IX. LETNIK 5. ŠT. MAJ 1968 Cena 30 par ali 30 S din SKUPHOST qjCGstCo-szd£ Lju£rtjcjwx 'mDsie--|iD^e Odlomek iz Prežihovega romana Jamnica, ki ga je avtor snoval in pisal tudi v Polju leta 1940. Jutro je bilo čisto in jasno in vsa pokrajina je bila kakor umita. Na dnu jamniške kadunje so se še vlačile rahle meglice, medtem ko je hribovje okrog nje že bleščalo v sončni luči. Daljne gore, ki so pokrajino obdajale v širokem polkrogu, so nepremično zastirale obzorje vedrega neba. Sneg na vrhovih nekaterih gora je počasi zgubljal svojo plamenečo barvo, dokler se ni čisto neopaženo tudi on strnil s svetlobo vigrednega dne. Na jugu je Stražila gora, jamniška večna soseda. Zaradi neposredne bližine njena podoba ni bila tako sanjava kakor podoba oddaljenih gora na obzorju; njena glava je bila pokrita s sivim, umazanim snegom, njena pobočja pa so bila še vedno rjavkasta, kajti macesen in bukev še nista pognala novih mladik. Zdelo se je, da njena glava šele prisluškuje novemu življenju, ki je zagomazelo po njenih korenikah, ki so se grbile po Hojah, se spet pogrezale pod jam-niško kadunjo in znova prihajale na dan tam, kjer sta bila Drajna in Sončni kraj... Po Bunkovem polju je bliskala rosa in spomladna zelen je puhtela iz spočite zemlje, kamor koli je seglo oko. Ena njiva je bila temnozele barve; tam je rasla ozimna rž. Druga njiva je bila svetlozelena, tam je rasla ozimna pšenica. Drevje okrog hiše je bilo že močno brstnato in popkasto. Še nekaj tako lepih dni in sadovnjak se bo spremenil v en sam rajski vrt. Zvestoba prepričanju »prvi človek, ki je začel boj proti tistemu zlu, ki se imenuje suženjstvo, je bil obešen prav tako, kakor nas boste vi obesili. Ze od nekdaj sem. prepričan, da tisti, ki med prvimi dvignejo svoj glas za neko idejo, morajo umreti za svoja prepričanja. Ker sem prepričan, da bo izvršitev naše obsodbe koristna za širjenje naših idej, moram iz vsega srca pozdraviti vašo obsodbo.-« Te besede je izrekel voditelj chicaških delavcev — Georg Engel nekega cvetočega majskega jutra leta 1886 pod vislicami tik preden mu je rabelj zadrgnil zanko okoli vratu. Negibna telesa obešenih de-lavcev-revolucionarjev so nekaj dni visela »drugim v opomin«, kot je bilo rečeno v obtožnici. In kaj so zakrivili Georg in tovariši? Samo to, da so spodbujali druge delavce k uporu proti suženjstvu in nasilju, za osemurni delavnik in boljše življenjske razmere proletariata. že pred chikaškim primerom smo imeli veliko Georgov. Imeli smo tudi Spartaka, Pugačova, Matijo Gubca in druge. Francisco Goya je upodobil na platno streljanje španskih rodoljubov, ki so 3. maja leta 1803 padli pod streli Napoleonove soldateske. Toda chicaški primer je pomenil prelomnico v širjenju solidarnosti mednarodnega proletariata. Bil je tudi že močno pod vplivom Marxovih idej in svetovnonazorsko jasno opredeljen. In marksistično-leninistič-na ideja je v zadnjih dva-inosemdetih letih kljub trenutnim porazom in raznim odklonom triumfirala. Zaradi nje in v njenem imenu je končalo na vislicah ali pod streli na tisoče ljudi. In Picasso je ustvaril znamenito Guernico, in srbskemu proletarcu-komunistu Ste-vanu Filipoviču, ki je leta 1942 pod vislicami z razširjenimi rokami in stisnjenimi pestmi vzklikal: »živela komunistična partija!« so postavili veličasten spomenik. Ta ideja je triumfirala tudi na večer pred 1. majem na Jančah, Pri Pečarju in na Prežganju, ko je bilo nebo obsijano od številnih kresov. Zaman so Zadobro-žani ugibali, kdo je sleherno prvomajsko jutro obesil na smreko blizu vasi rdečo zastavo, ki je kljubovalno plapolala v vetru. In zaradi prepričanja so si dekleta zatikala v lase rdeče nageljne, nosile so rdeče rute na glavah, fantje rdeče kravate za vratom. Tudi sedemnajstletna skojevka Zo-ja Kosmomodamskaja je zaradi prepričanja morala pred naperjnimi puškami hoditi gola pri — 40° C, preden so jo obesili. In tisti ustaški zločinec, ki je partizanki izrezal na prsih petokrako... DREJČNIK ANDREJ pa je zarobantil: »Saj vendar mora priti, ni hudič!« In prišlo je, za nas, za mnoge. Žal še ne za vse. še vodijo Vietnamce, zvezane na žici, v taborišča ter jih med potjo pretepajo kot črno živino. Še sredi milijonskega in civiliziranega Johannesburga visijo table z napisi: »Samo za črnce!« Še na južnoameriških plantažah in latifundi-jah garajo polnagi sužnji in še vlada v harlemski četrti blizu VVallstreeta in Pete avenije huda revščina. Pa se bo našel kdo, ki mi bo očital, češ zakaj vse to pogrevaš prav sedaj, ob 1. maju! Glejmo naprej, dogodki na Urhu, v Jesenovcu, Osvviencimu in Dachauu so že zgodovina!? Odgovarjam: Ne prijatelj, nikar tako, nič takega ne sme biti pozabljenega temveč mora biti nenehno prisotno v naših srcih, v naših hotenjih. Že zavoljo Georga in tovarišev, zavoljo Zoje in naposled tudi zavoljo Martina Luthra Kinga. France Fajdiga PREBERI V TEJ ŠTEVILKI: • MAJSKE PRIREDITVE V MOSTAH — 2. stran • POGOVOR S PESNICO SAŠO VEGRI — 4. stran • KRAMLJANJE Z MOŠČANI — 5. stran • ŠTEFANIJA PODBEVŠKOVA O KNJIGI SV. URH — 6. stran • VSE O ŠPORTU — 8. stran Družbenopolitične organizacije in občinska skupščina Ljubljana Moste-Polje česUtafa vsetu abčanoM « # k deCaoskemu piazniku £■ IttSLjU Skupščina zveze združenj borcev NOV občine Hoste-Polje Premalo denarja za zdravljenje borcev OBČINSKA ZVEZA ŠTEJE 5692 ČLANOV — 100 STANOVANJ ZA BORCE — ZAKAJ TAKO POČASI Z LOKACIJSKIMI ODLOČBAMI — BORČEVSKA POKOJNINA BORIH 50.000 S D. Sredi aprila je bila sklieana občinska skupščina zveze združenj borcev NOV občine Moste-Polje. Poročilo o delovanju te občinske organizacije obsega obdobje zadnjih dveh let. Iz njega povzamemo nekatere bistvene ugotovitve. Komisija za članstvo je od februarja leta 1966 obravnavala 928 prošenj in predlogov krajevnih organizacij. Bolje bi bilo, če bi člani vlagali prošnje pri svoji organizaciji na terenu in ne neposredno na občinski odbor, ker mora kra- Majske prireditve v Mostah Praznovanje pomembnih zgodovinskih, kulturnih in mladinskih praznikov dobiva iz leta v leto večji pomen. Največji poudarek dajemo prireditvam in proslavam v mesecu maju, ki je postal mesec mladosti. Organizacije, ki v svoje delo vključujejo mlade ljudi, so tudi letos pripravile bogat program proslav in prireditev. Pripravile so prikaz dela in prizadevanj mladih na vseh področjih. PROGRAM PROSLAV IN PRIREDITEV 27. aprila — dopoldan pohod po poteh partizanske Ljubljane za učence osnovnih šol od 1. do 4. razreda. 30. aprila — ob 20. uri kresovanje na Jančah, Urhu, Lipoglavu in Zalogu. 1. maja — od 5. do 6. ure budnice v Mostah in v Polju. 4. maja — ob 10. uri sprejem štefete članov počitniške zveze pred poslopjem občinske skuoščine. 5. maja — ob 10. uri obisk članov počitniške zveze Urha. — re- vija pionirskih in mladinskih pevskih zborov osnovnih šol Polje (s podružničnimi šolami) in Sostro — v osnovni šoli Polje. od 5. do 12. maja teden počitniške zveze — razstava dokumentov iz NOV iz naše občine. 8. maja — revija pionirskih in mladinskih pevskih zborov osnovnih šol Jože Moškrič, Vide Pregare in Kette-Murn — v osnovni šoli Jožeta Moškriča. 12. maja — pohod Po poteh tovarištva in spominov. Na pohodu bodo sodelovale ekipe mladincev iz delovnih organizacij, šol, tabornikov, članov počitniške zveze, rdečega križa, 17. maja — medobčinska Titova štafeta Litija — Jevnica — Zalog zveze borcev in sindikalnih podružnic. — Polje — Ljubljana — Moste in občinska Titova štafeta Lipoglav — Podlipoglav — Sostro — Urh — občinska skupščina Moste-Polje. Pred poslopjem skupščine bo slovesen sprejem štafete. 18. maja — ob 15. uri sprejem kurirčkove pošte na Jančah. 19. maja — ob 10. uri tovariško srečanje borcev II. grupe odre- dov na Jančah. 21. maja — dopoldan oddaja kurirčkove pošte v muzeju NOV. 24. maja — ob 19. uri prireditev v izvedbi glasbene šole Moste-Polje pod naslovom »Mladina poje in igra za dan mladosti«. 24. maja — ob 20. uri kresovanje na Jančah, Urhu, Lipoglavu in v Zalogu. od 20. do 28. maja sprejem pionirjev zvezo mladino na Urhu (točen datum bo določen kasneje). 25. maja — sodelovanje pionirjev in mladine osnovnih šol na prirditvah mesta Ljubljane in — športne prireditve pri osnovnih šolah v Polju in Sostrem. Med praznovanjem občinskega praznika bosta organizirani naslednji prireditvi: od 1. do 10 julija —- pohod meščanske mladine po partizanskih poteh občine. Sodelujejo mladinci iz delovnih organizacij, člani zveze tabornikov, počitniške zveze, gasilske zveze in pripadnikov JLA. od 6. do 7. julija — republiško prvenstvo v atletiki za mlajše mladinke in mladince v izvedbi občinske zveze za telesno kulturo. Zraven naštetih prireditev in proslav bo organizirana še vrsta drugih, ki jih organizirajo posamezni aktivi zveze mladine, športna društva, kulturno-prosvetna društva in druge organizacije. Komisija za proslave in prireditve pri občinski konferenci SZDL Ljubljana Moste-Polje jevna organizacija dati mnenje k vsaki prošnji. Prošnje so se nanašale na različne zadeve: priznavalnine, družbe- no pomoč, delitev stanovanj, lokacijska dovoljenja za zidavo hiš, pomoč pri šolanju otrok, enkratne pomoči, pomoč pri zdravljenju in podobno. Zadovoljivo je bilo rešenih 95 % vseh vloženih prošenj. Največ odklonjenih vlog se je nanašalo na priznavalnine — to pa zato, ker krajevne organizacije ZB ne upoštevajo vedno odloka občinske skupščine o priznavalninah. V tem odloku je jasno precizirano, da priznavalnino lahko prejema tisti, ki ima nižje dohodke od 1000 N dinarjev in da je bil v partizanskih enotah pred 9. IX. 1943. Kar zadeva stanovanjske probleme borcev, lahko trdimo, da so v občini Moste-Polje precej zadovoljivo rešeni. V nekaj več kot dveh letih je bilo dodeljenih prek 100 stanovanj za borce, kar je svojevrsten jugoslovanski rekord. Malo občin v Jugoslaviji se namreč lahko pohvali s takimi uspehi. Seveda so pa še vedno nekateri borci v podjetjih in na podeželju brez ustreznih stanovanj. Nekatera podjetja še vedno kažejo nerazumevanja do tega občutljivega problema. Krivda je pa tudi pri urbanistih, ki zelo počasi rešujejo prošnje za lokacije. Najmanj 30 borcev že dalj časa čaka na odobritev lokacije za gradnjo hiš. Problem zdravljenja borcev je iz dneva v dan bolj pereč. Nekateri so potrebni nujnega zdravljenja, cene v naravnih zdraviliščih pa so borcem v glavnem nedostopne. Sredstva, ki jih v ta namen daje občinska skupščina, so nezadostna in ta problem terja nujno in drugačno rešitev. Podobno je tudi glede pokojnin nekaterih borcev, kajti nevzdržno je, da prejema borec 500 Ndin pokojnine. Tu so še drugi problemi, kot na primer valorizacija nizkih pokojnin, šolanje in zaposlovanje otrok borcev in podobno. Kar zadeva zakon o vojaških vojnih invalidih, je treba pribiti, da so se nekatere stvari v zadnjimi spremembami in dopolnitvami tega zakona bistveno izboljšale, nikakor pa ne uredile. Članstvo organizacije meni, da bi se v 3. členu zakona o VVI moralo pripisati, da gre po- večana družinska invalidnina 100 N din tudi staršem, ki so izgubili dva ali več otrok in vdovi, ki je izgubila moža in otroke, ne glede na to, koliko je še živečih. Tudi osebne invalidnine niso realne, če upoštevamo osnovni zakon iz leta 1952. Člani menijo, da bi se v omenjenem zakonu moral spremeniti odnos do pravice prejemanja regresa pri nabavi osebnih avtomobilov za upokojene invalide. Komisija za rezervne oficirje pri občinskem združenju ZB je v dveletnem obdobju delovala zelo intenzivno. Komisija meni, da je odnos nekaterih mlajših rezervnih oficirjev in podificirjev do organizacije in še posebej do strokovnega izobraževanja neodgovoren. Napredovanje rezervnih oficirjev in podificirjev v višji čin je sedaj urejeno z vojaškimi oblastmi. Za vsakega člana, ki ima pogoje za napredovanje, iščejo vojaške oblasti soglasje in mnenje organizacijo ZROP. Lahko pa tudi sama organizacija ZROP predlaga svoje člane za napredovanje. V zadnjih dveh letih je bilo poslano upravi za narodno obrambo 215 predlogov: od tega je napredovalo v višji čin do sedaj 131 oficirjev in podificirjev, 15 pa jih je bilo odlikovanih. Strokovnemu pouku za rezervni starešinski kader je bila posvečena vsa pozornost. Izobraževanje so izvajali po določenem programu in v raznih oblikah: predavanja, seminarji, predvajanje filmov, testiranje, taktično-orientacijski pohodi, taktične naloge in podobno. Tudi tehničnim zborom, kjer bi vojaki prikazali rezervnemu kadru moderno tehniko, bo treba v bodoče posvetiti več pozornosti. Še vedno pa je pri vseh teh oblikah izobraževanja problem udeležbe. Spričo tega so bili v zadnjem času sprejeti ukrepi za obvezno udeležbo na predavanjih. Tudi na področju zgodovinske dejavnosti in obujanja tradicij NOV je storjen korak naprej. Občina Moste-Polje je dobila zbornik prispevkov iz NOV, sedaj pa pripravljajo izdajo knjige o II. grupi odredov. Mimo tega smo dobili vodnik po Urhu. V načrtu komisije za razvijanje tradicij NOV je ureditev muzeja kontrarevolucije na Slovenskem, ki naj bi bil na Urhu. Ta muzej bi uredili s pomočjo muzeja NOV. F. F. Zveza združenj borcev NOV občinski odbor občine Ljubljana Mosle-Polje razpisuje natečaj za najboljše spise v počastitev kurirčkove pošte Pogoji : učenci naj pišejo o delu pionirskega odreda, o razgovorih z obiskov pri partizanskih mamicah za praznik dneva žena, o dogodkih iz NOV po pripovedovanju borcev in aktivistov NOV, o pohodu »Po poteh tovarištva in spominov« ali o jugoslovanskih pionirskih igrah (JPI). Natečaja se lahko udeležijo vsi učtnci osnovnih šol občine Ljubljana Moste Polje. Prosimo vodstva osnovnih šol, da pregledajo in ocenijo spise natečajnikov. Pet najboljših spisov iz nižjih razredov in pet iz višjih razredov pa pošljite do 6. maja 1.1. na naslov: Občinski odbor ZZB NOV občine Ljubljana Moste-Polje, Ob Ljubljanici 42. Komisija za razvijanje tradicij NOV bo z vsake šole izbrala najmanj en spis od učencev nižjih in en spis od učencev višjih razredov. Nagrade bodo knjižne in bodo podeljene na proslavi šole ob sprejemu kurirčkove pošte. GEJZIRI Zc vrsto let deluje na gimnaziji Moste-Polje literarni krožek. Njegovo glasilo so GEJZIRI. Ob določenih dnevih se nekaj dijakov zbere v knjižnici. In tako se začne literani krožek. Vsak dijak najprej prebere svoje delo in potem se ostali o delu kritično pogovorimo. Ti pogovori pa se čestokrat sprevržejo v debate o mnogih problemih, ki se zavlečejo tudi preko desete ure (krožek se začne ob sedmih). Razpravljamo o problemu verovanja v Boga, o smislu in nesmislu življenja, gnusu, absurdu in lepoti, o odnosu med ljudmi (kamor spada tudi ljubezensko čustvo) itn. Nato pa sc še sporazumemo, ali bomo delo objavili ali ne. In del teh razmišljanj, ki se kažejo tudi v avtorjevem delu, objavimo v našem glasilu. GEJZIRI so glasilo literarnega krožka. Vesti iz občinske skupščine (16. seja 18. IV. 1968) Skupščina je razpravljala in sklepala o zaključnih računih delovnih organizacij za leto 1967 in sprejela poročilo službe družbenega knjigovodstva o pregledu poslovanja v delovnih organizacijah. Kot je razvidno iz gradiva, se trenutno nahajajo v dokaj težavnem gospodarskem položaju tovarna kleja, obrtni servis Moste, obrat kemične tovarne, Vulon in bolnišnica za duševne bolezni na Studencu. Obrtni servis Moste izkazuje izgubo 5 milijonov S din. Skupščina je sprejela sklep, da posebna komisija pregleda delovanje tega servisa, ker le-ta že dalj časa posluje z izgubo. Poleg tega pa skupščina predlaga službi družbenega knjigovodstva, naj bi le-ta v bodoče pravočasno obveščala skupščino o poslovnih izgubah in o morebitnih nezakonitih dejavnostih v posameznih podjetjih. Glede obrata Vulon je odbor za gospodarstvo pri občinski skupščini predlagal — in je bil ta predlog sprejet kot sklep —, naj bi kemična tovarna predložila skupščini izčrpno poročilo o dosedanjih sanacijskih ukrepih in utemeljila nadaljnji obstoj tega obrata. Mimo tega pa je odbor za gospodarstvo menil, da občinska skupščina nikakor ne bi mogla sama prevzeti nase bremena kreditiranja Vulona, pač pa se bodo morali tu angažirati tudi drugi dejavniki (republiški re-rezvni sklad in splošna gospodarska banka.). ☆ Skupščina je sprejela poročilo o poslovanju stanovanjskega podjetja Bežigrad — Moste za leto 1967. O stanovanjski problematiki in o hitrejšem vključevanju stanovanjskih podjetij v reformna prizadevanja je obširno govoril republiški poslanec Vlado Črne. Bistvene točke njegovih izvajanj je skupščina sprejela kot sklepe in priporočila stanovanjskemu podjetju Bežigrad — Moste. Sprejeta je tudi informacija o problematiki in delu občinske uprave za leto 1967. V informaciji je podrobno navedeno delo vseh služb v občinski upravi, na koncu pa je podan pregled organizacije, sistematizacije in strokovne izobrazbe delavcev v občinski upravi. ☆ Odbornikom je bilo predloženo poročilo komisije za imenovanje cest, ulic in naselij ter oštevilčenje hiš. Krajevne skupnosti so pripravile predloge za imenovanje cest in poti. O teh predlogih so občani razpravljali na zborih volivcev ter jih potrdili. Na podlagi teh predlogov bo mestni svet izdal odlok o preimenovanju in imenovanju ulic, poti in naselij na mestnem območju. ☆ Skupščina je sprejela tudi odlok o določitvi prispevka, ki 9a plačujejo gospodarske organizacije v skupne rezerve delovnih organizacij v občini Moste-Polje-Po tem odloku bodo letos delovne organizacije naše občine plačevale v skupni sklad prispe^ vek v višini 2 % od osnove, jo določa 2. člen zakona o skupnih rezervah gospodarskih organizacij. OB DNEVU ZMAGE Hrepenenje po pomladi in svobodi Bilo je v zgodnji pomladi 1. 1945. Sonce se je jelo prebijati skoz težke sive oblake in s svojimi toplimi žarki božati prisojne vrhove. Teloh je pokukal izpod snežne odeje in se sčasoma razbohotil kot velik biser. Temnozelene liste je kljubovalno in prešerno rezpel prek bele opojnosti. Kako čudovit, čaroben spev, ki ga ni mogoče opisati! Vsa narava se prebuja iz zimskega spanja in oznanja bližajočo pomlad. V takem ozračju smo živeli in delali kot majhen kolektiv ilegalne bolnišnice v temnih gozdovih mogočnega Medved-jaka. Osebje bolnišnice je marljivo skrbelo za ranjence, ki so vedno znova prihajali, kajti brigade so bile ogorčen, žilav poslednji boj z okrutnim sovražnikom. Kakor živalski rod, ki skrbi za svoje potomstvo in ga varuje pred sovražnikom, je osebje bolnišnice skrbelo za ranjence, jim streglo in v nahrbtnikih prinašalo hrano in zdravila iz doline. Zadnje dneve smo od naših obveščevalcev prejeli poročil"', da moramo nemudoma pa. Vsaka ped naše zemlje je prepojena s krvjo naših borcev, zavedamo se, da nam svobode nihče ne bo poklonil, marveč bomo bili do zadnjega dne — do končne zmage, žilav boj. Teden dni je minilo, odkar ninamo nobene zveze z dolino. Prepuščeni smo sami sebi, svoji usodi v teh odločilnih dneh. Na mah se nam zdi, da je mnogo težje kot v roški ali nemški ofenzivi. Bolničarka Breda je sama s težkimi ranjenci v bunkerju in jim streže. Kar dobro se počutijo in morala je, kljub negotovosti, na višku. Imajo lepo zalogo suhe hrane in dosti odej, tako da so kar dobro preskrbljeni. Vsi drugi pa smo podnevi na položaju, pripravljeni za boj na življenje in smrt, ponoči se pa oprezno spuščamo nazaj v barake; zgodaj zjutraj pa zopet nazaj v hribe. Težko je opisati te trenutke! Janez s smarkovo povesko na eni in starim koltom v drugi roki sedi za skalo, zavit v de-ko. Nace je ves povezan na glavi. Samo utrujene steklene vse težke ranjence spraviti v skrbno zamaskirane bunkerje, lahke ranjence in osebje bolnišnice pa vsak dan evakuirati na obronke bližnjih vrhov. Do skrajnosti je treba Poostriti stražarsko in patrol-no službo, kajti vse naše vasi v dolini so preplavile sovražne kolone, ki se umikajo proti severu in severozahodu Pred našo zmagovito vojsko. Skupaj s sovražnikom beži vsa izdajalska druščina. Na pohodu so ustaši, četniki, belogardisti in domobranci z družinami in nagrabljenim plenom. Njihove patrole in majhni oddelki patrolirajo tudi Po obronkih gozdov, da zavarujejo prometne žile. Ponekod Pa se njihovi oddelki spuščajo tudi globoko v gozdove in hribovske vasi v lovu za plenom. Zver, preden crkne, najbolj nevarno brca in se žilavo ote- oči švigajo na I'*.’o in desno ter čakajo, kdaj se pokaže zver. Vsakokrat ko kje v daljavi poči veja, se zdrzne. Marjanca, proslavljena borka Šercerjeve brigade ima prestreljeno levico v obvezi, v drugi pa drži odvito »kra-gujevko«. Vemo le eno: ta negotovost in napetost ne more trajati večno, težko pričakovani dan svobode ni daleč! Pošljemo patrolo v dolino. Vrne se z veselo novico: »Prednji odredi IV. armade so že prodrli do Kolpe in se združili z enotami VII. korpusa. Vsa kolpska dolina je očiščena sovražnika, lahko se oprezno spustimo do prvih vasi.« Nepopisno veselje! Svoboda, o draga, o sladka, o zlata svoboda — kako je nekoč zapisal Ivan Gundulič. Ko se tako po dolgih letih trpljenja spuščamo iz temnih gozdov do prvih vasi, se v mislih spominjamo vsega tistega kar smo doživeli. Kljub vsem težavam je slovo od temnih gozdov le grenko, kajti bili smo jih vajeni, dajali so nam zavetje v dneh težkih preizkušenj, njim gre zahvala, da smo lahko nemoteno delali in zdravili ranjence. Srečanje z domačini je bilo nadvse prisrčno, saj so bili naši stari znanci. Tudi njim gre zahvala za vso pomoč, ki so jo nam nudili. Posebno doživetje za vse nas pa je bilo srečanje z borci IV. armade. To so bili nepozabni trenutki, ki so in še bodo dobili svoje mesto v zgodovini našega boja. Imamo občutek, da noben umetnik ne bi mogel dovolj slikovito in izoblikovalno pričarati vsa tista čustva, ki so se nam takrat porajala v naših srcih: Tone na bergljah in ves v povojih objema bolničarko Maro; doma je nekje izpod Kozare. Nikoli prej se nista videla ali poznala in mogoče se nikoli več pozneje ne bosta. Toda sedaj to ni važno! Toneta posadijo sredi kozaračkega kola. Parola bratstva in enotnosti se praktično uveljavlja. Debele kaplje solza se ulijejo po Tonetovem zaraščenem in izmučenem obrazu. Solze radosti, sreče in veselja! »Da, tu sem, cel sem, živ sem, mama! In tovariši so z menoj! Koliko sem pretrpel, mama, toda živ sem!« Te Tonetove misli simbolično izražajo misli in čustva nas vseh, vseh bojevnikov iz druge svetovne vojne, ki so dočakali dan zmage — dan svobode! Da, trdna je korenina našega rodu, ki že stoletja kljubuje tujcu na tem koščku naše prelepe slovenske zemlje! Kako mladostna je naša revolucija, odeta v zeleno jutro cvetoče pomladi! In mi z njo, mladi, srečni polni zanosa, načrtov in skritih želja. Dve besedi, med seboj simbolično prepleteni, sta vsebovali vse: »Svoboda — Pomlad!« Svoboda se poraja v pomladnem, cvetočem jutru — pomlad pri- Mnenj e in Za načelno V Ljubljani se že nekaj časa razpravlja o možnosti združevanja mladmske dejavnosti v okviru mesta. O tem je bilo mnogo rečenega tudi na raznih mladinskih forumih. Mestni komite Zveze mladine je izdelal predlog o celovitosti delovanja ZM v Ljubljani. Tudi časopisje je o tem obširno poročalo. Živahna polemika o tem se je razvila v Delu in sicer v rubriki Beseda mladih. V tej rubriki se je oglasil s polemičnim prispevkom tudi sekretar občinskega komiteja ZM-Polje Ivan Kuhar. Izrekel je nekatere osebne pomisleke glede združevanja. Na ta Kuharjev članek je v omenjeni rubriki odgovoril sekretar občinskega komiteja ZM Ljubljana-Center Igor Triller. To, kar je napisal Triller, pa nima nič skupnega z načelno, dostojno in dobronamerno polemiko za združevanje ali proti njemu. Take grobe žaljivke, podtikanja in neresničnosti nikakor ne sodijo v javnost, še manj pa na strani tako uglednega časnika, kakor je Delo. Izkoristiti osrednji slovenski časnik za čisto osebni obračun in blatenje človeka, ki mu z načelno polemiko in nasprotnimi dokazi ne moreš do ži- haja, prvič v svobodni domovini. Zvečer je v vasi miting. Vse je praznično! Kulturna skupina ene bosenskih brigad je pripravila program, po njem pa se sprosti vsesplošno ljudsko rajanje. Vriskanje, pokanje raket, kolo pesem, taborni ognji, baklada, poljubi, objemi. Vsak poje, vsi se veselimo, kajti svoboda je tu! Tam nekje ob tabornem ognju vidiš starega očaka v živem pogovo ru z mladim oficirjem doma tam iz Bosne. Oba imata svojo življensko pot. Prvi pripoveduje svoje vtise iz I. svetovne vojne v Ukrajini, drugi pa sveže spomine iz včerajšnjih bojev. Koliko tega si imamo povedati drug drugemu. Potem gremo spat, spat prvič v svobodi. Kakšna nagla in velika sprememba! Včeraj ob tem času smo bili še visoko v hribih pod okriljem mogočnih gozdov in nenehni preži, odrekajoč se vsega, kar je normalnemu človeku potrebno za življenje. Nocoj pa prvič mehka in čista postelja. Vse diši nekam sveže, skoz okno se čuti dih toplega pomladnega vetra. In pred spanjem še kopel in sveže perilo. Kako se prileže tako spanje v miru in brez strahu. Drugo jutro nam gospodar hiše, v kateri smo prespali, pripoveduje kako je sosedov sin, ki je bil tri leta v partizanih, padel skoraj pred hišnim pragom. Vso vojno je srečno prestal, na koncu pa.. Kakšno naključje! Usoda je zelo čudna, nekomu je mati, drugemu mačeha! V sosednji vasi so pred nekaj dnevi ustaši na umiku zaklali osem ljudi, med katerimi sta bila tudi dva otroka. Vsem tem žrtvam je bila svoboda tako blizu, in vendarle tako daleč. Enaka usoda je doletela tudi mlado partizanko Vido, ki so jo četniki pred nekaj dnevi ujeli blizu Osilnice, jo najprej posilili, potem pa zaklali. Niti devetnajste pomladi sirota ni dočakala, prve pomladi v svobodi! Po osvoboditvi Kočevja sem nestrpno čakal trenutek sre- čanja z mamo, ki je nisem videl polna tri leta. Priložnost se mi je pa nudila nekega večera, ko sem skočil v džip in skupaj s še tovarišema od-drdral proti Kočevju. V mesečini majske noči 1. 1942 sem se poslovil od matere in se priključil zapadnodolenjskemu odredu. Sedaj pa prihajam zopet v majski noči domov kot oficir-zmagovalec naše pravične stvari, hitim, da čimprej padem svoji dragi materi v objem! Ko se vozim po razrva-ni cesti proti Kočevju, so se mi zvrstila pred očmi kot na filskem platnu vsa leta vojne, polna trpljena in strahot. Koliko sem pretrpel sam, koliko je trpela moja mati, koliko je trpelo mnogo milijonov ljudi na svetu, koliko ljudi je padlo, koliko jih bo ostalo za vedno pohabljenih, koliko se jih bo še dolga leta med seboj iskalo, koliko je porušenega in uničenega. Ko bi mogel človek zabeležiti vsa srečanja borcev v svojci! Pa saj je vseeno, vsa bodo v bistvu enaka, kot bo moje srečanje z materjo. Potrkam na okno in slišim, kako mati prižge leščerbo in gre oprezno odpirat. »Kdo pa je«! strogo zavpije. »Jaz sem — tvoj sin France!« Samo še zapahnjena vrata naju delijo! »Odpri mati, hitro odpri!« »Saj to niso sanje, saj si res ti, France — moj zlati sinko!« Potem sva v veži dolgo stala nemo in tesno prižeta drug ob drugega, samo solze so se nenehno vlivale po najinih licih. »Da, mati, živ sem, zdrav, tudi ti, vidim, da si živa zdrava! Le to je važno, da sva skupaj« Potem sva vso dolgo noč prebedela ob peči. Toliko sva si imela povedati. Trenutek, po katerem sva oba tako hrepenela, je sedaj tu. Mnogo jih je ki ga enako doživljajo kot midva, prav tako pa jih je mnogo, ki tega žal niso dočakali. Klanjajoč se njihovemu svetlemu spominu in radostni, ker smo svobodni, kličemo: »Ne, nočemo več vojne!« France Fajdiga kritika in brezosebno polemiko vega, ni niti pošteno niti modro. Tak ton in način Trillerje-vega pisanja je upravičeno ogorčil vse družbenopolitične organizacije v občini Moste-Polje, ker se čutijo prizadete tudi same. Zato so tudi ostro obsodile tak način pisanja in se sprašujejo, odkod Trillerju pravica in pooblastilo, da v javnosti tako ocenjuje delo sekretarja občinskega komiteja iz Most. Mimo tega pa Triller operira v članku z nekaterimi netočnimi in nepravilnimi podatki, ki so iz trte izviti. Izvršni odbor občinske konference SZDL Moste-Polje je na nedavni seji ugotovil, da je bilo dosedanje delo občinskega komiteja ZM in delo Ivana Kuharja uspešno ter v skladu s sprejetimi sklepi občinske konference Zveze mladine. Ivan Kuhar se je kot dolgoletni mladinski funkcionar, predsednik sveta za splošne zadeve in odbornik občinske skupščine ter odbornik mestnega sveta izkazal kot prizadeven in aktiven družbenopolitični delavec. Zato izvršni odbor SZDL meni, da lahko njegovo delo ocenjujejo samo občinski dejavniki, ki so mu zaupali takšne odgovorne funkcije, nikakor pa Trilleh. Moščanski mladinski komite in druge družbenopolitične organizacije sicer soglašajo z mnenjem mestnega komiteja Zveze mladine, da se nekatera področja dela mladih združijo v mestnem merilu. Istočasno pa tudi opozarjajo na vrzeli, ki bi nastale z ukinitvijo profesionalca v občinskem mladinskem komiteju. Ne smemo namreč prezreti dejstva, da sp se pokazale nekatere vrzeli prt dosedanjem združevanju političnih, družbenih in nekaterih strokovnih organizacij v okviru mesta. Zato bi bilo zaželeno, da ostane mladinski profesionalec ne samo v občinskem komiteju, marveč velja razmisliti o takem delu tudi v krajevnih organizacijah. Treba je opozoriti, da ne bi bilo priporočljivo izvajati sprememb brez širših razprav in na hitro roko, kot smo zadnje čase bili ponekod vajeni. Razgovori v ožjem krogu znajo biti prej škodljivi kot koristni. Dokončno oceno o združevanju in o delu mladinskega komiteja pa bo izrek1 a izredna konferenca Zveze Mladine v občini. Preseneča tudi to, da Delo ni objavilo odgovora OB KZM Moste-Polje. F. F. Pesnica Saša Vegri o svojem pesniškem snovanju Važno je, da se človeku odpre svet poezije Vsi meščani, ki obiskujejo knjižnico Jožeta Mazovca, prav gotovo ne vedo, da je knjižničarka Saša Vegri tudi znana pesnica. Zato smo sklenili, da jo obiščemo in ji zastavimo nekaj vprašanj, na katera je takole odgovarjala: Pred revijo pevskih zborov Vprašanje: Vi pripadate tako imenovanemu drugemu povojnemu krogu mladih pesnikov. Povejte, prosim, kje in kako ste začeli pesniti? Odgovor: Prve pesmi sem objavila v Besedi leta 1955. Pisati pa sem začela že mnogo prej. Ni pomembno to, da nekdo začne pisati in kdaj začne pisati pesmi, pomembnejše je, da se človeku odpre svet poezije. Mnogo mladih ljudi nosi v sebi nagnjenje in odprtost do poezije; v enih ostane, v drugih zamre, ko dorastejo. V meni je ostala in z željo, da bi posredovala ta svet naprej, se mi je zdelo vredno Saša Vegri objavljati pesmi, ki sem jih napisala. Vprašanje: V svoji prvi pesniški zbirki Mesečni konj (1958) ste si izbrali kot simbol svetlo zeleno barvo; v drugi — Naplavljeni plen (1961) pa ostro rumeno. Obrazložite, prosim, kaj vam pomenijo ti dve barvi v vašem pesniškem snovanju? Odgovor: Ti dve barvi mi pomenita pač zeleno in rumeno barvo. Obe barvi sta zelo intenzivni, kaj pa bi pomenili v mojem pesniškem snovanju, ne vem. Prišli sta pač popolnoma iracionalno v moje pesmi kot mnoge druge stvari in pojmi. Meščanska gimnazija iz leta v leto raste v kvaliteten kolektiv. Seveda tega ne bi mogla brez družbene splošne in materialne skrbi in že nekajkrat smo v našem časopisu lahko brali o bistvenih izboljšavah glede posodobljanja pouka na tem zavodu. V prihodnjem šolskem letu pa se obeta še ena novost: angleški oddelek. Za kaj gre ? V prejšnjem mesecu je vodstvo gimnazije povprašalo po moščanskih osnovnih šolah, če je med učenci, ki letos uspešno končujejo osnovno šolanje, dovolj interesentov za intenzivni pouk angleškega jezika. Na gimnaziji so dobili pritrdilne odgovore in na osnovi teh bo imel v prihodnjem šolskem letu en prvi oddelek meščanske gimnazije tedensko dve uri pouka angleškega jezika več kot drugi. Verjetno bo delno poučeval na zavodu ta predmet angleški pedagog Vprašanje: Vaši dve pesmi iz druge zbirke Žene in Pašnik sodita med najboljše dosežke slovenske poezije o materinstvu. Kaj vas je vodilo v izpoved tega občutja? Odgovor: Vodilo, da sem pisala in še pišem o svojem človeškem jedru, materinstvu, je gotovo v meni tako spontano, da se ga niti ne zavedam. Da sta ti dve pesmi po mnenju kritikov med najboljšimi pesmimi, ki v naši poeziji izpovedujejo materinstvo, je samo slučaj. Pri nas je te poezije tako malo in še tisto, kar je, je doseglo samo izraz sentimentalnosti, drugega nič. Vprašanje: Kaj menite o tako imenovanem obstraktnem-modernističnem pesništvu, še posebej o protestnem? Odgovor: Abstraktno-modernistično pesništvo ni isto kot protestna poezija. Abstraktno poezijo pozna evropska književnost že desetletja. Pri nas jo sprejemamo vedno enako, z odporom. Abstraktnost v poeziji se namreč za bralce prehitro začne; če pesem zahteva od bralca malo več emocionalne razgibanosti, jo takoj označi z abstraktno. Protestna pesem je danes v svetu zelo razširjena. Te pesmi nosijo v sebi upor zoper prenasičenosti sveta z mrtvimi resnicami. Zato se poslužuje največkrat zelo realističnega jezika, zelo banalnih podob. Protestna pesem je bolj kot druga poezija dostopna vsem plastem publike. Reakcija na pesem pa je odvisna od stopnje kulture človeka, ki jo bere. Vprašanje: Pravijo, da je v vaši prvi pesniški zbirki čutiti vpliv Garcija Lorce in delno tudi sodobne srbske in hrvaške lirike. Kaj menite o tem in kateri pesniki so vaši vzorniki? Odgovor: Če že moram govoriti o vplivu bi rekla to, da je vsakdo izpostavljen vplivom, ker pač pozna črke. O. G. Lorci in povojni srbski in hrvaški poeziji pa mislim vse najboljše. Menim le, da se nisem pregrešila nad njimi kaj več kot nad vsemi drugimi pesniki, ki sem jih brala. — profesor angleškega jezika, ki sedaj že dela na poljanski gimnaziji pa bo svoje delo razširil tudi na meščansko. Sola se že pripravlja na intenzivni pouk angleškega jezika: Nabavili so že potrebno število magnetofonskih trakov za posnetke lekcij, gramofonske plošče in seveda potrebne aparature: magnetofone in gramofone. Tako se bo lahko dijak v tem oddelku v štirih letih šolanja na moščanski gimnaziji usposobil za aktivno rabo tega jezika do take mere, da mu bo še iz srednje šole odprta pot na delovna mesta, kjer se zahteva t&ko znanje angleškega jezika. Zahteva ni lahka, a ob pričakovanju še nadaljnje družbene skrbi in ob vsestransko kvalitetnem delu je uresničljiva. In v pričakovanju čimbolj-ših uspehov želimo novemu oddelku na pot: srečno! A. M. Slape se kulturno prebujajo! Marsikdo od občanov ne pozna vasi Slape. Leži južno od Polja. Vije se ob reki Ljubljanici. Pred vojno so bile Slape ena vodilnih vasi v kulturnem in političnem življenju naše občine. Po vojni pa je kulturno življenje počasi zamičalo in končno umrlo. Mladi rod pa, ki je med časom rastel, je dorastel v zrele ljudi, ki so bili sposobni obnoviti kulturno dejavnost na vasi. Na pomlad 1967. leta so se zbrali mladi napredni vaščani in začeli z delom. Za uvod v njihov delovni načrt, so si izbrali uprizoritev enodejanke »Kje je meja«. S tem je bil led prebit in pot za nadaljnje delo je bila odprta. V novembru lanskega leta so se ti člani zopet zbrali in začeli s pripravo na novo igro. Za konec leta so zaigrali igTo »Ne kliči vraga!«, ki je dobro uspela. Ta igra je dala povod za ustanovitev dramske družine sredi januarja letošnjega leta. Delovna žilica jim ni dala miru. Za dan žena so pripravili bogat kultumozabavni program. S to prireditvijo so zaključili svojo prvo ustvarjalno sezono. Vse te prireditve so bile v mali dvorani gasilskega doma. Ta dvorana pa ne dopušča uprizoritev daljših iger, zato bo treba misliti na razširitev oziroma preureditev prostorov gasilskega doma. Mladi kulturni delavci iz Slap se želijo vključiti v zvezo kultunoprosvetnih organizacij naše občine in upamo, da jih bomo drugo leto videli na velikem tekmovanju amaterskih gledališč naše občine. Vključevanje srednješolcev v ZK je že nekaj časa predmet pozornosti širše naše družbe. Tega so se zavedali tudi na moščanski gimnaziji in pred kratkim to potrdili s skromno, a prisrčno slovesnostjo: 15 mladih gimnazijcev je bilo sprejetih v članstvo ZK. Lojze Krakar Pesem o prvomajskem jutru Ti, ki prebil si s streli se v življenje in nosiš v prsih tega jutra ceno, ki šel skoz plamen si možat v vstajenje in znaš razločiti od jekla peno, to jutro nagni v duši sam se nadse, premeri reko svojih potnih srag, in se zakolni, da vsak tvoj korak korak bo tvoj in naš v bodoče čase. Glej v domovini, kakor blesk v kristalu obraz svoj poten, od prahu zoran, in v prvomajskem jutru kot v zrcalu glave milijonov stopajočih v dan. Postanite tudi Vi naročnik na Našo skupnost Spet je pred nami srečanje pevcev osnovnih šol občine Moste-Polje. Na letošnji reviji mladih pevcev se nam bo predstavilo kar 14 zborov. Revija bo pravzaprav dvakrat. Organizator prve revije je kolektiv osnovne šole Polje. Na tej osnovni šoli bo revija 5. maja ob 15. uri. Predstavilo se bo 7 zborov: 3 zbori osnovne šole Polje - zborovodje Ljuba Novak, Marta Gogala in Janez Žnidar, 2 zbora osnovne šole Sostro — zborovodja Silva Vetrih, zbor iz Križevske vasi — zborovodja Štefanija Porenta ter zbor iz Dolskega — zborovodja Nežka Cad. Drugo revijo organizira kolektiv osnovne šole Jožeta Moškriča iz Jarš. Na tej šoli bo revija 8. maja ob 17. uri. Ker je bil to le še formalni akt večmesečnega dela, se bodo lahko ti mladi člani takoj vključili v delo. Tega ni nikjer malo, posebej pa je hvaležno med tisto mladino, ki se v letih iskanja že jasno opredeljulje. In kaj je hvaležnejšega kot to, da dobi mlad človek na družbeno dilemo takojšen odgovor iz vrst svojih vrstnikov?! Sola pač daje svoj prispevek k oblikovanju pogleda na svet, življenje itn., a ta ni in ne more Tudi tu bo sodelovalo 7 zborov, in sicer: 2 zbora osnovne šole Jožeta Moškriča — zborovodji Jernej Habjanič in Ernest Švara, 3 zbori osnovne šole Ketteja in Murna — zborovodji Marija Mikeln in Vera Solar, ter 2 zbora osnovne šole Vide Pregare — zborovodji Veda Gruden in Jernej Habjanič. Na obeh revijah bo sodeloval tudi harmonikarski orkester glasbene šole Moste-Polje pod vodstvom Srečka Piškurja. Izvajal bo samostojen program in spremljal nekatere zbore. Obeta se nam zanimiva prireditev tako za poslušalce kot za pevce, saj bodo med seboj lahko primerjali dosežke in uspehe svojega dela. gimnaziji biti edini. Dosedanjim članom ZK iz vrst učiteljskega zbora pa se pridružujejo sedaj njih dijaki v skupni fronti za hitrejši in bolj vsestran napredek meščanske gimnazije kot kolektiva, ki je v zadnjih letih dokazoval in dokazuje veliko življenjsko silo v težnjah za vključevanje v splošen družbeni razvoj. Mladim članbm k sprejemu iskreno čestitamo in jim želimo čimuspešnejšega dela. A. M. NOVE KNJIGE V LK MOSTE april 1968 BIBLIOGRAFIJE: Srečko Vilhar—Radmila Adamov — O morju in pomorstvu; FILOZOFIJA PSIHOLOGIJA: Georg VVilhelm Hegel — Filozofija zgodovine, Immanue] Kant — Metafizika čudoreda, Staniša Novakovič - Problem metafizike u savremenoj analitičkoj filozofiji, Nikola Rot — Psihologija osebnosti; i DRUŽBENE VEDE (sociologija, pravo, politika, šolstvo) : Vera St. Erlich — U društvu s čovjekom, Mihailo Mihailovič-Milan Plazinič — Register provnih propisa objavljenih u Službenom listu SFRJ 1945-1967., Statistični koledar Jugoslavije 1968., Trideset let po ustanovnem kongresu KPS, Miroslav Vrabec — Moj otrok in film, George Waller — Ugrabitev, Zakonik o kazenskem postopku, Zakon o gospodarskih prestopkih in drugi procesni predpisi, Mavricij Zgonik — Zgodovina v sodobni šoli; PRIRODNE VEDE: Aleksandra Kornhauser-Marija Perpar — Organska kemija, Dragutin Petrovič - Geomorfologija, UPORABNE VEDE: Tit Doberšek — Vinogradništvo, Kuharska enciklopedija, Ivan Mohorič - Zgodovina železnic na Slovenskem; UMETNOST: Drezdenska galerija, Walter Pach - Renoir; ZEMLJEPIS, POTOPISI: Geografski vestnik 1967, Janez Stanič - Onkraj Kremlja; ZGODOVINA: Jožef Augusta-Zdenjek Burijan - Preistorijski čovek, Tone Ferenc — Kapitulacija Italije in narodnoosvobodilna borba v Sloveniji jeseni 1943; LITERARNA KRITIKA, ESEJI, SLOVARJI: Erich Auerbach - Mimesis. Prikazi' vanje stvarnosti u zapadnoj književnosti, Anton Grad - Italijansko-slovenski slovar, Ivo Hergešič - Književni portreti, Taras Kermauner " Trojni ples smrti ali samorazdejanje humanizma v povojni slovenski drami, Jean Paul Sartre — Besede, Josip Vidmar — Dnevnik, Franc Zadravec - Oktobrska revolucija in slovenska literatura; PESNIŠTVO, DRAMATIKA: Ervin Fritz — Hvalnica življenja, Janko Glazer *“ Pohorje, Mile Klopčič — Pesmi in prepesnitve, Josip Murn - Pesmi, VVM-liam Shakespeare - Dober konec vse povrne, Jože Snoj - Konjenica slovenskih hoplitov, LEPOSLOVJE: Jože Dular — Udari na gudalo, Jandre, F. Scott Fitzgerald — Nežna je noč, Franz Xaver Fleischhacker — Upor v Kotom, Charles Goldstein - Življenje brez zvezde, John Hersey - Volja do življenja, Henry James — Portret neke gospe, John Knittel — Abd-el-Kader, Arnold Krieger — Odvetnik za ločitve, Violette Leduc — Bastard, Mario Vargas Llosa — Mesto in ščeneta, Kamala Markandaya - Ljubljeni tujec, Meša Selimovič - Tišine; KNJIGE ZA OTROKE: Milivoj Matoiec - Deček v čolnu, Leopold Suhodolčan — Moj prijatelj Jumbo, Leopold Suhodolčan - Rdeči lev, Jul«* Vem« — Otroka kapitana Granta. Prihodnje šolsko leto angleški oddelek?! 15 novih članov ZK na Kramljanje z Moščani o tem in onem Ne samo lepe besede: tudi dejanja Vsakodnevno se srečujemo z znanci in prijatelji, za hip pošljimo, malo pokramljamo in zopet nekam hitimo. Človek, ki se znajde v stiski, rad potoži in zaupa svoje težave nekomu. Tako nekako so se »rodile« tudi tele vrstice spontano, odkrito in iz srca. Prisluhnimo! JANEZ JAGODIC, študent POKLICNI ŠPORTNIKI NE POZNAJO DELOVNE KULTURE »S športom se poleg svojega dela in študija aktivno in resno ukvarjam že vrsto let. Čeprav mi to sodelovanje vzame mnogo časa, tega ne mislim opustiti. Aktivno delovanje v športu je del mojega delovnega programa. Nekateri zaradi deformacije v posameznih panogah ali društvih telesno kulturo ne jemljejo resno in tudi nimajo razumevanja zanjo. To se pokaže zlasti takrat, ko je na vrsti denar in morajo tisti, ki za to skrbijo, poslušati neumestne pripombe in odgovore. Temu je kriv poklicni šport. Nisem proti poklicnemu športu; nanj gledam kot na kak drug poklic le s to razliko, da v drugih poklicih poznamo delovni red in delovno kulturo, v poklicnem športu pa tega manjka. Nihče ne bi zameril poklicnemu nogometašu, če se je na tekmi trudil in bojeval, pa je klub temu tekmo izgubil. Očitamo jim takrat, kadar se ne trudijo, kadar igrajo kot za zabavo in zato izgubijo tekmo. Tu lahko primerjamo poklicnega nogometaša z delavcem v delovni organizaciji. Oba prejemata osebni dohodek za svoje delo, le s to razliko, da mora biti delavec v delovni organizaciji vedno resen, prizadeven in discipliniran, da morajo biti njegovi proizvodi dobri, pri nogometašu pa temu ni tako. Poklicnim športnikom manjka delovna kultura in zavest, da liko ukvarjajo s proučevanjem osebnosti mladega človeka in z njegovo moralno zavestjo. O tem je mnogo zapisanega in izrečenega. Vse premalo pa je pri tem izpovedanega o družbi sami, o generaciji, ki bi morala biti odgovorna za vodenje in oblikovanje mladega rodu. Mislim na temeljno celico družbe, t. j. družino, potem na vzgojitelje in šolo ter končno na celotno družbo, ki z odkloni in slabimi vzori ne more biti prepričljiva. Mladega človeka je mogoče oblikovati v močno osebnost le v okolju, ki ima zdravo vsebino. Premalo je za družbo, da pozitivna načela zapiše in da si osvoji napredno ideologijo! To mara tudi v vsakdanjem življenju izvajati. MILAN JAKSlČ, TEHNIK MNOGI NE POZNAJO ODKRITOST/ IN TAKTNOSTI »Sele pred nedavnim mi je uspelo dobiti zaposlitev. Vem, da človek ne more dobiti dela čez noč, vem pa tudi da je bilo pet mesecev, ko sem živel tako rekoč brez denarja, zame neskončno dolgih. V tem času sem naletel na mnogo spodbudnih besed in obljub, od katerih pa se na žalost ne da živeti. Tedaj sem se tudi prvič seznanil s predpisi o delovnih razmerjih, mnogo pa sem tudi prebiral časopise, kjer sem zasledil več člankov, v katerih je bil govor o nezaposleni mladini in iskanju rešitev. Moram reči, da je polemika o tem res velika, zdi pa se mi, da samo z moral- Ko sem iskal zaposlitev in pritiskal na kljuke podjetij, sem spoznal, da so mnogi referenti, ki se ukvarjajo s sprejemanjem na delo, skrajno nevljudni in brez pravega odnosa do človeka, ki živi v stiski in v upanju, da bo morda prav tu dobil zaposlitev. Skoraj vsem manjka odkritosti in taktnosti, da ne govorim o ekspeditivnosti. Skoraj v vseh primerih sem čakal na tak ali drugačen odgovor na pismeno vlogo po štiri ali več tednov. Sedaj sem zadovoljen in delam z veseljem. Ne morem pa se znebiti vtisov, ki sem jih doživel kot brezposelni tehnik. Upam, da stiska za delo ne bo dolgo trajala in da bodo sprejeti ukrepi, ki bodo problem nezaposlenosti v veliki meri rešili.« MIHA LEVICNIK, KMET »Slučajno ste me dobili pri malici; sicer pa me tako ni nič doma,« je rekel Miha Devičnik v Podlipoglavu. Medtem ko smo se pogovarjali, so se vseskozi odpirala vrata — štirje majhni otroci pač niso nikoli pri miru. Pridelujem pravzaprav vse, ker se specializacija pri nas ne splača. Veliko posevkov nam tudi uniči mala divjad. Sedaj kar ne gojimo več koruze, saj ni več prašičev. Če ne bi bilo divjadi, bi prideloval vrtnine, ki se jih da lepo prodati v mestu. Sicer pa tudi moram vse pridelovati, ker ni več zadruge, s katero bi sodeloval. Dobro da so ostala za zadrugo vsaj skladišča, da lahko dobimo gnojila in druga sredstva-razen semen, katera hodimo iskat v semenarno v mesto. Davki niso tako veliki, saj se v zadnjih treh letih skoraj da niso povečali. Vendar pa plačevanja ni tako malo, kajti socialno zavarovanje nam vzame velik del dohodka. Kot poklicni šport pravzaprav ni nič drugega kot delo.« RUDI PECAVER, PEDAGOŠKI DELAVEC PREPRIČAN SEM V SPOSOBNOST MLADEGA RODU »Vsaka starejša generacija gleda na mlado generacijo z nezaupanjem in dvomi v njeno sposobnost. To je prirojena lastnost in se ponavlja. Res je, da vsaka mlada generacija pride do navkrižja z že ustaljenimi načeli, da spre-fiinja navade pa tudi moralo. Naša družbena skupnost ali bolje rečeno posamezne insti^ lucije in posamezniki se ve- nimi pritiski in političnimi vplivi tega problema ni moč rešiti. Rešitev je možna samo z zakonskimi ukrepi oz. s spremembo zakona o delovnih razmerjih. Pred nedavnim sem zasledil v Delu napoved radikalnih sprememb tega zakona. Med drugim se mi zdi najučinkovitejši ukrep, da naj bi upokojenci in vsi tisti, ki izpolnjujejo pogoje za pokoj, morali prenehati z delom. Prepričan sem, da bi s tem ukrepom v Ljubljani omogočili delo morda celo več tisoč nezaposlenim. Čeprav ta ukrep lahko prizadene marsikoga, ki ima majhno pokojnino, je še vedno ta na boljšem kot tisti, ki ne zasluži ničesar. veste, je to za nas kmete davek, ker ves denar, ki gre od hiše mečemo v eno vrečo. Mislim pa, da smo tu malo ogoljufani, ker od tega nimamo veliko, če računate, da moramo pravzaprav vse sami plačevati. Traktorja ne rabim, primanjkuje pa mi malih strojev, škropilnic in podobno, kar pa je vse zelo drago ali pa močno ocarinjeno. Vprašanje pa je, kje naj kmet dobi devize. Pomagamo si na razne načine. Redim deset glav govedi, od tega dve teleti. Prodaja živine je sedaj zelo slaba, sicer pa so stvari pripeljali tako daleč, da niti ne gremo zraven, ko nam živali koljejo. Oni naredijo po svoje, mi pa vzamemo denar, kolikor ga pač je. Z občinsko politiko smo kmetje na splošno zadovoljni. Pred kratkim smo s financiranjem na pol napravili vodovod, sedaj pa se bomo spet pod enakimi pogoji bojevali za cesto. Če bi bil mlajši, ne bi delal na kmetiji, prav gotovo bi šel kam drugam, kjer je zaslužek lažji. Ko sem bil mlad, tega nisem storil predvsem zaradi očeta in matere, ki-stara kot sta-ne bi zmogla vsega dela. Če bi prišlo do samofinan-ciranja pokojninskega zavarovanja na načelu rizičnih skup- Čeprav je Janežič dejal, da mu je že njegov oče rekel, češ z molkom devetim odgovoriš, se mu je s časom le razvezal jezik. Ne da bi ga kaj spraševali je povedal, da z ženo delata sama na kmetiji, ki ima približno 7 ha in da imata dva otroka. Ker sta z ženo sama in težko zmoreta delo se mu zdi da, sta preveč obdavčena, saj sta za prvo četrtletje dobila plačati prek 90000 starih dinarjev akontacije. »Kmetje v hribih so v boljšem položaju kot mi — imajo še sadovnjake, gozdove, zelenjavo in podobno, pa prav tako prodajajo v mestu kot mi.« nosti, bi takoj plačeval prispevek, samo če bi bil pameten razpon in če bi zmogel. Kam bomo šli za prvi maj ? Družino bom s svojim »polto-vornim« osebnim avtomobilom zapeljal čim dalje od domačije, ki jo vsi dobro poznamo, vendar si pod tem ne predstavljajte veliko, kajti kmet ima v hlevu živino, zaradi katere si ne more vzeti dopusta, daljšega od dobrega pol dneva.« FRANC JANEŽIČ, KMET Franca Janežiča izpod Urha in njegovo ženo smo dobili sredi dela. Na polju sta trosila gnoj. Povedali smo mu, da delamo reportažo za prvi maj in da ljudi sprašujemo o tem in onem. »Mene že ne boste dajali v časopise. Samo skušati ste me prišli,« je dejal. Temu mnenju je pritegnila tudi njegova žena in dejala: »Saj veš, kaj delajo sedaj v časopisih; hočejo zvedeti, kaj ljudje mislijo.« »Vem, da mora država dobiti dohodke in se strinjam z obdavčitvijo.« je rekel Janežič, »toda ni mi prav, ko vidim, da moram za svoje otroke skrbeti le jaz, medtem ko delavcu in drugim pomaga država z dokladami. Delavec vsak mesec dobi plačo, naš kruh pa ni tako siguren: kot vidite, imamo kmetje velike težave s prodajo živine... Prispevki za socialno zavarovanje so previsoki, če računate, da moramo bolnišnico in skoraj vsa zdravila sami plačati.« Ko smo se pogovarjali o strojih je dejal, da so carine občutno previsoke. »Ali nima država koristi od tega, če se kmetje mehaniziramo? Tudi delali bi lažje. Preveč časa zgubimo samo z vpreganjem konj in njihovo rejo, ko bi pa lahko vse delo opravili s traktorji!« Na koncu je še dejal: »Vsak naj bo pravično obdavčen in vsak naj sam skrbi za svoje otroke tako, kot moram jaz!« Oče pri delu Moj oče je po poklicu vlakovni odpravnik. Pri delu sem ga videla prvič takrat, ko še nisem znala prešteti prestav na levi in desni strani, takrat ko je bila vsa moja učenost, da sem znala imenovati cvetlice, ki so rastle v tetinem vrtu, in nekaj kratkih pesmic povedati. Nisem pa še umela čudnih znakov na papirju. Prvič sem se peljala z vlakom. Tega je že zelo dolgo, ko sem z mamico pristopicala na ljubljanski peron, ki pa še ni bil tako velik kot danes. Seveda sva se ustavili pri očetu, ki je bil ravno takrat v službi, kajti železničarji ne poznajo nedelje in praznika. Odprli sva vrata, ki pa so škripala, da je šlo skozi ušesa. V prvi sobi je bila samo omara, v kateri je bilo polno knjig, vrata v naslednjo sobo so bila odprta in za veliko mizo je sedel človek, ki ga nisem poznala. Bil je tako resen in je v knjige, ki jih je imel pred seboj, venomer nekaj zapisoval in ves čas pogledoval na uro. Med mizo in steno je bilo komaj prostora za stol in še toliko, da si ga premaknil. Na steni za njegovim hrbtom pa je stala omara, na kateri so bila stikala, ključi, predali, knjige in vse mogoče. Na steni pred njim sta viseli velika stenska ura in škatla, na kateri so bili ključi vse mogoče velikosti in dve lučki, ki sta venomer utripali, in sicer rdeča in rumena. Na mizi pa je imel tri telefone, ki pa so se mi takrat zdeli kot trije narobe obrnjeni lonci in na njih dvojne zajemalke. (Nadaljevanje na 6. str.) Pogovor z avtorico knjige Sveti Urh Vsth 'm Vietnam sta si a nečem btizu Knjiga Sv. Urh Štefanije Ravnikar — Podbevškovc je svoj čas zbudila v naši javnosti mnogo zanimanja. Prva izdaja v nakladi nekaj čez 7.000 izvodov je bila hitro razprodana. Zato bi kazalo delo ponatisniti. Avtorici te zanimive edicije smo zastavili nekaj vprašanj in jo s tem tudi prvič predstavljamo našim bralcem. Vprašanje: Vaš dnevnik, ki ste ga začeli pisati leta 1911, tvori nekako ogrodje za poznejšo knjigo o Urhu. Povejte nam, prosim, nekaj o tem dnevniku in o razmerah, v katerih ste ga pisali? Odgovor: Vsak, ki hoče pomembne dogodke močneje vtisniti v spomin, si jih zapiše. K temu ga gotovo žene neki namen, čeprav še ne ve, kako se bodo dogodki razvijali. Ob vdoru okupatorjev na našo zemljo so si nenavadna doživetja sledila z izredno naglico. Ljudje so se čez noč spremenil', kot bi s sebe odvrgli krinko, ki so jo dotlej nosili. Pri večini si bil prijetno presenečen, pri marsikom pa si ostrmel, ko je spregovoril čisto drugače, kot si pričakoval. Postati si moral previden v besedah in dejanjih, pa tudi tisto, kar si zapisal, je moralo biti zapisano tako, da ni bilo nikomur na očeh, ne domačim ne tujim ljudem, ne prijateljem ne sovražnikom, saj nisi vedel, kaj vse se lahko še zgodi in kako se bo posameznik odločil. Spočetka sem si dogodke zapomnila in jih zapisovala vsak večer1, ko sem se vračala iz sostrške šole domov v Ljubljano. Ko so se začela kopičiti imena in datumi, sem si jih zapisovala na lir.tiče. Zaradi preiskav na blokih, ki so bile čedalje ostrejše, sem si pomagala z zvezki šolarjev, ki sem jih pogosto nosila domov, da sem jih pregledovala. Pivnikov, ki so bili polni črt, narobe obrnjenih črk in madežev, ni nihče natančneje pregledoval. Nanje sem si kar najprevidnejše in samo zame razumljivo zapisovala imena, datume in kakšno izredno, a važno podrobnost. V samih zvezkih pa ni bilo moje pisave. Ne Italijanom ne belogardistom, ki so se do kapitulacije zadrževali na bloku in prelistavali zvezke, ni prišlo nikoli na misel, da bi si kak pivnik pozorneje ogledali. Nazaj grede sem v tiste zvezke, ki so imeli na pivnikih moje pripombe, vstavila nove pivnike. Po kapitulaciji Italije se Nemci niso zanimali za »Prtljago« učiteljic. Natančnejši so bili domobranci in njihove paznice, ki so nas malone do golega slačile. Toda domobrancev niso zanimali zvezki šolarjev, iskali so drugačnih vrednosti, zlasti tisti s Sv. Urha, iz Bizovika, Polja in iz drugih postojank v vzhodni okoiici Ljubljane. Razmere, v kakršnih sem pisala dnevnik, so bile vse prej kot ugodne, a le komu, ki je med NOV kakorkoli sodeloval, je moglo biti ugodno pri tveganju, ki se mu je izpostavljal? Vprašanje: Slovenska kulturna javnost je že izrekla svojo sodbo o pomembnosti in dragocenosti vaše knjige za zgodovino našega osvobodilnega boja. Bila pa je tudi nekaj nasprotnih mnenj. Kaj menite o tem? Odgovor: Ob izidu mojega dela Sv. Urh mi je dejal tedanji urednik zbirke Dokazi pri zavodu Borec Mile Smolinsky, naj poleg odobravanj pričakujem tudi napade in grožnje, zlasti v nepodpisanih pismih. Vendar vse do danes nisem — razen številnih priznanj — prejela nič takega, kar bi lahko imenovala napad ali celo grožnjo. Niti pobegli domobranci in njihovi klerikalni in liberalni politiki ne mor'ejo v svojih publikacijah zanikati dokaznega gradiva, zbranega v kroniki Sv. Urh. Od sile pa jih je vznemirilo priznanje, ki ga je dal mojemu delu predsedmk Slovenske akademije znanosti in umetnosti in naš najpomembnejši kritik Josip Vidmar. Od junija 1966, ko je delo izšlo in je Josip Vidmar ob njem zapisal svoje misli o veri in katoliški cerkvi na Slovenskem, vlivajo nanj »ogenj in žveplo«. Mnenj, ki bi trdila nekaj nasprotnega od dejstev, navedenih v kroniki Sv. Urh, ni bilo. Le posamezne glasove o tem, da bi bilo o teh grozotah bolje molčati, je bilo slišati tu in tam. Doživeli pa so takoj ostre odgovore bralcev, mlajših in starejših, ki so izjavili nasprotno. Mar se danes ne dogajajo v svetu taki in podobni zločini v še hujši meri? Je treba o njih molčati? Mislim, da je odgovor jasen! V veri in upanju, da bo z združenimi močmi vseh pozitivnih sil sveta zlo nekoč premagano in bo človek lahko vsaj v daljnji prihodnosti živel drhgače! Da bo lahko v miru in medsebojni pomoči ustvarjal velike in majhne reči, kakor mu je kot človeškemu bitju dano! Vprašanje: Letos je izšel tudi vodnik po Urhu. Ali menite, da smo s tem storili dovolj, da bi mlajši generaciji in pa tujim obiskovalcem prikazali vse grozote belogardističnega nasilja na Urhu, in kaj bi po vaši sodbi morali še storiti? Odgovor: Vodnik po Urhu je izšel zelo pozno in v zelo pomanjkljivi obliki, zlasti kar se tiče prevodov v tuje jezike. Mnogo inozemskih delegacij prihaja na Urh in še več posameznikov, ki si žele razlago in knjižico za spomin v svojem jeziku. Krivda ni moja. Dovolj sem si prizadevala in opozarjala. Mladina, ki je najbolj sprejemljiva za vtise iz vsakršnega področa, še posebno pa iz zgodovine svojega naroda, mora biti deležna, kar je bilo storjenega predvs'«-' •»■'nio, za lepšo prihodnost. Obširno gradivo o morišču na Sv. Urhu je že v kron:ki zelo skrajšano saj sem jo nameravala izdati v dveh delih: prvi del o dogodkih do kapitulacije Italije, drugi o dogodkih po nji. To bi se ujemalo tudi z razvojem, dogodkov med NOV na kraju samem. Morišče na Svetem Urhu je nastalo šele pod Nemci, ki so dali domobrancem proste roke pri pobijanju »sumljivih« rojakov. Vendar1 se je marsikomu, ki ima besedo pri teh in takih rečeh, zdelo še to, kar je objavljenega, preobširno. Isto velja za slikovno gradivo. Kljub vsemu sem hvaležna zavodu Borec, da je kroniko objavil in še posebej uredmku Miletu Smolinskemu, čigar zasluga je, da ima kronika tolikšen obseg in toliko slikovnega gradiva. Brošura je skromna in nemogoče je bilo v tako skrajšani obliki zaleti vse bistvene dele kronike. Moje mnenje je, da bi bUo trteba brošuro vsaj malo razširiti z vsebinskim m s slikovnim gradivom in H dodati nekaj prevodov v tujih jezikih. Poskrbeti pa bo treba še za to. da se bodo obljube o sredstvih za vzdrževanje spomenika, krajevnega muzeja in celotnega spomeniškega prostora tudi uresničevale! Vprašanje: In vaši bodoči pisateljski načrti? ne spada k strogi dokumentarnosti, je pa zanimivo za-hadi globljih zapletov, naključij in bolj ali manj neznane življenjske vzročnosti, notra- TOVARIŠ UREDNIK! Pri Športnem parku Kodeljevo je bil pred letom ali kaj odprt mladinski klub. Sprva je bilo slišati same pohvale o njegovem delovanju, posebej ko je začel sodelovati s klubsko komisijo pri Ob ZKPO. Zadnjih nekaj mesecev pa se vrste pripombe: v klub da zahajajo poleg starejših tudi mlajši mladinci in pionirji — prav, a ti počno podobno kot starejši: kadijo, baje celo pijejo, dolge ure kvartajo, nespodobno govorijo, se ne vedejo dovolj dostojno celo med predavanji ipd ... skratka, v klubu da ni reda. Ker je glede tega precej javnega govorjenja po Kodeljevem, tudi javno sprašujem (ne vem, na koga oz. kam naj bi neposredno naslovila vprašanje, pa sem se spomnila te oblike): AH imaio vse te govorice kaj osnove? Kdo je odgovoren za organizirano delo v tem klubu? Ce ni nihče, velja najti nekoga: če pa je nekdo, nai javno odgovori na zgornje pripombe! Nekaj obdobnega se baje dogaja tudi v slaščičarni poleg moščanske tržnice. Tja da zahajajo učenci, dijaki oziroma sploh mladi, ki hote zamujajo pouk ali delo in poleg zgoraj omenienega pijejo celo alkoholne pijače. Sprašujem: Ali pionirjem in mlajšim mladincem sploh smejo točiti alkoholne pijače, in to v takih prostorih oziroma lokalih? Dalje in predvsem: Ali ne kažejo taki pojavi, da bo treba v Mostah intenzivneje misliti na urejene družbene — klubske — prostore z mentorji, ki jih bo treba seveda primerno stimulirati? V takih urejenih prostorih bi se ob prostem času zbirali mlajši in starejši ter si z dostojnim organiziranim izmenjavanjem misli oblikovali poglede na različne probleme družbe, časa, prostora ... Oblike bi bile lahko najrazličnejše, vsekakor pa brez čikov v ustih mladoletnikov, brez alkohola, nevljudnosti itn. Preveč sem zaposlena, da bi za zgoraj omeniene govorice sama našla potrdila. Upam pa, da boste vi posredovali to pismo tja. od koder je pričakovati tudi odgovor. Sonja Brodnik Ljubljana njih človeških vzgibov ter posledic dobrega in zla, kar vse prepleta tako življenje narodov kot življenje posameznika. nejših oblik in poti pritegnile k sodelovanju tudi občane, ki so že zapustili mladinske vrste, so pa pripravljeni s svojimi izkušnjami sodelovati z mladimi. Svet je sprejel več sugestij glede reševanja tega problema, rešitev pa bo odvisna predvsem od mladincev samih. V okviru razprave o tem problemu je svet sprejel tudi nekaj sklepov, kako v bodoče urejati športni park Kodeljevo in druge objekte, namenjene telesni kulturi. Zbiranje mladih v slaščičarni ob moščanski tržnici je problem, ki je padel v oči predvsem zato, ker v Mostah nimamo primernih lokalov, kjer bi občanom — tudi mladim nudili usluge take vrste. Ob tem pojavu se nam postavlja več vprašanj, med drugim pomanjkanje ustreznih družbenih prostorov za mlade. Nerazumljivi so postopki staršev, ki svojim otrokom za čas, prebit v slaščičarni, izstavljajo opravičila za šolo. In končno naj navedemo še dejstvo, da je po 221. a členu kazenskega zakonika kaznovan, kdor postreže mladoletniku do 16. leta starosti z alkoholno pijačo. Kršitelj tega zakona se lahko kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do 6 mesecev. Svet bo zahteval, da pristojni organi dosledno izpolnjujejo določbe citiranega zakona v tem, pa tudi v drugih lokalih naše občine. Verjetno smo bili doslej do tega problema preveč tolerantni; razmere pa terjajo, da ga zaostrimo in rešujemo najmanj v okviru zakonitih določil. Svet za prosveto in kulturo pri občinski skupščini Moste-Polje rajo iščejo možnosti in oblike rekreacije, razvedrila in širjenja duhovnega obzorja. Pristojne organizacije (zlasti so tu pomembne mladinska in telesnokulturne organizacije) naj bi pri iskanju najprimer- Oče pri delu (Nadaljevanje s 5. str.) Nato se je človek obrnil na stolu za 180 stopinj in začel vrteti ključe na vse strani, brskal po omari, pri tem pa venomer pogledoval na uro. Ni trajalo dolgo, ko je rumena lučka ugasnila, nato tudi rdeča, prižgala pa se je zelena. V levem kotu zgoraj se je oglasil hreščeč zvok. Oče se je takoj dvignil in odšel mimo naju v prvo sobo, dvignil zvočnik in njegov glas se je razširil po vsem peronu. Cez nekaj trenutkov se je že nekje čisto blizu zaslišal pisk lokomotive. Pogledal je skozi okno, videl, da se je lokomo- tiva ustavila, nato pogledal na uro, nekaj zapisal v največjo knjigo, zavrtel ročico na telefonu in se nato oddahnil, kajti sprejem vlaka je bil mimo. Pristopil je k nama. Sedaj sem ga šele spoznala, sedaj je bil tak, kot sem ga vajena doma, zmeraj vesel in dobre volje. Tako je bilo takrat na tem delovnem mestu, kako je pa sedaj, ne vem, ker so peron povečali. Sedaj vozi več vlakov in en sam človek dela ne bi mogel več opravljati. Darinka Ambrož 7. c Odgovor: Se vedno zbiram zgodovinsko gradivo. Tokrht me še prav posebno zanima delež slovenske žene v NOV. Prevozila in prehodila sem vso Dolenjsko z Belo kraiino in Kočevsko in si zabeležila doživetja žensk v tistem času. Pri tem delu sem spoznala toliko izrednih, junaških, velikemu cilju do kraja predanih ljudi, da bi potrebova ne eno. temveč nič koliko človeških življenj, če bi hotela v kakršnikoli obliki obdelati tako bogato gradivo. Marsikaj imam zasnovanega, le časa primanjkuje. Tudi misli, da bi Sv. Urha obdelala še drugače, me pogosto zaposluje. Tedaj bi lahko pisala tudi o tem, kar ODGOVOR: Svet za prosveto in kulturo občinske skuvščine Ljubljana Moste-Polje je bil obveščen o razmerah v mladinskem klubu na Kodeljevem. Ker so se razmere v zadnjem času no izjavah nekaterih Kodeljevča-nov še poslabšale, je sklenil dati pobudo drugim pristojnim organizacijam (zlasti mladinski), da ugotove resnične razmere v klubu in poiščejo najustreznejše rešitve. Svet se zaveda, da ni pristojen meritorno odločati in sprejemati dokončne rešitve. Prvenstveno je k reševanju tega problema poklicana mladina sama, da uredi mladinski klub in ga dvigne na raven, dostojno mladih ljudi, ki se v njem zbi- SKUPNOST 3CASILO SZDL UJUBI.JANA AAOSTV**©!** Ureja uredniški odbor, glavni In odgovorni urednik Bogdan Sturm. Naslov: Uredništvo in uprava NSK, Ljublj. Ob Ljubljanici 42/11. telefon 315-980 Tek. rač. pri NB Ljubljana, občinska konferenca SZDL Ljubljana Moste-Polje. Naša skupnost 501-8-205/1. Celoletna naročnina 3,60 N din, polletna 1.80 N dinarjev, posamezna številka 0,30 N dinarjev. Tisk CZP Kočevski tisk, Kočevje. Klišeji CZP Ljudska pravica, Ljubljana. Poštnina plačana v gotovi-vlni. Rokopisov ne vračamo. J 1 2 3 4 5 m 6 7 8 9 L J 10 Ll ii 12 L. 13 14 15 16 17 18 19 20 ii 22 23 24 26 26 27 28 29 30 | 31 32 33 1 " r 35 36 37 38 u 41 42 43 □ 44 H r 46 47 48 49 1 50 51 52 53 54 J n 55 n 56 r v ”1 57 58 r j V križanko je vključenih sedem pojmov, ki so v zvezi z mesecem majem. Opisi zanje niso podani in jih boste dobili s pravilno reiitvijo drugih be. sed. VODORAVNO: 1. napon vseh moči pred ciljem, 6. škodljiv majhen metulj, ki žre blago, 10. tuja oblika imena Božidar, 11. ljubljanska pivovarna, 13. GLEJTE UVODI, 14. GLEJTE UVODI (skupaj s 47. navp.), 16. šestnajsta in enaindvajseta črka naše abecede, 17. trda rudnina, po sestavi silicijev dioksid, 19. tuje žensko ime. 20. GLEJTE UVODI (skupaj z 18. navp.), 22. levi pritok Donave iz Romunije, 23. umazan človek, nemarnež, 25. opera ruskega skladatelja Sergeja Rahmaninova, 28. ime avstrijskega skladatelja Berga, 30. začetnici prvaka ljubljanske drame, 31. dan v tednu, 34. ozek konec polotoka, 36. severnoameriški prerijski volk, 37. najslavnejši hunski poglavar. 40. zahodni del Nove Gvineje, 42. skandinavski izraz za smuči, 44. grški bog gozdov, pastirjev in čred, 45. vrsta, nabirek. 46. znana tržaška trgovska hiša, 49. sosednji črki s konca abecede, 50. italijanski fizik, po katerem se imenuje nauk o kemičnih učinkih električnega toka (Luigi), 53. duhovi umrlih po verovanju starih Rimljanov, 55. francoska reka, ki teče skozi Pariz, 56. komplet, 57. lepo obnašanje, olika, 58. posmehljiv izraz za starejšo žensko. NAVPIČNO: 1. Noetov sin, 2. vojaška enota, 3. udarec, napad, 4. tekmovanje v kavbojskih veščinah, 5. glasbena oznaka za -tremolo-, 6. pesnik slovenske moderne (Josip), 7. osebni zaimek, 8. krajše ime ameriške filmske igralke Taylor, 9. pri- Rebus padnik starega grškega plemena. 10. celoten posnetek, 12. špansko žensko ime. 13. kraj v črni gori na jugovzhodni strani Durmitorja, 14. obdobje petih let, 15. vrsta piškota, 18. GLEJTE UVODI (skupaj z 20. vod.), 21. znani budimpeštanski stadion, 23. ime zagrbeškega humorista Kanižaja, 24. psevdonim francosko-švicarskega pisatelja Jeana Schopferja, 26. južnoameriški grm, iz katerega pridobivajo mamilo kokain. 27. reka v južnem delu osrednje Sibirije, ki z Ingodo tvori Silko, 29. začetnici naše filmske igralke, ki nastopa v Hollywoodu, 32. medmet, 33. kiparska stvaritev, 34. boksarsko borišče, 35. najstarejša geološka doba zemeljskega srednjega veka, 38. ženska, ki jo je opeval italijanski pesnik Petrarca, 39. zahodna skupina starih Slovanov, 41. GLEJTE UVODI, 43. gosta bombažna tkanina za blazine in pernice, 46. žitna pleten, 47. GLEJTE UVODI (skupaj s 14. vod.), 48. GLEJTE UVODI, 51. označba za -preko- na potovanju, 52. četrti rimski kralj, ki je dal zgraditi pristanišče Ostio, 54. vrtna hišica, 56. kemični znak za cezij. Posetnica MIRKA Z. SVIT POLJE Mirka se zelo veseli dogodka v začetku meseca maja. Kaj je to? Rešitve ugank iz četrte številke KRIŽANKA Vod.: 1. oskar, 6. eben, 10. Ata- nas, 11. Tomaž. 13. planer, 14. Labovič, 16. EE. 17. Izolit, 19. oda, 20. rja, 22. Nep, 23. Taras, 25. ca-rar, 28. vogal, 30. N(ikola) T(esla), 31. pridiganje, 34. ZP, 36. ideal. 37. kasta, 40. Golja. 42. tat. 44. tor, 45. Ika, 46. Mavrič, 49. ta, 50. Babilon, 53. ovitek. 55. Logar, 56. slalom, 57. dota, 58. manet. ENAČBA. S-por, reč, a-Tom, č-lan, lov, EKA, les, reč, a-Tom, u-lan, jeti, sen, ed-Nina, a-Tom. Sreča človeka le sreča, ujeti se ne da. REBUS: paradižnik (para. dežnik, 6. = i). OBVESTILA OBČINSKA SKUPŠČINA Občinska skupščina Ljubljana Mostc-Polje je na seji dne 22. II. 1968 sprejela odlok o petdnevnem delovnem tednu za občinsko upravo. V smislu tega odloka je od 1. III. 1968 dalje delovni čas za stranke: ob ponedeljkih in petkih od 9.—12. ure, ob sredah pa od 9.—12. ure in od 14.—16. ure. KNJIŽNICA LJUDSKA KNJIŽNICA MOSTE, Zaloška cesta 35 je odprta vsajt delovni dan od 8— 19 ure in ob sobo ah od 8—12 ure. Telefon 315-877; LJUDSKA KNJIŽNICA POLJE je odprta vsak dan od 8— 12 in od 14—18 ter v soboto od 8—12 ure. DEVIZE Kreditna banka in hranilnica Ljubljana, ekspozitura Moste, Ljubljana, Proletarska I, opravlja vse posle s hranilnimi vlogami, stanovanjskim varčevanjem, kmetijskim varčevanjem, prodaja in odkupuje tuje valute, odpira zasebne devizne račune in osebne žiro račune. Vse informacije dobite na telefon 313-969 in 316-133 ali v sami banki med uradnimi urami. DELAVCI PAPIRNICE VEVČE, KI SO ZAPOSLENI V PODJETJU 20 IN VEC KOT 20 LET ALIČ Joža, ANDRIC Ana, ANŽUR Albin, ANŽUR Ivan, BEVC Danica, BEZLAJ Iva, BOBNAR Zlata, BOHORC Miha, BRICELJ Alojz, BRINOVEC Jožefa, CAJHEN Marija, CERK Ida, CVETKO Vinko, ČERNE Alojz, ČERNE Franc, ČERNE Janez, ČERNE Marija, ČERNE Stane, DIMNIK Marija, DMITROVIC Marija, DOVČ Alojz, DRGLIN Ivan, DRNOVŠEK Viktor, FERJAN Ivanka, FERJAN Jakob, FERJAN Mihael, GAŠPERŠIČ Vera, GLOBOKAR Franc, GLOBOKAR Marija, GOLJAR Franc, GOLOB Jakob. GORŠE Rihard, GORŠE Vladimir, GRM Stane, GRUM Vida, HABIČ Alojz, HABIČ Alojzij, HABIČ Marija, HEBEIN Valburga, HOČEVAR Marija, HOLZ Terezija, HRUBAR Marija, IRT Ivan, JAGER Berta, JAKAC Anton. JAMŠEK Filip, JANČAR Ivan, JANČAR Ivanka, JELNIKAR Antonija, JERIHA Franc, JO-ZELJ Anton, KACARV Andrej, KAMNAR Nada, KAMNAR Stane, KASAGIC Dragica, KEBER Jakob, KLESNIK Anica, KLESNIK Stane, KLESNIK CIRIL, KLEMENC Urška, KOZMUS Ivanka, KRAMAR Joža, LAMPE Slavko, LEBEN Ivan st., LEVICNIK Ivanka, LORBEK Karel, LOVEC Helena, LUKEC Betka, MAKOVEC Josip, MAROLT Fani, MATJAŽIC Malči, MELJO Stane, MIHELIČ Jože, MIHELIČ Majda, MLAKAR Lucija, MORELA Alojz, MORELA Fani, MOSKRIC Greti, MOS-KRIC Ljudmila, MRHAR Angelca, NALER Frančiška, OVEN Ivan, PERClC Justina, PETERCA Anton, PETERCA Ivan, PETERNEL Ivka, PINTAR Frančiška, PIRNAT Blaž. PODBEVSEK Stanka, PODREKAR Janez, POTOČNIK Ciril, POVIRK Marija, PREPELUH Matija, PRUSNIK Ivan, RAHNE Ivanka, RADAKOVlC Marija, RIFELJ Antonija, ROBIDA Stane, ROJSEK Alojz, SEVER Boža, SLABE Antonija, SMREKAR Edo, SMREKAR Ivana, SMREKAR Milka, SMREKAR Rudi, SOTLAR Joža, STRAŽAR Marija, STRGAR Zora, SVETEK Jakob, SVETEK Ljudmila, SIMIČ Anica, Šircelj Frančiška, Skr j anc Franc. ŠKRLJ Pavla, STEM-BAL Jože, SUBelj Marija, SU-, BELJ Rozalija, SVARC Viktor; TABERNIK Jože, TESNAR Fani, TRAMPUŠ Anica, TR-DAN Marija, TRTNIK Albin, TRTNIK Antonija, TRTNIK Franc, TRTNIK Joža, TRTNIK Marija, VEHABOVlC Julka, VEHABOVIC Ramo, VIDMAR Albina, VELIŠČEK Marjan, VIDMAR Leopold, VIDRGAR Pavli, VRANIČAR Ivan, VRBINC Ivanka, ZABUKOVEC Albin, st., ZUPANČIČ Fani. ŽABJEK Franc. ŽNIDERŠIČ Marija. ČESTITAMO! SEZNAM POROK 16. 3. 1968: Kotnik Olga Marija, Lj., Klunova 10 in Podlinšek Alojzij; Šorli Marta, Lj., Ob Ljubljanici 126 in Te-hovnik Anton. 23. 3. 1968: Gril Jožef Andrej, Zalog 103 in Pijanec Milka, Zg. Zadobrova 2-b; Beras Franc, Lj., Slovenska 16 in Gojčič Jožefa, Lj., šmartinska 127; šribar Miroslava, Lj., Partizanska 41 in Belič Janez. 30. 3. 1968: Rejc Marija Breda, Lj., Pokopališka 1 in Uštar Janez; Frank Sonja, Lj., Vide Pregarčeve 27 in Drevenšek Ciril. 13. 4. 1968: Arežina Živko, Zalog 195 in Čirič Marica. UMRLI Tomše, deček, 4. 3. 1968, Studenec 43; Grum Pavla, r. Černe 18. 3. 1968, Zg. Hrušica 5; Herbst Karol, 21. 3. 1968, Bezenškova 26; Strah Alojzija, 21. 3. 1968, Zalog 116; Vrhovec Ivana, 19. 3. 1968, Zg. Hrušica 16; Grum Anton, 26. 3. 1968, Bavdkova 3; Bab-šek Emilija. 28. 3. 1968, Vide Pregarčeve 18; Gradišek Ivan, 28. 3. 1968, Na Klančku 7; Kocmur Frančiška, 23. 3. 1968, Koblarjeva 35; Maček dr. Marjan, 30. 3. 1968, Kosovelova 8; Perme Leopold, 2. 4. 1968, Poljska pot žel. blok 99; Banfič deklica, 10. 3. 1968, Sostro 86; Potokar Ivan, 2. 4. 1968, štepanjska vas 14; Bolta Frančiška, 2. 4. 1968, Hrastje 28; Smolič Janko, 2. 4. 1968, Rejčeva 14; Rebolj Martina, najdena, 6. 4. 1968, Pokopališka ul. 40; Habajn Andrej, 5. 4. 1968, Zaloška 95; Kapš Leopoidina, 10. 4. 1968, Fužine 17; Kočar Ivan, 13. 4. 1968, Studenec 12; Pinterič Martin, 9. 4. 1968, Partizanska 33; Rob Matija, 10. 4. 1968, Rejčeva 25; Žibert Neža, 8. 4. 1968, Per-čeva 14; Rebolj Martina, najdena 6. Senožeti 35; Triler Franc, 22. 3. 1968, Studenec 24; Jerant Marjeta, 13. 4. 1968, Volavlje 21 ; Kozlevčar Marija, 14. 4. 1968, Selo pri Pancah 6; Bož-jak Herman, 3. 4. 1968, Dolsko 56; Levičnlk Silvestra, med 20. In 25. 3. 1968, Polje 42; Subelj Peter, 30. 3. 1968, Sostro 1; Klemenčič Jernej, 31. 3. 1968. Sadinja vas 18. KINO »BEN HUR« — ameriški barvni zgodovinski spektakel v režiji Williama Wylerja, glavni vlogi igrata Charl-ton Heston in Stephen Boyd. Zaradi dolžine filma bosta predstavi samo ob 16. in 19 uri. Film je prejel večje število priznanj in Oskarjev. Na programu od 30. aprila do 3. maja. »OPERACIJA GROM« — angleški barvni kriminalni film o pustolovščinah tajnega agenta Jamesa Bonda. Režija Terence Voung. Na programu od 4. do 6. maja. Predstave bodo vsak dan ob 16., 18.15 in 20.30. uri. »POSLEDNJI MOHIKANEC« - je nem-ško-italijanski barvni western film, ki se opira na znano povest Johna Fennimora Coopra. Glavne vloge Igrajo Joachim Fuchsberger, Karin Dor in Karl Lange. Predvajali ga bomo od 7. do 9. maja. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. »ZA LJUBEZEN ALI DENAR« - ameriški barvni zabavni film, v katerem igrata Kirk Douglas in Mitzi Gay-nor. Od 10. do 12. maja. Predstave ob 16.. 18. in 20 .uri. »HRIB IZGUBLJENIH« - angleški vojni film režiserja Sidneya Lumeta. V glavnih vlogah nastopajo: Sean Con-nery. Harry Andrevvs. Alfred Lynch in Osie Davis. Od 13. do 15. maja. Predstave ob 16.. 18.15 in 20.30. .uri. »GLINASTI GOLOB« — jugoslovanski . vojni -film iz okupiranega Sarajeva. Relija Toma' Janič, v glavnih vlogah:- Zoran Rodmilovič, Tatjana Sa laj, Bata Živojinovič. Na programu 16. in 17. maja ob 16.. 18. in 20. uri. »FANTOM LONDONSKE OPERE« -angleški barvni film — grozljivka. Režiser Terence Fisher. Igrajo: Herbert Lom, Heather Sears in Michael Gough. Od 18. do 20. maja 1968. »MORILEC S TEMZE« - nemško kriminalka po popularnem istoimenskem romanu pisatelja Edgarja Wallace-ja. Režija Alfred Vohrer, igrata Joachim Fuchsberger in Brigitte Grot-hum. Na programu od 21. do 23. maja 1968. »POD MEHIŠKIM NEBOM« - (Cucur-rucucu poloma) — mehiški glasbeni film s popularno mehiško pevko Lolo Baltom v glavni vlogi. Od 24. do 20. maja ob 16., 18. in 20. uri »MARIE CHANTAL« — francosko-itali-janski barvni vohunski film režiserja Clauda Chabrola. Igrata Marie La-forette in Francisco Rabal. 27. do 29. maja ob 18. in 20. uri. »PREKRIŽANI MEČI« — sovjetska cine-mascope drama — ljubezenska drama v daljnjem neznanem svetu. 30. in 31. maja samo ob 20. uri. »BAMBI« — Disneyeva barvna risanka po zgodbi o srnjačku Bambiju Fe-lixa Saltna. 27. do 29. maja samo ob 16. uri. 30. in 31. maja pa bosta predstavi ob 16. in 18. uri. Kino »VEVČE »ČRNA ZVEZDA« — italijanski barvni vvestern film. 1. in 2. maja ob 18. in 20. uri »RAZBOJNIKI IZ ARIZONE« - ameriški barvni cinemascope vvestern. 3. do 5. maja. »HAJDUK JANOSIK« - češki barvni zgodovinski film v cinemascopu. 8. In 9. maja. »VRAŽJI FANTJE NA LETEČIH ŠKATLAH« — ameriško angleška barvna komedija. 10. do 12. maja. »KOCKAR« — ameriška drama. 15. in 16. maja. -LJUBEZEN V LAS VEGASU« - ameriška komedijo. 17. do 19. maja. »MARIE CHANTALL« — francosko-itali-janski barvni vohunski film. 22. in 23. maja »MODESTV BLAISE« — angleško-ame-riška barvna kriminalka. 24. do 26. maja. »SEDMI KONTINENT« - mladinski barvni cinemascope film. 29. in 30. maja — predstava ob 18. uri! Kino »ZALOG« »OLD SHATTERHAND« — nemški barvni western po Karlu Mayu. 1. in 2. maja ob 19. uri. »ŠTIRJE IZ TEXASA« — ameriški barvni western. 4. in 5. maja. »VRAŽJI FANTJE NA LETEČIH ŠKATLAH« — ameriško-angleŠka barvna komedija. V četrtek 9. maja ob 19. maja. »KOMANČEROSI« — ameriški vvestern film. 11. in 12. maja. »LJUBEZEN V LAS VEGASU - ameriška glasbena komedija. V četrtek 16. maja ob 19. uri. »KOZEL V RAJU« — danska barvna komedija — vistavision. 18. in 19. maja. »KROTITELJICA TIGROV« - sovjetski barvni cirkuški film. V četrtek 23. maja ob 19. uri. »ČRNI TULIPAN« — francoski barvni pustolovski film. 25. in 26. maja. »BAMBI« — Disneyeva barvna risanka. V četrtek 30. maja ob 19. uri. Kino »ZADOBROVA« »SLOVO VELIKEGA POGLAVARJA- -nemški barvni western po Karlu Ma-yu. 1. in 2. maja ob 17. in 19. uri. »DOKTOR NO« — angleški kriminalni film. 4. in 5. maja. »PRVA ZMAGA« — ameriški vojni cinemascope film. V sredo 8. maja ob 20. uri. »HERKUL OSVAJA ATLANTIDO« - italijanski barvni pravljični film. 11. in 12. maja. »TUDOR« — romunski barvni zgodovinski spektakel. V sredo 15. maja ob 20. uri. »ZAKON MIMO ZAKONA- - ameriški barvni cinemascope western. 18. in 19. maja. »KROTITELJICA TIGROV- sovjetski barvni cirkuški film. V sredo 22. maja ob 20. uri. »CIMARRON« — ameriški barvni vvestern film. 25. maja ob 20. uri In 26. maja ob 17. in 19.15. uri. »V SENCI ORLOV« — italijgnsko-jugo-slovanski barvni film. .V, sredo 29-rnoja> ob 20. uri~ . v Ob letni skupščini ObZKPO Obdobje od zadnje letne skupščine ObZKPO sega tudi v obdobje naše družbene in gospodarsko reforme. Ta je prinesla in prinaša mnoge spre* membe v družbeno življenje nasploh in torej tudi v kulturne organizacije. Nadaljnji razvoj teh organizacij je odvisen tudi od tega, koliko se bodo sposobne še naprej in intenzivneje vključevati v reformna prizadevanja. Ta misel nas pravzaprav postavlja pred osrednje vprašanje: koliko smo se že doslej vključevali — in na osnovi odgovora nanj se bomo lahko ozrli tudi naprej. Družbenopolitična skupnost občanov Moste-Polje je dolga leta nosila prek svoje skupščine in namenske službe vso težo kulturne problematike svojega področja, dokler ji ni pred tremi leti v sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami uspelo združiti ta prizadevanja tudi v občinski zvezi. Od tedaj družno z njo vključuje v svoje programe tudi ta del človekove dejavnosti. Toda neposredno je to pomenilo in še danes v glavnem pomeni organizirano aktivno delovanje nekaj sto delovnih ljudi v osmih organizacijskih enotah (OOE), ki s svojo posredovalno vlogo občasno pritegujejo morda nekaj tisoč občanov na svojih prireditvah. OOE so v glavnem ostajale v ustaljenih organizacijskih oblikah in so skoznje skušale vsebinsko prilagajati svoje delovanje sodobnim zahtevam. Koliko jim je v podrobnostih to uspelo, bomo verjetno slišali v nadalnjih izvajanjihčkasno pa je, da so se — skupaj z občinsko zvezo — vse premalo zavedale, da izhaja kvaliteta iz množičnosti. Kolikor so kvaliteto dosegale in jim velja za to izreči vse priznanje, so jo dosegale premalo v sodelovanju s širokim družbenim spektrom tako v delovnih organizacijah kot v krajevnih skupnostih. Seveda pa istočasno ne more izostati tudi drugo vprašanje: koliko so de- lovne organizacije in krajevne skupnosti prisluhnile splošni kulturni situaciji in potrebi, koliko so kulturniki pri njih našli pripravljenosti za sodelovanje. In prav tema področjema velja pozornost letošnje konference. Če naj razčistimo najprej položaj med kulturniki samimi, moramo ugotoviti, da so dali v občini poklicni kulturni delavci skupaj z amaterji dokaj široko in trdno, organizirano možnost za uresničevanje ljubiteljskih prizadevanj. Ta se je odražala v kvalitetnih gledaliških in glasbenih skupinah, ki so posredovale svoje dosežke na vsakoletnih revijah, v kvalitetnih likovnih prizadevanjih, v bogatenju odnosa do dobre knjige itn. Neposredni, posebej pa posredni odmevi teh prizadevanj in dosežkov pa nas še ne morejo zadovoljiti tako v delovnih organizacijah kot v krajevnih skupnostih. Neposredna zveza z delovnimi organizacijami je dokaj šibka in jo lahko ugotavljamo le pri vevškem pihalnem orkestru in njegovih sekcijah, posredno pa le pri občasnih prireditvah in še to samo nevsebinsko. Nekatere delovne organizacije oziroma njih sindikalne podružnice imajo urejeno redno obiskovanje gledališč (vevška papirnica, Saturnus, Teol), nekatere imajo urejene knjižnice — pretežno strokovno —, ponekod gredo na skupinske oglede razstav kakih izrednih umetniških stvaritev itn. Velja pa se vprašati, koliko delavcev in kateri so stalni obiskovalci enih ali drugih prireditev, stalni bralci itn. Danes je skoraj nemogoče zasledovati sodobne ustvarjalnosti in poust-varitve brez predhodnih in kasnejših razgovorov. Razgovor pa je izmenjava mnenj in se vanj lahko vključi le nekdo z aktivnim odnosom do stvari. Gre torej za ustvarjalni odnos našega delovnega človeka do tistega delu življenja vsakogar, brez katerega bi bilo to življenje osiromašeno. Tu pa je središče problema: kako omogočiti delovnemu človeku iz katerekoli delovne organizacije, da lahko svoj ustvarjeni odnos do kulture kot imperativa čas vključi v naša reformna prizadevanja? Reforma namreč ni samo gospodarska, ampak tudi družbena. Preoblikovati družbo pa pomeni aktivno se vključiti v njeno preo-obrazbo tam, kjer moramo ugotoviti, da smo jo do neke mere zanemarili. In če od občana — samoupravljavca današnjega časa pričakujemo vedno in vse večjo stopnjo zavestne odgovornosti do proizvodnega procesa, to obenem pomeni pričakovanje večje stopnje ustvarjalnosti, če smo že za človeka prejšnjih družbenih redov ugotavljali, da je spoznaval v delu njegovo družbeno veličino in so ga prejšnji družbeni redi prav tu izkoriščali, je čas, da ustvarjalno vrednost slehernega dela spravimo v zavest slehernega člana tudi današnje družbe. In kakor samoupravljavec vedno bolj zavestno usmerja proizvodnjo, delitev dohodka, torej materialni del našega življenja, toliko bolj se kaže, da je čiovek samo s tem poudarkom osiromašen, marsikje osamljen, in čestokrat tudi sam v dvomih, ali je to dovolj. Stvar ni neizvedljiva. Ustvarjanje je že samo na sebi kulturno dejanje in zato je potrebno ustvarjalno delo iz vsakodnevnega procesa na delovnem mestu vključiti tudi v vse druge družbene odnose, v katerih se pojavlja delovni človek. Če bomo delo kultivirali, bodo tudi kulturo vključili v delovne procese. Za taka prizadevanja smo imeli doslej različna društva, zveze in podobno. Ta so živa še sedaj, vendar spoznavamo, da reforma zahteva tudi od nas vseh nekaj več. Odgovoriti je treba na to, kako vključiti kulturo v delovni proces, oziroma kako ta proces kultivirati skozi njegovo ustvarjalnost. Pri miselnosti, da je kar dovolj, če imamo odgovorne za kulturo in da bo že kako šel naš razvoj, moramo ugotoviti, da če ne bo sodelovanja slehernega od nas, kjerkoli je kdo, je ta razvoj že naprej obsojen na tako počasno pot, da bomo verjetno izgubili še te tako imenovane »kulturnike«, ki že leta dajejo svoj- prispevek domala samopožrtvo-valno. Njim so tako družbene kot delovne organizacije sicer dajale taka ali drugačna priznanja in tudi za kulturo so dajale omenjene delovne organizacije, vso skrb pa so največkrat prepuščale tistim, ki naj skrbe za kulturo, ker da je to njihova domena. Take in podobne ugotovitve so danes nevzdržne. Podobno je z odnosi v krajevnih skupnostih, čeprav se je tu ljubitelj »kulturnik« pravzaprav močneje pojavljal in so krajevne skupnosti imele in imajo v svojih programih tudi kulturne dejavnosti. Vendar se je to doslej usmerjalo skoraj v vseh krajevnih skupnostih le v zagotavljanje prostorov oziroma v skrb za dvorane, domove. Končno tudi to ni malo in je ta dolgoletno nerešeni problem sedaj kar zadovoljivo rešen. Vendar tu ne moremo obstati. Poglobljena vloga krajevnih skupnosti postavlja prednje tudi vso vsebinsko pozornost pri splošnem, tudi kulturnem razvpju nekega področja. Gre za aktivni odnos slehernega občana do našega splošnega, torej tudi kulturnega razvoja. V sodelovanju z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami ne bo težko najti svojega mesta tudi občinski zvezi. Tej je v treh letih delovanja uspelo zbrati dokaj širok krog sodelavcev. To ji omogoča, da lahko k vsebini takoj prispeva strokovni del. To svojo pripravljenost je tudi vedno izražala in v več krajih ji je prav preko strokovnosti uspelo doseči tudi neko stopnjo množičnosti. V zavesti, da je zveza odprta skupnost občanov, pa je vse preveč ostajala sama »odgovorna-za kulturno ozračje v naši kulturni skupnosti. Na eni strani je bila to sicer njena pomanjkljivost, soodgovorni družbeni dejavniki pa so premnogokrat premalo sodelovali z njo. Tako ne bo težko dajati tudi vedno večjega poudarka materialni plati uresničevanja programov. Le socialistično kulturen občan bo lahko prispeval vedno več tudi k razvoju naše materialne osnove in iz te osnove za kulturo tudi več dajal. Potem nam ne bo težko vključevati se kot enakopraven partner tudi v prizadevanja celotnega mesta. Potem bo lahko sestavljati in uresničevati programe, ki bodo zasledovali slovenska prizadevanja v enakopravni skupnosti jugoslovanskih narodov in skupnosti človeške kulture nasploh. Dvoboj telovadk Zelene jame in Karlovca Konec minulega meseca so telovadke Zelene jame vrnile obisk vrstnicam iz Karlovca, ki so bile v Mostah lansko jesen. Tedaj so domače telovadke zmagale v dvoboju mladink. To pot pa so tekmovali kar na dveh frontah: najprej so tekmovale pionirke, nato pa še mladinke. Pionirke za TVD Partizan Zelena jama so nastopile Lučka Jurjec, Ne-vica Železnikar, Milenca Ostojič, Nataša Mozetič in Vera Mikluž — so premagale svoje vrstnice iz Karlovca. Bile so zelo dobro pripravljene, saj je bila razlika kar 2 točki; poleg tega pa so Zelenojamčanke zmagale tudi na vseh posameznih orodjih, razen v preskoku. Končna zmagovalka med pionirkami je bila Lučka Jurjec, ki je zbrala kar 36,60 točke. Mladinska vrsta Zelene jame je bila sestavljena takole: Vida Perišič, Maja Labovič, Bernarda Muller, Ada Lajovic in Breda Končnik. To pot so zmagale domačinke, in sicer s prednostjo 0,30 točke. Rezultat pove, da sta bili ekipi nadvse izenačeni. Vsaka vrsta je zmagala na 2 orodjih, v skupni uvrstitvi posameznic pa je bila prva domačinka Naličeva, druga Vida Perišič, tretja domačinka Srdočeva in četrta zopet gostja Maja Labovič. Poleg športnih sta obe društvi navezali tudi tesne prijateljske stike, kar bi moralo biti pri siečanjih športnikov nasploh največjega pomena. Ob tej prireditvi bi še omenili, da je telovadba specifična panoga, ki ji je podobno le še umetnostno drsanje. Dosežkov namreč ni moč meriti z metrom, pa so tako uvrstitve na tekmovanjih obeh panog pač odvisne od proste presoje sodnikov. Vsako društvo ima svoje sodnike, ki ob takih ali podobnih tekmovanjih delijo pravico svojim in drugim tekmovalkam. V Zeleni jami nimajo svojih sodnic, pa so tako uspehi njihovih telovadk še pomembnejši, saj mo'a j o prepričati »tuje« sodnike, da so boljše. To pa je precej težko. Na pot je šlo 5 tekmovalk in trener, vsa »ekspedicija« pa je stala društveno blagajno 138,00 N dinarjev. Izbrali smo primer, toda to velja tudi za vsa druga tekmovanja. Kaj smo s tem hoteli povedati športnikom in drugim občanom, pa naj bo skrito v zgornjih vrsticah. Drobne iz športa Kljub zelo slabim obetom in potem, ki smo že pisali, da ženske vrste košarkaric Slovana (večkratnih slovenskih prvakinj) ni več, se je prvenstvo Slovenije v košarki za članice začelo normalno in s predstavnicami s Kodeljevega. Bile so uspešne in v prvem kolu premočno premagale svoje nasprotnice. S tem so pokazale, da so se notranja nasprotja v ženskem delu kluba že polegla. To pa veseli vse ljubitelje košarke v naši občini, seveda pa ne tistih zunaj občine, ki so računali na pomoč izvrstnih Slovanovih igralk. ★ Solarji, da ne rečemo: mladina naše občine, bodo po treh letih skupnih proslav v občinskem merilu, letos praznovali praznik dneva mladosti 23. maj - ločeno. Sole Jože Moš-krič, Vida Pregare in Kette-Mum se sodo pridružile proslavam mestnih šol, šoli Sostro in Polje pa sta se domenili za skupen program na igriščih v Polju in Sostrem. Popoldanskih prireditev, kot je to že prišlo v navado, letos zato ne bo. ★ Občinska zveza za telesno kulturo je prevzela organizacijo republiškega prvenstva v atletiki za mlajše mladinke in mladince. Prvenstvo bo prav v dneh občinskega praznika naše občine. To je še posebej vesela vest za atlete AK Slovan, saj so bile prav atletinje tega kluba lani v tem tekmovanju druge v Sloveniji. Na domačem terenu pa bodo seveda imeli domači atleti prednost. Na Kodeljevem raste nov rod rokometašic V februarju in marcu je bilo v dvorani Tivoli zimsko prvenstvo v rokometu. V ženski konkurenci sta poleg vseh desetih ekip, ki tekmujejo v republiški ligi, nastopili še ekipi iz Mostarja in Reke ter mladinska ekipa Slovana iz Ljubljane. Mlade rokometašice Slovana, učenke osnovne šole Ketteja in Murna, so iz kola v kolo zbujale večjo pozornost, saj so se neustrašeno in uspešno upirale mnogo bolj izkušenim ekipam in s svojimi igrami vedno znova dokazovale, da na Kodeljevem raste nova generacija, ki bo v najkrajšem času lahko uspešno zamenjala člansko ekipo. Mlade rokometašice so v hudi konkurenci zasedle odlično deveto mesto pied republiškimi ligaši iz Kranja, Pirana, Murske Sobote in Golnika I Ta uspeh učenk osnovne šole Ketteja in Murna pa je le zunanji izraz načrtnega in sistematičnega dela, izraz množičnosti, predvsem pa odraz uspešnega sodelovanja vseh tistih družbenih dejavnikov, ki jim ne sme biti vseeno, kako mladina preživlja svoj prosti čas. V prvi vrsti je treba omeniti osnovno šolo Ketteja in Murna, ki ima mnogo razumevanja za sodelovanje svojih učencev na športnem področju, dalje upravo rokometnega kluba Slovan, ki daje strokovnjake in podpira množičnost, zlasti delo z mlajšimi, ter občinsko zvezo za telesno kulturo, ki moralno in materijalno podpira špo tno delovanje najmlajših. Prav tako imata svoj delež pri omenjenem uspehu Društvo prijateljev mladine in komisija za letovanja. Vse te dejavnike naštevamo zato, ker je to primer uspešnega sodelovanja, ki bi ga kazalo posnemati ne samo v športu, temveč povsod, kjer delamo z mladino v okviru izvenšol- ►Mule« rokometašice Slovana, ki so uspešno dcbutiralc v republiški konkurenci ske dejavnosti. Le s skupno akcijo lahko dosežemo uspeh pri usmerjanju najmlajših v zdrava in koristna interesna področja in jih s tem obvarujemo pred vrsto negativnih vplivov. Delo z najmlajšimi — ena osnovnih načel RK Slovana Telovadk«1 li Zelene lame v slovenski reprezentanci Znano je, da so telovadke iz Zelene jame Vida Perišič, Maja Labovič in Nana Muller kandidatke v širšem izboru za olimpijado v Mehiki leta 1970, čeprav so še mladinke. Da je bila taka odločitev pristojnih telovadnih strokovnjakov umestna, dokazujejo zadnji uspehi. V začetku tega meseca je bilo v Ljubljani kvalifikacijsko tekmovanje za uvrstitev v reprezentanco Slovenije med mladinkami in članicami. Čeprav so še mladinke so se v člansko ekipo urstile kar 3 telovadke iz Zelene jame (reprezentanco sestavlja 6 tekmovalk). To so seveda že prej omenjale kandidatke za olimpijske igre. V reprezentanco mladink pa se je poleg omenjenih uvrstila še Breda Končnik, kar je zanjo veliko priznanje. Rezultati tega tekmovanja so bili: 1. Mikič (Tržič) 2. Labovič (Zelena jama), 3. Traušek (Na- Na t•kmovanju osnovnih šol naše občine v košarki sta si prvi mesti razdelili šoli Kette-Murn pri pionirjih in Jože Moškrič pri pionirkah. V obeh konkuerncah pa sta omenjeni šoli osvojili tudi drugi mesti. rodni dom), 4. Muller (Z. j.) 5. Perišič (Z. j.) ... 9. Končnik in 10. Lajevic (obe Z. j.). Prav sredi aprila pa so telovadile še na enem pomembnem tekmovanju, in sicer v Mariboru za pokal Ivana Šalamuna. Kot vrsta so mladinke osvtojile prvo mesto, med posameznicami pa je Vida Perišič zbrala izredno lepo število točk, in sicer kar 37,10 točke. Maja Labovič je bila druga, Bernarda Muller pa tretja. Za zgled Ker je tale številka Nsk na športni strani čisto »telovadna«, izrabljamo to priliko, da povemo še drobec iz življenja ali če hočete iz dela tega društva. Kot pravi naslov: za zgled! Telovadke trenirajo ves dan, da, tudi ob nedeljah. Kako pa je, kadar je v nedeljo tekma, pa poglejmo ob njihovi tekmi v Mariboru. 14. t. m.: v soboto zvečer so trenirale 2 uri, v nedeljo odhod z vlakom ot> 5,00 zjutraj. Tekmovanje je trajalo 5 ur. Odhod iz Maribora ob 19,00 zvečer. V ponedeljek običajni trening. Delovne organizacije občine Ljubljana Moste — Polje cesf#a/a_&_ L _MAJ_U_ deltaaskemu _pca^niku Kolinska iovarna hranil Velika pomoč sodobnim gospodinjam so: -EVO EKSPRES« polpripravljena jedila: — srbski pasulj — leča — rižota — djuveč »EVO EKSPRES« jedila so pripravljena po strokovnih receptih in iz izbranih surovin. Kuhati je treba Le NEKAJ MINUT! Poizkusite jih in prepričali se boste, da so poceni in odličnega okusa! Sodobna gospodanja nima več toliko časa za pripravo jedil in kuho kot nekoč. Kolinska tovarna hranil je prav zaradi tega pripravila širok izbor EVO ZELENJAVE IN ZAČIMB To so že kompletne začimbe, sestavljene po preizkušenih receptih. Te EVO zelenjavne začimbe omogočajo gospodinjam, da lahko pripravijo v vsakem letnem času hitro in poceni okusna jedila. Priporočamo vam, da poizkusite: EVO zelenjave in začimbe za juhe in prikuhe EVO zelenjave in začimbe za djuveč EVO zelenjave in začimbe za srbski pasulj EVO zelenjave in začimbe za rižoto EVO zelenjave in začimbe za preliv testenin EVO zelenjavna začimba za ričet EVO zelenjavna začimba za gobovo omako EVO gobe in zelenjavna začimba za golaž EVO zelenjavna začimba za paprikaš v \n im n KOVINSKO PREDELOVALNA INDUSTRIJA —EMBALAŽA — AVTOOPREMA LJUBLJANA PODJETJE Protektor-Vulkan LJUBLJANA, SMARTINSKA CESTA 64 protektira vse dimenzije avto plaščev, popravlja in vulkanizira vse vrste plaščev in zračnic in izdeluje razne gumijaste tehnične predmete ter tesnila iz penaste gume za tesnitev karoserij, gradbenih konstrukcij in elementov v elektroindustriji. Kolektiv podjetja »PROTEKTOR-VULKAN« Ljubljana se priporoča. — Poslužujte se uslug in proizvodov, ki jih izdeluje! LJUBLJANA MOSTE — PROLETERSKA 4. Telefoni: komerciala 315-120, direktor 315-471, skladišče 48-008. MONTAŽNO PODJETJE za hidroizolacije, toplotne izolacije, zvočne izolacije, hladilne izolacije, antikorozijske izolacije. L3UBL3ANA, ŽIVILSKI KOMBINAT »ŽITO« Agrokombinat Emona OBRAT PERUTNINA ZALOG 7~wfra LJUBLJANA, ZGORNJA HRUŠICA 14 TOVARNA POZAMENTERIJE, POZAM ENTERIJSKIH IZDELKOV PLASTIKE. NUDI: — vse vrste žit in mlevskih izdelkov — vse vrste priznanih testenin PEKATETE — specialiteto RAVIOLI — vse vrste kruha in peciva STROJEV IN — vse vrste ješprenjev In OVSENE KOSMIČE. Potrošniki, kupujte naše proizvode, prepričali se boste o pr-■■■■ mmmt vovorstni kvaliteti! Ellux PARTIZANSKA ULICA 27 LJUBLJANA- FUŽINE MINIRAL Tovarna kleja Ljubljana Šmartinska cesta 50 Prometno podjetje i z o I i r k a Ljubljana-Moste telefon 313-557 in 316-852 ZA HIDROIZOLACIJE - bitumenske streSne lepenke, ibitol-bitumenska rai-topina, bitumenske mase sa temelje, strehe, bitumenske paste za strehe, bitumenski kit. ZA GRADNJO CEST - bitumenske emulzije, rezani bitumen, bitumenske mase za fuge. ZA ANTIKOROZIJO - ibitol lak, bitumenska pasta za avtomobile. ZA TERMO, AKUSTIČNE IZOLACIJE — mineralna vlakna, styropor, stramit. ZA ELEKTROIZOLACIJE - izolirane bergmanske cevi, bitumenske mase Za kable. V zvezi s problemi uporabe izolacijskih materialov se obračajte na tehnično informativno sluibo »IZOLIRKE«, kjer boste solidno postreženi. Moste, industrijska c. OLMA LJUBLJANA Pokopališka ulica št. 5 Ljubljana Teol Toplarna V gradnji Zaloška cesta 54 LJUBLJANA STANOVANJSKO PODJETJE BEŽIGRAD - MOSTE Črtomirova ul. 10 agroslroj LJUBLJANA, DRAGA 41 PROJEKTIRAMO IN IZDELUJEMO NAPRAVE ZA NAMAKANJE Z UMETNIM DEŽJEM DELOVNIH KARAKTERISTIK: Q = 900 —10.000 l./min, h = = 10 —70 m OPRAVLJAMO STALNO SERVISNO SLUŽBO IN POPRAV-UAMO VSE VRSTE POLJEDEL- SKE IN GOZDARSKE MEHANIZACIJE. STALNI SERVIS AVTOMOBILOV, Z LASTNO MEHANIZACIJO OPRAVLJAMO VSA MELIORACIJSKA DELA. IZDELUJEMO IN MONTIRAMO NAPRAVE ZA UMETNO MOLŽO, PO LICENCI ALFA LAVAL. PREPRIČAJTE SE V KVALITETO NAŠIH IZDELKOV IN USLUG IN ZADOVOLJNI BOSTE I MERCATOR Pohištvo, Elcktro-gospodinjski aparati, Radijski sprejemniki, Televizorji, Kolesa vseh vrst TRGOVSKO PODJETJE LJUBLJANA MIZARSTVO MOSTE Vide Pregarčeve ulica 8 izdelujejo sobno in kuhinjsko opremo za lokale in poslovne prostore! NA KREDIT BREZ POROKA v prodajalni Proletarska ulica 4/1 Moška, ženska in otroška konfekcija in perilo z malenkostnimi napakam; po izjemnih cenah v prodajalni Zaloška 22. MERCATOR Splošno gradbeno podjetje I»ION I li Novo mesto — gradbišče LJUBLJANA Združene JlCeteniaa tovarna trikotažnega perila Zaloška 14 iiiriiuiiniiiiHiimiim IIHIHHIIMimMllllllllltlllllllllllMIHIIIIIIIIMII1 Poslovno združenje za cestni in transportni promet VEKTOR Ljubljana Šmartinska 110 i Agrokombinat Emona j LJUBLJANA Obrat močna krmila KINO !Ldgiaa Ob Ljubljanici 36 papirnice Ljubljana LJUBLJANA — VEVČE Ustanovljene 1842 IZDELUJEJO Eno in obojestransko površinsko oplemenitene papirje za umetni tisk. Originalni papir za umetni tisk »Emona« je sposoben za najvišje dosežke grafične tehnike v ofsetnem, globokem tisku in knjigo-tisku. Papir za umetni tisk »Avala« za ofsetni globoki tisk in knjigotisk. Kromo papir »Slavijo« za ofsetni in globoki tisk. Ilustracijski papir v zvitkih za rotacijski, ofsetni in globoki tisk. Fini brezlesni tiskovni in pisalni papir za vse vrste kvalitetnih izdelkov in za druge kvalitetne izdelke papirne predelovalne industrije. Srednjefini papir bel in v barvah za grafično in predelovalno industrijo. Sulfitno celulozo za vse vrste finih papirjev. Pinotan, strojilni in vezilni ekstrakt za kožno in metalurško industrijo. Zahtevajte vzorce I MERCATOR-Polje Ljubljanske mlekarne LJUBLJANA, Tolstojeva 63 Ponujamo svoje kakovostne izdelke, zlasti mleko v tetrapaku — ultrapasterizirano, ki je užitno več mesecev, kakao, mleko sadni jogurt, več vrst sirov in 27 vrst mlečnega sladoleda. Industrijsko montažno podjetje LJUBLJANA, Titova 37 PROJEKTIRA, MONTIRA IN PROIZVAJA — centralno ogrevanje, sanitarne naprave, plinske instalacije in prezračevalne naprave — električne naprave jakega in šibkega toka, komandne in signalne naprave za industrijo in komunalne zgradbe — regulacije — opravlja kalorične in električne meritve — odliva visokokvalitetne odlitke sive litine, ki jih po želji obdelamo. Bodoči šoferji POZOR! AVTO-SOLA AMD MOSTE Parmova 33 s svojimi poslovalnicami širom Slovenije zajema in dobavlja predelovalni industriji in drugim potrošnikom na leto blizu 80.000 ton surovin, pridobljenih iz odpadkov. DINOS kupuje zlasti staro železo in litino, odpadke barvastih kovin, tekstilne odpadke, odpadke papirja, živalske kosti in steklene črepinje. prireja redno tečaje za voznike motornih vozil za A-B-C-D in F kategorijo. Pouk je kvaliteten! Obiščite nas in prepričajte se sami. Cene so konkurenčne. 0 tiki 1 i I elektro strojno podjetje ji LJUBLJANA • izdeluje bojlerje ter razno • ogrejevalno opremo. SE PRIPOROČA. !| ARBO 'j j Podgrad — Ljubljana Agrokombinat EMONA Obrat mesne industrije Zalog Javna skladišča Šmartinska c. IS2