločeno zbiranje biorazgradljivih odpadkov. Pri tem imajo glavno besedo prav občanke in občani. Mi pa bomo poskrbeli za učinkovito, kvalitetno in ekonomično opravljanje javne komunalne službe !
Foto in tekst mt
Kaj nam lahko poveste o naši »komunali« po dveh mesecih dela ?
Komunalno stanovanjska družba d.o.o. Ajdovščina je pomembno podjetje. Zaposlenih je 79 delavk in delavcev in sicer na področjih obvezne javne rabe (oskrba s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda ter ravnanje z odpadki ), javne službe ( pokopališka dejavnost, javna snaga, vzdrževanje parkov in zelenic ter vzdrževanje lokalnih cest in ulic ) ter tržne dejavnosti ( pogrebna služba, upravljanje s stanovanji in poslovnimi prostori kakor tudi vzdrževanje trase plinovoda ).
Kaj pa njeno finančno zdravje ?
Družba je še v letu 2006 poslovala z dobičkom, v prvem polletju letošnjega leta pa z izgubo. Ta je posledica nižjih prihodkov zaradi zmanjšane količine porabljene pitne vode, posledično manjših količin odvedene in očiščene vode ter manjših količin odloženih odpadkov. Istočasno so se povečali stroški materiala (več investicij v lastni režiji) in amortizacije. Povečali so se tudi stroški dela in storitev. Stroški amortizacije so se povečali zaradi aktiviranja novih investicij in nabave vozil in opreme v letu 2006. Vozni park je izdatno posodobljen - imamo novo smetarsko vozilo, tovornjak s prikolico, specialni tovornjak »canal jet« za čiščenje greznic ter novo pogrebno vozilo. Kakorkoli že, izgubo je treba sanirati. Tudi z izboljšanjem produktivnosti in povečano tržno dejavnostjo.
Kateri so najvažnejši srednjeročni načrti podjetja ?
Že prvi dan sem se podrobneje seznanil s področjem ravnanja z odpadki, ker je naš center za ravnanje z odpadki premajhen in zanj trenutno ne moremo pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja. Tako smo se z občinami Nova Gorica, Tolmin in Idrija pričeli dogovarjati za regijski koncept, kjer je odlagališče Stara Gora predvideno za regijsko. Seveda je za nas sprejemljiv le policentrični koncept, ker smo v zadnjih letih v našem centru dosegli največji razvoj med omenjenimi občinami in tako danes razpolagamo z infrastrukturo in opremo, ki jo bomo uporabljali za kompostiranje biorazgradljivih odpadkov, sortiranje ločeno zbranih frakcij ter druge dejavnosti. Razmišljamo torej le o odvozu preostanka odpadkov, ki pa bo vseeno bistveno povečal stroške ravnanja z odpadki. Žal smo se v tak koncept zaenkrat primorani vključiti, saj po zdajšnjih

IS VZAJEMNA.
Jaz zate, ti zame.
4__________________: ■ ;r ; i_______________
Povzetki 10. redne seje... Župan o spomeniku
"l 0. redna seja Občinskega sveta JL Občine Ajdovščina je potekala 4. oktobra. Nekaj razprave je bilo že na začetku, ob sprejemanju dnevnega reda, s katerega je bila umaknjena točka o gradnji v Dobravljah ter je bil dopolnjen s točko o ustanavljanju tehnološkega parka. Ni pa bila sprejeta pobuda o uvrstitvi točke, ki bi obravnavala postavitev spomenika Filipu Terčelju v Šturjah. Župan je pojasnil svoja stališča do te teme (bralstvu so ta stališča pojasnjena v posebnem članku) ter obljubil obravnavanje te - po njegovem mnenju zelo politične vsebine - na seji konec oktobra, dotlej bo tudi uprava pripravila gradivo.
Prva napovedana točka - Odlok o spremembah in dopolnitvi Odloka o proračunu Občine Ajdovščina za leto 2007 - je minila brez razprave. Župan je uvodoma pojasnil razloge za skoraj 20 odstotno zmanjšanje na prihodkovni strani proračuna. Zmanjšanje prihodkov gre delno na račun investicijskih sredstev iz evropskih razpisov, katerih priliv se umika v prihodnje leto, delno pa tudi na račun načrtovanih in neizpeljanih prodaj občinskih nepremičnin. Župan ocenjuje, da se proračun realno zmanjšanje za okoli 4 odstotke. Znotraj te točke so svetniki potrdili tudi dodaten sklep, s katerim namenjajo denar iz proračunske rezerve za pomoč prizadetim v nedavnem neurju.
Sledila je predstavitev predloga Pravilnika o dodeljevanju finančnih’ pomoči za programe in investicije v kmetijstvu v Občini Ajdovščina. Prehodno obdobje z milejšimi smernicami za izvajanje ukrepov državne pomoči se nepre-
klicno izteka, Evropa postaja strožja do Slovenije. S pričetkom novega finančnega mehanizma je bilo potrebno uskladiti vse pravne akte, ki obravnavajo izvajanje ukrepov v kmetijstvu, vključno z lokalnimi predpisi. Občina Ajdovščina bi na svojem območju želela nadaljevati z ohranjanjem in razvojem kmetijstva, to je tudi bistveni cilj pravilnika. Pristojni odbor je predlog pravilnika potrdil. Med svetniki se je vnela krajša razprava - beseda je tekla o namenski porabi dobljenih sredstev, ki časovno ni definirana. Tudi na pristojni komisiji je že tekla debata o tem, da ni prave evidence o porabljenem denarju. Časovno definirano namensko porabo bo natančneje definiral posamezni javni razpis - tak je bil končni dogovor svetnikov, ki so predlog v večini podprli.
Sledila je naknadno dodana točka dnevnega reda, ki je obravnavala ustanovitev Tehnološkega centra Integra d.o.o. ter pristop Občine Ajdovščina k soustanovitvi z deležem v višini 1 odstotka. Občino je k soustanovitvi povabila družba Primorje d.d., ki tehnološki center ustanavlja zaradi nuje po hitrejšem razvoju. Drugi razlog za ustanovitev nove pravne osebe pa so zahteve evropskih in drugih razpisov, od koder lahko tovrstne ustanove črpajo razvojni denar. Svetniki so ustanovitev in sodelovanje občine pri tem podprli. Sledila so volilna opravila za volitve članov Državnega sveta.
Naslednja točka pa je obravnavala namero skupine zobozdravnikov Zdravstvenega doma Ajdovščina -kar pet zobozdravnikov bi namreč želelo pridobiti koncesijo. V razme-
roma obsežni razpravi sta svoja stališča predstavili obe strani - zobozdravniki in zdravstveni dom. Prvi trdijo, da bi s koncesijo na splošno pridobili boljše pogoje dela, zdravstveni dom pa trdi, da prav njim omogoča največ. Po sredi pa je še izplačilo zavarovalnice za storitve, ki bi v primeru koncesij v celoti prešlo na zobozdravnike-podjetnike ter tako pošteno oklestilo proračun zdravstvenega doma. Svetniki so se odločili, da podprejo javno ustanovo in za sedaj ne odobrijo dodatnih koncesij.
Od zobozdravnikov k starostnikom, oziroma nameri Zavoda Karitas Samarian, da v Ajdovščini zgradi dom za ostarele. Tudi v tej temi so svoja stališča predstavili vsi akterji: pobudniki in direktorica obstoječega Doma starejših občanov, katere želja je širitev doma. Zavod Karitas pa ima že dokaj izoblikovano idejo, za soglasje in sodelovanje občine pa se je kar mudilo - država namreč ravno v tem času podeljuje koncesije za opravljanje tovrstnih socialnih storitev, s čimer se mora strinjati lokalna skupnost. Naši svetniki so se strinjali, nov dom za ostarele bo torej zrasel v bližini obstoječega, najprej pa mora zavod pridobiti koncesijo. Nato je bil sprejet sklep o ustanovitvi Lokalne akcijske skupine Zgornje Vipavske doline in Komenskega Krasa kot organizacijske enote Razvojne agencije ROD. Svetniki so imenovali člane svetov vseh osnovnih šol znotraj občine, pregledali premoženjsko pravne zadeve ter ob točki informacije in pobude zaključili sejo.
sh
^upan Občine Ajdovščina Marjan Z-jPoljšak ima svoja stališča do postavitve spomenika Filipu Terčelju, ki veljajo, ne glede na odločitev Občinskega sveta o tem, ali bodo župniji Šturje dali soglasje za postavitev spomenika ali ne.
Njegove utemeljitve za negativna stališča do postavite spomenika so:
1.	Gre za politično potezo, ki je bila zamišljena že dalj časa in katere ozadje si vsak zamišlja ter razlaga po svoje. Ozadje zagotovo je, tako pomembna stvar se ne zgodi slučajno! Po nekaterih informacijah naj bi pobudo za izredno velikost spomenika dal projektant obnove Cankarjevega trga. Pobudo za spomenik so po mojem mnenju imeli posamezniki iz lokalne politike, ki so v ozadju oblikovali zamisel in pospeševali izvedbo obnove trga ter postavitve spomenika.
2.	Postavitev spomenika in spomenik sam razumem kot sredstvo za propagando o komunističnem povojnem nasilju, ki naj bi učinkovala v prid političnim opcijam in posameznikom iz lokalne politične scene, ki se ponašajo s parolami ter z ideologijo protikomunizma ter protisocializma. Izvedel sem, da je eden od pobudnikov govoril skupini občanov, kako bodo na otvoritvi govorili o povojnih pobojih. Spomenik naj bi sam po sebi in tudi z ustreznim napisom na posreden ter neposreden način spominjal mimoidoče o slabih straneh komunizma in socializma. Filip Terčelj pa ni bil umorjen po navodilih komunistične oblasti, ni bil umorjen v imenu komunizma ali socializma, ampak so ga na svojo pobudo iz osebnih egoističnih razlogov umo-
rili posamezniki, ki so pripadali lokalnim službam komunističnega režima. Zame je nesprejemljivo, če se kateri od pobudnikov namena politične propagande ne zavedajo, oziroma ta namen podzavestno ali zavestno prikrivajo.
3.Nesprejemljivo je, da se za protisocialistično propagando uporablja duhovnik, za katerega menim, da je bil krščanski socialist, imenovali so se krščanski socialci, tako sta se označevala tudi duhovnika - krščanska socialista Janez Evangelist Krek in Virgilij Šček. Za svojo protikomunistično propagando bi pobudniki morali izbrati nekoga drugega iz vrst resničnih protikomunistov.
4.Spoštujem delo in zgled Filipa Terčelja, ne sprejemam pa manipulacij na njegov račun. Primerno bi bilo, da se Terčelju postavi doprsni kip tako, kot ga imajo pomembnejše osebe naše zgodovine, tudi duhovnika Matija Vertovec in Ivan Rejec. Napis kipa naj ne bi vseboval besed v zvezi s povojnim komunističnim nasiljem.
5.Nesprejemljivo je očitno dodatno sporočilo velikega spomenika: mi smo večji od vas, mi smo več kot vi.
d.Nesprejemljiv je način, kako pobudniki kipa poskušajo uveljaviti svoj predlog. Brez predhodnega sporazumevanja in sporazuma o predlogu na občini so občino postavili pred izvršeno dejstvo, da je kip ulit, in da naj se zato postavi. Podobno skušajo doseči cilj z drugim nesprejemljivim argumentom češ, da naj se kip postavi zato, ker naj bi bil izredna umetnina in zanimiv za turiste. Marjan POLJŠAK
Predsedniki KS na skupnem sestanku
Občinska uprava Občine Ajdovščina je v teh tednih precej zaposlena s pripravami na proračun 2008. Potrebe, načrte in želje je potrebno uskladiti z načrtovanimi pri' hodki. Velik del našega občinskega proračuna se razdeli med 26 ajdovskih krajevnih skupnosti in v namen priprave tega - razmeroma obsežnega - dela proračuna so predsedniki KS vsako leto povabljeni na sestanek. Delovno druženje pa je seveda namenjeno tudi tekočim zadevam ter aktualni problematiki.
TVTa oktobrskem delovnem se-_L N Stanku se je tako srečalo vseh 26 predsednikov krajevnih skupnosti Občine Ajdovščina. Sestanek je vodil podžupan Igor Česnik, sodelovali pa so tudi sodelavci različnih oddelkov Občinske uprave. Dnevni red je napovedoval obsežne razprave, kljub vsemu so udeleženci sestanka v slabih treh urah opravili prav vse, kar so imeli zastavljeno.
Sestanek se je pričel s pravno-formalno vsebino - poenotenjem statutov vseh krajevnih skupnosti (razen KS Ajdovščina, ki ima vrsto specifik). Občinska uprava je pripravila predlog enotnega statuta, Občina Ajdovščina pa bo poleg tega poenotila tudi žige vseh krajevnih skupnosti.
Sledil je pregled realizacije letošnjih načrtov. Občinska uprava je
predsednike opozorila, da je realizacija izredno slaba, komaj 60%. Delno gre ta slab rezultat pripisati »uvajalnemu« letu, saj je večina predsednikov po lanskih volitvah novih, zato za sedaj ostaja zgolj pri opozorilu. Za prihodnja obdobja pa bo potrebno dosledno spoštovati dogovore in izpolnjevati zastavljene načrte, saj se namerava tudi uprava držati zakonodajnih pravil. Še posebej je bilo poudarjeno, da v prihodnje ne bo več mogoče prenašati sredstev v prihodnja proračunska obdobja, ali, če krajevne skupnosti njim namenjenega denarja v proračunu ne bodo porabile za prave namene v pravem času, bodo ostale brez teh sredstev.
Naslednja točka naj bi obravnavala predloge finančnih načrtov posameznih krajevnih skupnosti za leto 2008 ter pripravo načrtov
razvojnih programov za obdobje 2008 - 2011. Uprava je predsednikom nekoliko podaljšala rok za oddajo načrtov - 5. november pa je vendarle zadnji rok za oddajo predlogov finančnih načrtov za leto 2008 ter predlogov načrtovanih (ali želenih) investicij do 2011.
Irena Raspor, vodja Oddelka za okolje in prostor, je predsednikom predstavila aktualne informacije o poteku procesa spreminjanja prostorskih aktov. Pojasnila jim je, da se zadeva zaradi zakonskih zapletov upočasnjuje, da pa naj bi bili novi prostorski akti vendarle sprejeti v letu 2008, če bodo seveda vsi pristojni organi in vsa ministrstva soglasna s predlaganim ... . Prosila jih je, naj tudi občane obvestijo o zadevah ter jih pozovejo k strpnosti. Ob tej priložnosti je Rasporjeva predsednike pozvala tudi k razmišljanju o prostoru v svojem kraju. Priporočila jim je, da naj Občinsko upravo seznanjajo z informacijami o zemljiščih, ki so pomembna za posamezen kraj (vodno zajetje, nameravana širitev pokopališč, cest,...). Uprava bo tako lahko ob obvestilu o prodaji uveljavljala predkupno pravico pri stavbnih zemljiščih oziroma na podlagi pravočasne informacije poskušala doseči dogovore z lastniki kmetijskih parcel (za takšne vrste zemljišč namreč občina nima predkupne
pravice).
V naslednji točki je Občinska uprava seznanila predsednike KS-jev, da bodo po 19. novembru pričeli potekati terenski pregledi po krajevnih skupnosti. Na oglede opravljenih investicij in pregledov terenov ter pogojev za načrtovane projekte se bodo podajali podžupan, zadolžen za gospodarstvo, Igor Česnik, vodja Oddelka za investicije Alenka Čadež Kobol in Mojca Božič, ki znotraj oddelka skrbi za krajevne skupnosti. Prav Mojca je predsednikom predstavila nekaj novih informacij o vračilu vlaganj v telekomunikacijsko omrežje. Zahtevke Občina Ajdovščina rešuje Državno pravobranilstvo v Ljubljani, ki jim je po zakonskih določilih do konca leta dolžno pripraviti predlog prve poravnave o čemer bodo seznanjeni tudi vsi predsedniki. Prav tako se bodo skupaj odločili o nadaljnjih aktivnostih poravnav.
Zanimiva je bila tudi zadnja točka, točka »razno«. Prvi predlog je podala kar Občinska uprava ter izzvala burno razpravo. Velika večina predsednikov (razen enega) se je strinjala s predlogom, da bi predsedniki krajevnih skupnosti dobili izplačane vsaj materialne stroške za svoje tako-rekoč volontersko delo. Niso pa se strinjali z načinom izplačevanja - uprava na-
mreč predlaga trikratno mesečno izplačilo potnih stroškov od kraja bivanja do stavbe občine za vsakega predsednika, vendar je izplačilo možno v obliki pogodbe kar pomeni, da bo obdavčeno. Predsedniki so povedali, da njihovi kolegi v vseh okoliških občinah dobivajo nadomestilo za stroške, da je bila podobna razprava v ajdovski občini odprta že za časa mandata župana Bavca, ki pa je nameraval to nagrado predsednikom odtegniti od denarja, namenjenega krajevni skupnosti in še mnogo drugih razlogov. Na koncu so sprejeli sklep, da občinska uprava prouči zadevo in najde način, da bodo zadovoljni vsi. Predsednik KS Col, Janko Mikuž, je izpostavil težavo s pridobivanjem potrdil o plačevanju samoprispevka iz okoliških podjetij, ki dokumentacijo očitno hranij0 le za zadnjih 5 let, za tolikšno obdobje namreč tudi dajejo potrdila-Občani pa so na ta račun prikrajšani za olajšave pri obračunu komunalnega prispevka na račun pre' teklega plačevanja samoprispevka-Za konec pa še nenavadna pobuda enega od predsednikov - ker so pokopališča po vaseh pričela P°' stajati pretesna, predlaga, da bi v Ajdovščini uredili centralno pokopališče. Ideje - vsaj za ta čas - ne gre jemati preveč zares, ali pač?
sh
ajdovski odmevi
Kam z odsluženimi vozili
/'"^Vbčina Ajdovščina se sooča V-/z velikim težavami odsluženih vozil v naravi. Najdena so vsepovsod: na parkiriščih, v grapah, gozdovih, v rekah, potokih - pričujočega na fotografiji vlečejo iz reke Hubelj! Iskanje in odvoz takšnih vozil ni poceni, poleg tega pa takš-
ne najdbe niso ravno vzorne, še manj naravi prijazne. Takšna lahkomiselna dejanja je potrebno v največji meri preprečiti. Občina Ajdovščina zato naproša vse občane, da svoja vozila in druge večje ter nevarne odpadke ne puščajo v naravi, pač pa na zato primernih mestih. Dobrodošla bodo tudi obvestila o črnih točkah v naravi, ki jih je potrebno očistiti.
V nadaljevanju pa informacija KAKO SE BREZPLAČNO ZNEBITI	ODSLUŽENEGA
VOZILA:
Pooblaščeno prevzemno me-
sto je Avtoservis Kobal iz Vipave (041-504-911), kamor pripeljete še registrirano, oziroma, neregistrirano ali odsluženo vozilo. Koncesionar bo brezplačno prevzel vaš avtomobil in vam izdal dokument, s katerim boste na Upravni enoti lahko odjavili vaše vozilo.
Če je vozilo v nevoznem stanju, se obrnite na koncesionarja. Z vsemi dodatnimi informacijami pa vam bo postregel tudi Miha Ergaver iz Oddelka za okolje in prostor Občine Ajdovščina, ki ga lahko pokličete na 05/36 59 128.	sh
Predčasne volitve v svet KS Batuje
/^vb volitvah za predsednika Republike Slovenije, ki so potekale 21.
oktobra 2007, so krajani Krajevne skupnosti Batuje predčasno volili tudi nov svet krajevne skupnosti. V volilni imenik na območju KS Batuje je vpisanih 257 volilcev. Glasovalo je 177 volilcev ali 68,87% vseh volilnih upravičencev. Neveljavnih je bilo 7 glasovnic. Na podlagi rezultatov glasovanja na volišču v Batujah in po predčasnem glasovanju je Občinska volilna komisija ugotovila, da so bili za člane sveta Krajevne skupnosti Batuje izvoljeni: Irena Čebron, Bojana Bone, Ivan Vodopivec, Rafael Brankovič, Viktor Vetrih, Marko Plahuta in Simon Batistič.
Občina Ajdovščina
Obvestilo staršem otrok v vrtcih
/^\bčina Ajdovščina obvešča starše, da je rok za oddajo vlog za zni-V^/Žano plačilo vrtca za leto 2008 do četrtka, 15. novembra 2007. Vloge lahko oddate osebno na vložišču Občine Ajdovščina, ali pa jih pošljete na naslov Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, 5270 Ajdovščina. Dodatne informacije lahko dobite na telefonski številki 05/36 59 123. Oddelek za družbene zadeve Občine Ajdovščina
Na podlagi Odloka o proračunu Občine Ajdovščina za leto 2007 (Uradni list RS št. 90/07,31/07, 39/07 in 93/07), Pravilnika o dodeljevanju finančnih pomoči za programe in investicije v kmetijstvu v občini Ajdovščina, v nadaljevanju pravilnik ter Mnenja o skladnosti sheme državne pomoči št. K-BE150-5879914/2007, Občina Ajdovščina objavlja
JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV FINANČNIH POMOČI ZA INVESTICIJE V KMETIJSTVU V OBČINI AJDOVŠČINA ZA LETO 2007
1.	Predmet javnega razpisa je dodelitev državne pomoči za urejanje kmetijskih zemljišč, ureditev ograj Za pašnike ter za prestrukturiranje vinogradov.
2.	Upravičenci: do sredstev po tem razpisu so upravičene pravne in fizične osebe, ki se uvrščajo med SME, kot je opredeljeno v Prilogi 1 Uredbe (ES), št. 70/2001 in se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, ki se izvaja oziroma se bo izvedla na območju občine Ajdovščina. Do sredstev so upravičene tudi pravne in fizične osebe, ki se uvrščajo med SME, kot je opredeljeno v Prilogi 1 Uredbe (ES), št. 70/2001 in se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, ki se izvaja oziroma se bo izvedla na območju katastrskih občin Budanje, Erzelj, Slap in Vrhpolje. Upravičenci za pridobitev državne pomoči za namen prestrukturiranja vinogradov morajo biti vpisani v register pridelovalcev grozdja in vina.
Pred dodelitvijo sredstev mora upravičenec do sredstev državne pomoči podpisati klavzulo o kumulaci-ji državne pomoči. Klavzula obsega izjavo upravičenca do državne pomoči, da za namen, za katerega pridobiva državno pomoč ni prejel pomoči iz državnega proračuna ali ni Pridobil mednarodne pomoči, oziroma koliko sredstev je že prejel. V zvezi z istimi stroški se pomoč, izvzeta 2 Uredbo ES, št. 1857/2006, ne sme kumulirati z drugo državno pomoč-)° po členu 87(1) Pogodbe Evropske skupnosti pri pomoči za majhna in srednje velika podjetja ali s finančnimi prispevki držav članic, vključno s tistimi iz drugega pododstavka člena 88(1) Uredbe (ES), št. 1698/2005, ali s finančnimi sredstvi Skupnosti v zve-2i z nekaterimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena največja dovoljena intenzivnost Pomoči, določena z Uredbo (ES), št. 1857/2006. Pomoč, izvzeta z Uredbo (ES), št. 1857/2006, se ne sme kumulirati s podporo de minimis.v smislu Uredbe (ES), št. 1860/2004 glede na iste upravičene stroške ali naložbeni Projekt, če bi bila s tako kumulacijo Presežena intenzivnost pomoči, dojena v Uredbi (ES), št. 1857/2006.
UPogoji za pridobitev sredstev
Urejanje kmetijskih zemljišč
Cilj ukrepa je sofinanciranje ureditve kmetijskih zemljišč za izboljšanje in preusmeritev proizvodnje (urejanje matičnjakov in urejanje Veeletnih sadovnjakov).
Upravičeni stroški so stroški ze-•tmljskih del (odstranitev zarasti in kamenja, navoz zemlje, terasiranje, Planiranje, rigolanje), stroški analize Zemlje v sklopu celovitega urejanja kmetijskega zemljišča, stroški zalo-mega gnojenja, stroški opore, mrež-Uikov za zaščito proti toči in dežju, stroški zaščitne ograje za divjad,
stroški večletnih sadik in zatravlja-nja ter drugi stroški, vezani na urejanje zemljišč. Stroški drenažnih dela niso upravičen strošek. DDV tudi nj upravičen strošek.
Pogoji za pridobitev sredstev:
Najmanjša površina ureditve sadovnjaka oziroma matičnjaka, ki je predmet dodelitve državne pomoči je 0,3 ha.
Vlagatelj dostavi izpolnjen obrazec vloge, kopijo katastrskega načrta z označeno površino, ki je predmet dodelitve državne pomoči, dolgoročno zakupno pogodbo s soglasjem za izvedbo investicije, ki je predmet dodelitve državne pomoči, v kolikor parcela ni v celoti v lasti vlagatelja, dokazilo o lastništvu si bo organ pridobil sam, lahko pa ga vlagatelj priloži sam, mnenje Kmetijske svetovalne službe ter račune oziroma predračune za izvedena dela.
Višina sofinanciranja:	občina
Ajdovščina bo sofinancirala do 40% vrednosti upravičenih stroškov investicije, vendar ne več kot 1.500 EUR/ ha. Pri odmeri državne pomoči bodo upoštevana vsa sredstva državnih pomoči, ki so bila za investicijo, ki je predmet dodelitve državne pomoči že dodeljena iz drugih virov (kumu-lacija državne pomoči).
Ograje za pašnike
Cilj ukrepa je sofinanciranje ureditve pašnikov zaradi izboljšanja kakovosti in izboljšanja naravnega okolja.
Upravičeni stroški so stroški žice ali mreže, stroški količkov, izolatorjev, stroški agregata, transformatorja in pašnega aparata. DDV tudi ni upravičen strošek.
Pogoji za pridobitev sredstev:
Najmanjša letna ureditev pašnika je 1 ha.
Vlagatelj dostavi izpolnjen obrazec vloge, kopijo katastrskega načrta z označeno površino, ki je predmet dodelitve državne pomoči, dolgoročno zakupno pogodbo s soglasjem za izvedbo investicije, ki je predmet dodelitve državne pomoči, v kolikor parcela ni v celoti v lasti vlagatelja, dokazilo o lastništvu si bo organ pridobil sam, lahko pa ga vlagatelj priloži sam, mnenje Kmetijske svetovalne službe ter račune oziroma predračune za izvedena dela.
Višina sofinanciranja:	Občina
Ajdovščina bo sofinancirala do 40% vrednosti upravičenih stroškov investicije, vendar ne več kot 300 EUR/ ha. Pri odmeri državne pomoči bodo upoštevana vsa sredstva državnih pomoči, ki so bila za investicijo, ki je predmet dodelitve državne pomoči že dodeljena iz drugih virov (kumu-lacija državne pomoči).
Posodabljanje, novogradnje ter nadomestne gradnje objektov za rejo živali ter gradnjo pomožnih živinorejskih objektov (silosi, senik, gnojiš-
ča, gnojne jame).
Cilj ukrepa je sofinanciranje ureditve obstoječih ali novih objektov za rejo živali (govedo, konji, drobnica) ter pomožnih živinorejskih objektov. Cilj ukrepa je ohranitev staleža živali v občini Ajdovščina.
Upravičeni stroški so stroški gradbeno inštalacijskih ter obrtnih del ter stroški vgrajene opreme. Stroški priprave projektne in investicijske dokumentacije, stroški nadzora ter inženiringa, niso upravičeni stroški. Stroški izgradnje gnojnih jam in gnojišč za namen izpolnjevanja standarda »Nitratna direktiva« ni upravičen strošek. V sklopu novogradnje hlevov je strošek gnojnih jam in gnojišč upravičen strošek. DDV tudi ni upravičen strošek.
Pogoji za pridobitev sredstev:
Najmanjši obseg investicije v izgradnjo ali prenovo hlevov je: 20 ležišč za rejo drobnice v območjih z omejenimi dejavniki in 30 ležišč v nižinskem območju, za rejo krav molznic, najmanj 10 ležišč v območjih z omejenimi dejavniki in 15 ležišč v nižinskem območju, za kombinirano rejo (krave molznice, mlada živina), najmanj 15 v območjih z omejenimi dejavniki ter 25 ležišč v nižinskem območju. Za krave dojilje veljajo enako kot za kombinirano rejo; za konje, najmanj 10 ležišč.
Najmanjši obseg pomožnih živinorejskih objektov je 30m2 gnojišča, 50m3 gnojne jame, 120m3 silosa, 25-0m3 uporabnega volumna senika.
Vlagatelj predloži vlogo z zahtevanimi prilogami; kopijo katastrskega načrta z označeno lokacijo načrtovanega posega, mnenje Kmetijske svetovalne službe predračun in dovoljenje za gradnjo, kjer je potrebno.
Višina sofinanciranja:	Občina
Ajdovščina bo sofinancirala do 40% vrednosti upravičenih stroškov investicije, vendar ne več kot 200 EUR/ ležišče za govedo in konje pri novogradnjah in nadomestnih gradnjah oziroma največ 50 EUR/ležišče za govedo in konje pri adaptacijah, za novogradnje in nadomestne gradnje hlevov za drobnico ne več kot 50 eur/ležišče oziroma 12 EUR/ ležišče pri adaptacijah hlevov za drobnico. Za izgradnjo gnojišč ne več kot 15 EUR/m2 oziroma ne več kot 25 EUR/ m3 za izgradnjo gnojnih jam, senika ali silosa. Pri odmeri državne pomoči bodo upoštevana vsa sredstva državnih pomoči, ki so bila za investicijo, ki je predmet dodelitve državne pomoči že dodeljena iz drugih virov (kumulacija državne pomoči).
Prestrukturiranje vinogradov
Cilj ukrepa je prestrukturiranje vinogradniških površin, ki so glede na naravne pogoje tehnološko neprimerni glede izbire sorte vinske trte, lege ali drugih tehnoloških zahtev, ali posajeni s sortami vinske trte, za
katerega ni ustreznega povpraševanja na trgu.
Upravičeni stroški so opredeljeni v 20. členu Uredbe o uravnavanju obsega vinogradniških površin (Uradni list RS, št. 23/2007; oziroma druge ustrezne uredbe, ki bodo sledile tej).
Pogoji za pridobitev sredstev:
Prestrukturiranje vinograda mora biti v skladu s potrjenim programom prestrukturiranja. Splošni pogoji upravičenosti so določeni v 17. členu Uredbe o uravnavanju obsega vinogradniških površin (Uradni list RS, št. 23/2007; oziroma druge ustrezne uredbe, ki bodo sledile tej): Najmanjša letna površina, prestrukturiranega vinograda, ki je predmet dodelitve državne pomoči je 0,3 ha. Državna pomoč za prestrukturiranje vinogradov znotraj melioracijskih in komasacijskih območij se ne dodeli.
Vlagatelj predloži vlogo z zahtevanimi prilogami; kopijo katastrskega načrta z označeno površino, ki je predmet dodelitve državne pomoči, dovoljenje za obnovo oziroma prestrukturiranje vinograda, mnenje Kmetijske svetovalne službe ter zapisnik Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja o izvedeni obnovi.
Višina sofinanciranja:	Občina
Ajdovščina sofinancira prestrukturiranje v višini razlike med vrednostjo, financirano iz državnega proračuna in 75% priznanih stroškov prestrukturiranja in vrednosti izpada dohodka ter hkrati le do zneska na ha prestrukturirane površine, izračunanega na podlagi podatka o višini dodeljenih sredstev in podatka o površini, ki ju za Republiko Slovenijo vsako leto določi Evropska komisija z odločbo. Občina Ajdovščina bo za prestrukturiranje vinogradov upoštevaje prejšnje določbe, vlagateljem dodelila največ 1.500 EUR/ha prestrukturiranega vinograda z naklonom do vključno 30% ter do največ 2.000 EUR/ha prestrukturiranega vinograda z naklonom večjim kot 30%.
4.Višina razpisanih sredstev po tem javnem razpisu je 37.556,33 EUR.
5.0bčina Ajdovščina bo sredstva po tem razpisu dodeljevala v skladu z določili Pravilnika o dodeljevanju finančnih pomoči za programe in investicije v kmetijstvu v občini Ajdovščina. V primeru, da razpisana sredstva ne bodo zadoščala bodo upravičencem, dodeljena glede na skupno razpoložljivo višino sredstev, sorazmerno nižja sredstva. Vlagatelji lahko na tem javnem razpisu kandidirajo z investicijami, ki so bile izvedene v letu 2007. Vlagateljem državna pomoč ne bo dodeljena, če bo komisija ugotovila, da je vlagatelj za ureditev, obnovo, prestrukturiranje, ograditev, izgradnjo ali adaptacijo na prijavljenih parcelah s strani Občine
Ajdovščina, za katerikoli namen že prejel državno pomoč.
6.Prejemniki državne pomoči morajo ohranjati vinograd, ki je predmet prestrukturiranja še najmanj 20 let, sadovnjak še najmanj 10 let, pašnik uporabljati še najmanj 10 let, hlev oziroma pomožne kmetijske objekte imeti v rabi za katere so pridobili sredstva (vseljene živali) še najmanj 10 let po pridobitvi državne pomoči. 2 vsemi trajnimi nasadi, pašniki ali objekti, ki so predmet dodelitve državne pomoči, morajo prejemniki ravnati po načelu dobrega gospodarja. V primeru, da se prejemniki ne bodo držali pogojev iz tega razpisa, sklepa in pogodbe ter ne bodo ravnali po načelih dobrega gospodarja, bodo morali dodeljena sredstva vrniti skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva pridobitve do dneva vračila.
7Prejemniki sredstev bodo na podlagi sklepa o dodelitvi sredstev sklenil pogodbo z Občino Ajdovščina. S pogodbo bo natančneje urejen način in pogoji koriščenja sredstev ter izplačilo le-teh. Dodeljena sredstva po tem razpisu bodo izplačana po izvedeni investiciji, najkasneje do 24.12.2007.
S.Vloge morajo biti predložene na naslov: Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, Ajdovščina, osebno ali priporočeno po pošti najkasneje do 16.11.2007 v zapečatenem ovitku, označenem z:» Ne odpiraj - prijava na razpis za dodelitev finančnih pomoči za investicije v kmetijstvu v občini Ajdovščina za leto 2007«, na ovitku mora biti tudi jasno označen natančen namen, na katerega se vloga nanaša ter ime, priimek in naslov vlagatelja.
9-Odpiranje pravočasno prispelih vlog bo 19.11.2007 ob 9.00 uri v prostorih Občine Ajdovščina. Prepozno prispele vloge oziroma vloge, ki bodo neustrezno opremljene se zavrže, neutemeljene pa zavrne. Rok dopolnitve nepopolno predložene vloge je 15 dni od dneva prejema poziva. Vloge, ki jih vlagatelj v predpisanem roku ne dopolni se zavrže. Vlagatelji bodo o izidu razpisa obveščeni v roku 30 dni od datuma odpiranja.
10 Vlagatelji morajo vlogo predložiti na predpisanih obrazcih, skupaj z vso z razpisom zahtevano dokumentacijo. Razpisno dokumentacijo potencialni vlagatelji lahko dvignejo na vložišču Občine Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, Ajdovščina. Razpisna dokumentacija je na voljo tudi na spletni strani www.ajdovscina.si, pod rubriko razpisi. Kontaktna oseba za vprašanja v zvezi s tem javnim razpisom ter razpisno dokumentacijo je g. Janez Furlan; tel.: 05 365 91 26 ali janez.furlan@ajdovscina.si
Občina Ajdovščina Župan Marjan POLJŠAK
		
Ideja o Logističnem centru Minister Erjavec Ajdovščina se uresničuje v Ajdovščini
V začetku oktobra je na Občini Ajdovščina potekala kratka slovesnost ob podpisu pogodbe za izgradnjo komunalne infrastrukture za Logistični center Ajdovščina. Pogodbo sta sklenila investitor Občina Ajdovščina in izvajalec podjetje B Avtocenter d.o.o. iz Ajdovščine, ki je posel pridobilo kot najugodnejši ponudnik na javnem razpisu.
veselijo selitve, saj je v obstoječih razmerah marsikdaj delo izredno težko. Policijska postaja Ajdovščina se srečuje s pomanjkanjem prostora, enake težave imajo tudi GRC Ajdovščina in PGD Ajdovščina, obema ustanovama ter društvu pa nova lokacija pomeni tudi krajše odzivne čase v primeru urgentnih pozivov. Neprimerni so tudi obstoječi prostori Zaščite in reševanja, poleg tega se območje, kjer imajo trenutno skladišča, vsebinsko spreminja v šolski in univerzitetni okoliš.
O projektu Logistični center Ajdovščina je strokovno mnenje izrazil tudi predstavnik podjetja B Avtocenter Niko Bajc. Povedal je, da je gravitacijska moč Ajdovščine velika ter da smo lahko zadovoljni, ker trenutno znotraj občine poteka vrsta pomembnih investicij. Selitev služb za pomoč in reševanje na skupni prostor na obrobju mesta pa se mu zdi pomembna predvsem zaradi dejstva, da se bodo v mestu sprostili pomembni prostori.
Prva pobuda za Logistični center Ajdovščina sega v leto 2005, februarja prihodnje leto je bil z Ministrstvom za obrambo ter Ministrstvom za notranje zadeve sklenjen Sporazum o sodelovanju pri izgradnji Logističnega centra Ajdovščina, junija letos so svetniki sprejeli Dokument identifikacije investicijskega projekta, zdaj pa se pričenjajo tudi terenska dela. Logistični center Ajdovščina bo tako postal zaokrožen kompleks infrastrukturnih objektov in služb za zaščito in reševanje.
sh
V oktobru se je na rednem delovnem obisku v Ajdovščini mudil Minister za obrambo RS Karl Erjavec. Sprejel ga je župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak, s katerim sta po uvodnih razgovorih opravila nekaj delovnih obiskov in si ogledala zemljišča, ki so še v' lasti MORS-a. Obisk pa sta zaključila v prostorih Univerzitetnega središča Ajdovščina, kjer je potekala tudi tiskovna konferenca.
Župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak je poudaril pomen dogodka, ki je dokaz, da so bile ideje izpred nekaj let resnične, pravilne in predvsem pametne. Ajdovščina ima strateški položaj na Primorskem. Investicija je torej upravičena. Komunalna opremljenost je prvi del projekta, ki se bo nadaljeval z izgradnjo objektov. Župan je izrazil tudi veselje ob dejstvu, da je bilo za izvedbo del izbrano domače podjetje. Direktorica podjetja B Avtocenter d.o.o. Tea Bajc je zadovoljna, da so pridobili delo, kar je hkrati tudi dokaz znanja in izkušenj. Hkrati je pohvalila namero občine, ki se ji zdi pravi način za dokaz družbene odgovornosti.
Projekt komunalne opremljenosti Logističnega centra Ajdovščina je na kratko predstavil strokovni sodelavec Občinske uprave Ajdovščina, Peter Kete. S podpisom pogodbe bo uresničena prva razvojna stopnja projekta izgradnje Logističnega
centra Ajdovščina - izgradnja komunalne infrastrukture. Podjetje B Avtocenter se bo obvezalo, da bo do konca aprila 2008 zgradilo servisno cesto znotraj logističnega centra s priključkom na regionalno cesto, vodovodno napeljavo, ločen sistem kanalizacije (fekalno in meteorno) ter električne vode (NN in TK). Vrednost del znaša 329.987,94 €. Ceno bo v celoti kril proračun Občine Ajdovščina. Naslednja stopnja v projektu bo izgradnja nadomestnega regijskega skladišča civilne zaščite, ki se bo selilo iz območja Srečka Kosovela ter izgradnja novega gasilskega doma v letih 2009 in 2010. Do konca leta 2009 naj bi bila nared tudi nova stavba Policijske postaje Ajdovščina. Logistični center bo po trenutnih predvidevanjih v celoti zgrajen do konca leta 2010.
Slovesnosti ob podpisu pogodbe so se udeležili tudi predstavniki vseh ustanov, ki bodo sestavljale logistični center. Prav vsi se že
Kampanja NE-ODVISEN.SI
V sredo, 24. oktobra je Ajdovščino obiskala Kampanja Ne-odvisen.si. Kampanja želi na odkrit in iskren pristop podati znanje, posredovati izkušnje in razviti sposobnost ciljne skupine za odgovoren odnos do odvisnosti. Dogajanja, namenjena različnim publikam (vrtci, šole, starši, široka javnost,...), so se odvijala skozi ves dan v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini. Občina Ajdovščina je podprla kampanjo, župan Marjan Poljšak pa se je udeležil popoldanskega srečanja, namenjenega staršem osnovnošolskih otrok.
stniki in starši. Kampanja ne-od-visen.si bo trajala še do konca novembra. Več o njej boste izvedeli na njihovi spletni strani.
sh
/"'Vbčinska uprava Občine V^/Ajdovščina je pripravila predloge zadev v reševanju med RS, Ministrstvom za obrambo in Občino Ajdovščina. Bistvena vprašanja in predlogi so se navezovali na menjave, prenose ali prodaje zemljišč, ki bi jih občina želela nameniti za potrebe Logističnega centra, za potrebe Univerzitetnega središča, beseda pa je tekla še o nekaterih športnih objektih, katerih lastništvo še ni urejeno.
Ministrov obisk je bil namenjen tudi ogledu poteka nekaterih zanimivih projektov, ki potekajo v okviru Univerze v Novi Gorici. Enega od njih - brezpilotno letalo C ASTRAL- je v veliki meri sofinanciralo Ministrstvo za obrambo. Minister je nad izdelkom navdušen - ogledal si je postopek izdelave ter praktični polet na terenu, brezpilotno letalo je poletelo nad plazom Slano blato - saj je to eden redkih projektov, ki daje konkreten, predvsem pa uporaben proizvod. Letalo bo služilo za različne potrebe vojske, uporabno pa je tudi za namene zaščite in reševanja nasploh.
Občina Ajdovščina in Univerza Nova Gorica sta zadovoljni s kompromisnim dogovorom - ministrstvo je namreč pripravljeno prodati stavbo in atrij, in sicer skladno z določili novega zakona, ki omogoča direktno prodajo stavbe in atrija - brez javne dražbe - občini.
Obisk je bil hkrati tudi priložnost za pričetek postopkov, s katerimi se bo urejalo vrsto let neurejeno lastništvo nekaterih športnih objektov občinskega po-
mena. Ministrstvo bo del zemljišč na območju obeh nogometnih stadionov (pomožnega in glavnega) brezplačno preneslo v last Občine Ajdovščina potem, ko bo občinska uprava pripravila izjavo o javnem interesu. O zemljiščih, ki jih bo Občina Ajdovščina pridobivala zaradi izgradnje Logističnega centra Ajdovščina, pa se bo z ministrstvom dogovarjala sproti. Ob delu na projektu bodo namreč izkazane natančne potrebe po zemljiščih, ki jih bo občina menjala za izgradnjo stavbe regijskega skladišča Civilne zaščite.
Župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak je zadovoljen z obiskom, saj so dogovori sklenjeni prav v vseh napovedanih točkah. Še posebej pa je zadovoljen z dogovorom, na podlagi katerega lahko realno razmišljamo o zaokroženi podobi Univerzitetnega središča v Ajdovščini. Veselje ob sklenjenem dogovoru je izrazil tudi dr. Danilo Zavrtanik, predsednik Univerze Nova Gorica, ki je poudaril pomen obeh na obisku predstavljenih projektov z velikim aplikativnim potencialom. Predstavnik delovne skupine projekta brezpilotnega letala je še dodal, da sta prav ta dva projekta dokaz, da je mogoče z malo sredstvi veliko narediti, predvsem pa so tovrstne dejavnosti velika motivacija novim študentom. Da je še naprej potrebno vzdrževati lepe odnose, tako z ministrstvom, kot z ustanovami. Pa je zaključil Anton Kreševec, predstavnik ajdovskega odbora stranke DeSUS.
I - - jJfA •lii-i i-J-i
..-.......................................■■ ■

.. - -

TVTajprej je z lutkovno animaci--L^l jo “Čudežno zdravilo” nastopil Boris Kononenko. Po predstavi pa se je druženje najmlajših nadaljevalo ob glasbi Giannija Rijavca.
Sledil je ogled filma, ki je pripovedoval o krutih zgodbah štirih odvisnih najstnikov ter klepet z mladostniki, ki so z zanimanjem prisluhnili govornikom. Tokrat so to bili: David Vrban, specializirani zdravstveni delavec, Marija Drofelnik, trenerka NLP, Mojca Jarc, Adriatic Slovenica d.d., Tanja
0 “ ' ’ \0:!'
Krapež, Iskra Avtoelektrika d.d., Marko Terbovšek, predstavnik policije Darko Krapež in tv voditelj Boštjan Kljun. Zvečer pa so bili na pogovor povabljeni tudi starši. O vzgoji so jih poučevali nekdanja državna tožilka Vlasta Nusdorfer, psiholog Miha Kramli, kriminalist, komandir ajdovske policije, in drugi-
Akcija je - tudi glede na udeležbo - dobra. Predvsem razveseljivo je, da so odzivi publike dobri na vseh treh nivojih - med otroci, mlado-
Nagrada skupini ŽAR
V Kulturnem domu v Postojni so v oktobru pripravili zaključno prireditev ob zaključku Tedna vseživljenjskega učenja. Andragoški center Slovenije na tej prireditvi že tradicionalno podeljuje priznanja p°' sameznikom in skupinam, ki so se izkazale s posebnimi dosežki na področju izobraževanja odraslih.
življenje v Ajdovščini in Sloveniji nasploh. Svoje produkcije, kis0 povečini avtorske predstave vodje skupine ob sodelovanju članov, namenja predvsem Pu' bliki, ki jim je tovrstna kultur2 težko dostopna, to so stanova -ci Domov za ostarele ter mnog kulturni prostori na podeželju, tako znotraj občine Ajdovščina,
"IVTagrado je prejela tudi IM DRAMSKA SKUPINA ŽAR, katere ustanoviteljica in vodja je ADA BAČAR, člani pa
Anton Bavčar, Lidija Benka, Marija Krašna, Silvija Lah, Vera Plesničar, Ana Prosen, Katja Sarkič, Ana Stopar, Klara Štrancar, Ana Žgavec in Peter Žgavec. Skupina deluje pod okriljem Društva Most, univerze za 3. življenjsko obdobje Ajdovščina. Skupini ŽAR in Adi Bačar je bilo podeljeno priznanje za izjemne učne uspehe in bogatitev lastnega znanja. Dramska skupina ŽAR že vrsto let bogati kulturno
iz naših sredin
Pomoč v in za Železnike
»Biti vedno pripravljen služiti«
Skavti smo v naših srcih začutili odgovornost priskočiti na pomoč domačinom v Železnikih. Zato |e bila v tednu po naravni nesreči organizirana pomoč na katero smo se odzvali tudi skavti stega Ajdovščina-Sturje 1. V sobotnem jutru smo napolnili kombi in dva avtomobila s skavti in potrebnim orodjem in se odpravili proti Gorenjski.
iVTi nam bilo pomembno kaj i bomo delali, kajti zavedali snto se, da bo vsaka pomoč več kot dobrodošla. Ena ekipa skavtov je pomagala pri čiščenju to-
varne, drugi smo prijeli za delo pri postavljanju členarjev Civilne zaščite. V času kosila smo imeli vsi prostovoljci na voljo topel obrok, ki nam je dal novih moči za nadaljnje delo. Popoldan smo pomagali posameznim družinam pri pospravljanju njihovih dvorišč in senikov. V to je bilo všteto pospravljanje drv, ploščic in pometanje. Ob koncu dneva smo s škornji polnih blata in umazanih oblačil izgledali kot pravi skavtski smetarji, a v naših očeh je bilo vidno zadovoljstvo,
da smo lahko namenili del našega prostega časa pomoči sočloveku. Hkrati smo dobili veliko zahvalo od Železničanov samih, ki so jo nam izkazali z odprtimi rokami in postrežbo.
Poleg fizične pomoči smo organizirali akcijo zbiranja materialnih dobrini za pomoč prizadetim v Železnikih. V tednu dni smo zbrali veliko materiala, ki ga bomo osebno nesli potrebnim družinam. Vsem se za pomoč zahvaljujemo.
Steg Ajdovščina-Šturje 1
Eksodus
Vas zanima kaj v poletnih dneh počnemo ajdovski skavti? Poleg lenarjenja, se vsako leto odpravimo tudi na tabor. Letos smo jo mahnili v Delečo vas pri Žužemberku, kjer smo si v neposredni bližini reke Krke postavili šotore, v katerih nas je spalo 35 skavtov. Poleg šotorov smo postavili todi taborne zgradbe kot so kuhinja, ognjišče, WC-ji, tuši, vhod v tabor... Z postavitvijo jambora smo tabor »odprli« in ga blagoslovili s sveto mašo, ki je bila v stilu Izraelcev, saj je bila tudi letošnja toma tabora Izhod iz Egipta-Eksodus.
T Tsakodnevna »rutina« se je za-V čela z jutranjo telovadbo, čez dan se je pa dogajalo kopanje, kuhanje obrokov, katere smo si pripravljali sami, ravno tako pomivanje posode in pospravljanje šotorov, vse se je seveda ocenjevalo. Zvečer smo se družili ob ognju in družabnih igrah, ki smo jih oblikovali sami. Dneve so nam voditelji oblikovali s skavtskimi igrami. Lahko smo se odločili za opravljanje veščin in sicer lakotnika in molčečneža. Kljub veliki začetni udeležbi na enodnevni preizkušnji, je število vztrajnežev krepko upadlo, končalo pa se je z
dvema opravljenima veščinama. Popestritev sta naredila dva pohodoma. Na enem smo imeli priložnost pomočiti noge v enega izmed izvirov reke Krke ter prespati na seniku.
Ker pa se vse enkrat konča, se je tudi naša desetdnevno taborjenje. Pred odhodom smo imeli še preverbo, izbrali smo Naj skavta ter določili lestvico Top Six 2007.
Zahvaljujemo se staršem, voditeljem, podjetju Antoni za pomoč s prevozi ter vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali.
Hubeljska Četa Ajdovščina-Šturje 1
DU Ajdovščina
letošnji oktober, mesec starejših, uspešno začelo s sodelovanjem na 7. festivalu za tretje življenjsko obnebje in se na odru Cankarjevega doma v Ljubljani predstavili s pevskim zborom in dramsko skupino.
\7elik uspeh so poželi že prvi
’ dan festivala, ko so bili na koncertu pevskih zborov društev upokojencev iz vseh po-^rajin Slovenije pohvaljeni kot Najboljši zbor.
^a presenečenje so poskrbeli todi športniki, ki so že v mesecu toaju na športnem tekmovanju
med društvi Severno Primorske regije dosegli drugo mesto, potem ko so prvo mesto osvojile igralke pikada in se uvrstile na državno prvenstvo. Slednje je 2. oktobra na Otočcu članice ponovno ovenčalo z lepimi rezultati, saj so dekleta med 12 ekipami osvojile tretje mesto in
si je Jožefa Plesničar primetala naslov državne prvakinje.
V oktobru so ponovno začeli z redno vodno telovadbo in rekreacijo v mali dvorani ŠRC Police, še vedno pa zbirajo prijave za pričetek tečaja noridijske hoje in vabijo k vpisu na tel. 366 13 83 ali 031 303 109.	DUls
Čudovito je zavedanje, da v nesreči nisi sam
Zahvala
^ nesreči, ki se je pri nas zgodila v prvih dneh oktobra, smo še kako spoznali, kdo so zares naši prijatelji. arno hitra in nesebična pomoč je bila odločujoča, da nista naša hčerka in vnuček utrpela še hujših ali Ceto usodnih poškodb.
2ato se želimo iskreno zahvaliti najprej sosedom Štefki in njeni hčerki Slavki, zakoncema Alenki in v°tu Lokar, urgentni službi - doktor Grbecu in reševalcema Ploju in Kristjanu. Res iskrena hvala za ltro, sočutno in pozorno oskrbo. Zahvaljujemo se tudi gasilcem Kristjanu, Dušanu in Borisu, ki so 0<%>vorno in lepo počistili in odstranili posledice nesreče.. In nenazadnje zahvala policiji za sočutno n korektno opravljeno delo. Za vso pomoč in nesebičnost hvala zakoncema Cvetki in Pavletu Gorjup, to°jim nečakom Dantesu Alešu in Severini, prijateljicam Ireni Šapla, Zdenki in Majdi. Zahvala kolegom dinarjem in balinarkam, vsem prijateljem od blizu in daleč, sosedom sorodnikom, znancem, za besede sPodbude, sočutja in materialno pomoč.
Zavedamo se, da so besede zahvale premalo za vse kar ste storili za nas, zagotavljamo pa vam, da bodo v naših srcih ostale za vedno.
Nives in Vojteh Ferjančič
Ni slabega vremena!
Skavt ne pozna slabega vremena, temveč samo slabo opremo. Tako bi se lahko glasilo geslo letošnjega začetka skavtskega leta stega Ajdovščina Sutrje 1 .Odvijalo se je tiste deževne sobote v mesecu oktobru.
TV^ljub dežju so naš klan-to je AVjiajstarejša veja pri skavtih-zbrali skupaj stare skavte in radovedne novince, vse skupaj s starši na Planini. Že kmalu se je pokazala naša pripravljenost na dež, ki nas je močil vso dopoldne. Ob uradnem pozdravu, blagoslovu današnjega dne iz besed gospoda župnika, se je naš potep pričel. Skupine, katere so razdeljene po starostih so se vsaka posebej odpravile na pot po Planini. Hkrati
se je oblikovala skupina novincev, kateri so kot zadnji sledili ostalim. In skupina staršem katera je ostala na suhem in spoznala novosti in dogajanje znotraj stega. Da se po poti skavti nismo izgubili so nas usmerjali klanovci sami. Na novi lokaciji sredi Planine se je naša pot ustavila, kjer so pod šotorkami, palerinami in dežniki sledili prehodi iz ene veje ( starostne skupine) do druge. Ti so bili za skavte kateri so svojo vejo že prerasli in vstopajo v novo in za nove skavte, kateri so se nam pridružili šele letos. Mokri a polni dogodivščin smo se vsi razveselili šotora kjer so nas klanovci postregli s toplim čajem in dobrotami naših mam. Kljub obilo vode vse povsod, so se najbolj vzdržni podali postaviti jambor na katerega smo obesili skavtsko in slovensko zastavo. In z njunim dvigom naš začetek leta otvorili.
Za naslednji skavtski podvig, pa je vsak izmed nas obogaten z novim znanjem, da moramo biti vedno pripravljeni in opremljeni.
skaw
Drušfvo tabornikov Rod mladi bori Ajdovščina
Na Kovk vohati jesen...
Za akcijo niso stalno pripravljeni le mladi taborniki, temveč tudi njihovi starši. Temu primerno je bilo vzdušje na pohodu do obnovljenega taborniškega doma na Kovku.
T Tsoboto, 20. oktobra se je pred V Hišo mladih v Ajdovščini že zjutraj zbrala skupina tabornikov in njihovih staršev. Lep dan je kar klical po daljšem izletu in obljuba o pečenem kostanju in »ta pravi« taborniški pašti, v že skoraj popolnoma obnovljenem domu na Kovku, je bila zelo mikavna in letnemu času primerno aktualna. Preko 50 tabornikov, je skupaj s starši vzelo pot pod noge proti Sinjemu vrhu, potem še malo po robu pa malo v dolino in kmalu so zagledali prikupno rumeno hišo. Pot je bila kar dolga, vendar so jo brez težav premagali tudi najmlajši z rdečimi rutkami. Svoje je dodalo še jesensko sonce, ki je pridno pol-
nilo baterije, pa sveži zrak, raznobarvni listki, čudovit razgled in burja, ki je zahtevala kape na ušesih. Na cilju jih je pričakalo obljubljeno, pečenega kostanja v izobilju, pašta, čaj in veliko novih iger, ki so jih pripravili vodniki v okviru programa »Vsi drugačni - vsi enakopravni«. Kar prehitro je prišla ura za odhod nazaj v dolino, mraz je začel pritiskati in sonce se je plazilo za rob Gore. Poslovili so se od toplega taborniškega doma in sklenili da se vrnejo čim prej. Sledila je pot čez Rob proti Ajdovščini in se, kot je pri tabornikih v navadi zaključila z glasnim taborniškim pozdravom.
K.K
Ava Curk
Rojena je v Postojni 1961. leta. Na velikonočni petek, v znamenju ovna. Z mamo Marijo, očetom Pavletom in s sestro Vesno ter bratom Martinom so živeli na Cesti, v Jouhouni, lahko tudi v Ribniku, kar je drugo ledinsko ime za štiri hiše pod Vipavskim Križem, ki so bile precej vsaka sebi. Sedaj živi v Ajdovščini in je v.d. ravnateljice nove šole v Sturjah.
»Bili smo bolj na samem, kar je vsekakor pustilo svoj pečat v mojem karakterju. V družbi sovrstnikov sem bila bolj zadržana, vsako stvar, ki smo jo počeli sem prej dobro premislila' in se šele potem odločila, da je v redu in prav ali pa tudi ne. Slabe stvari te lahko potunkajo, lahko te pa tudi utrdijo, tako sem razmišljala. Rojevali smo se na šest let, tako da je bila med nami kar velika razlika v letih, to sem čutila, včasih sem se jima zdela kot mama«.
Otroštvo, mladost, šola?
Zelo lepe spomine imam na svoja otroška in mladostna leta. Nepozabna je bila nona Marička, kaj vse si nisva povedali, bili sva si blizu kot le kaj. Znala pa je biti tudi stroga in neposredna. Recimo, ko me je zjutraj budila za šolo. Če sem poležavala je rekla: Vstaneš ali pridem gor in te polijem z vodo. Ko sem prišla pa me je že čakalo ocvrto jajce. Še sedaj ga vonjam. Otipati bi se dalo njeno pristno ljubezen.
Zelo me je privlačil Križ, nekakšna čudežna energija me je zmeraj prevevala, ko sem stopila skozi njegovo »kaluono«. Naj si bo, ko sem hodila k maši, še posebej so mi ostale v spominu šmarnice. Tisti vonj po pomladi, pa rabutali smo prve češnje, tudi dekleta, ja (smeh), nepozabno! Ali pa ob prvih šolskih korakih. In »fršica« Dunja, kako lepe spomine imam nanjo.
Si že takrat vedela, da boš učiteljica?
Mislim da da, če že ne malo prej. Bratranec mi je doma pri hiši, kjer sem imela svoj vrtiček, naredil preprosto uto. Tam sem preživela ogromno časa. Vem, da sem si na nohte lepila gorečkino cvetje, zdela sem se imenitna in gosposka, pa še v maminih čevljih z visoko peto sem štorkljala po borjaču. Kot prava učiteljica sem se počutila, čeprav sem jih za blatne semišne sandale kar nekajkrat »fajn fasala« (smeh). Pa potem naše poti v šolo v Dobravlje. S sošolcem Borisom sva hodila po železnici in skozi tunel. V Dobravljah sva se potem razšla, da ne bi kdo mislil, da »se ženiva« (smeh). Bili smo velika generacija, imela sem dosti izrednih sošolcev: Talči, Neva, Dušan, Marjan, Miran, Aleš...Najlepše spomine
imam na Toneta Žagarja, v sedmem razredu nas je učil, v osmem pa je postal naš ravnatelj. Pa naša razredničarka Irena Gruntar, kot mama nam je bila. Pravzaprav je bil cel kolektiv tak, kot si ga lahko le želiš.
Nadaljnji študij, prve zaposlitve...?
Po končani osnovni šoli sem se vpisala na Vzgojiteljsko šolo v Idriji. Joj, kako sem pogrešala dom. Takrat smo imeli doma težko obdobje. Oče je delal na terenu, mama je bila sama z majhnima bratom in sestro. Prekinila sem v Idriji (po dveh letnikih) in se vpisala v tretji razred gimnazije v Novi Gorici. Tako sem bila vsak dan doma, kar je bilo dobro. Ker sem že vedela, da bom učiteljica, je bila to tudi bližja pot. Šolanje sem nadaljevala na Pedagoški akademiji v Novi Gorici. Obvezno študijsko prakso sem nabirala na OŠ v Šempasu in domačem Križu. Nekaj ti da tudi ta praksa, čeprav je odločilno takrat, ko sam stojiš pred razredom teh malih, umnih in znanja željnih glavic.
Prvo delo sem dobila na OŠ Vipava, na podružnični šoli v Podnanosu (1982), nadomeščala sem učiteljico na bolovanju. Potem sem prišla v Budanje. Pravzaprav domov, saj je bil tata doma iz Budanj. Kot bi te korenine sama vlekle k sebi. Lepo je bilo v Budanjah, izredni ljudje so Budanjci. Nekajkrat, ko je bil sneg, sem prespala kar pri teti Mici, ki je bila zeliščarka in go-barka. Kaj vse ni znala povedati o vsem kar rase okrog nas, kaj je dobrega in užitnega, pa tudi zdravilnega in strupenega. Njeni čajčki so bili nekaj posebnega. Tudi sama nabiram zelišča in gobarim, letos ne, saj me je nova služba povsem okupirala, pa še bom. Tudi tata je bil vnet gobar. V Budanjah sem bila 24 let, zadnjih osem let kot vodja podružnične šole, ki je postala 1999 del ajdovskega šolskega okoliša. Kolektiv se je pomladil in začeli smo s številnimi projekti. Izdali smo šest glasil: Iz spomina obujene igre naši babic in dedkov, Praznovanje pomladi od svečnice do kresne noči, Praznovanje....od kresne noči do svečnice, Tako so govorili in delali nekoč 1, Tako so govorili in delali nekoč 2 ter Zbornik ob 100
letnici šole v Budanjah. Tu se je pokazalo veliko sodelovanje med šolo in krajem. Vezni člen pa so bili kdo drug kot otroci, ni lepšega in bolj normalnega veznega člena. Obudili smo tudi tradicijo kresovanja v Budanjah, glasilo pa sedaj izide vsako leto. Zbrano etnološko gradivo ima neprecenljivo vrednost.
Kako si se odločila, da postaneš ravnateljica, pa še šole povsem »na novo«?
To niti ni odločitev. Je neka sa-maposebi umevna pot in želja po napredovanju, po novem in preizkušanju samega sebe. Skupaj je na šoli 47 zaposlenih, od tega 7 v Budanjah, in 323 otrok, v Budanjah od tega 58. Delo sem nastopila 14. maja, ko smo začeli razmišljati o opremi. Do 1. septembra, ko smo začeli, je nastajal kolektiv, učitelji so se odločali po lastni presoji in menim, da se je oblikovala odlična ekipa. Naši učenci pa prihajajo iz te strani Hublja, če gledava iz šolskega poslopja.
Kako je vsa reč stekla, kako se počutite danes?
Nekaj časa smo rabili, da smo se privadili. Učitelji so prišli v novo okolje, otroci tudi, s tem, da so povečini zamenjali še svoje sošolce, razredi so se premešali. Marsikateri učitelj je rekel, da se je prve dni pouka avtomatsko odpeljal proti ajdovski šoli (smeh). Novo je seveda tudi za starše.
Z gradbišča smo takorekoč odšli v šolo. Seveda gre vsa pohvala Občini Ajdovščina, ki nas spremlja in pomaga, in pa Primorju d.d. za izvrstno gradnjo. Malo je napak, pa še te izredno hitro odpravljajo. Pri vsej stvari gre za timsko delo, z različnih področij, kjer je potrebno najti optimalne rešitve in včasih kakšno malenkost tudi zanemariti in spregledati. Pomembna je pozitivna naravnanost. Če v nogometu uporabljamo izraz »na prvo žogo« menim, da je pri tem delu včasih pomemben tudi pravšnji razmislek.
Pomembno je povezati starše, učence in učitelje, če želiš narediti dobro šolo, šolo enakovrednih partnerjev. To Osnovna šola Šturje bo, to je naša vizija! Starši in učitelji moramo biti na enem, ne na nasprotnih bregovih. Otroci oz. učenci pa so v vsakem primeru, kot sem že rekla, odlična vez. Znanje je ena plat našega
dela, vzgoja in širina pa druga, mnogokrat bolj pomembna. V vsakem človeku je potrebno izbrskati tisto najboljše, to je poleg znanja odločilno za osebnostni napredek vsakega izmed nas.
Poznamo te tudi kot radijskega človeka, pa dramsko ustvarjalko, še kaj...?
Radio je bil in je še moja velika ljubezen. Leta 1995 sem na Radiu Koper opravila avdicijo za radijske napovedovalce in voditelje. Šest nas je bilo izbranih izmed 45 kandidatov. Daleč je bilo v Koper, pa sem vztrajala. Najprej sem začela delati sobotne nočne oddaje na Radiu Slovenija, iz koprskega studia, enkrat mesečno. Predvsem sem stremela k temu, da sem se pogovarjala z našimi ljudmi, iz Vipavske doline. Od vsakega sem se nekaj naučila. Včasih mi je bilo težko zdržati do petih zjutraj, ker nisem ponočnjak. Nato sem bila dve leti avtorica oddaje o ljudskih šegah in navadah. Seveda sem dajala poudarek našemu, primorskemu koncu. Ljudje so me kar malce posvojili, dobila sem prijatelje od vsepovsod, to je dober občutek in pravi užitek. Želja po nadgradnji radijskega znanja
me je vodila na izobraževanje na našo nacionalko, kjer sem si pri Cvetki Šeruga Prek, Ajdi Kalan in Nataši Dolenc pridobila uradni naziv radijske napovedovalke in voditeljice. To je bilo pred osmimi leti, od takrat delam kot honorarna sodelavka Radia Koper tudi v dnevno informativnem programu, predvsem ob vikendih in za praznike. Občasno vodim tudi nočni program. V zadnjem obdobju je tega sodelovanja manj. Ko se bodo stvari v službi nekoliko utirile, bom ponovno šla pred mikrofon. Zaenkrat so eno želje, drugo pa realnost, naše moči so pač omejene. V Društvu radijskih in TV napovedovalcev, katerega
podpredsednica sem, pa se trenutno pripravljamo na podelitev nagrade Kristalni mikrofon, k' bo v začetku decembra. Ni kaji radio je tak, da vleče (saj veš )■ Kot novopečena ravnateljica se moram veliko učiti. Letos obiskujem Šolo za ravnatelje in v tem okviru se udeleženci srečujem0 z mentorji enkrat mesečno. Zelo potrebno in zelo koristno. Še dobro, da sem samska (smeh). Se pa v samskosti dobro počutim. Tako pač je!
Kar se tiče mojih odrskih nastopov moram reči, da imam to že kar v krvi. Oče je bil igralec v budanjski dramski skupini, ki še kar naprej dela, to sem počela na osnovni šoli, v srednji, doma. Gotovo se, Iče, spomniš naših cestarskih recitalov in deklamacij-Kdaj bo še tako...? (nostalgični za-mislek).
Ava, prosti čas, hobiji, zabava...?
Kaj pa vem, poleg sprehodov, planinarjenja in potovanj večinoma svojega prostega časa namenjam izobraževanju. Tako sem se več let usposabljala iz Teorije izbire in imam mednarodni certifikat iz te veje psihologije. Dobila sem ga na Inštitutu Williama Glasserja, ki se ukvarja z svetovanjem, izobraževanjem in vodenjem ljudi. Je ameriška ustanova, ki pa dela tudi v Sloveniji. Svoj prosti čas rada preživim s svojimi domačimi: mamo, bratom, sestro, nečaki ter s številnimi prijatelji in znanci, ki jih imam raztresene po vseh koncih Slovenije-Mnogo se ukvarjam s slovenskim jezikom in etnologijo. Mika me, da bi napisala knjigo o ljudskih običajih, tudi za to bo, upam, prišel čas. Lani sem diplomirala na šoli Organizacija dela in menedžment v Kranju. Včasih se počutim kot nabiralka spričeval in diplom (smeh), taka pač sem, rada se učim in rada napredujem. Upam, da me nikoli ne bo minilo.
Z Avo sva klepetala v njenem novem stanovanju v hiši Castra v središču Ajdovščine. Tudi tu se še ni popolnoma udomačila, pravi-Ampak vedno novi izzivi so pr®' va sol za ljudi, ki neprestano iščejo. Med pogovorom sva srkala črno vino iz njihovega domačega vinograda na Cesti. Vzrok več, da sva se prepuščala skupnim spominom najinega domačega kraja-Več kot uspešno.
Klepetal je Ivan M er m olja
»O Sturjah boste še slišali«
Tako je izjavil naš učenec Matevž Brecelj za revijo Šport mladih.
T Tčenci OŠ Šturje na športnih
U tekmovanjih že posegajo po vidnih rezultatih.
V septembru smo se udeležili državnega prvenstva v gorskem kolesarjenju. Našo šolo je zastopala kompletna ekipa; tri deklice in trije dečki.
Naši učenci so dokazali, da lahko z veliko borbenostjo tudi
majhne šole dosežejo 2. mesto v državi. Še posebno so se izkazali s tretjim mestom v svoji kategoriji Tina Brecelj, Matevž Brecelj in Aljoša Kompare.
Atletika je kraljica športa, zato so dosežki na tem področju še toliko bolj pomembni. V Sloveniji je letos tekmovalo 281 šolskih ekip.
Ekipa naše šole je tekmovala na področnem prvenstvu v Novi Gorici. Čeprav smo kot šola nastopili prvič, so naši fantje zasedli 1. mesto in se tako uvrstili na državno tekmovanje, dekleta pa so bila peta v regiji.
Državno tekmovanje je bilo 10. oktobra v Novem mestu. Z ekipo fantov smo se ga udeležili in dosegli 6. mesto v državi. Lahko si
samo mislite, kako srečni sm° bili!
Zahvaljujemo se našemu sponzorju Mercatorju iz Ajdovščine, ki nas je pogostil s sladko popotnico.
Dobri rezultati na področje športa so odvisni od dela učencev in njihovih učiteljev pa tudi od pogojev dela. Veseli nas, da imamo na OŠ Šturje dobre pogoje za delo. Poleg dvorane uporabljamo tudi zunanja igrišča in tekmovališča, ki so jih učenci z velikim veseljem pomagali urejati.
Upamo in pričakujemo, da bodo te športne površine uporablja11 tudi krajani Šturij in Ribnika in zanje lepo skrbeli.
Učenci in učitelji OŠ Štu>4je
javno šolstvo
Obisk A. Smolarja Pestro v neustreznih prostorih
V sredo, 24.oktobra, smo na šoli v Dobravljah gostili kantavtorja Adija Smolarja.
X/jesenskih mesecih že vrsto
V	let vabimo slovenske pesnike in pisatelje ter različne kulturne ustvarjalce. Ti obiski so namenjeni spodbujanju branja, spoznavanju pisateljev in pesnikov, njihovih del in življenj. Tako smo v živo spoznali že: Deso Muck, Nežo Maurer in Evo Škofič Maurer, Ivana Sivca, Marinko Fritz Kunc, Primoža Suhodolčana, Janjo Vidmar, Vikija Grošlja,...
Obisk Adija Smolarja smo si zamislili kot literarno-glasbeni dogodek, ki naj bi spodbudil učence k občudovanju pisane in pete besede. Adi Smolar je poleg vrste besedil za pesmi, ki so svojevrstna poezija, napisal še knjigo 2a otroke Pujsa in Andrej Migec. V pesniški zbirki z naslovom Naš svet se pa vrti pa so izšla nekatera njegova besedila.
V	šolski športni dvorani smo se zbrali vsi učenci od 1. do 9 razre-da ter vsi pedagoški delavci.
Več kot 500 poslušalcev je uživalo v njegovem nastopu.
Po pozdravnem uvodnem ^agovoru ravnatelja Antona Žagarja so dobili besedo učenci- Spraševali so ga o njegovih Pesmih, petju in življenju. Po klepetu pa smo se prepustili Smolarjevemu nastopu, ki nas je
»Kaj se skriva v lipi?«
To vprašanje je letos že tretjič zapored mučilo številne učence eolske in podkrajske podružnične osnovne šole. Kot je za otoke ^ačilno, so se po odgovor odpravili dobesedno - z dleti in drugim orodjem, primernim za obdelavo lesa. Nadobudni ustvarjalci so sicer zelo različne odgovore hitro našli. Kako tudi ne, saj je ^6 sama preteklost ljudi v teh krajih tesno povezana z lesom - z niim so živeli in preživeli.
vse pošteno ogrel. Vsako zapeto pesem je komentiral in v njej poiskal spodbudo za življenje, nauk za reševanje težav in nam zaupal, da se moramo vsako jutro v ogledalu pozdraviti: »Dobro jutro lepotec, lepotica...« To bo gotovo pomagalo pri odpravljanju težav v odraščanju. Peli smo, ploskali, plesali. Učili smo se na zabaven način.
Prijetno je bilo videti prvošolčke, ki so z vnemo ploskali in skakali ter hkrati devetošolce, ki so v sproščenem vzdušju skupaj s Smolarjem zapeli refren.
Nastop Adija Smolarja je hkrati tudi začetek prireditev ob deseti obletnici naše šole.
Kulturne prireditve, kot je bil nastop Adija Smolarja, povezujejo učence in učitelje naše šole, saj se skupaj zberemo s šestih različnih lokacij, kar seveda pomeni tudi velik organizacijski zalogaj.
Jaz ne grem v šolo, pesem, ki so jo učenci zelo pričakovali, pa nas je popeljala v občutke in doživljaje, da v šoli vendarle ni vse tako grozno. Zato upamo, da bo našim učencem čas, ki so ga preživeli v osnovni šoli v Dobravljah, tudi zaradi takih srečanj, ostal v lepem spominu.
Irma Krečič Slejko
Številni lokalni, regionalni, državni in evropski dokumenti ter strategije razvoja poudarjajo pomen vseživljenjskega učenja in učenja ljudi doma, v lokalnem okolju. Cilje uresničuje tudi izobraževalna ustanova za odrasle - Ljudska univerza Ajdovščina.
T"\ejavnosti Ljudske univerze Ajdovščina segajo na vsa področja izobraževanja odraslih. Z željo ponuditi občanom čimveč novih in zanimivih oblik izobraževanja pa stalnim dejavnostim dodaja nove sodobne možnosti za učenje. Med poslanstvi javnega zavoda Ljudske univerze Ajdovščina je približevanje učenja tudi tistim, ki se sicer v izobraževanje ne bi vključevali. Sredstva iz razpisov Ministrstva za šolstvo in šport ter Evropskega socialnega sklada Ljudski univerzi Ajdovščina omogočajo realizacijo programov za manj izobražene odrasle, za brezposelne osebe, pa tudi za starejše odrasle. Center za vseživljenjsko učenje VITA ponuja mrežo svetovanja, informiranja o izobraževalnih pro-
gramih in možnost samostojnega učenja na širšem področju goriške regije. Prav tako v okviru Ljudske univerze Ajdovščina pa se že osmo leto izvaja program Projektno učenje za mlajše odrasle. Manj izobraženi odrasli se vključujejo v program osnovne šole za odrasle in tudi v programe za povečevanje pismenosti. V programih za pridobitev izobrazbe se šolajo številni udeleženci, kar seveda prispeva k izboljšanju izobrazbene strukture lokalnega prebivalstva. Pomen učenja je bil še posebej poudarjen v dejavnostih, ki so potekale v okviru Tedna vseživljenjskega učenja, ki se je pravkar zaključil in je občanom ponudil širok spekter raznovrstnih brezplačnih delavnic.
Dejavnost Ljudske univerze
Ajdovščina je prepoznana tako v lokalnem okolju in regiji kot na nacionalnem nivoju. Seveda pa je najpomembneje, da jo kot svojo prepoznamo doma. Vse zgoraj naštete dejavnosti in še veliko izobraževalnih ciljev ter potreb se realizira v nemogočih pogojih za delo, pod standardi, ki veljajo v sodobnem svetu za to dejavnost. Čas je, da prepoznamo dejavnost Ljudske univerze Ajdovščina kot našo možnost in priložnost za ljudi, ki tu živimo, ter vsem skupaj ponudimo dostojno, ustrezno in za delo ter učenje prijazno okolje. Približuje se 50 - letnica delovanja ljudske univerze kot javnega zavoda in najlepše jo bomo obeležili prav z zagotovitvijo primernih prostorov za delo in nadaljnji razvoj.	bb
Teden vseživljenjskega učenja - festival učenja
Naj živi znanje
Ljudska univerza Ajdovščina se je skupaj s partnerji tudi v letošnjem letu pridružila vseslovenskemu Tednu vseživljenjskega učenja in z različnimi zanimivimi prireditvami in delavnicami.
/dnevih od 15. do 23. oktobra
V	se je zvrstilo 16 prireditev, namenjenih vsem generacijam. Izbira vsebin je segala od vrtnarjenja, prve pomoči, umetnosti, glasbe in plesa, ruske kulture in jezika, obdelovanja lesa ter tkanine, potopisnih predavanj, izdelovanja aranžmajev iz jesenskih plodov do samostojnega učenja in svetovanja za boljše učenje. Delavnice so bile tematsko razdeljene po dnevih.
V	sodelovanju z Vrtnarijo Trajnice Golob Klančič je bila organizirana predstavitev vrtnarije, jesenskega dela na vrtu, orodja in pripomočkov, udeleženci pa so se seznanili tudi z drobnimi triki pri presajanju trajnic, ki jih pri svojem delu uporabljajo dobri vrtnarji.
V	Ajdovščini je v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije potekal brezplačni tečaj temeljnih postopkov oživljanja »Sekunde rešujejo«. Tečaj sodi v akcijo, s katero je pričel Val 202, da bi čim več ljudi seznanili z osnovnimi prijemi, ki so
potrebni za nudenje prve pomoči ponesrečencem in ljudem, ki doživijo zastoj srca. Peter Kompara je strokovno predstavil osnove prve pomoči s teoretičnega vidika, iz lastnih izkušenj, kot tudi s praktičnim prikazom, v katerega je aktivno vključil vse udeležence.
Na podružnični osnovni šoli Podkraj so v sredo, 17. oktobra potekale zelo obiskane ustvarjalne delavnice za otroke, starše in stare starše Igrače naših babic , Leseni obešalniki in Pisane ptice. Zanimiva je bila tudi delavnica z naslovom »Izrazimo se z umetnostjo«, na kateri so se lahko starši in otroci preizkusili v izražanju samega sebe, svojih občutkov, čustev in misli s pomočjo različnih umetnostnih tehnik.
Pod naslovom »Učimo se lahko tudi doma« je bil predstavljen regijski center vseživljenjskega učenja VITA, s številnimi možnostmi »e« učenja in drugih oblik samostojnega učenja. Predstavljena je bila tudi možnost, kako lahko kandidati dokazujejo svoje znanje s področja računalništva in pridobijo evropsko računalniško spričevalo.
V Domu starejših BOR v Črnem Vrhu so se v Točki za samostojno učenje varovanci učili uporabe elektronske pošte in računalništva. Tudi v Centru za razvoj podeželja
Trg Vipava je potekala predstavitev Točke..., udeleženci pa so se lahko seznanili s prednostmi uporabe interneta in elektronske pošte.
Na Ljudski univerzi Ajdovščina je bilo v delavnici Ruski jezik in kultura predstavljeno učenje ruščine na poljuden, zanimiv in humoren način. V potopisnem predavanju pa je bilo opisano potovanje po Južni Mehiki, zgodovina, kultura, običaji in kulinarika Mehike.
V petek, 20.oktobra so potekale dejavnosti pod naslovom Vseživljenjsko učenje v Hiši mladih v organizaciji programa Projektno učenje za mlajše odrasle v sodelovanju s Centrom mladinskih dejavnosti. Izvedli so različne delavnice Premagajmo ovire, Ustvarjanje z jesenskimi plodovi in 7 korakov za boljše učenje.
S Tednom vseživljenjskega učenja želi Andragoški center Slovenije, skupaj s številnimi organizacijami po vsej Sloveniji, vzpodbuditi in širiti pomen učenja, ki naj nas spremlja vse leto in vse življenje. Tudi zato, da bi se ozavestili, da je učenje stalni proces, že vabijo na Ljudski univerzi Ajdovščina v nov študijski krožek »Obudimo, kulturno življenje na vasi« in napovedujejo predavanje Vseživljenjsko učenje ljubezni v novembru.
Boža Bolčina
Orav slednje je koordinatorko Projekta, Natašo Grom, in driIge sodelavce spodbudilo, da s° pred tremi leti organizirali Prvo kiparsko srečanje te vrste, poseben način so namreč že-obeležiti preteklost predni-k0v njihovih učencev, se poklo-n't* njihovi kulturno-etnološki ^jodiščini ter ohraniti spomin na el° in izdelke, ki so jih njihovi
predniki ročno izdelali in jih mnoge tukajšnje družine še vedno hranijo. Ob tem pa ne gre zanemariti dejstva, da prav na ta način prihaja do izraza tudi pomen ohranjanja narave in povezanosti ljudi z njo. V sodobnem času namreč vse pogosteje postaja prav drevo simbol za vez med človekom in naravo, hkrati pa nas spominja na temeljne vrednote, ki kljub neusmiljenemu toku časa ostajajo nespremenjene.
Učenci - dve skupini mlajših s podružnične podkrajske šole (pod mentorstvom Heidi Rodman Sever in Katje Turk Medvešček) ter dve skupini starejših s eolske šole (z mentorico Silvo Karim) - so si vzeli čas, začutili toploto lipovega lesa ter v
njem izrazili tisto, kar se jih je v tistem trenutku najbolj dotaknilo.
Njihovi letošnji izdelki bodo v prihodnje plemenitili pročelje podkrajske šole. Ta je letos še prav posebej pomembna, saj se je s tem srečanjem pričelo celoletno praznovanje 150-letnice šolstva v Podkraju. Zato verjetno tudi ni naključje, da se je srečanje oz. pričetek praznovanja zgodilo prav 5. oktobra, na svetovni dan učiteljev. Celoletno praznovanje obletnice je v pozdravnem nagovoru izpostavil tudi ravnatelj Osnovne šole Col, Ivan Irgl.
Da je letošnje, lahko bi rekli že tradicionalno, srečanje nekaj po-
sebnega, slovesnejšega, a kljub temu domače in sproščeno, se je izkazalo tudi ob zaključku dne. Ne samo da so bila nastala dela predstavljena in ovrednotena, učenci so poskrbeli tudi za krajši kulturni program, ki ga je na čudovit in njemu na kožo pisan način dopolnil Franc Černigoj. S skrbno izbranimi legendami o Gorjanih in pravljicami z Gore je navzočim pristno dokazal, da sta les in beseda brat in sestra. Kot sam pravi, so v naših gorskih vaseh in vasicah nad Colom zrasli samorastniki, ki so v les dihali svojo dušo, v mehko lipovino in žlahtni gorski jesen vgnetli svoje sanje...
Srečanje je sklenila vodja podružnične šole v Podkraju, Veronika Tihelj Bajc, ki se je med drugim zahvalila vsem sodelujočim ter mnogim drugim (tudi domačinom), ki so vsak po svoje prispevali k še enemu kamenčku v 150-letnem mozaiku šolstva v Podkraju.
Alenka Vidmar
10
j ra, vetrišče
Zgodbe in spomini Andreja Perka
V Galeriji John Phillips
Na sedežu CRAFa (Centra za raziskovanje in arhiviranje fotografije) v vili Ciani v Lestansu se od sobote, 13. oktobra s svojimi fotografijami predstavlja Andrej Perko.
/^Vkrog petdeset črno-belih V_y fotografij oblikuje itinerarij skozi zgodbe in spomine, mesta in prostore, ki so avtorja »priklicali« s svojo zakrito zgovornostjo. Pripovedi, ki jih bivanja in dogodki, prepuščena propadanju in pozabi, še vedno nosijo v sebi, so bile izzvane znotraj soočanj, dialogov med avtorjevimi spomini ter občutenji stvarnega okolja. Na fotografijah, ki niso le beleženje
preteklega, se dogajanje zožuje na človekove sledi, ki jih je v večnost in trajanje zapisal čas. Avtorjeva strastna naklonjenost temu univerzalnemu vladarju deluje kot impulz k zlaganju novih, z nadihom nostalgičnega sklenjenih fotografskih zgodb, obenem pa sekvencam minulega, tem prikaznim preteklosti s poustvarjanjem njegovih pojavljanj, vrača duha »upodobljencev«.. V izbranih ob-
jektih, prepojenih in prežetih s svojstveno atmosfero je Perko kot »človek zgodb«, ki zna prisluhniti subtilnemu detajlu, zaznal njih izpoved. Najsi bo spodbujeno v spominu ali ponovno obujeno preko fotografovega intenzivnega doživljanja, spregovarja o bolečini, o pozabljenem in zapuščenem, o izjemnem in vsakdanjem, o krutem in prijaznem.
Razstavo, ki jo sestavlja izbor iz dveh serij, ki sta bili v letošnjem letu na ogled v Krškem in v cerkvi sv. Bolfenka na Pohorju (Spomini) ter v Mali galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani (Zgodbe), je pripravil CRAF v sodelovanju s Pilonovo galerijo in Fondacijo GRUP.
Skozi Perkove Zgodbe in Spomine - spremlja jih katalog v italijanskem in angleškem jeziku -se lahko sprehodite še do sredine novembra.
TC, Foto: Primož Brecelj
Umkovizija 2007
Na povabilo Damjane Golavšek seje k sodelovanju na Umkoviziji, glasbenemu delu razvedrilno poučne oddaje Umko, ki razveseljuje in navdušuje staro in mlado, vsako nedeljo, po Živ Žavu, na TV SLO 1, odzvala tudi naša mlada pevka Viva iz Dobrave pri Podnanosu.
T /sklopu Umkovizije se bo te-V kom osmih oddaj predstavilo 16 izvajalcev, ki so bili izbrani prek avdicije oz.so bili opaženi na otroških festivalih. O zmagovalcu bodo odločali gledalci, ki lahko svoj glas oddajo preko spletne strani oddaje
Umko; www.umko.si/?p=umko-vizija, na tem naslovu so na ogled posnetki posameznih nastopov. V otvoritveni oddaji nove sezone se je v nedeljo, 21. oktobra Viva predstavila s skladbo z letošnjega festivala FENS, Potepinka. Ksimeroni
Tango nuevo v Drevoredu
Prvi jesenski Glasbeni drevored je 28.septembra na odru dvorane 1. slovenske vlade v sklopu festivala Štrudelfest '07, gostil odličen slovenski kvintet, ki goji ljubezen do zapuščine velikana argentinskega tanga Astorja Piazzolle in glasbenih del velikanov domače in svetovne klasične glasbe, Astorpia, ki je na slovenski glasbeni sceni vzniknil v lanskem septembru, v decembru pa so postregli s prvencem Mar del Plata in v trenutku osvojil' poslušalstvo širom Slovenije in tudi izven meja.
TV' vintet Astorpia, ki ga vodi poleg glasbe posveča tudi fil-J\>odlična violinistka Oksana mu; kitarist Dejan Podgorelec, Pečeny, hči violinista svetovne- programski vodja orkestra ga kova Tarasa Pečenya, nam Mandolina iz Ljubljane in član je v dobri uri in pol ponudil na več zasedb ter ruski pianist Stas slišanje skladbe s prvenca, ki Krutilov, ki zaključuje študij v vsebuje priredbe velemojstra razredu najboljše slovenske pia-Tango Nueva Astorja Piazzolle in nistke svetovnega kova Dubravke avtorska dela Neže Buh - Neishe, Tomšič. Po koncertu se je tango Gregorja Stermeckiga, Miloša večer nadaljeval do zgodnjih ju-Simiča, Vittoria Montija in dru- tranjih ur v avli dvorane, kjer se gih. Poleg Oksane so zbrano je odvijala milonga. 16. novem-občinstvo z glasbenimi variaci- bra bo Glasbeni drevored gostil jami navduševali: akordeonist, odlično slovensko skupino Bossa diplomant Kraljeve akademije de Novo, ki bo predstavila svojo v Kopenhagnu, Primož Kranjc; inačico bossa nove. kontrabasist Marko Turšič, ki se	Tekst. Ksimeroni, foto: GMH
Vetrišče
Bojan
Bizjak
Zakauuakij
'T7' o se približa novembrska ti-X\Aina, se mi naplete dozdevek, da bomo postali tihi nostalgiki, ki bi radi vase priklicali davne čase; tiste čase, ko so preminuli sobivali z nami in nam ponujali svoje besede, svoja življenja. Kar nekako ne maram te trpkosti, ki se razobeša po čedalje bolj praznih vejah. In zadišalo bo po svečah, po mrzlem cvetju, po neupravičenem napuhu živih nad mrtvimi.
V političnih segmentih pa se zopet dogaja, da se poigravajo s pie-tetno sentenco. Ničkolikokrat smo že slišali za nova in nova grobišča, za nove lobanje, za nove usode, tako težke, tako dolgo zamolčane, da ... Naša nova mlada demokracija je ožigosana z nenehnim vrednotenjem zgodovine, ki je bila neizprosna za posameznika, za navadne ljudi, ki so trpeče
umirali. Objektivizacija zgodovine je najtežja znanstvena disciplina, ker je zgodovinski material vedno tudi sredstvo vladajočega arzenala. Zgodovinska dejstva so bila vedno vrednotena skozi očala trenutnih ideologij in se je na njih gradila vladajoča doktrina. Nekaj pa je neizpodbitno, nekaj, kar presega zgolj ideološka spopadanja. V samem človeku je nek pragon, da bi branil svoj zarod in svoj dom, to je etnološko in antropološko dejstvo, ki si ga ne more prisvojiti nobena ideološka manipulatorska skupina. Vrednotenje iskrenega boja za lasten rod se je sprevrglo v očiščevalno akcioniranje ultradesničarskih političnih prenapet-ežev, ki skušajo na novo vrednotiti realno bojevanje za ohranitev slovenskega življa. Iskrenost boja za ohranitev slovenske identitete se je kajpak pomešala s tedanjo komunistično radikalizacijo, kar je pripomoglo k zmešnjavi znotraj preostanka političnega tkiva naroda. Kar naprej se manipulira z izvensodnimi poboji po vojni, kar je kajpak iz vseh zornih kotov, vredno obsojanja, vendarle pa je treba v tem videti zgodovinski kontinuum, ki se je zgodil takoj po vojni. Srd nad tistimi, ki so se podredili okupacijskim strukturam in so jim ponujali svoje razmeroma šibke vojaške usluge, je bil prevelik,
da bi ga zmogel zajeziti razumni proces realnega civiliziranega obravnavanja medvojne kriminalitete, s čimer pa nočem opravičevati divjaškega pobijanja, ki je del tako opevane evropske kulturne tradicije. Mnogo realnih zgodovinski študij se je že zgodilo od kar imamo samostojno državo, žal pa ni nobena od teh presegla ideološke prenapetosti, ki skuša zabeliti tudi dnevna politična dogajanja. Enkrat za vselej, bi si morali odkrito pogledati v obraz in si povedati, kaj je z nami narobe, da hočemo kar naprej neko napeto stanje, neko razdelitev, na naše in njihove, Zakaj so bili izdajalci in sodelavci z okupatorjem tako osovraženi pri vseh narodih? Odgovor tiči v sila preprosti razlagi: Skušal jo bom aplicirati v naravo samo. Takole to gre.
Če je narod nek organizem, ima ta organizem tudi neko obrabno sposobnost, nek pragon samoohranitve. V ta namen ima imunski sistem, politično gledano, bi to bile oborožene sile ali vojska, če hočete. In ko je organizem napaden se pač zgodi oborožen spopad z vsiljivci. In recimo, da nekatere celice tega organizma pomagajo tistim, ki organizem ogrožajo. Lastne celice napadajo lasten organizem: to se v biologiji dogaja - rakave celice naprimer. Ni ga organizma, ki ne bi skušal takšnih celic uničiti. Kajpak se v naravi človeka pritakne še ideologija za katero se je umiralo in se še umira.
Spravni procesi so zašli v neke politične temine. Najbrž si je desna
nomenklatura nekoliko oddahnila in ima zdaj resne težave z ideološko izpraznjenostjo, saj je vladanje dovolj konkretno in zahtevno opravilo, da zamegli zagrizeno bojevanje za nek ideološki prav. Razklanost slovenskega nacionalnega tkiva bi lahko bila še večja, a je očitno luč razuma vendarle nekoliko zabrlela v politično temotnost. Nove generacije bi morale biti ozaveščene z realno zgodovino, ki ne bi rekla-mizirala nobene ideološke poveličevane zasluge za to, da sploh smo, kot država in kot posamezniki. Spravnost bi bila v nevtralnem domoljubju, v tistem domoljubju, ki je gnalo Primorce, da bi s sebe otresli tiranstvo fašizma, čeprav se je nekaterim potem zgodila rdeča tiranija, kar je seveda zgodovinsko dejstvo, morda zamolčano, a je dejstvo. Vladavina strahu je pač opravila svoje in so se mnogi zavedni intelektualci umaknili iz javnega življenja, ker so pač . postali oprezni, vendarle še naprej goreči domoljubi. Pozablja se, da je z demokratizacijo v družbeno življenje vstopila tudi nova ideo-logizacija, ki skuša zgodovinska dejstva vtkati v svoj nenehni boj za svojo pravičnost, kar je pač le replicirana zgodovina, je nekakšna reciklaža zgodovine. Mislim, da bi pri nas bil prepotreben forum intelektualcev za objektivi-zacijo zgodovine. Mnoga dejstva so dokumentirana, vendar so dokumenti zopet v domeni njihovih interpretatorjev. Ni se potrebno spraševati, kaj se je zgodilo, pač pa zakaj? Nekateri se pač ne morejo
sprijazniti z vlogo poražencev. In še eno dejstvo je, ki najbrž ni prav dostikrat omenjeno v razprtijah, ko gre za zgodovino. Pripadniki vseh vojaških formacij, ki so sodelovale z okupatorjem, niso nikoli podpisali premirja z zmagovalci, nikoli niso realno položili orožja, kot simbolno priznanje, da so se borili ali pa skušali boriti na strani, ki je bila v veliki svetovni moriji poražena. Zavezniške vojaške oblasti so jih sicer razorožile in pre' dale represivnim organom tedanje Jugoslavije, potem pa ... Bili so del našega naroda, ne tako majhen del. Pravi krivci za njihovo tragedijo na eni in drugi strani nikoli ne bodo definirani.
Za moralno bistvo človeka gre> zato gre. Bodimo dostojni in vredni dostojnosti novega slovenskega človeka, ki zre v prihodnost z zavednostjo, kaj se mu je v preteklosti zgodilo in dogajalo. Potreben nam je presežek dokazovanja, kdo je z večjo pravico ubijal. Če hočemo realnost bodočnosti, moramo najprej sprejeti realnost preteklosti.
In ko boste prižigali sveče, naj bo v njih simbolna luč razuma, ki naj vendarle presvetli vsakršni ideološki mrak. Ljubezen do bližnjega se začne z njegovim pripoznanjem in se konča z njegovim zanikanjem' Vsi smo del večnosti, ki nam je dodeljena v našem bivanjskem ciklu in vsi imamo pravico, do lastne preteklosti, ki nam odpira vrata v prihodnost. Nikogaršnja Pre' teklost ne more biti atribut, da bi imel večjo pravico biti tu in zdaj!
center farna viaava
frizerstvo
JANJA BENCINA s.p.
05 36 65 171 031 366 080
torek, sreda: 9.00 -17.00 četrtek, petek: 10.00 -19.00 sobota: 8.00-14.00 ponedeljek: zaprto
Mercator
agrooprema

1894
'J
Goriška cesta 13, Vipava tel.: 05 36 44 868
VELIKA IZBIKA- MULCERJEV ^l KOSILNICE BCS, GASPARDO IPVINOGRADNIŠKIH ŽIC	VM
BATERISKE ŠKARJE FELCO
r "Ib i
? VSEZAŽImI#«	a<i
^jbhidrAvljični CEPILCI DRV, VITLI, I

B
VIPAVA
MOTORNE ŽAGE, CIRKULARJI
	
	
	
	l|^ ■ ".L..- *	j
* m
Bliža se cas kmečkega praznika - KOLINE ; MESOREZNICE, POLNILKE lNOX,' ŽAGE ZA KOSTI, OVITKI ZA SALAME
Možnost plačila z Mercator pika kartico
TUDI NA 12 OBROKOV BREZ OBRESTI
-mm**: VSAK DELOVNI DAN
Neprekinjeno od 7.00 do iz.oo
SOBOTA OD 7.00 DO 12.00
12
ogjasi
Nanoški sir ima zaščitni znak geografsko poreklo. To pomeni, da je iz kakovostnega mleka iz domačega okolja. Mleko je od krav, ki so bile hranjene samo z naravnimi krmili.
Nanoški sir je na ocenjevanjih prejel že več medalj!
VOVILAND
V • I • P • A • V ~A~
vvvvvv.Vipaval 894.si

www.toyota.si


velikimali
Variš Terra +
Tako malo je potrebno, da bi imeli tako veliko!
Veliko opreme za malo ceno - že od 10.100 EUR!*
‘Informativna cena za Variš Terra + (51 kW / 69KM) s tremi vrati.
TOVOTA
Najpomembnejše na servisu je vaše zadovoljstvo.
Pregovorno zanesljiva Toyota za udobno in varno vožnjo potrebuje le redne servise in zagotavljamo vam, da boste tudi ob teh priložnostih odšli zadovoljni. Naše delavnice so znane po strokovnem in prijaznem osebju, odlični založenosti z rezervnimi deli in hitro, vrhunsko storitvijo po konkurenčnih cenah.
Odkrijte navdušenje voznikov Toyote! www.odkrijtetoyoto.si
/n\
M
TODAV TOMORROVV TOVOTA
Avto Select
Industrijska cesta 9, Kromberk, 5000 Nova Gorica, tel. 05 / 330 60 70
ligo ABC
www.trgoabc.si
KOPER, Istrska cesta 12, tel. 05 663 6117 NOVA GORICA, V. Vodopivca 2, tel 05 335 44 00 AJDOVŠČINA, Goriška cesta 23a, tel. 05 364 33 02 TOLMIN, Poijubinj 89f, tel. 05 388 47 00
p|lxgg
KURIVO GORICA
trgovina d.d.
nova gorica, grčna 1
smmmmmKmumMmmmmmmMmmammmmmm
Kurivo Gorica, trgovina d.d., Nova Gorica Grčna 1, 5000 Nova Gorica
Tel.: direktor 05/330 50 70, vodja komerc.: 05/330 50 76, vodja rač.: 05/330 50 82 Fax.: 05/330 50 74, fax. rač.: 05/330 50 84
www.kurivogorica.si
Podjetje Kurivo Gorica d.d. Vam v svojih petih maloprodajnih enotah nudi bogat program gradbenega materiala.
Visoka raven storitve vključuje svetovanje pri izbiri ustreznega gradbenega materiala in hitri postrežbi; vse to po ugodnih cenah.
PE SOLKAN, Prvomajska 53. 5250 Solkan 05/330-50-PE ŠEMPETER, Na Pristavi 4, 5290 Šempeter pri Gorici 05 PE AJDOVŠČINA, Tovarniška cesta 3. 5270 Ajdovščina PE POSTOJNA, Kolodvorska cesta 3/C, 6230 Postojna ( PE VIPAVA, Goriška cesta 43. 5271 Vipava. 05/364-40-64
CEMENT • MALTIT • APNO • MALTA • PESEK • MIVKA • MARMOR • BETONSKI, SALONITNI IN OPEČNI IZDELKI ' KERAMIKA • ŽAGAN LES • STAVBNO POHIŠTVO • OBLOGA • PARKET • ŽELEZO, ARMATURNE MREŽE • IZOLACIJSKI MATERIAL • KEMIKALIJE • BARVE • LAKI • PREMAZI • PLASTIKA • OSNOVNA ZAŠČITNA SREDSTVA • VODOVODNI MATERIAL • ORODJE • POCINKANI IZDELKI • PLINSKA TROŠILA • INSTALACIJSKI MATERIAL • ELEKTROMATERIAL • UTEKOČINJEN NAFTNI PLIN • TEHNIČNI PLIN
13
ogjosj
Tudi letos bo zima
presenečala.
Pripravite se nanjo.
VS l 4 M
■ pfcvoa majhnih zbitmh In kamionskih pošiljk blaga po vsej Evropi
• prevzem pošiljk v Evropi in dostava na vaš naslov
I IZVOZ - UVOZ - TRANSPORT d.o.o. B
•	zbirno skladišče
•	cartnsko skladišče
•	špedicija - uvozno in izvozno carinjenje
•	prevoz hitrih pošiljk po Evropi
POSEBEJ SPECIALIZIRANI: ŠPANIJA • FRANCIJA * ITALIJA DRŽAVE BIVŠE JUGOSLAVIJE
\NTO d.o.o. Ajdovščina Vipavska c. 6 A, 5270 Ajdovščina^LOVENIJA Tel.: 00 386 (0) 5 36 58 500, antoni@siol.net
KONČNO KREDIT
po vaši izbiri
Posebna ponudba stanovanjskih kreditov:
•	Euribor + 1,1% z odplačilno dobo do 15 let
•	Euribor + 1,2% z odplačilno dobo do 30 let
•	stroški odobritve znašajo 50 EUR
Družinski paket z varčevanjem pa vam prinese še dodatne ugodnosti:
•	Euribor + 0,9% z odplačilno dobo do 15 let
•	Euribor + 1,0% z odplačilno dobo do 30 let
•	brez stroškov odobritve
V


Več informacij:
Banka Koper d.d. Agencija Ajdovščina
Tovarniška la, 5270 Ajdovščina
tel: (05) 366 40 50, fax.: (05) 366 40 58
{C Banica Koper
Kopte, Ctnte. »kopmt JhJXES4 0 SI*NH40lO
Alfa 156 SportWagon 1.9 JTD
ALU 17.M0D. 04, KLIMA, 10.300 EUR, letnik 03
Fiat Deblo 1.9 D SX 5
SEDEŽEV + TOVOR, KLIMA, 5.990 EUR, letnik 01
Alfa 166 2.4 JTD Bl-XEN0N.ALU 16,	AlfaRomeo 166 2.4 JTD 17 ALU.	BMW serija 3: 316 I KUPLJEN V	Citroen C-5 2.2 HDI16V ALU 16,	Citroen Xsara Picasso 2.0	HDI
KLIMA, 12.990 EUR, letnik 04	BI-XENON.NAVI, KLIMA,	SLO, KLIMA, 7.200 EUR, letnik 99	KLIMA, 9.600 EUR, letnik 04	model 05. AVT. KLIMA,
Fiat Doblo 1.9 JTD SX MODEL Fiat Punto 1.9 JTD	Fiat Stilo 1.9 JTD	Fiat Stilo 1.9 JTD, KLIMA,	Fiat Stilo Multiwagon 1.9 JTD,
2004, KLIMA, 7.990 EUR, letnik SPORTING, KLIMA, 7.400	AVTOMATSKA KILMA, 7.600	7.600 EUR, letnik 04	KLIMA, 7.700 EUR, letnik 04
03	EUR, letnik 04	EUR, letnik 03
Fiat Ulysse 2.0 JTD, KLIMA,	Ford Focus C-Max 2.0 TOČI	Ford Focus Karavan 1.8 TDCI,	Ford Focus Karavan 1.8 TOGI	Ford Focus Karavan 2.0 TDCI,	Ford Focus Karavan 2.0 TDCI,
11.400 EUR, letnik 03	TREND, KLIMA, 11.400 EUR,	KUMA, 7.800 EUR, letnik 04	GHIA MODEL 2004, KUMA,	KUMA, 11.400 EUR, letnik 05	KLIMA, 11.600 EUR, letnik 05
letnik 04	7.900 EUR, letnik 03
Lancia Y 1.3 BLUEELEFANT	Ford Mondeo Karavan 2.0	Honda CR-V 2.0 l-VTEC	Hyundai Galloper2.5TD,	LandRoverDiscovery2.5TDI,	Mitsubishi Colt 1.3, KLIMA,
letnik 2003	5.800,-EUR	TDCI TREND, KUMA, 14.990	KUPLEN V SLO, KUMA,	KLIMA, 8.990 EUR, letnik 00	KUMA, 6.990 EUR, letnik 98	2.200 EUR, letnik 97
EUR, letnik 06	19.300 EUR, letnik 05
Nissan Primera Karavan 1.8	VW Golf V 1.6 TREND, KLIMA	Renault Megane Scenic 1.9	Peugeot 307 XR PLUS 2.0	Peugeot 307 Break 2.0 HDI	Peugeot 307 SW 2.0 HDI,
KLIMA, 5.700,-EUR, letnik 01	12.900,-EUR, letnik 2007,	dci CONE. AUTENTIOUE	HDI, KLIMA, 9.500 EUR, letnik	AVT. KLIMA model 04, 9.300	KLIMA, 8.990 EUR, letnik 03
letnik 2004,9.900,- EUR	04	EUR, letnik 03
Porsche 911 TURBO, KLIMA, Renault Clio 1.5 DCI, KUMA, Grand Scenic 1.9 DCI LUXE	Renault Megane Grandtour	Renault Megane Grandtour	Renault Megane Scenic 1.9
4x4.... 59.000 EUR, letnik 02	6.800 EUR, letnik 04	DVNAMIC 7, sed., poškodovan, 1,5 DCI CONE. AUTENTIOUE, 1.5 DCI LUXE DVINAMIC, DTI, KLIMA, 6.400 EUR, letnik
KUMA, 9.600 EUR, letnik 05	KLIMA, 8.900 EUR, letnik 04	KUMA, 9.800 EUR, letnik 04	01
Smart ForTwo 30 D,
AUTOMATIC, KUMA, 5.900 EUR, letnik,02
Volvo V-70 2.4 D5 OPTIMA, KLIMA, 18.990 EUR, letnik 05
Subaru Impreza 2.0 KARAVAN 4WD, KLIMA, 5.200 EUR, letnik 98
VW Golf IV 1.4 16V, KLIMA, 4,900 EUR, letnik 98
Toyota Avensis Wagon 2.0 D- Volvo S-60 D5 OPTIMA 4D, KUMA, 13.700 EUR, let. 03 MODEL 04, KUMA, 13.400 EUR, let. 03
VW Polo 1.9 SDI KUPLJEN V VW Sharan 4MOTION, 7 SLO, KUMA, 8.500 EUR, SEDEŽEV, KLIMATRONIK, letnik 05	16.400 EUR, letnik 04
Volvo S-70 2.5 TD, KUMA,	Volvo V-40 1.9 D, KLIMA,
5.100 EUR. letnik 97	8.400 EUR, letnik 02
VSI ATOMOBILI Z GARANCIJO
14
rketi farna vabijo
KROMPIR
JABOLKA
ČEBULA
PRŠUT EXTRA 1/4
■900g
POLBELA ŠTRUCA 900g	SVINJSKA PREKAJENA REBRA
POMARANČE
KRM
MORTADELA MEDITERAN POST.
jtp
KISLA SMETANA, SKUTA 500g
m
i.fft
■M
y^6gS^*‘'"
"j-


V7A/0 MALVAZIJA 1 L
SLADOLED LEONE ELITE TEST. BELLA BIONDA
PRIČAKUJEMO VAS: »NA PLAČI« V AJDOVŠČINI MARKET ZAN ŠEMPAS MARKET PODVELB COL CENTER FAMA VIPAVA
NEKTAR JABOLKO 1 L BRIK
NAMIZNO RDEČE VINO BOX 5L

DASH GEL 3 L
MEHČALEC LENOR 1L=4L
FINISH 32 + 16 GRATIS
HRANA ZA MUCE
PAR BRISCE UNIBRIS
TOAL PAPIR ALOA + KIDS 8+2
PAR ROBČKI FIOR Dl CARTA
NOGAVICE ZA VSO DRUŽINO
kultura
15
Domžalski zbor v Vipavi
V soboto, 6. oktobra, so ob 20.00 v Kulturnem domu v Vipavi pripravili skupni koncert pevci Kvinteta Ventus in Domžalskega komornega zbora. Oba pevska sestava sta letošnja jubilanta, saj prvi praznujelO., drugi pa 20. obletnico svojega obstoja.
Pogledi na Vipavski Križ 2007
TV' ot gostitelj je najprej zapel -■^.Kvintet Ventus, ki ga umetniško vodi Nadja Bratina. Predstavili so se nam v šestih raznorodnih skladbah: Se ninje blagoslovite gospoda Ipolita Ivanova, Sovjet prevječnij P. Česnikova, neznanega avtorja Abendfrieden, Loch Lomond R. V. Williamsa in v dveh slovenskih umetnih, Pesmi V. Ukmarja in Tak si lepa P. Merkuja. V skladbah se je pokazala natančnost branja partiture, upoštevanje agogike in dinamike in želja po glasovni zlitosti ter čisti izgovorjavi. Tako so zazveneli povsem ubrano,
skladno in dopolnjevalno. Čeprav je Kvintet Ventus številčno majhna pevska skupina, pa je vendar glasovno kvalitetna in v sebi dovršena celota.
Potem so se nam predstavili gostje, Domžalski komorni zbor. Zapeli so deset pesmi. Uvodoma so izvedli dve iz obdobja renesanse, motet Resonet in laudi-bus J. Gallusa ter madrigal Echo Orlanda di Lassa. Nadaljevali so z Mozartovo Ave Maria in Brahmsovo Verlorene Jugend. Sledilo je še šest slovenskih umetnih in priredb narodnih: Kraška
jesen Alojza Srebotnjaka, Marko skače v priredbi Jurija Gregorca, Če ti ne boš moj v Adamičevi priredbi, Vrabčeva Polka je ukazana, priredba Sepetove Poletne noči in Na Vipavskem Rada Simonittija. Zbor, pod vodstvom zborovodje Mitje Reichenberga, zveni ubrano in glasovno urejeno, vendar pa prevečkrat ostaja zgolj to. Ni nekega »kvalitetnega prestopa«, ki bi zbor naredil »boljši«. Poslušalec dobi občutek, da so pevci zadržani, glasovno omejeni, ne pustijo glasu, da »poleti«. Soprani zvenijo »tenko«, tudi v fortissimih, pri renesansi, ki je bila sicer lepo »postavljena«, bi lahko bilo več zvočnega kontrasta in glasovne spetosti, pri izgovorjavi latinskih in italijanskih besedil pa bi morali paziti na kvaliteto vokala e, ki se v omenjenih jezikih izraža le kot sredinski, nevtralni vokal (t. j. nima ozke oz. široke različice). Prijeten koncertni večer je zaključil pevec Kvinteta Ventus s povabilom vseh v svoj hram na kozarček rujnega.
Večer je povezovala Polona Puc.
mag. Lejla Ir gl
10 let razstavljanja
V preddverju Kulturnega doma v Vipavi je še do konca letošnjega leta na ogled razstava fosilov Staneta Bačarja. Razstava nosi naslov Življenje ujeto v kamen, na njej so predstavljeni fosili, ki so bili najdeni na območju Vipavske občine. Izšla je tudi zloženka, ki služi tudi kot vodnik po razstavi. Povezana je tudi z 10. obletnico razstavljanj okamnin ajdovskega zbiralca Staneta Bačarja.
'Vačelo se je 13. junija 1997 v ^jAjdovščini, sledili so Idrija, Trst, Pivka, Tržič, Škofja Loka, Nova Gorica, Trbovlje, Dobrna, Ljubno ob Savinji, Slovenska Bistrica, Šmartno v Brdih, Col, Ljubljana, Podsreda, Sinji Vrh ter to poletje tudi Slap. Med večje razstave, na katere sta tako avtor, kot tudi ustanova, ki mu vsa ta leta stoji ob strani - Goriški muzej, gre zapisati stalno razstavo v Ajdovščini, celo leto trajajoče razstave v Prirodoslovnih muzejih v Trstu, Ljubljani in Podsredi, v
Brdih pa je bila njegova razstava na ogled kar dve leti. Razstave običajno pritegnejo veliko obiskovalcev iz - tako-rekoč - celega sveta.
Odprtje razstave (v septembru) je pospremila množica obiskovalcev, med katerimi je bila vrsta znanstvenikov in predstavnikov pomembnih ustanov: člana Akademije znanosti in umetnosti prof. dr. Mario Pleničar in prof. dr. Dragica Turnšek, direktorica Paleontološkega inštituta dr. Špela Goričan, prof. dr. Rajko Pavlovec, prof. dr. Jernej Pavšič, dr. Katica Drobne, prof. dr. Jakob Lamut in drugi.
Na otvoritvi je prof. dr. Rajko Pavlovec predstavil velik pomen Bačarjevega dela za stroko, na koncu pa se je avtor zahvalil vsem, ki mu na tej njegovi poti iskanja razumevajoče stojijo ob strani.
Preden gre okamnina na razstavo namreč preteče kar precej časa in se kreše veliko znanja. Brez pomoči stroke - tako na področju raziskovanja, kot na področju razstavljanja - ne gre. Hkrati pa je delo, ki ga je sprva ljubiteljski iskalec in zapisovalec prvih znakov življenja na Zemlji opravil za stroko, neprecenljivo. Med svojim iskanjem je Stanislav Bačar naletel tudi na fosile, ki so bili najdeni prvič na svetu in so poimenovani po kraju najdbe ali najditelju: Bacarela vipavica, Numulitus ustjensis in Numulitus vipavensis. Seveda je bilo v tem času odkritih tudi veliko novih najdišč. Bačarjeve najdbe dopolnjujejo svetovne zgodbe o življenju na zemlji pred mnogimi milijoni let, zato si ob praznovanju 10-letnice razstavljanja zasluži vse čestitke!
Sanda Hain
Pevski praznik
V soboto, 27. oktobra, so v Budanjah priredili prvo Revijo pevskih skupin Budanj in Dolge Poljane pod umetniškim vodenjem Igorja Hodaka, akademskega glasbenika, ki se je v omenjeno vas priženil iz hrvaške Dalmacije. Ni naključje, da je do takega dogodka prišlo - moralo je priti/ saj v Budanjah skupaj z Dolgo Poljano deluje deset pevskih skupin. Pevsko »druženje« sta v glasbeno doživetje povezala Adrijana Hodak 'n Ivan Krašna.
ačeli so najmlajši, in sicer OPZ OŠ Šturje, podružnica Budanje, nato sta zapela združena Otroški in Mladinski cerkveni zbor, vzdušje je Prijetno popestrila Vokalno-inštru-mentalna skupina »Prenova v duhu«, Predstavila se je tudi že 26 let delujoča Vokalna skupina »Grlica«, Mešani ?bor Dolga Poljana, Tercet AMI, Oktet Sumljak, Kvartet Budanje ter Mešami
cerkveni zbor Budanje. Oktet Borea iz objektivnih razlogov, kot je povedal povezovalec, ni nastopil. Kot gostje večera pa so pod vodstvom že omenjenega Igorja Hodaka zapeli pevci Vokalne skupine »Klapa«, ki so bili »spravljeni« skupaj letošnje poletje za projekt »Dalmatinski večer«, in so revijo prijetno popestrili z dalmatinskim melosom.
Čisto na koncu smo bili vsi povabljeni, tudi poslušalci, da skupaj zapojemo vsem znano V dolini tihi. Prijetnemu pevskemu druženju, ki naj bi po besedah organizatorja postalo tradicionalno, pa je sledilo še družabno srečanja z dobrotami, ki so jih pripravile domače gospodinje in rujno kapljico iz vaških hramov.
mag. Lejla Irgl
Vipavski Križ je že fretje leto zapored gostil udeležence mednarodnega likovno - fotografskega srečanja. Med tridnevnim dogajanjem, ki se je odvijalo v organizaciji DLUSPa (Društva likovnih umetnikov severne Primorske) ter Andreja Perka, se je v staroveškem ambientu družilo 22 ustvarjalcev.
T Tdeleženci, fotografi in li-LJ kovni ustvarjalci iz vseh koncev Slovenije ter iz Italije, so se konec septembra zbrali ter poskušali skozi objektiv ali na platno ujeti podobo nekdanjega mesteca.
Prostore Doma krajanov so napolnili s svojimi deli fotografi -tokrat jih je bilo šest - Vladimir Bačič, Primož Brecelj, Jon Hatfull, Andrej Perko, Branimir Ritonja in Matjaž Prešeren ter ustvarjalke in ustvarjalci slikarskih del Ana Cajnko, Simon Jugovič Fink, Irma Gnezda, Alenka Golob, Franc Golob, Brane Jazbar, Vladimir Klanjšček, Miran Kordež, Lucijan Lavrenčič, Alfred de
Locatelli, Sonja Makuc, Andrej Mivšek, Jana Rijavec, Romah Veras, Valentina Verč in Bogdan Vrčon. Dela, nastala znotraj zastavljene teme - Vipavski Križ, moj pogled - so tako s svojo raznolikostjo kot s številčnostjo odprla različna videnja na raznovrstnost jezikov, s katerimi se izraža in govori vasica tistemu, ki zna prisluhniti.
Razstava, katere fotografski del je kljub »manjšini« ostal tudi letos zanimiv in drugačen, slikarski pa se je odlikoval s svojo mnogovrstnostjo, je tako z dinamičnostjo slogov in govoric prispevala k poživitvi prihajajočih mrzlih dni...
TC, Foto: Primož Brecelj
Literarni maraton Brje 2007
Beseda je most
V petek, 12. oktobra, je v prostorih stare šole in kulturne dvorane na Brjah potekal prvi literarni maraton »BESEDA JE MOST«. Do poznih večernih ur se je s svojo prozo in poezijo predstavilo 14 članov posameznih invalidskih organizacij in društev Slovenije, trije člani Društva upokojenih pedagoških delavcev Slovenije in šest vabljenih literarnih ustvarjalcev. Avtorjem so se s prebiranjem poezije pridružili tudi posamezni poslušalci.
T)esedno pripoved je dopol-JDnjevala harmonika priznanega glasbenika in slikarja Nejca Slaparja iz Kranja.
»Ljubezen do ustvarjanja nas druži, beseda, pisana in izgovorjena, nas povezuje. To srečanje je zame zelo lep dogodek in veselim se ponovnega srečanja, v taki obliki in seveda tudi vsebini. Prijazen sprejem, prijazno spremljanje vsega kar se tukaj dogaja, daje občutek, da so Brje ponovno dokazale, da čutijo in razumejo našo potrebo, da pišemo, da ustvarjamo.«,
je izjavila udeleženka maratona, Gordana Kitak iz Rogaške Slatine.
V zaključnem večernem delu maratona je bila dana na ogled skupinska razstava slik članov KUD Goriška paleta in drugih slikarjev, ki so 29- septembra na Brjah sodelovali na EX TEMOPRE »Odsevanje bregov«.
Literarni maraton »BESEDA JE MOST« je Društvo animatorjev NORMA7 Brje organiziralo kot zaključno prireditev projekta nor-maFEST »Jaz sem ta biser našel kar v sebi«.	I. K.
16
Neustrašno s »smučkami«
Po zeleni strmini
V soboto 13. oktobra, je na smučišču SKI BOR v Črnem Vrhu potekala promocijska tekma v smučanju na travi. Tekmovanje je organiziralo Smučarsko društvo Gozd ob pomoči smučišča SKI BOR (Pavla Čuka). Tekma je potekala v okviru zaključka sezone v gorskem kolesarstvu in Dawn hilu.
T)o zeleni strmini se je s po--L sebno prirejenimi smučmi za smučanje po travi spustilo 8 tekmovalcev, od tega štirje člani Smučarskega društva Gozd. Trije od teh so si priborili tudi zasluže-
ne stopničke in sicer, na tretjem mestu je pristal Armin Vidmar, drugi Darjan Vidmar, absolutni zmagovalec pa je bil Jože Krapež. Vsem iskrene čestitke.
Po končanih tekmovanjih je sledil še zabavni del, ki ga je popestril Vili Resnik ter veličastni ognjemet. Kljub temu, da smo v večernih urah občutili znake bližajoče se zime, lahko rečemo, da smo zadovoljni in ponosni, da smo kot prvi v Sloveniji uspešno izpeljali tekmo v smučanju na travi, pzs
Evropsko prvenstvo
DogFrisbee 2007
Na evropskem prvenstvu v DogFrisbee 2007 v Wroclawu na Poljskem je članica ajdovskega Kinološkega društva Jean McCollister s psičkama Lyro in Oli dosegla čudovite rezultate. V freestyle advanced je s psičko Lyro dosegla 3. mesto.
T 7QUAD Europe Women’s V Open pa je dosegla 5. mesto kar je prav tako odlična uvrstitev. Dobila je tudi pokal za najdaljši met v tej kategoriji...
Kmalu bodo na Kinološkem društvu Ajdovščina organizirani seminarji in tečaji za učenje Dogfrisbee-ja..
ekn
Uspešni balinarji Planine - Petriča
Odprto pokrito ■ | •
balinišče
V torek, 30. oktobra so na Planini slovesno odprli obnovljeno pokrito balinišče/ kjer domuje Balinarski klub Planina - Petrič. Papirnata dela so se začela že 2005. leta, sama gradnja pa je stekla v lanskem poletju. Seveda so, kot je na vaseh običajno, v izgradnjo »vgradili« več kot 1500 ur svojega prostovoljnega dela.
T>alinišče je več kot pomembna 13 pridobitev za planinske športnike. Že tretje leto člani nastopajo v 1. slovenski ligi, uspehi v konkurenci dečkov in mladincev pa so še bolj prepričljivi.
Dečki so letos v igri »v krog« zasedli 2. in 4. mesto, v hitrostnem izbijanju so bili 2., v kategoriji dvojic pa so postali državni prvaki. Drugi in četrti so bili tudi med posamezniki, 2. tudi v državnem prvenstvu ekipno. Kot bi bilo Planincem 2. mesto zapisano v zvezdah, so to mesto osvojili tudi mladinci v hitrostnem izbijanju, dvojicah in v kategoriji natančnega izbijanja.
Uspehi podmladka potrjujejo, da je investicija v pokrito balinišče, ki ga ob drugih, uporablja kar 35 članov kluba, še kako upravičena.
iče
Vodja ekipe Žvokelj Franc, Patrik Faganelj, čepijo z leve: Nejc Furlan, Sašo Rener vsi BK Planina Petrič in Andraž Štor, BK Cesta.
šport'
Specialna olimpiada
Geslo letošnjih Svetovnih poletnih iger Specialne olimpiade v Šanghaju na Kitajskem je bilo, I know I can - Vem, da lahko. Na igrah, ki so potekale od 28. septembra do 12. oktobra, je sodelo-yalo več kot 8.000 tekmovalcev iz 172 držav sveta, ki so se pomerili v 24 različnih športih. Prve 4 dni so ekipe preživljale čas z domačini t.i., v Host town programu, kjer so se spoznavali s kulturo in kitajskimi običaji. Igre so se začele z veličastno otvoritveno slovesnostjo.
Slovensko ekipo je sestavljajo 23 O tekmovalcev v sedmih različnih športih, deset trenerjev in dva delegata. Ves čas iger je v ekipi prevladovalo zelo pozitivno vzdušje, z veliko športnega optimizma na eni in veliko dobre volje na drugi strani. Skupaj je slovenska ekipa v Šanghaju osvojila 21 medalj (6 zlatih, 6 srebrnih in 9 bronastih).
Stjepan Petrovič iz Centra Janka Premrla Vojka iz Vipave je svojo
potrditev dosegel v namiznem tenisu z zlato medaljo pri posameznikih, s partnerko pa sta osvojila še 4. mesto v mešanih dvojicah.
V plavanju je bilo kot običajno najbolj razburljivo v štafetah, kjer si je naša štiri članska ekipa priplavala več kot zasluženo srebrno medaljo. Med njimi Ajdovka Anja Pirjevec, ki je posamič osvojila srebro še na 50 m prosto.
Letošnje igre so potekale tudi pod geslom: This world for me is made (Ta svet je narejen zame). Z geslom, s katerim se mogoče najbolj udejanja ideja Specialne olimpiade in pozitivno spremenjen odnos do oseb z motnjo v duševnem razvoju: ta svet naj ne bo v zakupu nikogar, nihče naj v njem nima absolutne predpravice, narejen mora biti po meri vseh, ne glede na barvo, spol, raso in ne glede na takšno ali drugačno prizadetost. In s to idejo so specialni olimpijci nosilci lepšega in boljšega jutri. Zaradi tega ideja Specialne olimpiade, ki daje vsem enake možnosti za uspeh, postaja vse bolj univerzalna.
Udeležbo na igrah so omogoči-
D VIPAVE W PANGHAE VT/PE
li sponzorji, ki se jim zahvaljujemo: Občina Ajdovčina, Občina Vipava, Nova KBM Ajdovščina, Lozej d.o.o, Fluid d.o.o., Instalacije d.o.o., Mlinotest d.d., Taxa d.o.o., MD Trade d.o.o., Lipica Turizem d.o.o.,	Zavarovalnica	Triglav,
Fructal Ajdovščina,	Agroind
Vipava, Nova Ljubljanska banka Ajdovščina, Mercator, Dunajska c. 107, Ljubljana, Bojana Leskovar, Sonja Škvarč, Ivanka Pučka, Milena Koren.	Tanja Princes
Med postanki tudi tečejo
Pretekli vikend je športno društvo veteranov nogometnega kluba Primorje gostilo prijateljsko veteransko ekipo iz Breze. Nogometaši iz Bosne so pravzaprav vrnili spomladanski obisk ajdovcem, tudi z močno zasedbo v spremljajoči delegaciji, z Zupanom Breze Ismailbegovičem in direktorjem rudnika, v katerem dela sicer 1244 delavcev, na čelu.
'Thidi zato je gostujočo ekipo X ob prihodu pozdravil ajdovski podžupan Igor Česnik, vsakemu je podaril steklenico protokolarnega vina. Prav mu je prišla tudi knjiga Stanislava Bačarja o 500 letni zgodovini Vipavske doline, v kateri bo obdarjeni župan gotovo našel metalurške vzpo-
rednice.
Vrhunec obiska je pomenila prijateljska nogometna tekma, ki se je odvila v soboto popoldne na razsvetljenem igrišču z umetno travo za telovadnico in s katero naj bi se od aktivne veteranske nogometne igre poslovil
70 letni Pavel Brecelj, kar pa mu nobeden ne verjame prav zares. Domača ekipa je zaradi množične udeležbe, tudi sicer zelo množičnega in aktivnega društva, igrala vsak polčas s po eno ekipo, kar se ni poznalo na rezultatu, ki je bil enak kot spomladi v Brezi -2:2.
Domačim strelcem Lokarju in Beširju bi se zamalo pridružil tudi Žižmond Dušan - Žižko, seveda če ne bi stal v vratih gostov sposojeni domači vratar - Štor Branko, ki je z izjemno, prvoligaško parado, dobro odmerjen strel, s konicami prstov, v ge-pardjem letu, preusmeril v kot.
Tekst mt, foto Filipič Bojan
Abrahamov turnir
V četrtek, 18.oktobra se je v Ajdovščini odvijal prvi Abrahamov turnir v namiznem tenisu. Turnir je organiziral član NMTK Burja Marjan Valič, ki je v mesecu oktobru praznoval okrogli jubilej. Ideja za Abrahamov turnir se je porodila prav njemu. Njegova velika želja je, da bi se za tovrstni turnir odločili tudi ostali člani kluba in s tem ovekovečili častitljivo obletnico. Najboljši tekmovalci so prejeli medalje in praktične nagrade, zmagovalec turnirja pa tudi prehodni pokal.
^Va dodatno veselje in prazno-^-ivanje sta poskrbela Stjepan Petrovič, ki je na poletnih igrah specialne olimpijade v Šanghaju osvojil prvo mesto ter dolgoletni član NMTK Burja Jože Kebe. Leta je šampionu pomagal pri treningih. Zmagovalec specialne olimpijade je varovanec Centra za usposabljanje invalidnih otrok “Janka Premrla Vojka” iz Vipave. V imenu NMTK Burja Stjepanu še enkrat čestitamo - BRAVO STIPE!!!
Denis Črnilogar
17
šport, ivana
ŠD Škou Nagode
V polnem tekmovalnem ritmu
Dobrih sedem mesecev deluje Športno društvo Škou. Eden prvih ciljev ustanovnega zbora je bilo tekmovanje v Enotni primorski nogometni ligi.Ustanovitelji smo bili prepričani, da je na širšem območju Ajdovščine moč ustvariti pogoje za amatersko nogometno moštvo.V svoje vrste smo pritegnili kakih trideset mladih in malo manj mladih, a izkušenih nogometašev.
Tjrepričani smo bili, da bomo s X pravim pristopom k sodelovanju, pritegnili tudi kakega sponzorja. In smo jih!
V tekmovalni sezoni 2007/08 nastopa nogometna ekipa v ligi Grafist (enotna primorska nogometna liga) pod imenom ŠD ŠKOU NAGODE. Generalni sponzor za sezono je LM Gradbeništvo in inženiring, Marko Nagode s.p.Poleg tega tekmovanje omogočajo še NK Primorje, občina Ajdovščina, Stopar s.p., Alpit d.o.o. ter nekaj manjših sponzorjev in donatorjev.
Trenutno je moštvo pod taktirko Radovana Štora sredi tekmovalnega ritma. Po osmem krogu lige Grafist se nahaja v sredini lestvice. V jesenskem delu prvega leta tekmovanja iskreno nismo pričakovali najboljših rezultatov, vendar moštvo dokazuje, da zagnano delo na igrišču pripelje do dobrih iger. Še več optimizma pa nam vliva dejstvo, da so nasprotniki več ali manj uigrana
moštva, marsikatero pa ne skriva ambicij po napredovanju v višjo ligo.
Dokazati želimo, da lahko tudi v nižjih ligah ljubitelji pravega nogometa pridejo na svoj račun in preživijo prijetno športno popoldne na Policah.
Pa smo se in se bomo ukvarjali še z marsičem. Že marca smo izvedli čistilno akcijo našega simbola, Školja.Prečesali smo dobršen del vznožja ter vrh vzpetine. »Uplenili« smo kar nekaj vreč drobnjarij, ki jih sprehajalci pozabijo med potjo. Pa tudi nekaj večjih kosov, katerih pa zanesljivo niso pozabili sprehajalci.
Sredi oktobra smo podobno akcijo izvedli ob cesti proti izviru Hublja. Dober kilometer dolg odsek zelo obiskane poti smo zelo na široko in temeljito očistili: Tokrat je bil kup odpadnega materiala res velik. Upamo,da bodo vsaj nekateri vsaj nekaj časa malo bolj pazili na našo okolico.	sk
www.sd-skou.com.
Sicer pa si lahko naše predstavitve, dejavnosti, akcije, reportaže s tekem in še kaj ogledate na spletni strani www.sd-skou.com. V kratkem bo sicer deležna precejšnje prenove, vendar je že od marca moč najti kar nekaj zanimivih vsebin na našem naslovu.
Predstavljen je zaščitni znak ŠD Škou, društvo, predvsem pa tu najdemo obširne foto reportaže s tekem. Zanimivo je videti bolj ali manj uspešno ujete trenutke z gostovanj, žal pa je bilo do sedaj nemogoče »pokriti« vse tekme. So pa te strani zanimive tudi za sponzorje, saj je ogled le teh kar velik in v stalnem porastu.
Prav zato pa imamo za obdobje med jesenskim in spomladanskim delom lige pripravljenih kar nekaj zanimivih tem, tako da bodo obiskovalci naših strani rade volje pregledovali nove vsebine.
Idej in zamisli za bodoče delovanje pa je še veliko.Vsekakor nas v zimskem premoru čaka nekaj kadrovskih sprememb, razmišljati moramo že o tekmovalni sezoni 2008/09. Za vsakogar, ki bi se želel priključiti našemu delovanju, so vrata odprta, če so mu seveda naše ambicije in cilji pravi. Vabimo nogometne navdušence, da sami ocenijo igro ekipe ŠD Škou Nagode, obiščejo spletno stran, ali pa se nam pridružijo
OBVESTILO
Primorje d.d. obvešča, da bo zaradi gradnje KROŽIŠČA na BIS-u v Ajdovščini oviran promet na regionalni cesti Vipava - Ajdovščina od 29. oktobra 2007 do 22. januarja 2008. V tem času bosta dve popolni zapori prometa in sicer Vipavske ceste od Obrtnega doma do križišča na Bisu in Bevkove ulice od Doma starejših občanov do križišča BIS. Obvoz bo urejen in bo ustrezno označen. V času prekopov cestišča regionalne ceste Vipava -Ajdovščina bo promet dodatno urejen s semaforji in bo potekal izmenično enosmerno. Udeležence v cestnem prometu prosijo, da upoštevajo spremenjeno prometno signalizacijo in navodila izvajalca del.
Izdelava logotipa - razpis WADA
Odprto Evropsko Prvenstvo v jadranju razreda Flying Junior 2008 Logotip se bo uporabljal za: tisk zastav, nalepk, majic, ipd.
Biti mora v vektorski obliki, enobarven ali največ dvobarven. Vsebuje naj tekst
EUROPEAN CHAMPIONSHIP FLVINGJUNIOR SLOVENIA 2008 Nagrada 100€ Vse informacije na wada@siol.com Predloge bomo zbirali do vključno 9- novembra 2007
rlan
	O SERVIS	* hladilnih naprav
		klima naprav toplotnih črpalk
	urlan	
	18	* gosp. aparatov
		pralnih strojev pomivalnih strojev
	659-203	hladilnikov
Servis in montaža
Vseh živih dan
/^\d otroštva naprej so v mo-V^/jem spominu velike čistilne akcije pred vsakršnimi prazniki. Pred veliko nočjo je bila cela hiša »odprta«, vse blazine smo pretepali, drsali, ribali, čistili, prali, likali, obešali, pekli, jedli in se očistili do naslednjega praznika, ko se je zgodba ponovila in se nadaljevala leta in leta. Cerkvenim praznikom so se pridružili državni, obvezno 1. maj in 29. november, potem namesto njega 25. junij. V spominu je nepopisna gneča, ki je bila na praznični dan v naši hiši: ljudje so prihajali in odhajali, sedeli in govorili, pripovedovali šale in se smejali, bili resni in zaupljivi, s komolci naslonjeni na mizo, šepetali in kričali, negodovali in hvalili, bili sladki in grenki, moške glasove je bilo potem slišati iz sosedove gostilne, udarce po mizi, ko je bila karta prava, in potem je nastopila tišina: pozno v noč, ko so odhajali domov, kjer so jih, tako si mislim, čakale pogrete večerje, skuhale so jih ženske, ki. v gostil-
no niso vstopale.
In tako je še kar naprej, vedno znova, vsako leto enako, za vse praznike enako. Srečujejo se živi. Živi govorijo, pojejo, udrihajo čez državo, obtožujejo korporacije, preklinjajo sindikate, govorijo o malovrednosti denarja, vidijo grozeče oblake, pregledujejo avtomobile, se čudijo novi hiši, rožam pred njo. Vse dobro in hudo sta pomešana v enem loncu, tako kot je v enem življenju vse premešano med seboj, in so pozno zvečer, ko zarajajo vinske mušice, mirnejši. Prazniki so psihoterapija, velika čistilna akcija duše, ribanje in drsanje dušnih tal, stepanje dušnih blazin. So šamanski urok, ki pomaga preživeti. So vseh živih dan od vedno. Tudi dan mrtvih.
Zaradi nekega zapisa sem iskala pesniško pomoč. Kako živim, tudi sebi, spregovoriti o mrtvih. Kako spomin vtkati vase, v svoje lastno življenje, kako povedati, da je del mene, da se tokovi življenja pretakajo v nas od pradavnine, da nismo samo dediči, sprejemniki enega življenja, ampak tudi na nek način nosilci genskega zapisa zgodovine, rodu in rodov pred nami. Pesniška akrobacija, ki z znanostjo, dokazljivostjo morda nima mnogo, a jo je možno izpeljati. In ker jo je možno izpeljati bo, prav gotovo, nekoč tudi znanstveno dokazljiva. / Blodne, krvave stopinje/ križajo
pota vetrov./ Levčeva pesem me je prepričala, da se krvavo, smrt v vojni, križa z vetrovi, svobodo, s tistimi, ki ostanejo, ki so ali ki še bodo. In Minattijevi obiskovalci na hrupni zabavi - /Kitare...jazz... Razposajenost rase/ iz hipa v hip. Od plesa rdijo lica./ - so fantje in dekleta njegovih let, ki so ostali v gozdu. Kamni v Pogačnikovem vrtovinskem spomeniku so deli hiš, v katerih so živeli mrtvi. Iz hiš vasi, ki je simbolni dom vseh njenih prebivalcev. Prav zato je spomenik hiša vseh, ki v vasi živijo. Je hiša tistih, ki hodijo mimo, ki pred kamni postanejo, ki hitijo vsak za svoja varna vrata, ki živijo življenje, v katero so vtkana tudi življenja vseh, ki jih ni več, tudi tistih, ki so njihovi simbolni sorodniki in ne samo pravi, krvni. In simbolno sorodstvo je vseobsegajoče, v enem samem življenju so življenja vseh, ki so bili pred mano: matere, očeta, že zdavnaj pozabljene prednice, ki so ji zbrisali ime na kamnu, a je te dni, kdo ve zakaj, zaživela v meni s svojim neznanim življenjem in sem po dolgem iskanju našla njeno ime: Micka, ki mi ne sporoča mnogo, a odpira pot do nje. Končna zgodba bo skoraj izmišljija, ker je le malo več živih, ki so jo poznali, ker je v njihovem spominu na mnogo načinov, ker si spomini tudi nasprotujejo, a vendarle so. Kar dokazuje, da dokumentirana zgodovina živi mimo navadnih
ljudi. Samoljudjekinismozgodovi narji imamo svoje resnice, bližje izmišljenemu, komaj cepljenemu z resnico. Edina resnica, ki bi si jo morali priznati, je, da je naša resnica samo naša, da ni dokazljiva, ker so v njej čustva, občudovanje, predsodki, razmišljanja, zgodbe nekih slišanih zgodb, spomin nekih predelanih, slišanih spominov, naša videnja resnice, eden od zapisnikov v Kavčičevem romanu Zapisnik. Nedokazljivo in osebno. Ker se ljubezni ne da izmeriti in stehtati, ker se sovraštva ne da količinsko določiti, ne da se mu izmeriti obsega, globine in višine, ker je občudovanje neizmerljivo, saj je osebno, subjektivno, ker ga čuti vsak posameznik na svoj način. Ljubim enega je skoraj sovraštvo drugega, ljubim enega je mlačna voda drugega, vrelišče neke ljubezni ima komaj kaj stopinj in ga ne morem primerjati z vreliščem druge ljubezni, v kateri Fahrenheit zamenja Celzija. Beseda ljubim je pojem in ne predmet, kot je beseda miza, zato omogoča mnogo resnic. Kako dobro je, da je pojem nedoločljiv, kako dobro je, da dobrost, samost, sovražnost, ljubeznivost, grdost, lepost nimajo popredme-tenega metra! Metri za vse pojme so v nas, so samo naši, so samo naša resnica, z njo živimo, z njo čistimo svojo dušo, ko so prazniki, z njo mahamo, kot s praznično zastavo, z njo sporočamo, da smo živi, z njo soočamo resnice drugih, z njo /blodne, krvave stopinje/ križajo pota vetrov/. Z
njo merimo, kar je bilo, kar je in kar bo. Z njo merimo preteklost, osebno, ne zgodovinsko, ne po-predmeteno, saj imajo vsi dokumenti lastnost predmeta, in jo križamo s sedanjostjo.
Zato so prazniki vseh živih dan. Besedna zveza je sposojena. Pri Župančiču: Jaz čutim danes vseh živih dan.../moje srce kipi in poje,/ moja duša je Židane volje,/ kot bi pila kraški teran.../
Vsa branja poezije so subjektivna branja. Pri nobenem branju se mi ni treba vprašati, kaj je pesnik mislil. Figo pa mislil! (Spet citat!) Ne morem vedeti, kaj je mislil. Lahko samo vem, kaj mislim jaz, ko Župančiča berem. Lahko vem, kako njegove verze razumen jaz, kako jih razume kdo drugi, ne morem vedeti. Lahko si samo želim: Otresite zaduhlih se sanj!/ Po bli-skovo gre vseh živih dan,/ kdor ga je zamudil, ves klic zaman,/ doživi ga le, kdor je pripravljen nanj!/ Lahko se samo sprašujem, ali se bom prepustila očiščevalni moči praznikov, bom odprta za psihoterapijo, med katero lahko spoznam, da sem samo droben delec v simbolni celoti družine, vasi, naroda, da se skozme pretakajo vse energije, pozitivne in negativne, da samo prisotnost plusa in minusa ustvarja obstojno celost. To resnico pozna večina ljudi, »znanstveniki«, ki so prepričani, da celoto ustvarja sovraštvo na kvadrat, se za resnico ljudi ne zmenijo. Svoj živih dan so že zdavnaj zamudili.
Ivana Slamič
iz naših sredin
Hiša mladih
Slovesnost
v Ajdovščini je v torek, 23. oktobra, medse sprejela predstavnike medijev in na tiskovni konferenci javnost seznanila o morebitnih posledicah namena občine Ajdovščina o razselitvi humanitarnih in ljubiteljskih društev, ki že vrsto let domujejo v čarobnih prostorih ob boku domače Upravne enote. V imenu svojih članov so problematiko osvetlili: Dantes Štor, predstavnik GKD SAX, tudi organizatorja Njoki summer festivala; Tjaša Brataševec, starešina Društva tabornikov ROD Mladi Bori; Andrej Črnigoj, predsednik Kluba ajdovskih študentov in dijakov; Andrej Špacapan, predstavnik Mladinskega sveta Ajdovščina in Erik Bačar, iz Studia Hiška v tretjem nadstropju Hiše Mladih.
T)od okriljem mlade hiše, po--L leg registriranih društev, domujejo številne združbe srčnih duš, ki s svojo iskrivo dejavnostjo opogumljajo mlade k dejavnemu življenju in ustvarjalnemu preživljanju prostega časa. Tu so Karitas vipavske dekanije, KAŠ, Center mladinskih dejavnosti, sedež Mladinskega sveta Ajdovščina, Društvo tabornikov ROD Mladi Bori, Društvo mladih Jutro, program Projektnega učenja mladih v sklopu Ljudske univerze in kar 11 glasbenih skupin, dve od njih s profesionalnim študijem. Gostoljubni prostori vseh so urejeni na plečih neštetih prostovoljnih ur uporabnikov, sad vere v boljši in produktivnejši jutri, tudi tistih s pre-zaposlenimi starši, nedokončanim šolanjem, željnih športnih in umetniških veščin ali glasbenega ustvarjanja. Pogosto z druženjem zgolj razblinjajo
strah pred prihodnostjo. Nihče ne želi pustiti vnemar dejstva, da je v času razcveta dejavnosti Hiše mladih občutno upadel kriminal v domači občini, ki letno nudi zavetje več tisoč mladim. In zgovornih je tudi 20 otrok, ki jih je zgolj lani ‘z ulice nedokončanega šolskega procesa’ povil Program projektnega učenja mladih.
Na 11. seji ajdovskega občinskega sveta, v ponedeljek 29-oktobra, pa so se (?) svetniki odločali o prihodnosti omenjenih varovancev Hiše mladih; saj naj bi po želji občinske uprave stavbo nekdanje jugoslovanske vojašnice Srečka Kosovela namenili širitvi Univerze v Novi Gorici. S tem so varovance hiše neuradno seznanili pred dvema mesecema in ob tem zgolj Klubu ajdovskih študentov in dijakov ter Centru mladinskih dejavnosti zagotovili dodatne prostore, preostali pa naj bi se znašli sami. Ob velikih finančnih vložkih, ki jih je občina namenjala za ureditev spornih prostorov, tudi za letošnje urejanje KAŠ-evega letnega vrta, je vprašanje o smotrnemu investiranju davkoplačevalskega denarja zagotovo na mestu, razbijanje oživele Hiše, ki jo letos obiskujejo tudi številni šolarji nove OŠ Šturje in študentje Politehnike, pa senči po-
novno urejanje novih prostorov, večletno stagniranje že utečenih dejavnosti in tako onemogočanje aktivnosti, zaradi neprimernih in odročnih prostorov, ki bi zgolj pri tabornikih zahtevale prevoze staršev.
Povabilu Hiše Mladih se je odzvalo 11 svetnikov, ki so bili ob obisku nemalo presenečeni nad njeno široko in bogato ponudbo. Ostale v svojih prostorih še pričakujejo.
Evropski trend je sloga in povezovanje mladih, česar pa se Ajdovščina kot kaže ne zaveda. Zagotovo nihče ne nasprotuje širitvi Univerze v Novi Gorici, a ne za ceno prihodnosti naših otrok. In le upamo lahko, da (so) se bodo naši predstavniki v občinskem svetu na 11. redni seji odločali v korist prihodnosti svojih otrok; žal nanjo niso povabili predstavnika mladih, da bi predstavil pogled z druge strani, župan pa v svojih izjavah ponavlja svoje prozorne argumente.., a vendarle pripravljajo varovanci Hiše mladih v času seje, za vzpodbudo in pravilno odločanje, mirovni shod pred občinsko stavbo. »Ne daj se Ines, ne daj se ...«.	Lara Samec
V soboto, 19. oktobra so sredi Rebrnic na simboličnem kraju, kjer še danes tlijo spomini, ki segajo v 1991. leto, člani Društva veteranov policije »Sever« Severne Primorske, odbor Ajdovščina, pridružili so se jim Veterani vojne za Slovenijo, predstavniki Zveze častnikov in Kluba Maksa Pirca (upokojeni policisti) ter številni krajani Podnanosa in Lozic.
^Tpu so se 26. in 27. junija pred 16 A leti zaustavljale motorizirane kolone JU armade prodirajoče iz Postojne proti Vipavi. Prometna policija jih je zaustavljala s pretvezami o prometnih nesrečah. Tu sta bila uničena prva dva kamiona, potem, ko so bile postavljene barikade, ki jih naredila policija ajdovske Policijske postaje. Tu so se presegali prvi strahovi v na novo nastali situaciji, katere posledic pravzaprav ni bilo mogoče predvideti, mogoče pa je bilo čutiti trdno željo in voljo vseh akterjev, da bodo vztrajali, da poti nazaj ni več. Rasle so barikade po vsej Vipavski dolini. Z njimi nadzor gibanja in dejanj jugoslovanske vojske v dolini med junijem in oktobrom. Za teritorialce in policiste so širom po državi in tudi tu v Rebrnicah ter na Nanosu s hrano, pijačo in vsem potrebnim spontano skrbeli prebivalci, krajani, gasilci in vse mogoče organi-
zirane in neorganizirane skupine Podnanosa in Lozic. Krajani so policiste oskrbovali z informacijami, hrano, pijačo.
Prav tu, v Rebrnicah je policija 19-oktobra 1991 pospremilazadnjevo-jake ju armade na poti iz Vipavske doline. Lani so ob 15. letnici tukaj postavili spominsko obeležje, ki naj bo simbolična zahvala vsem, ki so aktivno želeli ustvarjati samostojno Slovenijo pa tudi tistim, ki naj jih ta pomnik opozarja, da se le v preteklosti s pravimi močmi in odločnostjo ustvarja sedanjost in seveda in še najprej - prihodnost.
Tako sta spleta la svoje misli oba govornika na slovesnosti, Angel Vidmar, • v tistih dneh komandir Postaje milice v Ajdovščini ter slavnostni govornik Danijel Žibret, direktor uprave uniformirane policije. Dogodek je s pesmijo obogatil Oktet Castrum.
Ivan Mermolja
Mmmm ... v zraku ze diši po jeseni - tudi v Mercatorju.
Narava se zavija v jutranje meglice, drevesa in živali se pripravljajo na dolgo zimo. Ljudje pa se že razvajamo s prvim kostanjem, sveže nabranimi gobami in sladkim moštom ter lovimo zadnje tople sončne dneve.
Tudi v Mercatorjevih specializiranih prodajalnah smo že pripravili vse za jesenske aktivnosti - s čimerkoli se ukvarjate, nedvomno boste v Mercator Tehniki, Mercator Gradnji in v Mercatorjevih salonih Pohištva našli vse, kar potrebujete pred dolgim zimskim spanjem.
Za vrtičkarje smo pripravili pestro ponudbo vrtnega orodja, gnojil, semen; prav tako smo poskrbeli za vse tiste, ki pridno urejate okolico svoje hiše ali vikenda - v Mercator Tehniki in Mercator Gradnji boste našli izdelke zelenega programa, kosilnice in tudi za vinogradnike se bo kaj našlo.
Za vse tiste, ki lovite zadnje sončne dni za gradnjo in prenovo svojega doma, smo pripravili pestro izbiro gradbenih in izolacijskih materialov, kritin, instalacijskih materialov... Ne pozabite, zima bo hitro pokazala svoje zobe, zato se pripravite -izolirajte si svoj dom z novo fasado. Če želite ujeti in ohraniti košček poletja v svojem domu, potem vam priporočamo, da stanovanje poživite, ga pobarvate v vesele in tople barve - pri nas boste našli tako različne barve kot tudi lake. Če je obnove deležna vaša kopalnica, pa nikar ne pozabite na pestro izbiro izdelkov za opremo kopalnic - našli boste tako keramične ploščice kot tudi sanitarno keramiko.
Nove občutke v vaš dom prinese tudi novo pohištvo. Iz Mercatorjevih salonov Pohištva nedvomno ne boste odšli praznih rok - ponujamo kuhinje, dnevne in mladinske sobe, sedežne garniture, talne obloge in preproge ter tudi svetila. Najbolje, da se o raznovrstni in ugodni ponudbi prepričate sami in pustite, da vaš dom zažari tudi z našo pomočjo.
Solarji in študentje že pridno gulijo šolske klopi. Če razmišljate o nakupu novega računalnika za vašega nadebudneža, potem nas kar hitro obiščite. Lahko pa ga spotoma tudi malo pocrkljate z izdelki zabavne elektronike. Vsi ljudje lažje delamo, če se poleg tega tudi zabavamo - še posebej to velja za otroke in mladostnike, zato bo nedvomno vesel novega televizorja, telefona, MP3-ja ali fotoaparata.
Ali smo na koga pozabili? Ja, seveda, na naše mojstre - tiste prave in tiste, ki so mojstri samo za zabavo, užitek in zapolnitev prostega časa. Pri nas boste našli električna orodja in material, delovno in zaščitno opremo ter galanterijo.
V specializiranih prodajalnah Mercator Tehnika, Gradnja in Pohištvo imamo vse za vsakogar.
iz naših sredin/ zvonovi «
Skupaj po 30. letih Štrudl smo snedli
^O.oktobra se je “Pri Nives”, v obrtni coni v Ajdovščini, zbrala generacija osnovnošolcev, ki je leta 1977. zaključila šolanje na takratni OŠ Borisa Kidriča v Ajdovščini. Srečanja se je udeležila dobra polovica učencev 8.razredov, skupaj s takratno razredničarko B.b, Marinko Ipavec, ostali so se žal opravičili. Ob glasbi, pijači in jedači so pre-
mlevali mladostne dogodivščine tja do jutra, nazdravili že prvim vnukom generacije in se razšli z mislijo, da bo naslednje srečanje prej kot čez 3Q let. Zakaj? Zato, ker so ugotovili, da si imajo po tako dogem času marsikaj povedati, mogoče tudi kaj takega, kar »takrat« ni šlo z jezika.
Neporabljen denar so nakazali za Poplave 2007. lea
Krvodajalska akcija dobro obiskana
V začetku oktobra je potekala terenska krvodajalska akcija. Območno združenje Rdečega križa Ajdovščina je po dvodnevni aprilski akciji organiziralo še tridnevno oktobrsko in s tem zaključilo terenske akcije za letošnje leto. Seveda pa ostajajo še mesečne akcije na oddelku za transfuziologijo šempetrske bolnišnice.
*7°kiskom akcije smo zadovolj-saj se je je udeležilo 454 krvodajalcev, ki so darovali približno 230 litrov krvi. Pridružilo se nam je tudi kar precej novih krvodajalcev.
Rdeči križ Slovenije pa je sodeloval tudi na dnevih Zaščite in reševanja v Novi Gorici. Že prvi dan je potekalo državno tekmovanje v prvi pomoči ekip CZ in RK. Dogodek je bil izredno zanimiv, saj so bile situacije in poškodbe
prikazane zelo realistično, delovne točke pa so bile na prostem v samem mestnem središču. V četrtek in petek pa je potekala tudi krvodajalska akcija pod šotorom, s katero smo želeli prikazati organiziranost in pripravljenost ob morebitnih nesrečah večjih razsežnosti, ki hitro lahko pripeljejo do bistvenega povečanja potreb po krvi. Tudi ta je bila zelo dobro obiskana.
Vse, ki ste bili v teh dneh morda zadržani, vabimo, da kri darujete na oddelku za transfuziologijo v Bolnišnici Šempeter, saj za potrebe zdravstva in zadostno preskrbo s krvjo v Sloveniji potrebujemo 400 krvodajalk in krvodajalcev na dan. Morda vas prav ta trenutek nekdo potrebuje: neznanec, prijatelj ali sorodnik...
OZ RK Ajdovščina
zadnji vikend letošnjega septembra, ko je po Ajdovščini že v osmo dišal ta domači zavitek, tokrat s poudarjeno kaloričnim nadevom. Energetski presežek pa ni obtežil fizičnih teles navzočih, temveč izpostavil pomen pozitivnega naboja kulturnega udejstvovanja; kalorije kulturne ponudbe kot napoj za polet duše.
T)a smo bili navkljub načrtno suho-_L parnim plakatom in dvoumnim letakom z nagradno igro deležni obsežnejšega medijskega oglaševanja, ki pa po številu obiskovalcev sodeč žal ni obrodilo najslajših sadov, a zato morda tiste izbrane, ta prave. Poleg vonja po domačnosti je goste vabila tudi nova spletna stran Festivala in natančni programski listi.
S spektakularnim odprtjem smo v Štrudlfest 2007 zagrizli v četrtek, 27. septembra. Večerna otvoritev festivala je bila z animacijo štirih voditeljev na moč slovesna. Oder Dvorane prve slovenske vlade, osrednjega prizorišča dogajanj, je obogatil Mešani pevski zbor Fakultete za upravo Ljubljana, pozdravni nagovo,r nič kaj zavidljivemu številu zbranih, je prispeval župan Marjan Poljšak, s slavnostno besedo pa je počastila dolgoletna tankočutna ustvarjalka, ognjena pedagoginja in lutkarica, Ada Bačar; s poklonom svoji srčni ljubezni, lutkam, in mnogim izmed navzočih, je obiskovalce popeljala po sledeh sožitja Ajdovščine in kulture zadnjih desetletij. Kratek film dijakov Srednje šole veno Pilon Veno je navzočim predstavil domačega umetnika malo drugače, s srednješolskimi očali. In slovesno otvoritev je prevesil v družabno nadaljevanje ob degustaciji vin in pokušini različic domačega štrudla.
Petek, drugi festivalski dan, je bil plesno odet. Dopoldan je otroke očarala Mavrična ptica, lutkovna predstava za otroke v dobršni produkciji organizatorja, a načrtovane aktivnosti ob Dnevu športa so se žal uklonile dežju. Tango delavnica je bila v
popoldnevu toplo sprejeta, ko se je v dveh skupinah nabralo obetajoče število radovednih ‘tango navdušencev’, da so bili ogreti v pričakovanju koncerta kvinteta Astorpia, ki ga je k Štrudlfestovi ponudbi prispeval Glasbeni drevored. In dvorana je bila zadovoljivo polna, ko so znaten del poslušalcev predstavljali čezmejni ‘prijatelji www.tango.si’. Po res odličnem, četudi umirjenem in discipliniranem, koncertu, je milonga bolj in manj uke ljubitelje tanga zavezala k plesu do zgodnjih jutranjih ur. Ti so ob ritmih pretežno argentinskega tanga družabno razigrano vstopili v tretji dan festivala.
Pa je sobota že v dopoldnevu v Lični hiši in na Trgu prve slovenske vlade ponudila kar tri ustvarjalne delavnice: likovno, cirkuško in kiparsko. V popoldansko druženje so Štrudlove goste v avli dvorane sprejeli domači literati in z brano poezijo pripravili teren tradicionalnim indijskim plesom in glasbi, ko je čutila zbranih razvajala skupina Rasa. Osrednji oder Dvorane so v večeru obogatila dekleta Gledališke gimnazije Nova Gorica in v predstavi Sončno bitje upodobile izbrano poezijo Neže Maurer. Sledil je kratek avtorski film domače plesalke Šenke Božič in kot dodatek k morda prezgodnjemu slovesu, tudi na platnu, sprehod med zabeleženimi znamenitostmi Ajdovščine in bližnje okolice.
Nedelja, poslednji dan letošnjega septembra in Štrudlfesta, je v dopoldnevu postregla z otroško predstavo Amaterskega gledališkega odra Nova Gorica Volk in sedem kozličkov ter nadaljevanjem družabnih ustvar-jalnic. Prisrčen pozdrav večeru je s poulično predstavo Aida pričaral Mihael in s spretno animacijo močno oplemenitil število navzočih in njih nasmejane obraze. Četudi bi lahko ‘one man opera’ ponudil le izvrsten temelj za nadaljevanje zadnjega dne druženja, je letošnji Štrudlefest soočil z lončenim dnom, saj je osrednji večerni predstavi Dramske šole Bariče Blenkuš bolezen v ansamblu
onemogočila nastop. Potem, ko sta festival v slogu uvoda tudi zaključila voditeljska para, so bile oči pre-red-kih na strehi Dvorane deležne veščin bruhanja in vrtenja ognja, njih ušesa pa vesela ritmov domačih tolkalk.
Ekipa Štrudlfesta je v sodelovanju s TIC Ajdovščina, Društvom Lična hiša, Društvom Wada, Klubom ajdovskih študentov in dijakov ter Športno zvezo Ajdovščina zagotovo povečala utrip jedra našega mesta,
ko je osrednji prostor festivala postavila v Dvorano prve slovenske vlade in njeno neposredno bližino. Mesto je v pričakovanju jeseni obarvala z življenjem in vsem generacijam ponudila košček štrudlove programske ponudbe.
In četudi recept ‘vsakemu ne-kaj’ pogosto zakrije okus jedra, mlada ‘ekipa Petra Avbarja’ občutno gradi na jasni viziji kulturno družabnega življa in z izkušnjami, se v prihajajočih Štrudlovih zalogajih obetajo slastni sadovi.
Lara Samec
ZAPOSLIMO
Terenske zastopnike-komercidiste INfOCENTER Asistenca 24 ur 041-666 641
Georient d.o.o., Pod gradom 4, 2380 Slovenj Gradec
ELEKTRONIKA PELJHAN
Izidor Peljhan s.p.
-	antenski sistemi
-	digitalni satelitski sistemi
NOVO V PONUDBI
totalTV
Od sedaj tudi
pop H @
in še veliko drugih najaktualnejših domačih in tujih programov s slovenskimi podnapisi na satelitu!
Možnost opreme v NAJEM!
Za več informacij lahko pokličete na tel 041 708 134 ali obiščete našo spletno stran www.elektronika-peljhan.si izidor.peljhan@gmail.com
Peš z Lozic na Sveto goro
Na Sveto goro se ljudje odpravljajo z zelo različnimi nameni bodisi globoko verskimi ali turistič-nimi.Tudi pristopi so lahko zelo različni. Zakaj ne peš, peš iz domače vasi. Ideja ni nova, ni naša, je pa dobra. Tako smo v Društvu Zdravljica iz Lozic in Planinskemu društvu Podnanos organizirali prvo organizirano peš romanje iz naših krajev na Sveto goro.
^Vbrali smo se ob štirih zjutraj £ j pred župnijsko cerkvijo na Lozicah in se po uvodnem pozdravu podali proti Podnanosu in Podragi, kjer so se nam priključili novi romanji. Šli smo preko Manč, Lož do Slapa, kjer nas je pričakal obilen zajtrk. Pot smo nadaljevali mimo Dolenj, Ustij, Plač, Vipavskega Križa do Dobravelj, nato smo se povzpeli do Kamenj, kjer smo v župnijski dvorani pojedli toplo malico. V močnem dežju smo nadaljevali
pot skozi Vrtovin do cerkve Sv. Pavla, preko Raven in Vitovelj do Šmihela in Ravnice, kjer smo imeli kosilo.
V molitvi smo pot nadaljevali preko Grgarja do Svete gore.
Romanja se je udeležil tudi domačin, jezuit Miran Žvanut, ki je po prihodu na Sveto goro daroval sveto mašo za vse romarje in njihove domače, ki so nas tam pričakali.
Močna želja in volja ter vera je gnala 40 udeležencev na pot,na
pot vztrajanja. Kljub dežju in vetru, kljub štirinajstim uram in pol hoje smo skoraj brez pomoči spremstva prispeli na cilj. Zagotovo je k temu pripomoglo tudi dejstvo, da smo hodili podnevi in si spotoma ogledovali idilične vipavske vasi.
Hvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali izpeljati prvo organizirano peš romanje iz naših krajev.
Na tako pot se bomo gotovo z veseljem še odpravili.
Nabergoj Boštjan
Društvo Matijo Vertovec v pripravah
7. Pohod po Vertovčevih poteh
Na prekrasno sončno nedeljsko jutro sredi oktobra se je lepa četica članov in prijateljev Društva Matija Vertovec zbrala pod mogočnim hrastom na Ustjah - priprave na pohod Po Vertovčevih poteh. Poleg običajne pohodniške opreme smo imeli s seboj tudi vseh vrst orodja in pripomočkov za čiščenje poti ter predsednika društva. Staneta Bačarja, ki nas je pravzaprav povabil na izlet.
družbo, s katero nameravate prehoditi letošnji, že 7. pohod po Vertovčevih poteh, vzamete tudi katerega od članov Društva Matija Vertovec, da vam mimogrede razkrije katerega od biserov te prijazne in vedno bolj priljubljene pohodne poti. Pohod bo prvo nedeljo po marti-novi nedelji -18. novembra 2007. Dobimo se okoli 8.00 ure zjutraj pri mogočnem starem hrastu pred vasjo Ustje pri Ajdovščini. Startnine ni, pohod ni zahteven, hoje je za 4 do 5 ur, ob poti vam bo na voljo ponudba toplih (in hladnih!) napitkov ter drugih pridelkov iz kmetij - del ponudbe bo na voljo brezplačno, drugi del boste lahko kupili, v Šmarjah boste lahko pomalicali nekaj toplega, pohod pa bo, kot običajno, spremljal kulturni program (maša in proslava v Šmarjah, zaključno družabno srečanje na izhodišču pod hrastom na Ustjah). sh
TVTamenili smo se namreč pot J.^1 očistiti, hkrati pa nekoliko bolj podrobno izvedeti vse zgodbe Vrtovčevih poti. Tako tiste o naravi, nahajališčih fosilov in razlogih za te čudovite ohranjevalce prazgodovine, kot tudi tiste o kulturi, o cerkvici sv. Marjete in o ljudeh, ki so nekoč, preden je ostala skoraj pozabljena, živeli z njo, o Planini in Vertovcu, o kalu pri Marcih, .... Zgodb je veliko, društvo se je odločilo, da jih bo oživilo - ena od pridobitev je zagotovo spominska plošča Matiji Vertovcu na Planini. Priporočam vam torej, da v
Spomin na Matijo Vertovca
Na sončno nedeljsko popoldne, 7. oktobra, se je na vaškem placu na Planini pri Ajdovščini zbrala množica obiskovalcev, ki je želela počastiti spomin na duhovnika in strokovnega pisca Matija Vertovca. Matija Vertovec je na Planini služboval le nekaj let - od junija 1809 do marca 1813 - kljub temu je kraju pustil neizbrisen pečat. Postavil je temelje Planinski šoli, kmete učil umnega kmetovanja, skrbel za zdravstvo in socialo in še marsikaj. Društvo Matija Vertovec se je odločilo, da se pomembnemu rojaku, ki mu je bilo Planino zelo težko zapustiti, za vse dobro oddolži s postavitvijo in odkritjem spominske plošče.
Qlovesnost ob odkritju so obli-Okovali domačini: pevci, interpreti in igralci, zgodbo pa je povezala Mateja Česen. Obiskovalcem je najprej gostoljubje izrekel predsednik Krajevne skupnosti Planina Iztok Kobal. Nato je za govorniški mikrofon stopil župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak. Pozdravil je pobudo Društva Matija Vertovec in njegovo delovanje nasploh, saj dobro
skrbi za ohranjanje spomina na našega pomembnega strokovnega pisca. O Matiji Vertovcu pa naš župan meni, da je bil napreden, da je bilo njegovo znanje inovativno in pomembno za tiste čase - vsaj toliko, kot je danes pomembno dejstvo, da imamo v Ajdovščini Univerzitetno središče. Ajdovci smo lahko upravičeno ponosni na našega rojaka. Delo Matije Vertovca je predstavil Stane Bačar, predsednik Društva Matija Vertovec. Vertovec je med drugim zaslužen tudi za našo, Slovensko himno, saj naj bi prav on zaprosil Prešerna (njegovega sodobnika), da napiše odo vinski trti... Precej bolj pomembno pa je njegovo pedagoško in socialno delo. Delo Matije Vertovca so na zabaven način v zgodbo stkali člani Dramske
skupine Planina. Prizor je pripovedoval o tem, kako je Vertovec prepričeval kmete, da je potrebno njihove otroke cepiti proti črnim kozam. Preprosti ljudje seveda niso razujneli, da gre za hudo bolezen, saj njihove koze niso prav nič nevarne, cepijo pa drva in ne otrok ... Na koncu se je vse srečno razpletlo in tistega leta so bili na Planini cepljeni prav vsi otroci. Po Šmarjah, kjer na pomembnega krajana (Matija Vertovec se je rodil v zaselku Jakulini v Šmarjah) že nekaj let spominja spomenik pred cerkvijo, je svoj spomin dobila tudi Planina. Spomin na Matija Vertovca v naših krajih vedno bolj oživlja. Oživite ga tudi vi - na že 7. Pohodu po Vertovčevih poteh, ki bo letos 18. novembra.	sh
Brje pod velikim šotorom
Na Brjah na Vipavskem se vinogradniki lahko ponašajo z več kot 100-letno tradicijo vinogradniškega društva, torej gre verjeti lepi besedi o dobrem vinu iz mnogih brejskih hramov. Njihovi vinogradi so položeni na osončene griče okoli mnogih zaselkih vrh Vipavskih gričev. Obiščite jih kadarkoli, najlepše pa je na Brjah na MARTINOVO.
INCOM
Proizvodno trgovsko podjetje d.o.o.
Tovarniška cesta 6a 527 AJDOVŠČINA
zaposli naslednje delavce
-	UPRAVLJALEC PROIZVODNE LINIJE	4 delavci
Nudimo zaposlitev za nedoločen čas s trimesečno poskusno dobo. Prijavijo se lahko vsi polnoletni kandidati s končano poklicno šolo živilske, strojne oziroma elektro smeri.
-	UPRAVLJALEC STROJA	5 delavcev
Nudimo zaposlitev za nedoločen čas s trimesečno poskusno dobo. Prijavijo se lahko vsi polnoletni kandidati z najmanj končano osnovno šolo. Prednost imajo kandidati s končano poklicno'šolo elektro oziroma strojne smeri.
-DELAVEC V PROIZVODNJI	Sodelavcev
Nudimo zaposlitev za določen čas 6 mesecev s enomesečni poskusnim delom. Po preteku je možnost podaljšanja pogodbe za daljše obdobje oziroma za nedoločen čas. Prijavijo se lahko vsi polnoletni kandidati z najmanj končano osnovno šolo.
Delo za vsa prosta delovna mesta poteka v več izmenah. Po določenem obdobju je na vseh delovnih mestih možnost napredovanja.
Prijave sprejemamo do 10 dni po objavi. Kandidati naj pošljejo krajši življenjepis v kadrovsko službo.
^Tjfa začetek se bodo lotili resne m jteme, predavanje Podeželje in njegov potencial, ki bo v četrtek 8. novembra ob 18. uri potekalo v prostorih stare šole na Brjah, je namenjeno vsem, ki iščejo dodatnih priložnosti na svojih kmetijah.
Slovesnost ob začetku družabnih praznovanj se bo pričela v petek, 9- novembra ob 16. pod velikim šotorom, pozdravnim nagovorom župana Marjana Poljšaka, predsednika KS in drugih. Sledila bo predstavitev vinske sorte MERLOT, le tej pa seveda pokušine te sorte iz brejskih in vipavskih hramov. Mimogrede bomo podrobneje spoznali vas Brje na
Vipavskem, za konec pa zaplesali ob glasbi v živo.
Martinova sobota, 11. novembra, se bo pričela s tradicionalnim običajem - furman v spremstvu sv. Martina bo pobiral mošt po Brejskih hramih za popoldanski blagoslov. Zgodaj popoldan vas bo na Brje povabila KMEČKA TRŽNICA z bogato ponudbo pridelkov in izdelkov iz okoliških kmetij, popoldne pa bo potekalo v znamenju obujanja starih običajev.
Ob 17. uri bo BLAGOSLOV VINA in pokušina mošta ter degustacije in predstavitve domačih vinogradnikov, sledil bo nastop Okteta CASTRUM, zvečer pa zabava z an-
samblom ATOMIK HARMONIK!
Veselo in zabavno bo tudi v nedeljo, 12. novembra. Zgodaj popoldan se nadaljuje KMEČKA TRŽNICA, ob 14. pa bo pod šotorom potekalo SREČANJE HARMONIKAŠEV TREH DEŽEL. Seveda bo ves čas mogoče degustirati žlahtno kapljico iz Brejskih hramov in spoznavati domače vinogradnike. Praznovanje bodo v nedeljo zvečer zaključile glasbena skupina NAVIHANKE.
Ljubitelji pohodništva pa so v nedeljo povabljeni na pohod »Po oljčni poti Simona Gregorčiča«, ki pelje tudi skozi Brje. Organizator pohoda je TD Branik. Pridite na Brje!	kb
Fosili, naša naravna dediščina - 58
V 11. nadaljevanju sem pisal o krednih fosilih s Hrušice, tam sem določil mesta, kjer sem našel veliko primerkov rudistnih školjk. Že tedaj sem pisal o posebni rudistni školjki Sabinia ad - pirum, toda primerka nisem našel. Primerek školjke, ki jo je akad. prof. Mario Pleničar opisal kot novo vrsto, je našel nekje pod Sreliškim vrhom leta 1962. Sabinije kot rod so sicer razmeroma pogoste tako v Hrušici kot v Nadrti in na Nanosu.
Več let sem iskal po najdiščih Nanosa in Hrušice, vendar Sabinije ad - pirum nisem našel. Ad pirum je sicer staro latinsko ime za Hrušico in ga najdemo na vseh starih zemljevidih, zato se je dr. Pleničar odločil
za tako poimenovanje.
Že leta 2006 mi je Matjaž Černigoj iz Lokavca prinesel s Hrušice nekaj primerkov obrušenih Sabinij, toda vse so bile tako prekristaljene, da se jih ni dalo določiti.
13- septembra letos mi je Igor Benko prinesel nekaj primerkov fosil prav s Hrušice in med njimi so bile tudi Sabinije - ponovno nedoločljive. 14. septembra sem odšel na najdišče blizu Stare pošte, našel veliko primerkov, pa je med njimi ponovno ni bilo.
21. septembra pa sva z gozdarjem Mitjo Turkom odšla v Nadrt, gre za
obsežno gozdno območje v trikotniku Stara pošta, Lome, Streliški vrh. Nadrt je skoraj neprehodna divjina z nagrmadenim skalovjem, ki je posledica premikanja in narivanja celega območja. Skalni skladi obkrožajo globače in jame, tako da se človek kar vpraša, kako sploh gozd lahko uspeva v takih razmerah. V to skalno divjino so gozdarji zarezali gozdne vlake, ki pa so zelo redke in »prevozne« le za posebna, prirejena prevozna sredstva.
Z Mitjo sva preiskala predvsem zgornji del Nadrti, ki je kot celota zelo veliko najdišče fosilov, predvsem različnih rudistnih školjk. Prav na zgornjem robu, ob novi vlaki, na meji med revirjema Nanos in Črni vrh, sva našla izjemno najdišče fosilov. V skalah je na tisoče in tisoče lupin školjk, predvsem Sabinij, ki so lepo vidne na površini. Nekaj iz-luščenih lupin sva našla kar navlaki. Vse so lepo zaobljene.
Dr. Pleničar je v svoji znanstveni raziskavi, leta 1963, zapisal: »Lupine,
ki se dajo lepo luščiti iz apnenega konglomerata, so vse precej zaobljene, nekatere tudi močno obrušene, kot bi bile zglajene v rečnem toku ali ob obali zaradi morskega valovanja. Zelo verjetno je konglomerat nastal v bližini morskega obrežja, kjer je morje lupine premetavalo in brusilo. Te Sabinije so verjetno živele ob morski obali, ali pa so gradile grebene podobno kot pozneje radioliti in hipuriti. Ker niso imele na lupini kakih posebnih izrastkov za zasidra-nje, jih je valovanje kmalu odtrgalo od podlage in premetavalo njihove lupine«. Tako dr. Pleničar. Na najdišču, ki sva ga našla z Mitjo, pa Sabinije niso v konglomeratu, ampak v kompaktnem apnencu, torej je to novo najdišče, ki pa nedvomno sodi v isto geološko dobo kot konglomerat o katerem piše dr. Pleničar.
Najlepši primerki na najdišču so skale, težke nekaj sto kilogramov, v katerih je na tisoče zaobljenih školjčnih lupin. Nekaj manjših primerkov sem prinesel domov, pre-
pričan, da bodo večji ostali kar tam, v tistem brezpotju. Toda Mitja me je napotil do Antona Rudolfa, ki ima prirejen traktor za spravljanje hlodov iz gozda. V soglasju s Silvestrom Peljhanom je obljubil, da bo nekaj teh skal spravil iz gozda. Obljubo je držal - primerka je pripeljal kar v muzej v Ajdovščino, kjer so že na ogled.
Doma sem nekaj manjših primerkov obrusil in med njimi odkril dva primerka Sabinie ad-pirum. Premer školjčne lupine je 6 cm. Zares razveseljiva najdba in njeno fotografijo objavljamo. Tako mi sedaj od 20 vrst fosilov, ki so bili prvič na svetu najdeni na našem območju, manjka le še Neocaprina senabori, p° Sanaboru poimenovana rudistna školjka.
Najlepša hvala Igorju Benku, Silvu Peljhanu, Mitji Turku in Antonu Rudolfu. Brez njih bi zelo pomembno najdišče najbrž še dolgo čakalo na odkritje - če bi ga sploh kdo kdaj našel.	Stanislav B-
21
politika
»Glede igralništva je veliko sprenevedanja«
Matej Lahovnik v Sobotni prilogi Dela v štiri strani dolgem pogovoru (20. oktober 2007) kot eden izmed štirih sogovornikov med drugim pravi: »V povezavi z igralništvom je v Sloveniji veliko sprenevedanja«. Povsem se strinjam z njegovo trditvijo. Čeprav spoštujem prepričanje Lahovnika, se ne strinjam s kontekstom, v katerem izreče to sicer resnično trditev. Kot očitek jo namreč naslovi na nasprotnike izgradnje mega igralnice.
Sprašujem se, kdo se v resnici spreneveda? Se res spreneveda Koordinacija za omejevanje igralništva (KOI), ki je v peticiji jasno predstavila svoja stališča? Se morda spreneveda 15.000 podpisnikov peticije »Slovenija je mlada država tisočerih možnosti. Ne zakockajmo jih!«? Se spreneveda trojica sicer še neuradno prvo uvrščenih iz prvega kroga predsedniških volitev, ki v javnih nastopih nasprotujejo širitvi igralništva?
Sam vidim sprenevedanje povsem drugje kot g. Lahovnik!
Prvič: Ali se ne sprenevedajo vsi tisti, ki poudarjajo škodljivost igralnih salonov, »pri katerih gre le za to, da si nekaj zasebnikov polni žepe«, kot trdi g. Lahovnik. Če to drži, se spreneveda predlagatelj osnutka zakona o igralništvu, ki sicer znižuje število možnih koncesij za igralne salone s 45 na 40, medtem, ko je trenutno podeljenih 36 koncesij. To pa pomeni, da bo v prihodnosti v Sloveniji možno zgraditi še 4 igralne salone. Vlada bi se morala, če je končno le spoznala, da so igralni saloni škodljivi, najprej zavzeti, da bi število koncesij s 45 znižala vsaj na 36, in bi tako preprečila nadaljnjo širitev zla, ki ga igralni saloni prinašajo, potem pa izdelati še strategijo, kako jih v doglednem času zapreti vse do zadnjega. Postavlja se tudi vprašanje, kdaj bo na zagovor poklicana vlada in poslanci, ki so leta 2003 sprejeli zakon, ki je omogočil
razširitev te škodljive oblike igralništva po vsej državi?
Drugič: Veliko je sprenevedanje vseh, ki trdijo, da nasprotniki mega igralnice, kratimo pravico do zabave tistim, ki si tega želijo. Hugo Zagoršek ugotavlja, da v Sloveniji za igre na srečo na prebivalca porabimo več denarja kot je povprečje v Evropski uniji. Kdor hoče svoj denar nesti v igralnice, to lahko stori že sedaj. A ko že govorimo o kratenju pravic - mar tako razmišljanje ne krati nasprotnikom širitve igralništva pravice, da ločimo med zdravo in škodljivo zabavo. Nihče od nas ne nasprotuje telovadnicam, igriščem, toplicam, športnorekreacijskim centrom in centrom za zdravje, toda ali to pomeni, da moramo podpirati tudi različne oblike hazarda? Bomo morda že jutri deležni očitkov, da ljudem kratimo pravico do zabave, če bomo nasprotovali širitvi bordelov ali pa uvedbi koncesij za legalno prodajo za zdaj
še prepovedanih drog? Zabava je očitno lahko zelo raztegljiv pojem.
Tretjič: Ali se ne spreneveda tudi Mirko Brulc, ki v tem pogovoru trdi, da ima za sabo vso Goriško in je Nova Gorica prav zaradi igralnic deležna »nekakšnega nadstandar-da«, pri tem pa izpostavi brezplačen avtobus in dodatne psihologe in pedagoge. Je to vse oziroma najpomembnejše, kar lahko našteje? Na letošnjem družboslovnem večeru v Novi Gorici, so bila mnenja Novogoričanov precej drugačna. Žal g. Brulca ni bilo tam, da bi poslušal tudi zelo hude očitke na svoj račun.
Četrtič: Ali se ne spreneveda g. Niko Trošt, ki poleg trditve, da igralništvo ni Marijina družba, glede pomislekov o problematiki tuje delovne sile, ki bi prišla k nam, rad odgovarja, da Slovenci ne smemo biti ksenofobi. Menim, da nisem ksenofob, toda kljub temu si postavljam vprašanja o socialnih posledicah,
Odvisnost na zahodni meji
A 7si vemo, da je večina igralnic v V Sloveniji pognala svoje korenine ob italijanski meji. Razlog je preprost: več kot polovica od približno 60 milijonov italijanskih državljanov je »nabasana« na severu Italije. Italijanska država ima glede igralništva modro politiko in ima na svojem ozemlju kljub temu, da je približno petnajstkrat večja od Slovenije, le nekaj igralnic. Naše igralnice so, seveda, namenjene predvsem njim. Sicer bi jih zgradili v Ljubljani. Se pravi: denar ostane nam, odvisniki, ki pri tem postajajo, pa njim. Vendar, kot pravi pregovor: vsaka palica ima dva konca. Igralništvo tudi. Mesto,
kjer je največja igralnica, postane tudi „odvisnik“ od igralniške dejavnosti, saj druge gospodarske panoge krnijo, ker jim zmanjkuje kadrov, plače sb verjetno slabše, itd.. Obmejni kraj postane tudi odvisen od dotoka italijanskih gostov in s tem posredno tudi od države Italije in njene politike. Le-ta pa je že nekajkrat jasno izrazila težnjo po delu Primorske, ki naj bi ji bila po njenem mnenju, krivično odvzeta. Očitno to naši politiki dobro vedo, nemara zaradi tega iščejo izhod v sodelovanju z ameriškimi partnerji. Ti naj bi zagotovili goste od drugod, verjetno iz Združenih držav
Amerike. Torej naslednja odvisnost. Zdaj od Američanov. Vendar tile „strici iz Amerike" niso naša žlahta in ne bodo brezplačno delili mleka v prahu, razen na začetku, morda. Tile strici bodo, seveda, vložili dolar, da bodo iz njega dobili dva. In nekoč, morda že v bližnji prihodnosti zaradi nafte, terorizma, ali, Bog ne daj, vojn, morda biznis ne bo vež zanimiv, bodo svoj delež prodali in odšli. Nam pa pustili armado krupjejev in kelnarc. V angleškem jeziku se na lahko pridobljenemu denarju reče „easy come, easy go“ (na lahko pride, na lahko gre). Ne vem, od kod takšna gorečnost za čimprejšnjo po-
selitev Vipavske doline. Ali se na severnem Primorskem ne zavedamo, da imamo le ozek pas doline od Gorice do Podnanosa? Vse ostalo je le kras in gozdne planote. Ali kdo od politikov kdaj pomisli, kaj bo s ceno zemljišč in kdo od naših državljanov bo še sposoben kupiti zemljišča za zazidavo, če bodo Vipavsko dolino pozidali z raznimi svetovnimi čudesi od piramid do megacentrov? Ljubljanska politika se je očitno zavedla, v kakšno neumnost je zabredla in zdaj si po pilatovsko umiva roke, češ: lokalna skupnost naj odloča o usodi megacentra. Žal je lokalna skupnost sestavljena iz dveh vrst
Pogine naj pes, trgovec!
V sredo, 5. septembra so se tudi Primorske novice pridružile vseslovenskemu napadu tta trgovce in sicer v prispevku »Trgovci naj brzdajo svoje konje«. Pri tem so sledile predsedniku vlade, ki nas je na tiskovni konferenci ostro opozoril in-zagrozil: »Vlada bo pozvala urad 2a varstvo konkurence, da predrl informacijo o dogovarjanju nied največjimi tremi trgovci na slovenskem trgovinskem trgu o Podražitvah, ki jih prosti trg si-Cer ne bi dovolil«. Upam si trditi, da je ta trditev »iz trte zvita« in ualeč od resnice. Vlada je pač ntorala preusmeriti pozornost In najti dežurnega krivca. Po ne-Verjetnem navdušenju nad visoko gospodarsko rastjo v prvem četrtletju se je namreč zgodila »sproščena« Slovenija. Žal so se 2ačele sproščati predvsem cene
in spet se je pokazalo, da smo invalidi starega sistema. Da nam je življenje z inflacijo in povečevanje cen ostalo v genih. Ni mogoče namreč spregledati, da med tremi največjimi trgovci na trgu divja »cenovna vojna« in to vsaj zadnjih nekaj let. Lani in letos pa se je z neverjetno medijsko kampanjo na slovenski trg podal najprej Hofer in nato še Lidl. Na trgu pa je še italijanski Eurospin. Gre za tri izjemno močne diskontne multinacionalke, ki pa že priznavajo, da jim na slovenskem trgu ni lahko. Več ali manj so vsi trije pričakovali, da jih bo slovenski trg pričakal odprtih rok, po tistem znanem: »prišel, videl, zmagal«! Še zdaleč ne! Slovenija ima po primerjalnih podatkih največ m2 trgovskega prostora na prebivalca v EU, trgovski centri so novi in z najmodernejšo tehnologijo, kvaliteta postrežbe - trgovske storitve je nadpovprečna, na policah so proizvodi vseh najboljših svetovnih proizvajalcev in seveda domače prehrambene industrije, ki je po kvaliteti v samem svetovnem vrhu. Vse to uvršča slovensko trgovino izjemno visoko in tu je še slovenski »kupec«, ki je odličen poznavalec, navajen na kvalitetne proizvode in dobro postrežbo. Vsak dan je bolj osveščen in še kako loči »seme od plevela«. Vsem nam je jasno, tudi nam
manjšim, da se z našimi zvestimi kupci ni igrati. Prepričan sem, da se tega še kako zavedajo tudi veliki trije, trije mušketirji: Igor Mervič, Aleksander Svetelšek in Žiga Debeljak. Še posebno ne sedaj, ko v zasedi čakajo na vsako najmanjšo napako že omenjeni trije »diskontarji«.
Resnični vzroki za sedanje probleme pa segajo v že nekoliko oddaljeno leto 1999- To je bilo leto, ko nismo uvedli samo DDV, ampak so bile izsiljeni tudi »količinski« rabati. Po mojem vedenju stojijo za vso zgodbo štirje glavni akterji: tedanji predsednik Milan Kučan, ki je zagotavljal moralno in »državniško« podporo projektu, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Joško Čuk, ki je poskrbel za sprejem prave »strategije« skozi zbornične organe, predsednik uprave Mercatorja Zoran Jankovič, ki naj bi »združil« trgovino in končno direktor Pivovarne Laško Tone Turnšek, ki naj bi »pospravil« industrijo pijač. Seveda ni šlo vse gladko in po načrtih. Včasih so bili potrebni tudi trši problemi, po potrebi so padale tudi glave ( Fructal, Emona, Union, ...). Načrt je do danes skoraj v celoti realiziran, bistveno ga je zmotila le zamenjava oblasti, ki je nekaj stvari postavila na glavo z odstavitvijo Zorana Jankoviča. Za našo zgodbo pa so še bolj pomembni že omenjeni
količinski rabati oziroma rabati vezani na velikost odvzema blaga pri proizvajalcu. Dejstvo je, da le-ti v tistem trenutku niso zaslutili nevarnosti in so pristali na nova pravila igre. Posledice so bile, vsaj po mojem, katastrofalne! Mercator je bil vsak dan večji in vedno večji so bili tudi njegovi količinski rabati. Manjša »občinska« trgovska podjetja so začela padati kot »zrele« hruške, propadla so vsa novo nastala zasebna trgovska podjetja in propadli so skoraj vsi podeželski družinski trgovci po vaseh. V Sloveniji sta tako samo še dve manjši trgovski podjetji: Jagros na Štajerskem in Fama-Vipava na Primorskem. Zanimiv je tudi podatek za občino Ajdovščino, ki ima 35 vasi, ki so imele leta 1995 kar 42 trgovin. Danes ima trgovino le še šest vasi, po novem letu pa zelo verjetno le še štiri. Toliko o posledicah, ki pa niso bile prav vse negativne. Na trgu je ostal »velik« Mercator in hitro rastoča Tuš in Spar. Boj za kupce in tržne deleže je objektivno nižal cene na policah in dolga leta »blagodejno« vplival na nižanje inflacije v državi. Dejstvo je, da predvsem na račun proizvajalcev, ki pa so se sami potisnili v ta neugodni položaj! Situacija se je bistveno začela spreminjati, ko sta dva velika proizvajalca, Pivovarna Laško in Istrabenz, kot lastnik Droge-Kolinske,
ki bi ga tako priseljevanje delovne sile imelo.
Petič: Ali se ne sprenevedajo vsi tisti, ki vedno znova poudarjajo, da gre pri graditvi mega igralnice za lokalni problem, o katerem naj odloča lokalna skupnost? Mar sprememba zakonodaje o igrah na srečo in sprememba davčne zakonodaje v zvezi z igrami na srečo ne zadeva vseh državljanov RS? Mar predlog novega zakona o igrah na srečo ne omogoča treh koncesij C, torej treh mega igralnic, ki verjetno ne bodo vse stale na Goriškem? Mar v sklad za kurativno in preventivno dejavnost (zdravljenje patoloških igralcev, pomoč problematičnim igralcem, preventivna predavanja v šolah...) ne bomo iz državnega proračuna plačevali vsi državljani?
Zlahka bi dodal še šesto, sedmo,... deseto vprašanje o tovrstnem sprenevedanju.
Bogdan Vidmar, Grabrijanova 19, 5271 Vipava
oslov. Enih, ki tovorijo kamenje na hrib in z njim sestavljajo napis „Tito“ ter druge vrste, ki jim ta napis nato razvlečejo po grmovju. To pomeni, da državna politika sama priznava, da je manj pametna kot tovorni osli. Slovencev nas je premalo, da bi se lahko delili na leve in desne. Kot vidimo, vsi skupaj ne premoremo ene dovolj sposobne garniture politikov, ki bi modro odločala v dobro države. Zdaj mej ni več, lov je odprt in sprejeli smo evropske zakone, ki nam narekujejo izjemno strokovno in pretehtano politiko države, če nočemo, da bo čez par let Slovenija še manjša kot je. Marijan Božič
postala večinska lastnika PS Mercator. Vloga in položaj na trgu se je bistveno spremenil, saj ima slovenska prehrambena industrija praktično v lasti skoraj polovico slovenske trgovine. V bistvu gre torej za prerazporeditev delitve pogače oziroma za nova razmerja v sami delitvi maloprodajne cene trgovskega blaga. Seveda pa je objektivno in realno še vedno glavni vzrok za sedanje višanje cen stanje na svetovnih borzah. Slovenija je žal tu popolnoma nepomemben proizvajalec hrane in ostaja dejstvo, da moramo večino hrane za naše potrebe uvažati. Naravne katastrofe, suša, poplave, odpiranje Kitajske in Indije, žitarice za proizvodnjo biodizla in še in še, je vzrok, da so cene na borzah »poletele« v nebo. Cene prehrane se povečujejo povsod po Evropi in ne samo pri nas. To je neizpodbitno dejstvo!
Vlada mora reagirati, vendar argumentirano in strokovno, ne pa da si izmišlja dežurne krivce in grešne kozle. Kratkoročno z intervencijo na trgu, dolgoročno pa mora iskati prave rešitve v smeri večje lastne oskrbe s hrano, usklajenih cenovnih razmerij v celotni verigi in nenazadnje tudi v smeri ponovnega razvoja in odpiranju trgovin na podeželju.
Aleksander Lemut Farna - Vipava, direktor
KOLEDAR PRIREDITEV ZA NOVEMBER:
RAZSTAVE:
PILONOVA GALERIJA, Ajdovščina
Petek, 9. november ob 19.00 - odprtje razstave »Mjlan Klemenčič (1875-1957), slikar, fotograf, lutkar«. Pilonova galerija vabi tudi na ogled stalne zbirke Pilonovih likovnih del in fotografij. Ogledi: od torka do petka med 10.00 in 17.00 uro, ob nedeljah med 15.00 in 18.00, ob ponedeljkih, sobotah in praznikih zaprto.
INFO: 05/368 91 77, pilonova.galerija@siol.net, www.venopilon.com
MUZEJSKA STAVBA V AJDOVŠČINI
ZBIRKA FOSILOV Staneta Bačarja v spodnjih prostorih muzejske stavbe.
ARHEOLOŠKA ZBIRKA, s poudarkom na rimskodobni Ajdovščini pa je razstavljena v zgornjih prostorih muzejske stavbe. Avtorica zbirke je Beatriče Zbona Trkman, arheologinja Goriškega muzeja.
Ogledi: vsako soboto in nedeljo od 13.00 do
18.00	ure, organizirane skupine pa si razstavo lahko ogledajo tudi izven omenjenega termina, po predhodni najavi na TIC Ajdovščina, 05/36 59 140,051 304 607.
LIČNA HIŠA AJDOVŠČINA Sobota, 24. november ob 19.00 - Odprtje razstave vsestranske umetnice Urše Štrukelj iz Ljubljane. Avtorica se nam bo predstavila s svojim unikatnim nakitom in tekstilijami.
V Lični hiši so naprodaj umetniški izdelki: grafike, nakit, keramika. Dobrodošli!
Odprto: vsak dan med 10.00 in 13.00 ter med
16.00	in 19.00, sobota med 9.00 in 12.00
INFO:	05/368	19 29, 040 839 729,
info@licnahisa.com, www.licnahisa.com
DOM KRAJANOV VIPAVSKI KRIŽ Do konca novembra je na ogled razstava Impresije izpod Himalaje, avtorja Braneta Jazbarja.
SIMON GREGORČIČ IN BREJCI Razstava ohranjenih predmetov in dokumentov Brejskih sorodnikov Gregorčiča - v hiši Brje 62, ki spominjajo na čas, ko je Gregorčič obiskoval Brje. Avtor razstave je kustos Goriškega muzeja Kromberk, mag. Borut Koloini. Razstava je odprta vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po dogovoru na gsm: 031 468 462 (Majda) ali 041 666 544 (Kazimir)
KOVAŠKI MUZEJ MIHAELA KUSSA.
Muzej je odprt vsako soboto in nedeljo med 8.00 in 17.00 ali po predhodni najavi pri Stanislavu Černigoju na tel: 05/ 36 42 015 na naslovu Lokavec 45, 5270 Ajdovščina.
PRIREDITVE:
POTOPISNO PREDAVANJE Z DIGITALNO PROJEKCIJO TOMAŽA HUMARJA «ZAHODNA OBALA INDIJE« Čar Indije boste doživeli z nastopom plesne skupine Rasa-lila in pokušina tradicionalne indijske kuhinje.
Petek. 9. november ob 20.00 - Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina Vljudno vabljeni!
SREČANJE ZBIRALCEV
Sobota, 10. november, pričetek ob 8.00 - Srednja
šola Veno Pilon Ajdovščina
Vabi vas Društvo zbiralcev Ajdovščina - Nova Gorica!
SLOVENSKI KVINTET TROBIL
Sreda, 14. november ob 20.00 Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina Vabljeni na abonmajski koncert ZKD Ajdovščina. Vstopnina za izven 10 eur.
Info: ZKD Ajdovščina 05/ 36 43 072 GLASBENI DREVORED BOSSA DE NOVO
Petek.16. november ob 20.30 - Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina Bossa de novo je komorna jazzovska skupina, edina slovenska zasedba, ki se ukvarja z brazilskimi glasbenimi izrazi. V ospredju njenega zanimanja je baladni jazz, zmeraj znova novi glasbeni trend, bossa nova, zmes afrobrazilskih glasbenih tradicij (samba) in cool jazza z zahodne ameriške obale. 84. BOLŠJA TRŽNICA
Sobota, 17 november, dopoldne - Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina
Dobrodošli prodajalci, nakupovalci, brskalci, slučajno mimoidoči,... Stojnice so pripravljene, najem posamezne -5 eur.
TIC Ajdovščina 05/36 59 140, 051 304 607
ABONMA ŠKRATEK - ČUDEŽNA SKRINJICA
Sobota. 17. november ob 10.30 - Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina Nina Ivanič in Maja Končar - avtorski projekt. Vstopnina za izven 5 eur.
Info: ZKD Ajdovščina 05/ 36 43 072 PRAZNOVANJE 50. OBLETNICE PGD ŠMARJE
Sobota, 17. nov. ob 15. - dvorana PGD Šmarje Na slavnostni^ prireditvi sodelujejo otroci podružnične OŠ Šmarje, domači župnik Sašo Mugerli, Fantje s'pod Velba, potekal bo tudi kegljaški turnir na avtomatskem kegljišču, zvečer pa zabava z ansamblom Gorski cvet. GLEDALIŠKA PREDSTAVA PLEN Četrtek, 22. november ob 20.00 - Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina Vabljeni na ogled abonmajske gledališke predstave v izvedbi Gledališča Koper. Vstopnina za izven je 10 eur.
Info: ZKD Ajdovščina 05/ 36 43 072
ABONMA OSTRŽEK - PETELIN IN PAV
Sobota, 24. november ob 10.30 - Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina Vstopnina za izven 6 eur.
Info: ZKD Ajdovščina 05/ 36 43 072
»VHCET BO, VHCET...!«
Nedelja, 25. november ob 15. 00 - Dom krajanov na Planini
Društvo gospodinj in dramska skupina Planina pri Ajdovščini vas vabi na letošnjo prireditev »VHCET BO, VHCET ... !« - zgodbe okrog poroke.
V zgodbi sodelujeta domačinki Jožica Randl Marc s predstavitvijo svojega pesniškega dela in Adrijana Mikuš, slikarka, katere delo bo na ogled na razstavi. Za ljubitelje sedme umetnosti bo na ogled film »Bo vhcet, bo vhcet ...!«, ki so ga posneli domačini na temo običaja poroke iz prve polovice prejšnjega stoletja. Širšemu krogu poznana domača dramska
skupina pa vas vabi, da se jim pridružite ob »Šalčki kafeta«. Dobrodošli na Planini!
Info: 051 398 293 (Vilma)
VEČER DALMATINSKIH PESMI
Nedelja, 25. november ob 18.00 - Dvorana prve
slovenske vlade Ajdovščina
Vabijo vas Fantje s'pod Velba z gosti - Klapa
Kupmanji s Korčule!
Info: 031 308 716 (Igor)
MIKLAVŽEV SEJEM 2007
30. nov. in 1. in 2. dec. - C2, Ajdovščina (od petka popoldan do nedelje zvečer)
Vse dni prireditve obiskovalce čaka bogata sejemska ponudba, celodnevni družabni programi, predstavitve, otroške delavnice, produkcije, večerni koncerti, prihod Miklavža, darila, degustacije, srečelovi,... Dobrodošli!
Info: 041 485 080 (Toni)
REGIJSKO SREČANJE PIHALNIH ORKESTROV Z GOSTI
Sobota, 1. dec. ob 18.00 - Kulturni dom Vipava Vstopnina 5 eur.
Info: JSKD Ol Ajdovščina 05/36 43 072
MARTINOVANJA:
MARTINOVAVNJE NA BRJAH NA VIPAVSKEM pod velikim šotorom Četrtek 8. november ob 18.00 - Predavanje na temo PODEŽELJE IN NJEGOV POTENCIAL Petek 9. november od 16.00 ure - Odprtje prireditve, predstavitev vinske sorte MERLOT, odprtje razstave »Brje in Brejci«, zabava z glasbo v živo Sobota 10. november od 12.00 ure dalje - prikaz tradicionalnih običajev, kmečka tržnica, KRST IN POKUŠINA VINA, koncert Okteta Castrum, zabava z ansamblom ATOMIK HARMONIK Nedelja 11. november od 12.00 - kmečka tržnica, SREČANJE HARMONIKAŠEV TREH DEŽEL, zabava z ansamblom NAVIHANKE Organizator: Društvo vinogradnikov in vinarjev Brje na Vipavskem, tel: 040 620 866 (Borut Koron) MARTINOVO V GABERJAH NA VIPAVSKEM
Petek, 9. november ob 19.30 - Kulturna prireditev; predstavitev knjige: »Gaberje je lepa vas, je Vipavski v okras«; družabno srečanje. Sobota, 10. november ob 10.00 Zaključni tek za pokal Primorskih novic ob 17.00 - Nastop Pihalnega orkestra Komen, tradicionalna povorka s Sv. Martinom. Kulturni program z nastopom zmagovalke »Slovenske popevke 2007« Damjane Golavšek in Čarlija Novaka. Razglasitev najboljših vaških vin, degustacija vin, zabava z živo glasbo, srečelov. MARTINOV PLES V SELU NA VIPAVSKEM Sobota, 10. nov. ob 20., Kulturni dom Selo Čakajo vas presenečenja, dobrodošli! MARTINOVANJE V VRHPOLJU IN DUPLJAH
Sobota, 10. november od 16.00 dalje, pri Štirni ob vaški cerkvi
Kulturni program; blagoslov mladega vina; pokušina mladih vin y hramih ponudnikov Organizator: Vinarsko turistično društvo Vrhpolje, Branko Tomažič, 041-707-534 DPZ PLEJADE NA LOZICAH Sobota, 17. november ob 19.00 - šola Lozice Koncert Dekliškega pevskega zbora Plejade iz Ajdovščina, sledi degustacija loziških vin in zabava z glasbo v živo.
OSMICE	v	Vipavski	dolini:
10.11. - 19.11. Kmetija Ferjančič, Gradišče pri Vipavi 11, 05/368 52 83, 031 892 585 30. 11.-9. 12. Domačija Avin, Gradišče pri Vipavi 39, 05 / 36 65 345, 041 708 087
ŠPORT:
7. POHOD PO VERTOVČEVIH POTEH
Nedelja, 18. november 2007, začetek ob 8.00 uri pri hrastu na Ustjah
Nezahtevni tradicipnalni pohod po krožni poti, hoje je za 4 do 5 ur, startnine ni, ob poti bo pohodnikom na voljo ponudba iz okoliških vasi. V Šmarjah bo proslava, ob zaključku pohoda pa družabno srečanje. Vabi vas Društvo Matija Vertovec! Info: 05/36 59 140, 051-304-607 PLANINSKO DRUŠTVO AJDOVŠČINA Sobota, 10. november - Neznano, vodi Alojz Vitežnik
Nedelja, 25. november - Stična-Lavričeva koča na Gradišču, nezahtevna pot, vodi: Mirko Soban Info: 031 818 936 (Alojz - PD Ajdovščina)
KOŠARKARSKI TEKMI KOŠARKARSKEGA KLUBA AJDOVŠČINA
Sobota, 3. november ob 18.00 v ŠC Police - med KK Ajdovščina in KK Portorož Petek, 16. november ob 19.00 v ŠC Police - med KK Ajdovščina in KK Planina Pur
ZAVOD ZA ŠPORT
ŠPORTNA REKREACIJA Oktober-Maj 07,-08' AEROBIKA HI-LO - ob pon. med 19.15 in 20.15, mala dvorana ŠC Police
AEROBIKA TNZ - ob petkih med 18.00 in 19.00, mala dvorana ŠC Police
PILATES - ob sredah med 20.15 in 21.15 ter petkih med 19.15 in 20.15 ter med 20.15 in 21.15 v trim kabinetu - obvezna predhodna prijava VODNA AEROBIKA - ob sredah med 19.00 in 20.00, pokriti bazen ŠC Police POSKRBIMO ZA ZDRAVO HRBTENICO Vadba za otroke v obdobju hitre rasti - ob sredah med 16.00 in 17.00 v trim kabinetu - obvezna predhodna prijava
TERAPEVTSKA VADBA - ob četrtkih med 20.40 in 21.40 v mali dvorani ŠC Police - obvezna predhodna prijava
PRAZNOVANJE ROJSTNIH DNI V ŠPORTNEM CENTRU POLICE
Rezervacija najmanj 5 dni pred pričetkom POKRITI BAZEN - ponedeljek, torek, četrtek, petek od 16.00 do 21.00, sobota 15.00 do 21.00, sreda - organizirane skupine
SAVNA - pon - pet od 16.00 do 21.00, sobota od 15.00 do 21.00, nedelja - zaprto Podrobne informacije na spletni strani Zavoda www.zs.ajdovscina.si ali na tel. 05/364 47 21, 05/364 47 22, 05/364 47 24 ŠOLA PLAVANJA ZA OTROKE Šola plavanja za otroke od 6-ega do 12-tega leta bo potekala 2-kra tedensko v notranjem bazenu na SC POLICE ob sredah med 16.00 in 17.00 in petkih med 15.00 in 16.00. Otroci bodo razdeljeni na dve skupini (osnovna in nadaljevalna stopnja). Cena: 25 € za en mesec (8 vadbenih enot)
Info in prijave: rekreativcek@gmail, 041 472
128 (Tomaž), 040 348 264 (Martin) http://
rekreativcek.gmajna.eu
KARATE KLUB AJDOVŠČINA
Karate klub je klub, kjer treniramo plemenito borilno
veščino KARATE, s katero razvijamo telo in duha,
ne glede na starost in spol. Treniramo lahko za
samoobrambo ali kot tekmovalni šport. Nove člane
vpisujemo vsak torek in četrtek ob 18.30 v Športni
dvorani v Lokavcu.
Informacije:031 233722,amadej.velikonja@gmail. com, www.karateajd.si
OBVESTILA:
LAVRIČEVA KNJIŽNICA AJDOVŠČINA
Uganka meseca: lahko jo rešujete tudi preko naše spletne strani. Vsak mesec bomo izžrebali tudi nagrajenca, ki je pravilno rešitev oddal preko spleta!
Prireditve:
Ponedeljek, 5. november ob 18.30 - Predstavitev tematske številke revije Kronika (časopis za slovensko krajevno zgodovino) Iz zgodovine Goriške.
Torek, 20. november - Dan slovenskih splošnih knjižnic. Ob 17.00 klepetalnica o knjigah z dr. Irene Mislej.
Ponedeljek, 26. november ob 18.30 - Predstavitev knjige Antona Pegana: Indija Koromandija: Prozna ljudska besedila z Vipavskega, Goriškega, s Krasa in Tolminskega iz 19. stoletja. Knjigo je uredil Franc Černigoj, ilustrirala pa Silva Karim.
Obvestila:
Torek, 20. november ob 9.00 - knjižna srečanja ob kavici. Vabljeni vsi, ki radi berete in vas zanimajo nove knjige. Informacije: Zdenka Žigon Sreda, 21. november ob 18.00 - študijski krožek Čitalnica: Pogovarjali se bomo o knjigi Irene Žerjal: Kreda in hijacinte.
Četrtek, 29. november ob 18.30 - študijski krožek Tečaj intelektualne samoobrambe. Z dr. Dušanom Rutarjem se bomo pogovarjali o nastajanju modernih korporacij in njihovimi posledicami •- manipulacijami z ljudmi. Vsekakor zelo aktualno in zanimivo. Vabljeni!
Vse informacije o urniku in dogajanju v Lavričevi knjižnici: 05/3661 328, www. ajd.sik.si
CENTER MLADINSKIH DEJAVNOSTI AJDOVŠČINA
Od ponedeljka do petka med 10.00'in 18.00 uro - Hiša mladih na Ribniku
Aktivno preživljanje prostega časa mladih (ustvarjalne delavnice, družabne in športne dejavnosti,...)
Med 5. in 16. novembrom - ustvarjalna delavnica »izdelovanja okrasnih blazin«
Četrtek, 8. november ob 16.00 - predstavitev programa MEPI na Cesti (»popoldan na cesti«) Petek, 9. november ob 16.00 (sejna soba na CSD-ju) - srečanje prostovoljcev
Ostale dejavnosti: info točka z dostopom do računalnika in interneta, svetovanje pri vključitvi v program MEPI, svetovanje in pomoč v stiskah, učna pomoč in pomoč pri pisanju nalog, prostovoljno delo, izleti, poletni tabor,...
Info: 041/ 945 392 in 368 93 83, cmd. ajdovscina@yahoo.com, www.cmd.si PLESNI VEČERI V VIPAVI Potekajo vsako 2. in 4. soboto v mesecu od 20.00 do 24.00 v kulturnem domu v Vipavi.
V novembru - sobota, 10. in 24. Vabljeni!
Info: 031 247 578 (Jurij Makovec)
OBVESTILA DRUŠTVA MOST Petek, 9. november - Člani likovnih delavnic razstavljajo svoja dela v likovni galeriji v Šmartnem v Goriških Brdih. Razstavo bodo popestrili člani tamburaškega zbora Danica iz Trbovelj.
Torek, 23. november ob 18.00 - Dom krajanov Ajdovščina
Predavanje za vse člane Mosta na temo: Temeljni postopki oživljanja. Predavanje bodo izvedli strokovni delavci ZD Ajdovščina. Obisk zelo priporočamo, saj bo poleg teoretičnega dela izveden tudi praktični prikaz postopka oživljanja. OBVESTILA DRUŠTVA UPOKOJENCEV AJDOVŠČINA
Sobota, 10. nov. - popoldansko kopanje v Izoli ‘Sobota, 17. november - MARTINOVANJE v Mislinji - Koroška
Rekreacija v pokritem bazenu na Policah, vsako sredo med 17.00 in 18.00
Rekreacijska telovadba na Policah, vsak torek med
17.00	in 18.00
MERJENJE KRVNEGA TLAKA, SLADKORJA, MAŠČOB IN HOLESTEROLA vsak prvi petek v mesecu med 9.00 in 11.00 v prostorih DU Ajdovščina.
MERJENJE KRVNEGA TLAKA vsako zadnjo sredo v mesecu med 16.00 in 17.00 v prostorih KS Planina.
MERJENJE KRVNEGA TLAKA IN SLADKORJA v Batujah vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 8.00. Pisarna DU Ajdovščina obratuje ob ponedeljkih, sredah in petkih med 9.00 in 11.00, na naslovu Cesta IX. Korpusa 1. v Ajdovščini, tel.: 05/ 36 ‘61 383.
VADBA ZA MAMICE Z DOJENČKI
Vadba je primerna za vse mamice od 8. tedna po porodu pa do starosti otroka 1 leto. Tako vabimo vse mamice, ki se želijo fizično in psihično okrepiti ter preživeti aktivno urico s svojim dojenčkom. Dodatne informacije in prijave so možne na telefonski številki 051 369 900 ali na spletni strani www.zavod-tamala.si TEDEN KARITAS
Od 26. novembra do 2. decembra - ALI ME IMAŠ RAD?
Sobota, 24. november ob 20.00 - Dvorec Zemono - Osrednja prireditev s kulturnim programom in odprtje prodajne razstave Umentiki za karitas Četrtek, 29. november - prostori Karitas vipavske dekanije in Dom karitas na Cesti: Dan odprtih vrat med 9.00 in 11.00 ter 16.00 in 18.00.
Sobota, 1. december - Dvorana prve slovenske
vlade Ajdovščina
ob 16.00 - otroška tržnica
ob 18.00- Dobrodelni koncert Popoldan na cesti
Info: 041 762 029 (Klementina)
KARITAS
Karitas Vipavske dekanije
Vipavska cesta 11, tel. in fax.: 05/ 36 62 372,
karitas.vip.dek@siol.net
Uradne ure: pon. od 9.00 do 11.00, tor. in čet. od 16.30 dp 18.30, ostale dni po dogovoru.
Srečanje prostovoljcev: prvi ponedeljek v mesecu
ob 20.00
Info: jozica.licen@rkc.si ali 041 429 713 Center za pomoč odvisnikom in njihovim svojcem, Goriška cesta 17, Rizzatova vila Sreda .od 9.00 do 15.00
Četrtek od 15.00 do 19.00, od 19.00 do 21.00 srečanja skupine
Info: Tanja Kaligarič 041 760 067, Oče Franc Prelc
041 795 051
Dom karitas na Cesti
Cesta 98, tel.: 05/ 36 47 964, karita$.cesta@siol. net
Materinski dom,
Info: Katarina Deotto, 041 331 639 Popoldan na Cesti,
program za otroke, sreda in četrtek od 15.00 do
17.00
Info: Klementina Bajec, 041 762 029 Popoldan na Cesti, ILO
Terapevtska delavnica, sobota od 15.00 do 18.00 Zavod karitas Samarijan
Solkan, Skalniška 1, 05/ 33 00 234, karitas.
samarijan@siol.net
Materinski dom in Varna hiša
Stalne prodajne razstave
Občina Ajdovščina, Nova KBM, Ajdovščina, Kapucinski samostan Vipavski Križ, Karitas vipavske dekanije Šola za starše
Stara šola v Vipavi, 9. november ob 19.00, prijave in info: Klementina Bajec, 041762 029.
KLUB KRŠČANSKIH IZOBRAŽENCEV
ADVENTNI VEČERI 2007 V Škofijski gimnaziji v Vipavi ob 20.00 Petek, 30. november - DRUŽINA - SKRIVNOSTNI MEDIJ
zakonca Ana in Dejan Glavač
SEMINAR ZA IZLITJE SVETEGA DUHA
Ob 19. 30 - Škofijska gimnazija Vipava
5. 11. 2007 - JEZUS JE ODREŠENIK - g. Igor
Lovišček
12. 11. 2007 - PRIPRAVA NA SPREOBRNJENJE - p. dr. Marjan Šef
19. 11.2007 - OBHAJANJE SPREOBRNJENJA - g. Bogdan Saksida
26. 11. 2007 - KAJ JE IZLITJE SVETEGA DUHA - g. Dušan Todorovič
3. 12, 2007 - MOLITEV ZA IZLITJE - g. Pavel Kodelja
10. 12. 2007 - HOJA V DUHU - g. Janez Kebe Srečanja kluba Krščanskih izobražencev za področje celotne vipavske dekanije so vsak drugi torek v mesecu ob 20.00 uri v učilnici ajdovske župnijske cerkve. Vabljeni novi člani.
Informacije: 031-600-770
Informacije za Koledar zbiramo do 24. v mesecu. INFO: 05/ 36 59 140, 051 304
607, tic.aidovscina@siol.net, http: www. tic-ajdovscina.si, naslov: TIC Ajdovščina, Lokarjev drevored 8, Ajdovščina
□
ZVEZA
KULTURNIH
DRUŠTEV
AJDOVŠČINA
Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Obmošns izpostava Ajdovšeina
VABITA
V MESECU NOVEMBRU:
Petek, 9. novembra 2007; ob 20.00 uri ogled
gledališke predstave DOHTAR POD MUS
v SNG Nova Gorica za abonente gledališkega abonmaja 2007/08.
Sreda, 14. november 2007, ob 20:00 uri v Dvorani prve slovenske vlade, KONCERT SLOVENSKEGA KVINTETA TROBIL, drugi koncert v okviru glasbenega abonmaja 07/08 in izven (vstopnina za izven 10 evrov)
Sobota. 17. november 2007, ob 10.30 uri v Dvorani prve slovenke vlade, prva predstava
ŠKRATKOVEGA ABONMAJA in izven ČUDEŽNA SKRINJICA (vstopnina za izven 5 evrov)
Četrtek, 22. november 2007. ob 20.00 uri v Dvorani prve slovenske vlade, druga gledališka predstava v okviru gledališkega abonmaja 07/08 in izven - PLEN v izvedbi Gledališča Koper (vstopnina za izven 10 evrov)
Sobota. 24. november 2007. ob 10,30 uri v Dvorani prve slovenske vlade, prva predstava
OSTRŽKOVEGA ABONMAJA in izven -PETELIN IN PAV (vstopnina za izven 6 evrov)
Sobota, 1. december 2007 ob 18.00 uri v Kulturnem domu Vipava, REGIJSKO SREČANJE PIHALNIH ORKESTROV z gosti (vstopnina 5 evrov)
KULTURNI DOM NOVA GORICA
Sobota, 3. november 2007 ob 20.15 Velika dvorana Kulturnega doma Nova Gorica
Primorske impresije (na besedila Srečka Kosovela)
Zlatko Kučič - glasba, tolkala, vodja projekta
Enzo Favata (Italija) - saksofon Mojca Maljevac - glas Barbara Korun - recifatorka Zasedba Kombo Izvenabonmajski koncert.
Za izven.
Petek, 9. november 2007 ob 20.15
Velika dvorana Kulturnega doma Nova
Gorica
Večer samospevov
(samospevi na besedila Franceta
Prešerna in Srečka Kosovela v
uglasbitvi Milka Lazarja in Alda
Kumarja)
Mirjam Kalin - alt Gabriel Lipuš - tenor Igor Vičentič - klavir Izvendabonmajski koncert.
Za izven.
Velika dvorana Kulturnega doma Nova Gorica
Godalni kvartet Paizo, Danska
Mikkei Futtrup - violina Kirstine Futtrup - violina Magda Stevensson - violina Toke Moldrup - violončelo 2. abonmajski koncert.
Za abonma in izven.
Sreda. 21. november 2007 ob 20.15
Mala dvorana Kulturnega doma Nova
Gorica
Čutnost - smeh - duhovnost
Vida Mokrin - Pauer Art sredica.
Za izven.
Petek. 23. november 2007 ob 20.15
Velika dvorana Kulturnega doma Nova
Gorica
Jesenski glasbeni tris 2007, blues
VV.I.N.D. (Italija)
Marc Ford Group (ZDA)
Za izven.
Petek, 30. novembra 2007 ob 20.15
Velika dvorana Kulturnega doma Nova
Gorica
Oliver Dragojevič
Tradicionalni koncert.
Za izven.
Informacije in predprodaja vstopnic: Kulturni dom Nova Gorica, Bevkov trg 4, 5000 Nova Gorica, T 05 335 40 16, pr@ku!turntdom-ng.$i, kulturnidom-ng.si
IM Gl MESTNA 6AIEROA Mg NOVA GOTICA
9. - 30. november 2007
Dušan Kirbiš, slike
Otvoritev v petek, 9. novembra, ob 19. uri
12. - 16. november 2007 od 9.00 do 11.00
Ivan Rob:	Otroške likovne
ustvarjalnice / Glina
Za prvo triado devetletke
20. november 2007 ob 19.00
TURIZEM V UMETNOSTI 1.2
Pogled na letošnja razstavišča:	12.
Documenta, 52. Beneški bienale, Skulptur, projekte Munster 07 predavanje
Amadeja Fjoreli: Otroške likovne ustvarjalnice / Izdelovanje voščilnic
Za vrtce in prvo triado devetletke
T +386 5 33 540 15, F +386 5 33 540 20 W www.mgng.net
FOTOGRAFIJA IN MOBILNA TELEFONIJA



Mobitel
Mobitel
I*
Pri nas lahko uredite VSAK DAN
EKPRES


“ sklepanje novih naročnin-
- podaljšanje naročnin-ugodno kupite nov akcijski GSM telefon
AJDOVŠČINA - MERCATOR CENTER
Medija Ajdovščina d.o,o., Vipavska cesta 6, Ajdovščina, tel: 3681580
23
križanka, oglasi
SESTAVIL
DRAGO
BRECELJ
SREDNJEVEŠKI VOJAK S SULICO
PRIPRAVA ZA SPENJANJE, VEZ, OKOV
IME SMUČ. TRENERJA PLANINŠKA
ZGOLJ,
SAMO
VIDMAR
EVGEN
LATNIK
RADIO
NOVA
KIP
GOLEGA
TELESA
VRSTA
GLASBILA
VEČJI DEL SKUPNOSTI
DEL
TELESA
ITALIJAN. MESTO V POKRAJINI TERAMO
TROPSKA PAPIGA 6. IN 19. ČRKA
ST. PEVKA ZABAVNE GLASBE (BRANKA)
TOVARNA
MOTORJEV
V
KOPRU
LATNIK
RADIO
NOVA
KIJ,
TOLKAČ
KONEC
PUŠČICE
KIP,
SOHA
NEMŠKO
MESTO
ZRAK
(LATIN)
GLASBENA
SKUPINA
4. IN 3. SAMOGLASNIK
TROPSKO
DREVO
VRSTA IT. KAMIONA
SL. KOŠ. REPREZENTANT (UROŠ)
SLOV. PESNIK IN POLITIK (LOVRO)

VISOKA IGR.KARTA MESTO V ETIOPIJI
OZNAKA
ZA
KILOM-
ETER
VOZILO
ZA
VOŽNJO PO SNEGU
PRIPADNIK
GRŠKE
KATOLIŠ.
CERKVE
MESTO IN REKA NA SLOVAŠKEM
OTOČJE PRI PULI
VINKO
VASLE
PRIČA PRI BIRMI
SREDIŠČE
VRTENJA
NERESNO,
ŠALJIVO
DEJANJE,
VRAGOLIJA
NEMŠKA KNJIŽEVNI CA SEIDL
JUDOVSKI
BOG
DESNI PRITOK VISLE NA POLJSKEM
AM. ATLET (MICHAEL) TATJANA CERAR
REZAR
ALJOŠA
OTROK
ISTE
STAROSTI GR. ČRKA
REKA V BOSNI
UROŠ
ČERNIGOJ
RASTLIN.
OBLIKA
KOTANJA Z VODO ZA NAPAJANJE ŽIVINE
PETER
ERŽEN
IT. MODNI KREATOR
TATVINA
OVALNA
SLIKARSKA
DEŠČICA
FR.MATEM. (BLAISE) AJD.PISAT. (DANILO)

Izžrebanci križanke iz 59. številke: Andrejina Kavčič, Lokavec 90A, Ajdovščina Pavao Bedenik, Velike Žablje 20, Dobravlje Vida Bajec, Gradišče 23, Vipava
Ime in Priimek:
Naslov:
Rešitev pošljite v kuverti do 20. 11. 2007 na naslov:
Nova Nova d.o.o.,Goriška cesta 64, 5270 Ajdovščina.
Na sprednjo stran kuverte pripišite: Slikovna križanka ! Med izžrebance bomo tudi tokrat razdelili 3 flaškončke vina iz domače kleti in trikrat po eno vrhunsko vino ter enkrat vipavski pršut (1 kg) ki ga dobitniki prevzamejo na naslovu. CENTER ZA RAZVOJ PODEŽELJA TRG Vipava, Glavni trg 1
VINOTEKA
VIPAVA
E-MAIL: TlC.ViPAVA@SIOU.NET TEL.: + 386 (O) 5 36 87 040 GSM: + 386 (O) Sl 215 226
http://www.vipavska-douina.si
fe
sSSSiS
Fulda

i
175/70 R14 84T 175/65 R14 82T 185/65 R14 86T 185/60 R14 82T 205/55 R16 91H
155/70 R13 75T 175/70 R13 82T 165/70 R14 81T 175/70 R14 84T 165/65 R14 79T 175/65 R14 82T 185/65 R14 86T 185/65 R15 88H 195/65 R15 91T 185/60 R14 82T 195/60 R15 88T 195/55 R15 85H 205/55 R16 91T
(.onn/vtAn .
Goodyear 175/65 R14 82T 185/65 R14 86T 185/65 R15 88T 195/60 RIS 88T 205/55 R16 91T 205/55 R16 91H
175/65	R14	82T	TL	UG 7+MS
185/65	R14	86T	TL	UG 7+MS
185/65	R15	88T	TL	UG 7* MS
195/60	R15	88T	TL	UG 7+MS
205/55	R16	91T	TL	UG 7+MS
205/55	R16	91H	TL	UG 7+MS
205/55 R16 94V XL TL ULTRA GR!P PERF MSFI
215/55 R16 97V XL TL ULTRA GRIP PERF MSFI
TL KRIST MONTERO 2 M9> TL KRIST MONTERO 2 MS TL KRIST MONTERO 2 MS TL KRIST MONTERO 2 MS TL KRIST SUPREMO MS
TL ESKIMOS3MS TL ESKIMOS3MS TL ESK1MOS3MS TL ESKIMO S3 MS TL ESKIMO S3 MS TL ESKIMO S3 MS TL ESKIMO S3 MS TL ESKIMO S3 MS TL ESKIMO S3 MS TL ESKIMO S3 MS TL ESKIMO S3 MS TL ESKIMO S3 MS TL ESKIMO S3 MS
Redne cene smo znižali za 30 %
lagovnih znamk ter pnevmatik iz poltovornega programa Sava.
Akcijska ponudba zimskih pnevmatik, velja do 20. 12. 2007.
S plačilno - kreditno kartico Mercator Pika vam nudimo plačevanje nad 12 in do največ	brez
obresti in drugih stroškov, kjer je najnižji znesek obroka
■r guihlijtil
Seznam poslovalnic z navedeno ponudbe: .Ajdovščina - M Center tehnike, gradnje in pohištva Ajdovščina, Vipavska c. 6, Ajdovščina. 05/364 48 00 • Beltinci - Gradbeni Center. Štefana Kovača 19, 02/541-32-04 • Brežice - Tehnika TC Brežičanka, Cesta svobode 31, 07/ 495 39 50 • Hrastnik - M Center gradnje Hrastnik, Naselje Aleša Kaple 4, 03/564 20 28 • Ilirska Bistrica - M Tehnika, Gregorčičeva cesta 24, 05/711 89 40 » Krško - Kmetijska oprema Krško, Cesta krških žrtev 143, 07/488-06-20 • Lenart - M Center gradnje in vrt Lenart, Gradiška 2, tel.: 02/720 09 46 * Ljubljana - M Center tehnike in gradnje Črnuče, Pot k sejmišču 32, 01/560 61 00 • Ljutomer - M Tehnika in gradnja Vesna, Babinska 1, 02/585 80 13 » Metlika - Gradbeni Center Metlika, Cesta XV. Brigade 29, 07/369-19-04 • Ormož - Gradbeni center Ormož, Opekarniška 30, 02/741 56 24 • Poljčane - Gradbeni Center Poljčane, Tovarniška 38, 02/803 35 25 • Prevalje - M Center tehnike in gradnje Prevalje, Pri postaji 4, 02/823 42 03 • Ptuj - Gradbeni Center Ptuj, Ormoška cesta 5, 02/749-54-14, M Center Tehnika Ptuj, Špindlerjeva ul. 3, 02/749 53 50 • Slovenska Bistrico - Gradbeni Center Sl. Bistrica. Kolodvorska 15, 805 59 58 • Slovenske Konjice - M Center tehnike in gradnje Slovenske Konjice, Delavska c. 12, 03/757 48 60 • Šentjernej - Gradbeni Center Šentjernej, C. oktobrskih žrtev 8a, 07/331 64 12 »Tržič - Blagovnica Tržič - Tehnika. Cankarjeva 1. 04/532 08 60 .Velenje - M Center tehnike in gradnje Velenje, Kidričeva 53, 03/898 87 10 • Žalec - M Center tehnike in gradnje Žalec, Celjska 7, 03/713 65 92 • Železniki - BC Železniki, Na Kresu 26, 04/518 30 52
Nakupi s kartico Mercator Pika in zbrane pike vam že hitreje prinesejo dodatni 3 do 6	^
odstotni popust na vso ponudbo.	*^P
v*
Mercator Pika
24
oglasi
Le nekaj kilometrov od mestnega vrveža, hkrati pa v mirnem in čistem okolju izven urbanega naselja, v Šempasu pri Novi Gorici, vam v nakup ponujamo 24 novih stanovanj. Stanovanja, razporejena.v treh etažah stanovanjskega bloka, bodo velikosti od 33,71 do 59,71 m2. Pritličffa boda imela atrij< nadstropjih pa lože oziroma balkone. Vsakemu stanovanju pripada tudi shrambV kleti boJ3_gpii ostala parkirišča bodo na zunanjih površinah.
Objekt z manjšim številom stanovanj bo zagotovo nudil bodočim stanovalcem večjo zasebnost. V neposredni bližini se nahajajo pošta, šola, trgovina,... , travniki, gozdovi, kolesarske in sprehajalne p pobeg v domišljijo zelenega. Vseljivo jeseni leta 2008!

t p n i* a
7 f m n w n
	
4
Informacije in prodaja:
SončnR
hišR
SONČNA HIŠA d.o.o.
info@soncnahisa.si; www.soncnahisa.si
Pisarna Ajdovščina Prešernova 7, 5270 Ajdovščina 68 04 56 ; Gsm: +386 (51) 330 928 ; Fax: +386 (5) 368 04 57
Pisarna Nova Gorica Kidričeva 20, 5000 Nova Gorica Tel: +386 (5) 333 36 65 ; Gsm: +386 (31) 376 100 ; Fax: +386 (5) 333 36 67
NOVA NOVA d.o.o.
V mimem predelu Ajdovščine, na Goriški cesti 64, prodamo 11 na novo adaptiranih manjših stanovanj.
Vsa stanovanja so v celoti zgrajena na novo, nahajajo se v prvem nadstropju, so različnih kvadratur, od 26,80 do 33,80 m2. Nekatera imajo balkon, vsa pa klet v izmeri od 3,00 m2 dalje ter parkirišče.
Stanovanja so klimatizirana, ogrevanje je z radiatorji iz skupne kotlovnice na plin.
Zaradi ugodnih cen so še posebej primerna za mlade pare.
Vseljivo konec leta 2007!
Latnik • Zgornjevipavski časnik izdaja: NOVA NOVA d.o.o., Goriška cesta 17, 5270 Ajdovščina • Direktor izdajatelja: Mitja Tripkovič • Glavni in odgovorni urednik: Ivan Mermolja • DTP: V&H d.o.o. Ajdovščina • Oblikovanje: Ksantippe d.o.o. & G.M. Humar • Tisk: SET Vevče d.d. • Tel. uredništva: 05 3671503 • e-mail: radionova.ice@volja.net