Za nase najmlajše več domače slovenske prehrane
tk WH!TE RABBIT
»P oUT^oO f>
jwi£$Aft emez mi zajec
STRAN 12
ittofeurfUtmntmMl ujmMiHlrfr ft1 ¡MflluM
e omaciem
otrosks srnuCi
2
Savinjske novice št. 47, 25. november 2011
Tretja stran
Reforma javnega sektorja čaka novo vlado
Da je v Sloveniji potrebna korenita reforma javnega sektorja, je splošno znano že nekaj časa. Problem je v tem, da se politične stranke in sindikati niso sposobni dogovoriti, na kakšen način naj bi bila omenjena reforma izvedena, zato čas teče, situacija pa se še naprej zaostruje. V nekaterih javnih institucijah se že postavlja pod vprašaj redno izplačevanje plač, a to je šele začetek resnih težav, ki nas čakajo, če bomo probleme še naprej elegantno »pometali pod preprogo«.
Odhajajoča Pahorjeva vlada je sredi letošnjega leta pripravila izhodišča za reformo javnega sektorja, kjer so bile poleg krčenja števila ministrstev predvidene spremembe v plačnem sistemu in pri nadomestilih plač funkcionarjev. Tako naj bi se število ministrstev s 15 skrčilo na 10, za 30 odstotkov pa bi se zmanjšalo tudi število organov v njihovi sestavi ter vladnih služb. Sredstva za delovanje in stroške dela v širši javni upravi bi se znižala za 10 odstotkov.
Določanje plače posameznega javnega uslužbenca bi postalo bolj fleksibilno, določili bi različne stopnje vključenosti posameznih delov javnega sektorja v plačni sistem. Omejili bi tudi nadomestila plač za funkcionarje, ki jim je prenehala funkcija. Glede na izhodišča bi določili maksimalno višino javnofinančnih izdatkov za
stroške dela v posameznem subjektu javnega sektorja. Za plače z vsemi dodatki in prispevki v javnem sektorju je bilo januarja letos izplačanih 357 milijonov evrov, kar je 15 milijonov več kot januarja 2009, od tega največ za plače v vzgoji in izobraževanju, javni upravi in zdravstvu.
Reforma sedaj čaka novo vlado, očitno pa je, da problematike nekontroliranega razraščanja javnega sektorja v Sloveniji očitno še vedno ne jemljemo resno. Kako si sicer razlagati dejstvo, da je bilo samo letos v javnem sektorju na novo sklenjenih več kot 2.000 zaposlitev!? Intervencijski zakon, ki bi še pred volitvami prispeval k stabilizaciji javnih financ, je zaradi nezadostne podpore v parlamentu »padel« še pred obravnavo, nekateri sedaj predlagajo znižanje plač funkcionarjev, kar pa je bolj populistični kot sistemski ukrep.
Situacija me spominja na basen o dveh med sabo z vrvjo povezanih oslih, ki sta se tako dolgo prepirala, katerega izmed dveh kupov sena, ki sta ju imela na razpolago, bosta najprej pojedla, da sta oba od lakote poginila. Bomo Slovenci dopustili bankrot države in pri tem mirno gledali, kako se naši izvoljeni predstavniki ne morejo dogovoriti o ključnih vprašanjih našega obstoja?
f/^O
IZ VSEBINE: 47
^_J
Tema tedna:
Javni sektor že varčuje,
denarja za plače še ne primanjkuje................4
SŠGZ:
Proti krizi z mednarodnim sodelovanjem ...... 5
Volitve v državni zbor 2011:
Na zgornjesavinjskem
volilnem meniju pestra izbira.............................6
Gradnja bloka v Nazarjah:
Stanovanjsko-poslovni
objekt v kratkem pod streho...............................7
Zdravstveni dom Mozirje:
Ali lahko zaposleni perejo zasebne avtomobile v pralnici reševalne postaje?.......9
VDCSaša:
Bodo lahko napolnili bivalno enoto?..............10
(BK)
Gornji Grad:
Razstavljali arhitekti, ki se radi
lotevajo stavb s socialnim pridihom..............14
ISSN 0351-8140, leto XLIII, št. 47, 25. november 2011. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.58 EUR, za naročnike: 1.42 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Savinjske novice št. 46, 595. november 2011
ID
Tema tedna
■	•	I _	v	v •	■	•	■ v v
Javni sektor že varčuje, denarja za plače se
ne primanjkuje
INTERVENCIJSKI ZAKON »NA ČAKANJU«
Prejšnji teden, natančneje 17. novembra, so se socialni partnerji izrekli proti zamrznitvi socialnih transferjev in enostranskim posegom v njih. Kljub temu intervencijski zakon, s katerim naj bi prihranili okoli 300 milijonov evrov, ostaja v igri, le možnosti, da bi ga sprejeli do volitev, ni več. Kljub temu večina javnega sektorja že varčuje na različne načine, tako zagotavljajo tudi naši sogovorniki, ki v šolstvu, kulturi in javni upravi skrbijo za varčen način dela javnih uslužbencev.
UPRAVNA ENOTA MOZIRJE VARČUJE ŽE VEČ LET
Kljub varčevanju oziroma ravno zaradi njega naj bi v javni upravi že primanjkovalo denarja za izplačilo plač zaposlenim. Na ministrstvu za notranje zadeve po pisanju Dnevnika ugotavljajo primanjkljaj v višini petih milijonov evrov. Zato se z ministrstvom za finance, kjer sicer še niso podali natančne ocene, ali dejansko primanjkuje denarja za plače javnih uslužbencev, dogovarjajo o kritju morebitnega primanjkljaja.
Varčevalno se na mozirski upravni enoti (UE) obnašajo že več let. Kot je povedala Nada Fužir, vodja oddelka za upravne notranje zadeve, je njihovo varčevanje zadnja leta še intenzivnejše kot sicer. »Že od leta 2008 ne nadomeščamo upokojitev. Tako smo število zaposlenih zmanjšali za štiri. Prav tako ne izplačujemo sredstev za delovno uspešnost, napredovanj zaposlenih ni. Nadure izplačujemo izključno matičarjem za sklepanje zakonskih zvez ob sobotah, poleg tega imamo sklenjenih minimalno število podjemnih pogodb s pooblaščenci za sklepanje zakonskih zvez.« Zelo so omejili tudi stroške za izobraževanje, saj se v večini udeležujejo le brezplačnih seminarjev.
ŠOLNIKI BREZ IZOBRAŽEVANJ IN
NOVIH UČNIH PRIPOMOČKOV
Tudi v šolstvu močno čutijo varčevalne ukrepe, tako zagotavljajo Rajko Pintar, Jožef Kavtičnik, Peter Podgoršek in Andreja Hramec, ravnatelji osnovnih šol na Ljubnem ob Savinji, v Nazarjah, na Rečici ob Savinji in v Mozirju. Večino denarja za plače šolniki prejmejo iz ministrstva za šolstvo in šport. Za sedaj do težav z izplačili na šolah ne prihaja, tako je po besedah
Hramčeve tudi v Mozirju: »Veseli smo, da nam šolsko ministrstvo, ki financira glavnino našega poslovanja, zaenkrat redno zagotavlja sredstva za izplačilo osebnih dohodkov in financira materialne stroške, ki so v neposredni povezavi z dejavnostjo vzgoje in izobraževanja, kar sicer predstavlja le 18 odstotkov vseh stroškov materiala in storitev.«
Je pa isto ministrstvo šolam ukinilo sredstva na področju nabave učil in učnih pripomočkov ter izobraževanja zaposlenih. Posledično na rečiški osnovni šoli svojim delavcem ne plačujejo več kotizacije za morebitna dodatna usposabljanja in izobraževanja, kar pomeni, da je delavec, če se želi dodatno izobraževati, samoplačnik. Izjema so usposabljanja, ki so za opravljanje določenih del zakonsko nujna.
NA REČICI IN V MOZIRJU TEŽAVE NA PODROČJU NUJNIH INVESTICIJ
Kot pravi Podgoršek, so z učnimi pripomočki dobro opremljeni, zato se potreba po nakupu le-teh še ne kaže: »Večji problem pričakujemo na področju nujnih investicij, vzdrževalnih del in obnove objekta. Šola bo po 12 letih delovanja potrebna beljenja, obnove parketa v telovadnici, posodobitve kuhinje in kotlovnice. Ta sredstva šoli zagotavlja občina, a se zaradi varčevalnih ukrepov predvideva njihovo znižanje. Odložitev teh del pa nikakor ne bo dobra za ohranjanje objekta v prihodnje.«
Podobno stanje je po besedah Hramčeve tudi v Mozirju: »Večji del sredstev za financiranje razširjenega programa in kritje materialnih stroškov nam zagotavlja Občina Mozirje. Obseg sredstev nam žal iz leta v leto krčijo, kar nam za-
radi naraščanja stroškov ter starosti treh šolskih zgradb povzroča velike skrbi. Zaradi omejevanja proračunske porabe nam zadnji dve leti niso namenili nikakršnih sredstev za prepotrebne investicije, kot so
Nada Fužir, UE Mozirje: »Nabavo strokovne literature smo zmanjšali
oziroma skoraj ukinili, poleg tega smo prešli na IP telefonijo. To nam zagotavlja brezplačne pogovore z organi javne uprave, ki se poslužujejo istega sistema.«
(Foto: TG)
zamenjava strešne kritine, stavbnega pohištva itd. Poudariti pa moram, da nam sredstva v dogovorjenem obsegu, po pogodbi o koriščenju proračunskih sredstev, občina zagotavlja redno.«
NA LJUBNEM VARČEVALNI V VRTCU, V NAZARJAH BREZPLAČNA ŠOLA (ŠE) OSTAJA
Na Ljubnem po besedah ravnatelja Pintarja varčujejo tudi z združevanjem naravoslovnih in tehniških dni, ki se izvajajo izven domačega kraja: »S tem smo razpolovili stroške avtobusnih prevozov po Sloveniji. Najbolj se varčevanje pozna v vrtcu, saj imamo tretjo najnižjo ekonomsko ceno v Sloveniji in smo tako ali tako primorani go-
spodariti zelo racionalno.«
Zelo gospodarno se po zagotovilih ravnatelja Jožefa Kavtičnika obnašajo tudi na nazarski osnovni šoli. Uspeh pri gospodarnem obnašanju lahko po besedah Kavtič-nika dosežemo le, če se tako obnašamo vsi; vodstvo šole, učitelji ter otroci. »To je proces, ki je vključen v vzgojno delovanje šole in je viden v nekem daljšem obdobju. Pri nas se je delo obrestovalo, vidne rezultate beležimo že po petih letih. Pas smo zategnili že skoraj na zadnjo luknjo in nimamo več rezerv. Smo pa uspeli, pri tem nam pomagajo tudi starši, okolje in posamezni gospodarski subjekti. Tako imamo vse programe na šoli, za vse učence, brezplačne. V kolikor pa bi občina zmanjšala stroške za delovanje šole, bi to pomenilo odstop od našega projekta »brezplačna šola«. Upamo, da se to ne bo zgodilo.«
KULTURNIKI ŽE VAJENI POSTAVLJANJA NA ZADNJE MESTO
Najbolj so glede varčevalnih ukrepov zaskrbljeni v kulturi. Ministrstvo za kulturo je kulturnikom namreč namenilo tri odstotke manj sredstev za plače. Ivana Žvipelj, vodja mozirske območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, pravi, da so kulturniki že od nekdaj vajeni tega, da se v kriznih časih znajdejo na zadnjem mestu: »Kljub temu se trudimo in delamo naprej, saj si življenja brez kulture in brez prireditev ne znamo predstavljati.« Tudi konkretni rezi so bili potrebni, na izpostavi so se tako v letošnjem letu omejili le na najbolj nujne projekte, odpadajo izobraževanja za kulturnike. Plan za naslednje leto sicer vključuje vse dosedanje projekte, kar pa še ne pomeni, da bo možno vse izpeljati.
Tatiana Golob
^ Dodatne multimedijske vsebine za bratce Savinjskih novic vsak petek na www.savinjske.com
4 Savinjske novice št. 47, 25. november 2011
Aktualno
SAVINJSKO-ŠALEŠKA GOSPODARSKA ZBORNICA (SŠGZ)
Proti krizi z mednarodnim sodelovanjem
Največji del slovenskega bruto produkta ustvarjajo podjetja, ki so naravnana v izvoz. Rešitev iz krize je torej internacionalizacija poslovanja. Kar nekaj primerov dobre prakse in možnosti konkretnega sodelovanja s partnerji iz avstrijske Koroške je bilo predstavljenih na letošnji razvojni konferenci gospodarstva SAŠA regije. Tradicionalni dogodek je organizirala Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica v torek, 15. novembra, v Velenju. Podpisali so pogodbo o sodelovanju s Slovensko gospodarsko zvezo v Celovcu, govorili pa so tudi o bloku 6 TEŠ in o 3. razvojni osi.
INOVATIVNO PODJETNIŠTVO
Predsednica upravnega odbora SŠGZ dr. Cvetka Tinauer je v uvodnem govoru poudarila: »V gospodarstvu si vsak po svojih močeh prizadevamo, da bi nam uspelo preseči krizo. Vse bolj se zavedamo, da brez dinamičnega in inova-tivnega podjetništva ne bo šlo. Da ne bo šlo brez izvoza in prodora na globalni trg. Toda pri tem nismo povsem samostojni. Še nikoli nismo bili tako zelo odvisni od učinkovitih ukrepov države in Evropske unije, kot smo danes. Naša usoda še nikoli ni bila tako zelo odvisna od dejavnikov, ki niso povsem v naši oblasti, in to nas skrbi.«
Tinauerjeva je izrazila kritiko glede delovanja državne uprave, ki se do gospodarstva čestokrat vede ignorantsko. S tem, ko se ne odziva ali pa se prepozno in s togim ravnanjem povzroča škodo, namesto da bi bila ustrezen servis gospo-
membna poleg Šaleške in Zgornje Savinjske doline tudi za Koroško.
ZAMEJSKI SLOVENCI KOT PARTNERJI
Kako vstopiti na avstrijski in nemški trg s pomočjo in sodelovanjem Slovenske gospodarske zveze (SGZ) je predstavil njen predsednik Benjamin Wakounig. Zveza
Pogodbo o medsebojnem sodelovanju sta podpisala dr. Cvetka Tinauer za SŠGZ in Benjamin Wakounig za SGZ. (Foto: Marija Lebar)
Zbrane je pozdravil župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič. Menil je, da banke nimajo posluha za investicijska vlaganja, zato bodo v občini Velenje povečali delež proračuna, ki je namenjen za na-
ima okoli 250 članov z območja Alpe-Jadran. Govoril je o gospodarskem okolju v Avstriji, ki je gospodarstvu izrazito naklonjeno, in o možnostih navezovanja poslovnih stikov s posredovanjem SGZ. Izpostavil je tržne niše, ki bi jih lahko izkoristili slovenski gospodarstveniki. Med njimi je omenil sklop skrbi za zdravje, nego in okrevanje pa tudi možnosti plasiranja ekoloških oziroma bioloških živil.
Felix Wieser, predsednik uprav-
nega odbora Zveze bank Celovec, je predstavil njihovo institucijo. Menil je, da v sedanjem gospodarskem položaju apatija ni na mestu. Potrebno je sodelovanje in Slovenci na tej in oni strani Karavank imamo pri tem številne možnosti ter celo prednosti, med katerimi je omenil prilagodljivost in znanje jezikov, kar je dobrodošlo pri sklepanju poslov. Andreas Urbas je predstavil svoje podjetje Maschinenfabrik GmbH in govoril o tem, da je uspeh treba deliti.
PREDSTAVITEV USPEŠNIH PODJETIJ
Predstavili sta se dve izjemno uspešni podjetji SAŠA regije. Zgornjo Savinjsko dolino je zastopalo podjetje KLS z Ljubnega. To družba je s svojo izjemno rastjo osvojila letošnji laskavi naziv slovenska zlata gazela. Nagrade so veseli, a to, je povedal direktor Mirko Strašek, ni bil njihov cilj. Pri njih je v ospredju zadovoljstvo odjemalca ter s tem odjemalčeva poslovna uspešnost, kar je KLS pripeljalo med največje evropske in svetovne proizvajalce na njihovem področju.
Plastika Skaza iz Velenja se ukvarja z brizganjem izdelkov iz plastičnih mas. Zaposlujejo 193 sodelavcev, 92 odstotkov svoje proizvodnje izvozijo. Ne čutijo gospodarske krize, še več, beležijo tridesetodsto-tno rast dobička. Izdelali so dolgoročno strategijo in vizijo svojega poslovanja, je povedala njihova predstavnica Ana Laura Rednak.
Marija Lebar
OBČINSKI SVET NAZARJE
V svetu šole novi občinski predstavniki
Predsednik upravnega odbora Zveze bank Celovec Felix Wieser je govoril o priložnostih za gospodarstvo. (Foto: Marija Lebar)
darstvu in prebivalstvu. Omenila je tudi potrebo po večji inovativno-sti, ki bi se morala pričeti že v vrtcih in šolah ter biti nagrajena, namesto da je vsako drugačno gledanje na stvari od utečenih grajano in zasmehovano.
ložbe z letošnjih 37 odstotkov na 53 odstotkov v prihodnjem letu in tako dodali svoj del k preboju iz krize. Poudaril je nujnost čimprejšnje realizacije obeh strateških projektov tukajšnje regije, to je TEŠ 6 in hitro cesto 3. razvojne osi, ki je po-
Konec leta poteče mandat sedanjim predstavnikom ustanoviteljice občine Nazarje v svetu zavoda Osnovna šola Nazarje. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je zato obravnavala predlog novih predstavnikov v svet šole in imena kandidatov predlagala v potrditev občinskemu svet na zadnji seji. Kot je
povedal predsednik komisije Janez Štiglic, je bil s kandidati opravljen razgovor in so se z imenovanjem strinjali.
Občinski svet je predlog obravnaval in ga tudi sprejel. Tako bodo po 31. decembru v svetu šole občino predstavljali Filip Strnišnik, Zora Štrucl in Andreja Žehelj.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 47, 25. november 2011 5
Politika, Oglasi
VOLITVE V DRŽAVNI ZBOR 2011
Na zgornjesavinjskem volilnem meniju pestra izbira
Volilne komisije so objavile dokončne liste kandidatov v državni zbor (DZ), ki se bodo na predčasnih volitvah v nedeljo, 4. decembra, potegovali za glasove volivcev. V 5. volilni enoti Celje, 6. volilnem okraju Mozirje je tako na izbiro kar 16 imen za prav toliko strank. Nekatere od strank in kandidatov smo doslej že prestavili podrobneje, tokrat jih bomo navedli po vrstnem redu, kakor so bili izžrebani in objavljeni. Nekateri so na političnem parketu že dolgo, nekaj je povsem svežih imen.
Na parlamentarnih volitvah leta 2008 je potrebni prag štirih odstotkov preseglo sedem strank. Naša dolina je takrat ponovno dobila dva poslanca v DZ.
Za stranko za trajnostni razvoj Slovenije - TRS bo v naši volilni enoti kandidirala Tjaša Podpe-
čan. Univerzitetna diplomirana sociologinja je zaposlena na Univerzi v Ljubljani in je študentka doktorskega študija na fakulteti za družbene vede. Na listi Stranke enakih možnosti (Sem-Si) kandidira Mitja Pišlar, magister farmacije, doma iz Ankarana, na listi Demokratične stranke dela (DSD) Frančiška Zemljič, ekonomska tehnica iz Maribora, kandidat stranke Zares - Socialno liberalni je Darijan Rajer, samostojni podjetnik iz Velenja, Gibanje za Slovenijo pa stavi na Ami-no Vimpolšek, samostojno podjetnico iz Sevnice, ki se ukvarja s psihosocialno pomočjo.
Za poslanski sedež se na listi Nove Slovenije - krščanske ljudske stranke ponovno poteguje Jurij Repenšek, pedagog in vsestranski kulturni delavec iz Mozirja. Ju-
rij Kolenc, podjetnik in turistični delavec iz Varpolj, bo glasove zbiral na listi SMS - Zeleni Slovenije. Paul Orešnik, ljubenski svetnik in samostojni podjetnik, lani se je uvrstil v drugi krog županskih volitev, bo kandidiral kot član SD - Socialnih demokratov. Slovenska demokratska stranka (SDS), ki je iz naše doline imela doslej kot poslanca Mirka Zamernika in Iztoka Podkrižni-ka, je tokrat, tudi zaradi ženske kvote, kandidirala Janjo Napast, študentko iz Mozirja.
Za novo stranko Državljanska lista Gregorja Viranta se bo potegoval novinec v politiki, sicer pa podjetnik iz Luč Alojzij Selišnik. V izvolitev za peti mandat, vmes je bil tudi minister, se podaja Jakob Preseč-nik, zvest Slovenski ljudski stranki - SLS Radovana Žerjava. Na dvanajstem mestu najdemo Sloven-
sko nacionalno stranko - SNS, kjer kandidira Dimitrij Režun, inženir elektroenergetike in investicij iz Celja, sledi ji lista Zorana Jankovi-ča - Pozitivna Slovenija, na kateri se bo za glasove volivcev potegovala predsednica nazarskih upokojencev Vera Pečnik.
LDS - Liberalna demokracija Slovenije kandidira Darinko Raz-devšek iz Šoštanja, ki opravlja delo inženirja v prodaji, Zeleni Slovenije pa Milana Ferjana, ki je na tej listi kandidiral že leta 2008, doma je iz Levca in je samostojni podjetnik. Za DeSUS - Demokratično stranko Slovenije bo kandidiral Srečko Pri-slan, ki se je leta 2008 za državni zbor potegoval na listi Socialnih demokratov, kandidiral je tudi za evroposlanca, lani pa za župana na Rečici ob Savinji.
Marija Lebar
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
Darinka Razdevšek se bo potegovala za glasove
Zgornjesavinjčanov
V gradu Vrbovec je v torek potekala novinarska konferenca stranke Liberalna demokracija Slovenije - LDS. Na njej se je predstavila
čani so v pravično državo ne glede na to, ali si reven ali bogat. Zavzemali se bodo, da postanejo delo, zdravje in znanje dostopni vsako-
Darinka Razdevšek se v svojem programu zavezama za nova delovna mesta v turizmu in lesni industriji. (Foto: Marija Šukalo)
kandidatka za poslanko v državni zbor v peti volilni enoti Darinka Razdevšek. O programu stranke je spregovoril podpredsednik Borut Cink.
Cink je med drugim poudaril, da državljani in državljanke potrebujemo enostavne rešitve, za katere se bodo zavzemali v LDS. Prepri-
izpolni. To naj bi dokazovali konkretni rezultati dela na obeh ministrstvih, ki so jih volili. Na predčasnih volitvah stavijo na program 8 x 5 in verjamejo, da je enostavna država napredna država.
Darinka Razdevšek iz Šoštanja, katere družinske korenine segajo v Nizko, se v svojem programu zavezama za nova delovna mesta v turizmu in lesni industriji. Želi poskrbeti za obnovo in izgradnjo ustrezne infrastrukture v dolini. Ključna točka njenega programa je 3. razvojna os in pribli-
ževanje hitre ceste naši dolini s priključkom v Šentrupertu.
Skozi svoje delovne izkušnje na različnih področjih verjame v moto: »Živi za danes, uči se v preteklosti, glej v prihodnost in uresničuj zastavljene cilje.« Njen cilj je povezan tudi z Zgornjo Savinjsko dolino, kjer je od mladosti spremljala njeno razvijanje in spreminjanje na boljše. K temu želi sedaj prispevati tudi sama. Ob podpori volivcev in lastni viziji verjame, da ji bo to tudi uspelo.
Marija Šukalo
mur. Verjamejo, da so ženske močne nosilke družbenopolitičnega razvoja, zato na njihovi listi kandidira več kot 40 odstotkov žensk. Prav tako želijo, da postane les v naši dolini strateška dobrina, ki bo pogojevala nova delovna mesta.
Podpredsednik stranke zatrjuje, da LDS vse obljube, ki jih da, tudi
51
Savinjske novice št. 47, 25. november 2011
Politika, Iz občin
DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV (DESUS)
Predstavitev programa in kandidata Srečka Prislana
Odbori stranke DeSUS so v občinah Zgornje Savinjske doline pripravili več okroglih miz oziroma srečanj z volivci, na katerih vodilni predstavniki stranke in njihov kandidat za poslanca v državni zbor Srečko Prislan predstavljajo volivcem volilni program stranke. Krajevni odbor DeSUS Rečica ob Savinji je pripravil srečanje 19. novembra. Na srečanju so predstavili program stranke za našo dolino.
Program, ki nosi naslov Za uspešno in človeku prijazno Zgornjo Savinjsko dolino, je zasnovan na treh ključnih vrednotah: inovativnost, poslovna odličnost in družbena odgovornost. Vsebino programa sestavljajo štiri osnovna razvojna področja, in sicer gozdarstvo, kmetijstvo in lesna industrija, nato sklop turizem, trgovina in storitvene dejavnosti, naslednje področje je sodobna informacijsko-komunikacij-ska infrastruktura, četrto področje predstavljajo skupni razvojni centri naše doline.
Po predstavitvi programa in živahni razpravi je Prislan navzoče seznanil z zavezo kandidatk in kandidatov DeSUS, sprejeto na skupnem zboru 9. novembra, s katero se »kandidatke in kandidati na listi DeSUS za državnozborske volitve
VOLILNA KONVENCIJA SDS V VELENJU
Med štirimi kandidatkami tudi Janja Napast
V	Velenju je v sredo, 16. novembra, potekala volilna konvencija stranke SDS. Na njej so se predstavili kandidati za poslance omenjene stranke iz pete volilne enote za predčasne dr-žavnozborske volitve.
V	uvodu je zbrane nagovoril predsednik stranke Janez Janša in poudaril, da se bo stranka zavzemala za pravičnost, delovna mesta in gospodarski razvoj. Janša je zatrdil, da bodo v stranki naredili najnujnejše, da presekajo spiralo pesimizma, pomanjkanja ambicij in sušo finančnih virov, da bi začeli obračati smer razvoja spet navzgor. Nekatere poteze bodo zelo konkretne in dokončne, druge bodo uvod v odločnejše spremembe, ki bodo sledile.
V	nadaljevanju so se predstavili kandidati. Med sedmimi moškimi in štirimi ženskami je tudi Janja Napast iz Mozirja. Najmlajša kandidatka je še študentka in ob predstavitvi je zatrdila, da se bo zavzemala predvsem za mlade. Njihov pereč problem je predvsem rešitev stanovanjske stiske. Kljub svoji mladosti ima Napastova nekaj izkušenj s področja novinarstva, ki si jih je nabirala na radiu.
Marija Šukalo
2011 obvezujejo, da se bodo pred vsakim sklicem seje Državnega zbora RS, ki bo obravnaval za upokojence pomembno zakonodajo, posvetovali z Zvezo društev upokojencev Slovenije in z njo oblikovali stališča«.
Po zaključku okrogle mize je predsednik sveta stranke Peter Habjan pozval navzoče k pod-
pori na volitvah za uspešno uresničevanje programa, »s katerim varujemo socialne pravice mladih, delavcev in upokojencev, ter da bodo delo, poštenost, pravičnost in solidarnost spet postale tiste vrednote, ki vsakemu državljanu zagotavljajo človeka dostojno življenje«.
Marija Lebar
Srečko Prislan (desno) je navzoče na okrogli mizi seznanil z zavezo kandidatk in kandidatov DeSUS,
sprejeto na skupnem zboru.
GRADNJA BLOKA V NAZARJAH
Stanovanjsko-poslovni objekt v kratkem pod streho
V centru Nazarij vidno napreduje gradnja novega stanovanjsko-poslovnega objekta. Gradbišče je tam že od pomladi, investitor Gra-diatim iz Šmartnega ob Paki in podizvajalec gradbeno podjetje Primorje gradita sodoben -energetsko varčen blok s poslovnim objektom ob njem. Ta bo namenjen gostinsko storitveni dejavnosti.
Stanovanjski del bo zgrajen v več etažah, in sicer pritličje, prvo nadstropje in mansarde. V bloku bo tako na razpolago 15 stanovanj različ-
nih velikosti od enosobnih do trisobnih. Predaja stanovanj kupcem naj bi po nekaterih predvidevanjih bila izvedena še letos ali v začetku prihodnjega leta.
»Trenutno končujemo betonsko konstrukcijo, sledi streha, nato pa vgradnja stavbnega pohištva. Do konca leta bomo objekt zaprli, da bo nato možno opraviti še notranja dela. Dokončujemo pa tudi kanalizacijski vod,« je povedal Peter Sevnik iz Gradiatima.
Marija Lebar
V energetsko varčnemu bloku bo na razpolago 15 stanovanj. (Foto: Marija Lebar)
Savinjske novice št. 47, 25. november 2011
Politika, Gospodarstvo , Oglasi
DRŽAVLJANSKA LISTA GREGORJA VIRANTA
Alojz Selišnik bi zaustavil izvoz nepredelanega lesa
Alojz Selišnik (levo) in dr. Gregor Virant ob predstavitvi kandidatov Državljanske liste Gregorja Viranta v Žalcu (Foto: Jože Miklavc)
V sredo je v Žalcu potekala predstavitev kandidatov Državljanske liste Gregorja Viranta v 5. volilni enoti. Med kandidati z območja Upravne enote Mozirje je bil predstavljen kandidat za poslanca v državnem zboru, podjetnik Alojz Selišnik iz Luč, sedaj krajan Radmirja.
Dr. Gregor Virant, ki je v svojem predstavitvenem nagovoru izpostavil sposobnosti in lastnosti posameznih kandidatk in kandidatov, je izrazil veselje, da so se pridružili njegovi listi in prizadevanjem, da skupno sodelujejo v procesu vzpostavljanja normalizacije in izboljševanja življenjskih razmer tako izjemni ljudje.
Alojzu Selišniku je namenil visoko oceno o njegovem dosedanjem delu podjetnika na področju lesne finalizacije, kot tudi o človeku, ki deluje v Zgornji Savinjski dolini kot
mlad, a izkušen intelektualec, ki je svoje vrline vedno namenjal svojim sodelavcem, poslovnim partnerjem ter skupnosti prebivalcev tako v Lučah in Radmirju, kot tudi na širšemu območju doline.
Alojz Selišnik je v svoji predstavitvi nanizal nekaj praktičnih detajlov iz svojega inovativnega programa in poudaril, da je skrajni čas, da se tako v Sloveniji kot v dolini predlogi in pozitivne spremembe zares ure-
sničijo. Tako bi aktivno vplival na spremembo delovne zakonodaje za zmanjševanje finančnih obremenitev dela, kar bi doprineslo možnost dviga neto plač zaposlenim ter konkurenčnosti firm. Dobrim je potrebno vrniti dostojanstvo.
Uvedel bi ukrepe za zmanjšanje izvoza okroglega lesa v tujino in pospešil domačo predelavo, s čimer bi v Sloveniji lahko zaposlili do dvajset tisoč ljudi. Selišnik podpira predlog pavšalnih obdavčitev manjših podjetij. Kot subjekt s področja gospodarstva bi vplival na procese zmanjševanja obsega in stroškov javne uprave na raven, ki jo gospodarstvo še lahko prenese. »Ker lahko porabimo le toliko, kot ustvarjamo, nekaj pa bo potrebno vračati tudi za dosedanje pretiravanje.«
Jože Miklavc
KOMUNALA MOZIRJE OB EVROPSKEM TEDNU ZMANJŠEVANJA ODPADKOV
Zbranih več ločenih, a tudi več ostalih odpadkov
Ob evropskem tednu zmanjševanja odpadkov ministrstvo za okolje in prostor ter nevladne organizacije pozivajo k preprečevanju nastanka odpadkov, saj to lahko pomeni prihranek za občine in bolj zdravo okolje. Direktor JP Komunala Mozirje Andrej Ermenc je povedal, da se je povečala količina ločeno zbranih koristnih surovin, a tudi mešanih gospodinjskih odpadkov.
Branko Miklavžina, vodja obrata ravnanje z odpadki in odvajanje ter čiščenje odpadnih voda pri Komunali Mozirje, je razložil, da so leta 2010 iz občine Mozirje odpeljali v RCERO Celje 1.493 ton mešanih gospodinjskih odpadkov, kar je za 13 odstotkov več kot leta 2009, in 113.497 kg kosovnih odpadkov. Ob ceni 96,78 evra na tono bi to znašalo dobrih 144.490 evrov ter 10.980 evrov, torej za okoli 25.750 evrov več kot leta 2008, ko so na deponijo odpeljali 1.252 ton mešanih gospodinjskih odpadkov in 90.105 kg kosovnih odpadkov, kar bi ob isti ceni znašalo dobrih 121.000 evrov ter 8.720 evrov. Ob akciji Očistimo Slovenijo v enem
dnevu! so odpeljali 45.331 kg odpadkov, kar bi znašalo še dobrih 4.380 evrov.
Leta 2010 so v občini Mozirje ločeno zbrali 88.780 kg odpadkov in tako prihranili dobrih 8.590 evrov. Ljudje v strnjenih naseljih že zelo ločujejo odpadke, problem so skupna odjemna mesta pred bloki in zaselki z razpršeno gradnjo, kjer ni ločevanja. V Lepi Njivi in Ljubiji še iščejo primerno lokacijo za ekološki otok. Ponekod so se v naravi spet začeli nabirati odpadki, nekateri jih sežigajo, čeprav ob tem strupene snovi prehajajo v zrak, zemljo in podtalnico.
Ločeno zbrane koristne materiale iz ekoloških otokov Slopak in podobne družbe za ravnanje z odpadno embalažo prevzamejo zastonj. Ob padcu cen reciklatov je naraščajoče količine težje reciklirati, za transport in predelavo gre precej energije ter kemikalij, zato je še bolj pomembno preprečevanje nastanka odpadkov.
Tudi direktor Ermenc doma ločuje, kompostira, preizkuša posipe, ki zmanjšajo volumen komposta oziroma pospešijo kompostira-
nje, in nakupuje z vrečko za večkratno uporabo, pri tem se mu pridružuje Branko Miklavžina. Najcenejši in najboljši način ravnanja z biološkimi odpadki je kompostiranje
doma, saj lahko pridobimo kvaliteten kompost za vrt. V kompostirni-ci v Celju pa je cena predelave okoli 80 evrov na tono.
Andreja Verbuč
BORZA PONUDB IN POVPRAŠEVANJA
Borza je oblika mednarodnih poslovnih priložnosti malih in srednje velikih podjetij na trgu Evropske unije, centralne in vzhodne Evrope ter mediteranskih držav. Omogoča vam, da : preko široke mreže Euro Info Centrov (EIC) sklenete finančno, tehnično ali prodajno mednarodno poslovno sodelovanje. EIC Maribor (Dijana Bestijanic), tel: 02 / 333 13 07, faks: 02 / 333 13 09, e-pošta: dijana.bestijanic@mra.si, http://eic.mra.si
EEN-nov-20 Poljsko podjetje, ki proizvaja foto in video opremo, išče distributerje in ponuja zunanje izvajanje storitev.
EEN-nov-21 Poljsko podjetje, specializirano v vrtnarstvu ponuja podizvajalske storitve za partnerje iz EU
EEN-nov-22 Poljsko podjetje specializirano na področju ekologije in okoljskih storitev nudi podizvajalske storitve za partnerje iz držav EU.
EEN-nov-23 Poljsko podjetje specializirano za proizvodnjo
spodnjega perila, čevljev, šalov in torb išče distributerje in prodajne zastopnike.
EEN-nov-24 Srbsko podjetje, ki je bilo ustanovljeno leta 1990 in je specializirano za proizvodnjo in montažo varovalnih ograj ter ima proizvodno delavnico s sodobno opremo za proizvodnjo kovinskih izdelkov (rezanje, oblikovanje, rezanje s pomočjo varjenja itd.), išče trgovske posrednike, partnerje za transport in logistiko ter partnerje za vzpostavitev skupnega podjetja.
8 Savinjske novice št. 47, 25. november 2011
Iz občin, Organizacije, Gospodarstvo
PODHOM
Zbirni center za odpadke ne bo dokončan letos
Občine Gornji Grad, Solčava, Luče, Ljubno in Nazarje so skupaj pristopile k pripravi projektne dokumentacije za izgradnjo zbirnega centra za odpadke v Podhomu. Kot je povedal gornjegrajski župan Stanko Ogradi, naj bi bil po predvidevanjih zbirni center zgrajen že v tem letu, a je pri izdelavi idejnega projekta prišlo s strani pristojnih služb do zahteve, da je potrebno izdelati še protipoplavno študijo. Zaradi tega je prišlo do zamika pri izdelavi projektne dokumentacije.
»V tem trenutku smo v fazi izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Po pridobitvi pravnomočnega gradbenega dovoljenja bomo pričeli s postopkom javnega naročila za izbor izvajalca za gradnjo objekta,« je povedal župan
Ogradi in nadalje pojasnil: »Ocenjena vrednost investicije po idejnem projektu skupaj z vso dokumentacijo znaša 463.000 evrov. Občine smo se dogovorile za ključ financiranja glede na število prebivalcev v posamezni občini, kar se nam je zdela najprimernejša in najbolj poštena varianta.«
Tako bo Občina Ljubno financirala 27,11 odstotka, Nazarje 26,27, Gornji Grad 25,47, Luče 15,77 in Solčava 5,38 odstotka investicije. Za financiranje bodo porabili sredstva zbrana od takse za zbiranje in odlaganje odpadkov ter sredstva iz proračuna. Ker vse občine zakonodaja zavezuje h gradnji zbirnega centra, bodo le-te s skupnim centrom zmanjšale stroške odvoza odpadkov. Glede na vložek pri
GORNJI GRAD
Naša mala cvetličarna obogatila ponudbo v kraju
Konec oktobra je v Gornjem Gradu odprla vrata Naša mala cvetličarna. Vodi jo Veronika Potočnik, ki je v odprtju cvetličarne videla svojo priložnost. Potočnikova je vrtnarka, ki je kasneje diplomirala iz agronomije in varstva okolja in komunale. Kljub temu službe ni bilo in podala se je v podjetniške vode.
V cvetličarni strankam nudi re-
Pozitiven odziv domačinov, ki so cvetličarno in ponudbo sprejeli z zadovoljstvom, daje Veroniki Potočnik slutiti, da se je odločila prav, ko je stopila v podjetniške vode. (Foto: Štefka Sem)
sofinanciranju posamezne občine se bo vzpostavilo lastniško razmerje zbirnega centra. Po izgradnji bodo občine lastnice le-tega dale v
ZDRAVSTVENI DOM MOZIRJE
najem koncesionarju PUP Sauber-macherju, kot to predvideva zakonodaja.
Štefka Sem
Ali lahko zaposleni
perejo zasebne avtomobile v pralnici reševalne postaje?
zano in sezonsko cvetje, lončnice, aranžiranje daril, sveče, okrasne lončke in gnojila, na željo strank se loti tudi urejanja grobov in vrtov ter dekoracije prostorov. V kratkem bo razširila ponudbo v prodajalni z darilnim programom domačih izdelovalcev okrasnih in darilnih predmetov, saj se bliža čas obdarovanj.
Štefka Sem
Osebje, ki uporablja svoja osebna vozila v službene namene, jih v pralnici reševalne postaje tudi opere. (Fotodokumentacija Jolande Breznik)
Pred dnevi smo v uredništvo prejeli pismo Jolande Breznik, v katerem navaja, da reševalci, medicinske sestre in snažilka perejo svoje zasebne avtomobile v pralnici reševalne postaje v Mozirju, ki je namenjena pranju in čiščenju reševalnih vozil. »Stroške vode, pralnih sredstev in opreme pa plačujemo iz zdravstvenih sredstev vsi Zgor-njesavinjčani. Zadeva je šla celo tako daleč, da reševalec, ki ni v službi, pripelje svoje vozilo od doma, ga opere na naš račun in se lepo odpelje,« je še zapisala Brezov-nikova.
Ob tem očitku vodja službe nujne medicinske pomoči, zdravnik Bojan Leskovšek, pojasnjuje: »Pa-tronažne sestre in zdravniki uporabljamo svoja osebna vozila v službene namene, ker zdravstveni dom nima denarja za nabavo službenih vozil in bi bili upravičeni prati vozila na omenjenem mestu, ki bi mu, mimogrede, žal, težko rekli av-topralnica, pa tega ne počnemo.«
Obenem potrjuje, da uslužbenci reševalne postaje res perejo avtomobile, a z dovoljenjem direktorice Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Mozirje Ide Kramer Pustoslemšek. Ob tem Lesko-všek poudarja, da celotni mesečni račun za porabljeno vodo znaša manj kot 20 evrov. Za stroške porabljene vode reševalci prispevajo po tri evre.
S pranjem zasebnih vozil se ne strinja predstavnik občin ustanoviteljic Javnega zavoda Zgornje-savinjski zdravstveni dom Mozirje mozirski župan Ivan Suhoveršnik, a je prepričan, da o delu zdravstvenega doma, posredno pa tudi delavcev nujne medicinske pomoči odloča direktor zavoda, to pa je Ida Kramer Pustoslemšek. Slednja naj bi po navajanju Leskovška zadevo posredovala tudi na ministrstvo za zdravje, kjer na početje zgornjesa-vinjskih reševalcev niso imeli pripomb.
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 47, 25. november 2011
ID
Organizacije
VARSTVENO DELOVNI CENTER SAVINJSKO-ŠALEŠKE REGIJE (VDC SAŠA)
Bodo lahko napolnili bivalno enoto?
Po desetletju in več, odkar si člani društva Sožitje Mozirje prizadevajo, da bi v kraju zrasla bivalna enota za celodnevno varstvo oseb z motnjami v duševnem razvoju, projekt dobiva konkretne oblike. V okviru socialnega programa Mozirske trate ob Kopelcah investitor Jurij Maleševič pospešeno gradi objekt, v katerem bo poleg bivalne enote svoje prostore dobil tudi varstveno delovni center. Projekt je zainteresiranim 12. novembra predstavila direktorica VDC SAŠA Darija Lesnjak.
Učilnica v OŠ Mozirje, ki je gostila predstavitev, je bila domala premajhna za vse, ki so se je želeli udeležiti. Prisotne je pozdravila predsednica mozirskega Sožitja Nevenka Presečnik, ki je nato predala besedo Lesnja-kovi. Slednja je predstavila delovanje VDC SAŠA. Izpostavila je mnoge aktivnosti, s katerimi se lahko njihovi varovanci ukvarjajo. V času dnevnega varstva izvajajo dejavnosti, s katerimi varovanci osvajajo stvari, ki se zdijo ostalim samoumevne. S tem se lažje vključujejo v družbo, pridobivajo na samozavesti in občutku, da niso nikomur odveč. V centrih izvajajo samo dnevno varstvo.
Želja, da bi pridobili tudi bivalno enoto, v kateri bi imeli celodnevno oskrbo, je zato že zelo stara. Mnoge pobude staršev, ki ne vedo, kaj bo z njihovimi otroki, ko njih ne bo več, so bolj ali manj dolga leta letele na gluha ušesa. Pomanjkanje sredstev je bil še en razlog, da tega projekta nikoli niso speljali.
Poleg prostorov VDC, v katerih bo lahko delalo 30 varovancev, v sedanjih jih ustvarja 16, bo v bivalni skupnosti prostora za 24-urno bivanje dvanajstih. Zanje bo organizirano celodnevno varstvo, zdravniška oskrba in vse ostalo za nemoteno in kvalitetno življenje. Slednjega bodo omogočale tudi nadstandardne sobe, s sanitarijami in vsem potrebnim udobjem. Poleg zgradbe bosta vrt in park, v katerem se bodo lahko sproščali in izvajali določene prostočasne aktivnosti.
Potrebne postopke za začetek projekta je Občina Mozirje speljala pred leti, ko je tako imenovan socialni program Mozirske trate uvrstila v prostorske plane in s tem postavila zakonske temelje. Investitor projekta Jurij Maleševič iz družbe Interdesign group, d.o.o., je čakal na primeren trenutek za začetek gradnje.
Temeljni kamen je bil položen v okviru letošnjega občinskega praznika, prva lopata pa zasajena pred koncem poletja. Stavba sedaj lepo raste, dobila je končno obliko in čaka na notranja dela in ureditev okolice. Na VDC SAŠA je se-
daj naloga, da poišče ljudi, ki bodo v tej stavbi dobili nov dom.
Vprašanja prisotnih na srečanju so šla predvsem v smeri plačevanja storitev za živeče v domu. Lesnjakova jim je odgovarjala o individualnem pristopu do vsakega posameznika, do njegovih potreb in na to vezanih stroškov. Ob tem je bila dana informacija, da v sedanjih obstoječih domovih širom Slovenije starši ne prispevajo ničesar. Plačevanje razlike je na plečih lokalne skupnosti oziroma občinskih proračunov. Veliko vprašanj se je nanašalo na začasno bivanje v tem domu, da bi lahko starši ali oskrbniki otroke v njem pustili po potrebi, za par dni. Mogoča bo tudi ta oblika, ki bo verjetno za marsikoga dobrodošla. Mnogi starši so namreč že v letih, včasih odidejo v bolnico ...
Največja bojazen v tem trenutku je, da dom
oziroma sobe z dvanajstimi posteljami v prvih treh mesecih ne bi napolnili. V tem primeru bi morala Lesnjakova manjkajoče postelje napolniti z osebami od drugod ali z osebami z drugačnimi telesnimi okvarami, kar bi deloma zameglilo prvotni namen, naj dom služi predvsem domačinom. V to bo primorana, saj bo v nasprotnem primeru lastnik zgradbe po pogodbi prostore oddal drugim najemnikom, kar je s tržnega vidika edino ekonomsko upravičeno in razumljivo. Staršem in oskrbnikom je bila zato na srce položena prošnja, naj se vendarle odločijo v smeri, da otroke, za katere v prihodnje ne bodo mogli dovolj dobro poskrbeti, oddajo v ta dom, ki je v njihovi bližini in katerega storitve bodo lahko spremljali. Slej ko prej bo poln in s tem onemogočen za sprejem novih prebivalcev.
Benjamin Kanjir
Udeleženci sestanka so se odpravili na lokacijo, kjer dom raste. S tem so si vsaj deloma predstavili, v kakšno okolje je umesten in kakšno kvaliteto bivanja bo ponujal.
(Foto: Benjamin Kanjir)
SOS TELEFON
Odprli novo telefonsko svetovalno
linijo
Društvo SOS telefon je nevladna, humanitarna organizacija, ki že 22 let nudi psihosocial-no pomoč žrtvam nasilja. V letu 2010 so odprli novo telefonsko svetovalno linijo za vse tiste, ki imajo izkušnjo s kakršno koli obliko nasilja na delovnem mestu. Za vzpostavitev svetovalne linije za žrtve nasilja na delovnem mestu so se odločili, ker so prejemali vse več kli-
cev, ki so se nanašali prav na nasilje na delovnem mestu. Tudi rezultati raziskav kažejo, da je od štiri do 25 odstotkov zaposlenih v Evropski uniji žrtev trpinčenja na delovnem mestu. Svetovalni telefon za osebe z izkušnjo nasilja na delovnem mestu dela vsak torek od 17. do 20. ure na številki 031 722 333.
IS
_
10 Savinjske novice št. 47, 25. november 2011
Ljudje in dogodki, Politika
8. DOBRODELNI KONCERT KARITAS MOZIRJE, ŠMIHEL
Videti mora tudi srce
V dvorani kulturnega doma v Mozirju je bil ob začetku letošnjega tedna Karitas tradicionalni dobrodelni koncert, ki so ga že osmo leto zapored organizirali člani župnijske Karitas Mozirje in Šmihel, ki jo vodi Alenka Brezovnik. Na odru je
liko povedati, naplesti veliko besed. Reči, kaj vse bi morali. Zato tej besedi tokrat dodajamo še srce. Najprej videti, nato dodati še sočutno srce. Srce, ki kar naenkrat pokaže nekaj drugega, kot pa, če človeka le gledamo. Če dodamo ljubezen,
Fantje iz ansambla Golte so nastopili zadnji, saj so dve uri pred tem nastopili na podobni prireditvi v Hočah. (Foto: Benjamin Kanjir)
nastopila vrsta glasbenih izvajalcev, kot govornica pa članica vodstva slovenske Karitas mag. Helena Zevnik Rozman.
Rozmanova se je dotaknila slovenske dobrodelnosti in ljudi, ki znajo stopiti skupaj. Kot avtorica letošnjega gesla tedna Karitas Srce, ki vidi, je Rozmanova spregovorila o svojem poslanstvu v tej dobrodelni organizaciji. »Videti je premalo. Včasih samo vidimo in znamo ve-
V kulturnem, predvsem pevsko obarvanem koncertu so nastopili: MePz Svoboda Šoštanj pod vodstvom Anke Jazbec, mladi pevki Dina Arapovič in Ula Ložar iz Ljubljane, narodnozabavni Ansambel Vrh iz Prebolda, Nataša Madjar, ljudski pevci Coklarji iz Borovnice, ansambel Jasmin, Franči-škova mladina iz Nazarij pod vodstvom Sare Chuja Kobolt, Leja Le-utgeb iz Maribora, Kristina Golob iz Robanovega kota, kvintet Hey iz Skornega pri Šoštanju, Uroš Zagožen, rock skupina Štajnbrik iz Zidanega mosta, plesalka Eva Pir-nat iz Kranja, ki kljub Downovemu sindromu s plesom izpolnjuje svo-
je sanje in razveseljuje ljudi širom Slovenije. Dokaz, da imajo tudi ljudje s posebnimi potrebami v sebi veliko talentov.
Kot zadnji so na oder stopili člani domačega narodnozabavnega ansambla Golte, ki so se ravno takrat vrnili z dobrodelnega koncerta v Hočah pri Mariboru. Oba povezovalca programa, Janja Irman Kolar in Sebastjan Kamenik, sta se njim in ostalim, ki so se bili pripravljeni odreči svojemu času ali kakšnemu evru z namenom, da pomagajo ljudem v stiski, ob koncu zahvalila in jih v Mozirje povabila še ob kakšni drugi priložnosti.
Benjamin Kanjir
se marsikaj spremeni, tudi stiska človeka je povsem drugačna. To želimo sporočiti v letošnjem letu. Videti sočloveka in zanj imeti sočutno srce. V tem letu, ki ga v Evropi še posebno namenjamo spodbujanju prostovoljstva, smo vabljeni, da vsi odpremo srca. Prostovoljci smo lahko kjerkoli, v raznih organizacijah ali v domačem okolju,« se je z besedami Rozmanova dotaknila obiskovalcev koncerta.
Voditelja Janja Irman Kolar in Sebastjan Kamenik sta prišla na oder z roko v roki. (Foto: Benjamin Kanjir)
ZABAVNA PRIREDITEV STRANKE SDS V MOZIRJU
Glasba - govorica , ki pove več kot tisoč besed
V mozirskem kulturnem domu so se tretji petek v novembru zbrali člani stranke SDS in njihovi simpatizerji na zabavni prireditvi, ki jo je pripravila kandidatka za poslanko na predčasnih volitvah Janja Napast. Prijetno druženje pod naslovom Za konkretne izzive je pametno imeti konkretne rešitve so ji ob moderator-ju Luki Pauliču pomagali oblikovati glasbeni gostje in strankarski kolegi.
Občinstvo so zabavali člani ansambla Golte, pevka Saša Za-mernik, vokalna skupina Rečiški pobi in harmonikarski orkester Andreja Raka. Njihov program narodnih in ponarodelih pesmi
Janja Napast je v svojem volilnem programu napovedala, da se bo zavzemala za delovna mesta za mlade. (Foto: Marija Šukalo)
in moderni ritmi so razvedrili obiskovalce.
Med tistimi, ki so izrekli besedo podpore Napastovi, so bili poslanca dr. Vinko Gorenak in Iztok Pod-križnik ter član izvršilnega odbora stranke Mirko Zamernik. Medtem ko je dr. Gorenak predstavil preteklo delo stranke, je Podkrižnik spregovoril o vzrokih, zakaj zapušča poslanske vrste in se za novi mandat ne želi potegovati. Zamernik je podprl kandidaturo Janje Napast in ji zaželel, da s svojo mladostjo in neobremenjenostjo s politično preteklostjo pripomore h kvalitetnemu delu v poslanskih vrstah in razvoju naše doline.
Marija Šukalo
Savinjske novice št. /17,25. november 2011
©

Ljudje in dogodki, Organizacije
70-LETNIK LOJZE PLAZNIK
Tudi v pokoju ne drži križem rok
Verjetno je malo ljudi v naši dolini, ki bili tako poznani, kot je inženir Plaznik. Ne le to, njegova prislovična prijaznost ga spremlja vseskozi, tako v službenih dolžnostih kot v odnosu do soljudi, ki jih srečuje na poteh svojega življenja.
Lojze izvira iz male kmetije v Podveži. Pripovedujejo, da je že kot šolar govoril, kako bo šel v kmetijsko šolo, da bo lahko grozdje zobal ... In res, za agronoma je diplomiral na Biotehnični fakulteti v Ljubljani. Po končanem študiju se je posvetil kmetijski pospeševalni službi v domačih krajih in to v okviru ZKZ Mozirje. Tako je spoznaval kmetije naše doline in je danes živi leksikon, ko je potrebno kakšno pojasnilo o kateri izmed kmečkih domačij v Zgornji Savinjski dolini. Sam lahko rečem, da sem njegovo poznavanje naših kmetij že večkrat potreboval.
Zanimivo, vse njegovo službeno obdobje je vezano na mozirsko kmetijsko zadrugo. V času službovanja v ZKZ je bil član številnih strokovnih teles v zadružništvu v okviru tedanje Zadružne zveze Slovenije in tudi nekaterih kmetijsko-stro-kovnih organih Republike Slovenije. V letih 1982
Lojze Plaznik je bil med pobudniki za ustanovitev sadjarskega društva v Mozirju.
do 1986 pa je bil mozirski župan.
V pokoju seveda ne drži križem rok. V Mozirju je bil med pobudniki za ustanovitev sadjarskega društva. Leta 2003 so ustanovili Sadjarsko društvo Franca Praprotnika, ki redno pripravlja odmevne strokovne sadjarske razstave, pomaga z raznimi strokovnimi predavanji širiti napredno sadjarstvo in redno omogoča članom udeležbo na strokovnih posvetih in predavanjih, zlasti za pravilno uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Posebno hvalevredno je prizadevanje društva, ki mu vse od ustanovitve predseduje Lojze Plaznik, v okviru poučno-vzgojnega delovanja na šolah.
Lojze doživlja sedaj posebno veselje v svojem sadnem in tudi trtnem nasadu. Tam najde dober navdih za neumorno delovanje v korist sadjarstva pri nas. Vsi, ki ga spoštujemo in cenimo, mu želimo še veliko let uspehov in notranjega zadovoljstva. Še na mnoga leta, Lojze, in ohrani veselje do zeliščarstva, ki ga gojiš skupaj s svojo soprogo Reziko.
Aleksander Videčnik
TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK
Za naše najmlajše več domače slovenske prehrane
V	petek, 18. novembra, je tradicionalni zajtrk potekal tudi v vrtcih, šolah in podružnicah v Zgornji Savinjski dolini. Podjetja in posamezniki so donirali živila, s svojo prisotnostjo so dogodku dodali še večji pomen župani, predstavniki občin, ravnatelji, čebelarji in drugi, ki jim ni vseeno, kako zajtrkujejo naši najmlajši.
V	Lučah je malčke vseh treh oddelkov vrtca obiskal župan Ciril Rosc. Poudaril je pomen zajtrka za zdravo rast in razvoj. Šolarje je ob tej priliki nagovorila ravnateljica Valerija Robnik. Na podru-
žnični šoli v Solčavi je otroke ob zajtrku v imenu občine obiskala Bernarda Prodnik. Tak zajtrk za solčavske otroke ni bil presenečenje, saj večkrat pripravijo zajtrk z mlekom in domačim medom.
V Mozirju sta učence obiskala čebelarja v družbi z ravnateljico. Tako šolarji kot otroci v vrtcu so bili z zajtrkom zadovoljni, o čebelah in čebelarjih so vedeli povedati marsikaj. Pripravili so tudi panoje s čebelarsko tematiko.
Otroci v gornjegrajskem vrtcu so imeli tematski čebelarski teden, v petek jih je obiskal in na-
Dogodku so dodali še večji pomen ravnatelji, čebelarji, župani, predstavniki občin in drugi.
(Foto: Marija Lebar)
govoril župan Stanko Ogradi. Učence na nižji stopnji so ob zajtrku obiskali čebelarji, člani čebelarskega krožka so pripravili tematsko razstavo. Na podružnicah v Bočni in v Novi Štifti so bili na obisku čebelarji. Otroci so se izkazali z znanjem o čebelarstvu, v Bočni so zapeli novo pesem o čebelah.
Malčke v ljubenskem vrtcu je obiskal župan Franjo Naraločnik v družbi čebelarja. Ravnatelj Rajko Pinter je dejal: »To je bil trenutek za razmislek, saj je bila vsa hrana slovenskega izvora. Običajno je skoraj devetdeset odstotkov živil, ki nam jih dobavljajo na razpisu izbrani dobavitelji, uvoženih iz tujine.«
V Nazarjah so vrtčevske otroke z zabavnim programom razveselili učenci, člani čebelarskega krožka. Šolarje je obiskala županja Majda Podkrižnik in čebelar, dogodka se je udeležil tudi ravnatelj Jože Kavtičnik. Za to priložnost so pripravili novo pesem, imeli so tudi predavanje, na katerem je diplomirana medicinska sestra Maja Gosar govorila o pomenu zdrave prehrane. Tudi na POŠ Šmartno ob Dreti so otroke obiskali čebelarji.
Na Rečici ob Savinji sta vrtec obiskala čebelarja. Po besedah ravnatelja Petra Podgorška zdravi prehrani tudi sicer posvečajo veliko pozornosti. Tako otrokom med za zajtrk ponudijo vsaj enkrat na teden. Po Podgorškovem mnenju bi morala država sistemsko urediti možnost dostopa šol do domače in lokalno pridelane hrane.
Marija Lebar
12 Savinjske novice št. 47, 25. november 2011
nekaj o furmanih
C
Piše: Aleksander Videčnik
Po odpravi fevdalizma so ostale kmečke družine same sebi prepuščene. Marsikje so iskali izhod iz zadreg z izseljevanjem, tudi preko Velike luže. O tem, kako so težave kmetov izkoriščali razni posojevalci denarja, smo že veliko pisali. V teh časih so si na kmetijah pogosto iskali dodatnih virov za preživetje v furmanstvu. To je bilo v naših krajih zelo razvito vse do uvajanja motornih prevoznih sredstev.
KAKO SO KUPOVALI KONJE?
Na več načinov. Nekateri so hodili na Hrvaško, drugi so imeli stalne prekupčevalce (meše-tarje), ki so jim posredovali nakup. Nekateri teh mešetarjev so vodili po deželi večje število konj in jih ponujali za nakup. Seveda so bili kmalu po večjih krajih tudi živinski sejmi, kjer so kupovali in mešetarili.
V naših krajih konje niso kupovali po pasmah, ampak po videzu. Povpraševanje je bilo večje po srednje težkih konjih, saj se izrazito težki v danih prilikah niso obnesli. Furmani so morali delati s konji, tako v gozdu kot tudi tedaj, ko so prevažali tovore. Seveda pa so obdelovali tudi obdelovalne površine. V dolini ni bilo izrazitega rejca konj za prodajo, tudi strokovne izbire ne. Zelo priljubljeni so bili konji med 500 in 700 kilami. Niso kupovali belih konja, ampak le »prame« (rjave), »švarce« (črne) in »fukse« (svetle barve z lisami na glavi in nogah).
KAJ JE POMENILO, DA JE KONJ DOBER?
Kratek vrat, mala glava, nabito oprsje, tanke noge, kratek »ficl« (noga od kopita do gležnja), bistro oko, zdravo kopito, pravilni zobje, lep košat rep in takšna griva. Dober konj je moral imeti jedro meso in lepo dlako. Če so bili štartani s kakšnim poživilom, so to poznali na dlaki. Seveda so te znake poznali izkušeni furmani.
NAKUP NA SEJMU
Sejmi so bili dobro obiskani. V Žalcu so povpraševali po »savinjskih konjih«, to so bile živali podobne noriškemu konju in v glavnem črne barve. Na sejmih so tudi med seboj barantali za konje, kar je pomenilo neke vrste pogajanja za ceno in pogoje prodaje oziroma nakupa. Konje so torej kupovali »na oko« in na »počrez«, to je pomenilo, da je kupec moral o konju dosti vedeti in poznati vse znake dobre živali.
Na sploh je veljalo pravilo preizkušnje (»konja je dobil na probo«). Najpogosteje so določili osem dni od nakupa, med znanci so uveljavljali ta rok dolg tudi mesec dni. Če je bil kupec v času preizkusa nezadovoljen s konjem in je menil,
da ni dobil tistega, kar je kupil, je konja vrnil. Kot so vedeli povedati nekdanji furmani, je to pravilo dosledno držalo. Seveda kupci, ki so kupovali konje na Hrvaškem, teh ugodnosti niso bili deležni. Dogajalo se je tudi to, da je kateri od neizkušenih furmanov kupil starega konja, misleč, da gre za mladega. To je lahko bila nakana meše-tarjev, ki so bili vsega sposobni.
CENE KONJ PRED DRUGO SVETOVNO VOJNO
Odvisno od primerka so se cene vrtele od 3.000 do 6.000 din. Cene so proti štiridesetim letom hitro rasle. Navada je bila govoriti o tem, da je dober konj vreden za dve kravi. Seveda je bil konj le del nabavne cene, sem je spadala še konjska oprema (»cajg«). Za to so tedaj plačevali med 10.000 do 13.000 din. Tako je bila nabava konj in opreme, vključno z vozom, kar zajetna naložba. Za lažje razumevanje cenovnih razmerij povejmo, da je tedaj stal kilogram navadnega kruha 2 dinarja.
Sejmi za konje so bili zelo obiskani v Šoštanju, Žalcu in dvakrat na leto v Mozirju. Iz naših krajev so največ nakupovali na sejmih v Žalcu in Šoštanju. Naša dolina je slovela po dobrih žrebcih. Korošci so radi rekli, »da gredo v žrebetno dolino«, ko so se podali na nakup žrebcev k nam. Seveda bi zmanjkalo prostora, če bi hoteli opisati potek prodaje konja na sejmu. To je bil pravi obred. Pogajanja so lahko zelo dolgo trajala, preden je bila kupčija sklenjena. Ko se je kupec odločil, je dejal: »Sedaj ga bom pa vzel.« To je pomenilo konec barantanja.
KOLIKO KONJ SMO IMELI V DOLINI?
Z razvojem lesne trgovine je dobivalo prevozništvo poseben pomen, tudi marsikatero delo na obdelovalnih površinah je bilo cenejše s konjsko vprego. Tako je opazno naraščalo postopno zanimanje za konje skozi čas. Po stanju popisa iz leta 1890 je bilo v gornjegrajskem okraju kar 653 konj. Že pri popisu leta 1900 so našteli 692 konj, leta 1910 pa že 734. Prva svetovna vojna
Zgodovina in narodopisje
je zavrla razvoj konjereje tudi v naši krajih.
Zanimiv je še podatek za tedanjo Dravsko banovino, in to za leto 1931, ko so našteli na tem območju 55.000 konj (brez Bele Krajine). Dve leti prej je bilo na tem območju 63.383 konj, opazen upad. Med drugo svetovno vojno so za-sedbene oblasti krepko izkoriščale naše gozdove. Kmalu so takšna dejanja omejevali partizanski boji v naših krajih.
Po osvoboditvi so bili konji spet iskani, njih število se je hitro povečevalo. V okraju Mozirje so leta 1949 našteli 1.771 konj, pri popisu leta 1951 je število rahlo upadlo. Kljub vsem drugačnim okoliščinam (uvajanje mehanizacije) so v občini Mozirje leta 1953 našteli 1.191 konj. Od tega časa se je število konj v tem predelu zniževalo, saj so leta 1980 našteli le še 337 konj.
VPREŽNA VOZILA, KI SO JIH UPORABLJALI PRI NAS
Cizo (gare) so uporabljali kot priročno vozilo, gre za enoosno vozilo. »Lesenjak«, dvoosno vozilo, primerno za hribovske predele. »Šmoler« (ta mali voz) za domače prevoze. »Ajnšpaniger« (enovprežnik), lahek voz za kmečka opravila. »Holpalter«, srednje težek voz za lažje tovore. »Pla-toner«, voz za prevoznike - do pet ton tovora. »Parizar«, izrazit tovorni voz, med našimi furmani najbolj razširjen. »Lojterski voz« (lojternik, letvenik), za prevoz sena in tudi ljudi. »Parizar«, težek okoli 510 kilogramov, nanj so naložili do 1.500 kg sena ali do šest kubikov lesa. »Gumar«, izredno močno vozilo z boljšimi zavorami. »Koleselj«, lahek osebno voz. »Paruč« (osebni voz), zadnja dva sedeža pokrita z usnjeno streho. »Zapravljivček« (flajšva-gen), spredaj dva sedeža, zadaj tovorna ploščad. »Postiljon«, poštna kočija, zaprt voz.
Tovorna vozila so bila dolgo časa brez zanesljivih zavor. Uporabljali so »cokle« (železni na-tikači za kolesa) in z njimi zavirali. Za zimsko spravilo lesa so uporabljali »poke«, neke vrste gibljive sani.
Uščemo siare fotografije
Mozirjanke kot narodne dame. Slika je bila posneta leta 1919. Poslala jo je Pavla Trogar iz Mozirja.
Savinjske novice št. 45, 11. november 2011 13
Kultura
REGIJSKA TEMATSKA RAZSTAVA V GALERIJI MOZIRJE
Likovno zanimiva ali celo odlična umetniška dela
V začetku novembra je mozirska galerija gostila regijsko tematsko razstavo širšega celjskega območja z naslovom Tekst v podobi 2011. Razstavo je pripravila Ivana Žvipelj, vodja Območne izpostave Mozirje Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD). Otvoritve razstave so se udeležili številni razstavljajoči umetniki, med njimi tudi precej Zgornjesavinjčanov.
Kot je povedala Ivana Žvipelj v svojem nagovoru, regijske razstave organizirajo koordinacije JSKD Celje, Izola, Kranj, Maribor, Nova Gorica, Novo mesto, Ptuj, Osrednja Slovenija in Slovenj Gradec. Letošnja razpisana tema po besedah Žviplje-ve ni omejevala ne vsebine in ne sloga. Ustvarjalci so se tako posluževali sloga in tehnike po lastni izbiri, lahko so se odločili za ploskovni ali prostorski način oblikovanja. Želja organizatorjev je bila le, da je zapis v vsakršni obliki prepoznaven element pri oblikovanju likovnega dela in s tem tudi nosilec vizualnega sporočila.
Vse razstave, tudi mozirsko, si je ogledal državni selektor, akademski slikar Stojan Kneže-vic, ki bo tako izbral dela za državno razstavo
Letošnja razpisana tema po besedah Ivane Žvipelj ni omejevala ne vsebine in ne sloga.
(Foto: Ciril M. Sem)
naslednje leto. Kot je na otvoritvi razstave povedal, so bila za regijsko razstavo izbrana likovno zanimiva ali celo odlična umetniška dela. »Najzanimivejši vidik te razstave je, da so vsi avtorji ubrali nekoliko drugačen pristop k zadani le-tristični nalogi in tako postavljeni drug ob drugem kličejo po nadaljnji razpravi o najbolj ustrezni uporabi teksta v podobi.«
Nekaj izbranih del je nastalo septembra pod mentorskim nadzorom na enodnevni delavnici na Rečici ob Savinji, Zgornjesavinjčani, ki so se predstavili na razstavi v Mozirju, so Nada Zager in Erna Čopar iz Mozirja, Marjeta Špec, Saša Dolšak in Marija Štiglic iz Nazarij, Branka Er-menc iz Gornjega Grada ter Anka Rakun iz Rečice ob Savinji.
Na večeru se je s prebiranjem odlomkov iz svojega avtorskega dela Mini ljubezenske zgodbe predstavila ena izmed finalistk Festivala mlade literature »Urška« Nina Bizjak, melodije iz kitarskih strun pa je izvabljala Nadja Jelšnik, učenka Suzane Hebar na Glasbeni šoli Nazarje.
Tatiana Golob
GORNJI GRAD
Razstavljali arhitekti, ki se radi lotevajo stavb s
socialnim pridihom
V avli kulturnega doma v Gornjem Gradu so svoje stvaritve predstavili arhitekti skupine DANS, domačin Miha Dešman, Katarina Pirkma-jer Dešman, Eva Fišer Berlot, Rok Bogataj in Vlat-ka Ljubanovic. Dešman in Pirkmajerjeva sta kot avtorja arhitekturnih stvaritev na slovenski arhitekturni sceni že dobrih dvajset let.
O arhitekturi, kot pomembni stvari v našem življenju, s katero se srečujemo na vsakem koraku, je številnim obiskovalcem otvoritve spregovoril Dešman. O skupini DANS je dejal, da so arhitekti za vsak dan, ne nedelje, saj se največ-
Miha Dešman se vpisuje tudi med arhitekturne teoretike, je urednik strokovne revije za arhitekturo AB, bil je predsednik Društva arhitektov Ljubljana, je predsednik upravnega odbora Plečnikovega sklada, kritik nekaterih spornih posegov v slovenski urbani in naravni prostor, cenjen v arhitekturni krogih in širši javnosti. Od lanskega leta predava na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Zdi se, da arhitektura, ki jo ustvarja skupaj s sodelavci, tiho leze v podobo in stvarno maso slovenskih mest in naselij. Med osnovnimi načeli DANS arhitektov je upoštevanje okolja, v katero postavljajo svojo arhitekturo.
Arhitekti skupine DANS so podpisani pod številne arhitekturne uspešnice današnjega časa, Miha Dešman prvi z desne. (Foto: Štefka Sem)
krat lotevajo del, ki imajo socialni pridih. Med pomembnejša prav gotovo štejejo stavbe Hospi-ca v Ljubljani, otroški oddelek in CPR na Inštitutu za rehabilitacijo, most na Špici čez Gruberjev prekop, osnovni šoli v Šentjurju ter v Šentvidu pri Stični, Zavod za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku. Eden večjih projektov, na katerega so zelo ponosni, je Don Boscov center v Mariboru. Arhitektura je po besedah Dešmana več
kot le poklic, je način življenja, v katerem uživa.
Arhitekte in njihovo delo je predstavila Jožica Tiršek Drčar, v imenu kulturnega društva, ki je razstavo organiziralo, je spregovorila predsednica Tatjana Bezovšek, pozdravil jih je tudi župan Stanko Ogradi. Za glasbeni program sta poskrbela študenta glasbe Gregor Dešman na klavirju in Dejan Gregorič na violini.
Štefka Sem
C41
Savinjske novice št. 47, 25. november 2011
C
Ljudje in dogodki , Zdravstvo, Nasveti
V SPOMIN
Marjan Marinšek
1941 - 2011
V 71. letu se je tiho poslovil Marjan Marinšek iz Velenja, v zadnjih dveh desetletjih znan kot osebni prijatelj Astrid Lindgren in pravljične Pike Nogavičke, ki je s Pikinim festivalom, katerega po-
budnik je bil, navduševal najmlajše po vsej Sloveniji.
Marjan Marinšek se je rodil v Kozjem, kot mlad pravnik je bil povabljen na delo v Velenje, kjer je deloval kot organizator različnih prireditev, kulturnik, politik ter ravnatelj Kulturnega centra Ivana Napo-tnika. Marinšek je bil pravi zasvojenec z lepim, razburljivim in eksotičnim v življenju. Kot fotograf, publi-
cist in avanturist je prepotoval veliko dežel sveta in v svojih potopisih ter predavanjih širil obzorja ljudem po vsej Sloveniji. Kot pisatelj in zbiratelj pa se je najbolj izkazal z zbirko (skoraj 1.200) starih čitank ter razglednicami Maksima Gasparija, kar je za vedno shranjeno v njegovih knjigah.
Kot citrarski mojster je gostoval od Celovca do rodnega Kozjan-
skega, v Zgornji Savinjski dolini in v tujini. Nazadnje z »učenkami«, citrarkami Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje, ki so se kar same poimenovale Marjanke. Tako mladim kot starejšim bo ostal v trajnem spominu tudi kot izjemen človek, oče treh sinov, intelektualcev in umetnikov
Tekst in foto: Jože Miklavc
MOZIRJE
Nazorna predstavitev projekta Svit
V okviru državnega preventivnega zdravstvenega programa Svit, ki je namenjen zgodnjemu odkrivanju predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu ter danki, je bila 12. novembra v Mozirju organizirana predstavitev. Pripravili so jo zaposleni v Zdravstvenemu domu Nazarje, udeležilo se je je kar nekaj ljudi, ki so se lahko sprehodili skozi model debelega črevesa in si nazorno ogledali, kaj se v njem dogaja.
S preventivnim programom Svit odkrivajo prikrite krvavitve v blatu pri moških in ženskah v starosti med 50 in 69 leti starosti. K sodelovanju v programu so osebno va-
DARINKA PRESECNIK,
svetovalka za hortikulturo
Približuje se skrivnostno čaroben čas adventa. Latinska beseda adventus pomeni prihod pomembne osebe ali dogodka. Čas pričakovanja, upanja, hrepenenja, očiščevanja srca in tihega premišljevanja. V življenju je pomembno, da se ustavimo in da razmislimo o svojem duhovnem življenju,
Obiskovalci predstavitve projekta so se lahko sprehodili skozi model debelega črevesa. (Foto: Maja Gosar) bljeni vsako drugo leto.	nje, je še vedno ovira, da mnogo
Strah ali bojazen, da bi preiska- ljudi kljub pozivom za preiskave ne va odkrila kakšno bolezensko sta- odda svojega blata. Predstavitve,
kot je bila tokratna, so zato namenjene osveščanju občanov, da to vendarle storijo. Ob modelu in stojnici se je kar nekaj občanov odločilo prisluhniti nasvetom, ki so jih delile predstavnice programa.
Rak na debelem črevesu in danki je v Sloveniji drugi najpogostejši rak, saj je leta 2004 zaradi tega raka zbolelo 1.291 ljudi, 669 jih je umrlo. Število obolelih narašča, večina bolezni pa je odkrita šele takrat, ko že napreduje. To za obolelega pomeni slabšo prognozo, ob ozdravitvi pa slabšo kakovost življenja.
Benjamin Kanjir
W
Čarobnost adventnega časa
predvsem v upanju, da bi se sonce kmalu vrnilo.
Liturgični adventni venec ima
več simboličnih pomenov in razlag. Vijolična barva je liturgična, predstavlja upanje, da bo tema premagana. Štiri sveče, ki so lahko pri tem vencu samo v vijolični ali beli barvi, imajo posebno simboliko. Letos se prva svečka prižge 27. novembra. V te liturgične vence naj ne bi dodajali nobenih dodatkov. V današnjem času poznamo še veliko drugih venčkov z različnimi dodatki. Že nekaj časa je trend adventnih venčkov, ki so narejeni iz naravnih materialov. Ne smejo biti prenatrpani, ampak morajo biti kar se da naravni in preprosti.
Če imate radi morje, dodajte kakšne školjkice. Ni nujno, da je obod narejen iz zimzelenih rastlin, temveč ga lahko naredimo iz mahu, storžkov, orehov, suhega sad-
ja, janeževih zvezdic ... Na obod iz slame (ali s katerega drugega materiala), ki ga kupimo v trgovini, nalepimo omenjene materiale. Najboljša za to je silikonska pišto-
la. Nato ga lahko poljubno okrasimo, kar je odvisno od materiala, ki smo ga uporabili za obod. Če uporabimo suho sadje, moramo paziti na barve, da se ne bodo med seboj teple.
Modna smernica pri letošnji bo-žično-novoletni okrasitvi (sem štejemo tudi adventni venček) se črpa iz modnih brvi. To pomeni, da je letos aktualna barva modra v vseh odtenkih in v kombinaciji s srebrno ali zlato barvo. Poleg tega so lahko okrasitve tudi v bolj sadnih in zelenjavnih odtenkih, kot je barva maline, jajčevca ali limone. Vence obešamo tudi na vrata, vendar so tisti brez sveč. Želim vam veliko ustvarjalne domišljije pri izdelavi venčkov.
Savinjske novice št. 47, 25. november 2011

Ljudje in dogodki, Informacije

Pred 40 leti ...
ALI JE RES STISKA ZA PITNO VODO?
Občinska skupščina je na zadnji seji obravnavala problematiko pitne vode v naši občini. Odborniki so se lotili razprave zelo resno, saj sta se kar dva naša kraja - Mozirje in Nazarje - znašla pred dejstvom, da je potrebno v čim krajšem času razrešiti problem, kako bosta v bodoče oskrbovana s pitno vodo. Že sedaj je znano, da so le v Gornji Savinjski dolini občutnejši viri zdrave pitne vode, s katerimi bi se lahko zadostile potrebe po njej. Imenovan je bil gradbeni odbor, ki ima nalogo, da v bližnji prihodnosti realizira izgradnjo vodovoda Le-tošč - Mozirje.
Pred30 leti ...
LAŽJE DO PANORAMSKE CESTE
Znano je ozko grlo dostopa na cesto pod Raduho iz Solčave. Zaradi zazidanega predela samega kraja je ožina pomenila že nemogoče vozne razmere. GG Nazarje je pripravilo načrt boljšega dostopa oziroma ugodnejšega priključka na cesto pred solčavskim mostom. Že prvi pogled na gradbišče pove, da gre za zahtevno delo. Prvi del ceste od mostu dalje bo možen le z vsekom v skalnato gmoto nad potokom. Na gradbišču so dobro tehnično opremljeni in dela tudi zadovoljivo potekajo. Načrtovana smer bo tako obšla zazidan predel Solčave in bo prometno, pa tudi po izgledu, veliko boljša rešitev.
Pred 20 leti ...
JAVNA DELA V OBČINI MOZIRJE
Konec septembra je v občini Mozirje iskalo zaposlitev 532 nezaposlenih, od tega 200 žensk. Pomen javnih del poznamo, kaže pa, da se ga ne zavedajo tisti, ki bi ta dela dobesedno morali opravljati. Tako namreč kažejo podatki o pripravljenosti za delo vseh, ki so prijavljeni na zavodu. Celjski NIVO, ponudnik javnih del, je za čiščenje nabrežja Savinje povabil 60 iskalcev zaposlitve, predvsem nekvalificirane delavce. Na vabilo se je odzvalo »celih« 11 delavcev, od tega eden iz Velenja.
Pripravila Tatiana Golob
PODRUŽNIČNA OSNOVNA ŠOLA BOČNA
Sladke dobrote iz sliv mamljivo
vabile
Podružnična šola Bočna je konec oktobra gostila starše in prijatelje na tradicionalnem jesenskem prazniku. Letošnjega so namenili jesenskemu sadežu slivi. V prvem delu so mladi pevci obiskovalce razveseljevali s pesmicami in recitacijami ter ob diaprojekciji prikazali, kako se je pričela njihova jesen v šoli in izven nje. Ker so želeli vedeti, koliko imajo znanja o slivah in pripravkih iz tega sadeža njihovi starši, so jim pripravili kviz, v katerem so bili izpraševalci otroci, starši pa tekmovalci.
Člani ekip Slive in Češple so pokazali obilo znanja s področja sajenja, vzgoje, spravila in
predelave tega sladkega sadeža. V znanju so bili vsi enako podkovani, zato je bil temu primeren neodločen rezultat. Ker pa je občinstvo le želelo zmagovalca, so se poznavalci slivovke in slivovih pripravkov pomerili v dodatni igri - kdo hitreje poje suhe slive.
Drugi del je bil kulinarično obarvan. Učiteljice in starši so namreč staknili skupaj glave, preštudirali različne kombinacije receptov, si vzeli nekaj časa za eksperimentiranje in rezultat predstavili v »restavraciji«. Mize so se šibile od različnih pit, peciv in drugih jedi, ki jih je mogoče pripravili iz sliv.
Marija Šukalo
Jedi iz sliv so zadovoljile še tako zahtevne pokuševalce. (Foto: Marija Šukalo)

KNJIŽNICA MOZIRJE
Novitete v novembru 2011
LEPOSLOVJE:
Kunstelj, Olga Pega: 1 + 2 = 4 : rejenka, Muchamore, Robert: Rekrut, McCarthy, Cormac:
Krvavi poldnevnik ali večerna rdečina na zahodu, Esterhâzy, Péter: Ženska, Schiretz, Thomas: Trompetka : mala dinozavrinja, Möderndorfer, Vinko: Prostost sveta, Hočevar, Darja: Hladnokrvno maščevanje, Pölzer, Hans: Trije dnevi pekla na Soči, §vigelj-Mérat, Brina: Hvalnica ločitvi, Novak, Maja: Zverjad.
STROKOVNA LITERATURA:
Teissl, Helmut: Julijske Alpe, O'Callaghan, Sean: Vplivna verstva sveta, Musek Lešnik, Kristijan: Bajke in povesti o Devetletki, Musek Lešnik, Kristijan: Vedenje, takšno in drugačno, Paladin, Marija: Neverbalna komunikacija, Bogataj, Janez: Slovenija praznuje : sodobne šege in navade na Slovenskem, Strong, Jeff: Motnja pozornosti in hiperaktivnost za telebane.
MLADINA:
Svërâk, Zdenëk: Gospod Klobasnik in gospod Špila, Kozinc, Darinka: Pripovedujeva oba, Child, Lauren: Clarice Bean - težavno črkovanje, Kraljič, Helena: Pošastozavri in jabolko spora, Bate-son, Catherine: Čebelica Bee, Magdalena: Bali se vozi s kolesom.
16 Savinjske novice št. 47, 25. november 2011
Ljudje in dogodki, Organizacije, Oglasi
SVETOVNO PRVENSTVO V NARODNOZABAVNI GLASBI
Robi Weiss s tekmovanja s tremi pokali
Pred dnevi je v nemškem mestu Wolpertswende v bližini Ravensburga potekalo 1. svetovno prvenstvo s klavirsko, kromatično in diatonično harmoniko - 1. Oberkrainer Weltmeisterschaft. Na njem se je med več kot dvajsetimi udeleženci iz Avstrije, Nemčije, Italije in Slovenije predstavil tudi Robi Weiss iz Okonine.
Tekmovalce razdeljene v pet starostnih kategorij je ocenjevala komisija v sestavi Slavko Avsenik ml., Igor Podpe-čan, Dejan Raj in Toni Iskra. Ti so sedeli za zaveso in tekmovalce samo poslušali. Nastopajoči so pred tekmovanjem izžrebali številko, s katero so bili klicani za nastop. Tako so zagotovili realno oceno žirije, ki je bila za Weissa zelo visoka.
Zgornjesavinjčan, sicer učenec Primoža Zvira, je v starostni kategoriji od 15 do 19 let zaigral skladbi Zorana Lu-pinca Spomini ter Harmonika in bariton Franca Miheliča. Z izvedbo teh dveh skladb se je uvrstil v finale, prav tako je v svoji starostni kategoriji postal svetovni prvak, osvojil je namreč 96 točk (od možnih 100). Omenjeni skladbi sta mu prinesli še naslov svetovnega podprvaka v disciplini diato-nične harmonike. Le za pol točke ga je prehitel Italijan Marko Manin.
V zaključku tekmovanja je Weiss zaigral še finalno skladbo in s tem osvojil 3. mesto med absolutnimi zmagovalci. Prva dva mesta sta zasedla prav tako Slovenca Anže Poč-kar in Marko Gostenčnik.
SPV LJUBNO OB SAVINJI
Ob prihodu domov Robi ni skrival veselja ob dejstvu, da so njegov trud in prizadevanja opazili tudi v Nemčiji. Tako velikega uspeha po zatrjevanju mladega harmonikarja ne bi bilo, če ga ne bi vseskozi podpirala starša Katarina in Rado. Brez njiju tudi ne bi mogel nastopiti na 650 kilometrov oddaljenem svetovnem prvenstvu.
MŠ
Robi Weiss je na svetovnem prvenstvu v Nemčiji v narodnozabavni glasbi postal svetovni prvak v svoji starostni kategoriji. (Foto: MŠ)
Da bi bili vidni in varni v prometu
Člani ljubenskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so tudi letos pripravili akcijo opozarjanja pešcev na previdnost v prometu. V torek, 8. novembra, so se podali na ceste Ljubnega in drugih krajev v občini ter poleg opozoril in nasvetov naključnim mimoidočim razdelili odsevna telesa. Pridružil se jim je še predstavnik mozirske policijske postaje.
Kot je povedal predsednik SPV Ljubno Primož Vodušek, so letos lahko razdelili malo manj odsevnih teles, saj ta ni-
so več brezplačno na razpolago in jih morajo občine plačati. Kljub temu je po njegovih besedah akcija v sklopu projekta Bodi viden - bodi previden, zelo pomembna. Pešci so najbolj ogroženi udeleženci v prometu, posebno še v jesenskih in zimskih razmerah, ko megla in zgodnji mrak otežu-jeta vidljivost. Zato priporočajo vsem, da poiščejo doma odsevne trakove in kresničke ter jih v takih okoliščinah tudi uporabijo.
Marija Lebar
O
C	:
tj	:=,
o	> "5
*	S
:	(0
_ CD
.<9 "C N
cd > > "ca £ 2 E en
__O	(D C
% 2	C (O
o -=	£5 >n
>	p	> (O
o .b	S c
TJ C	© n
O (D	> r
>	O	CO C
0£L ££ OZ £0
CO i
Q) .CD^ CD
lo^l
t CD -- O — CD
O £ -- E
-O —	CD .2
"O	> ~
CD CD	£= £
s-	CD CD
O) >	-Q C/)
Člani SPV Ljubno so razdelili nekaj kresničk in odsevnih trakov. (Foto: Marija Lebar)
Savinjske novicešt.47,25. november 2011 17

Šport, Čestitke, Ljudje in dogodki
SMUČARKA MATEJA ROBNIK SE VRAČA NA BELE STRMINE
V dvoletni pavzi ji je manjkal športni ritem življenja
Smučarska sezona je pred vrati. Na belih strminah bomo v alpskih disciplinah Zgornjesavinjčani lahko navijali tudi za smučarko iz naše doline. V belo karavano se po dvoletnem premoru namreč vrača Lučanka Mateja Robnik, sicer članica Smučarskega kluba Branik Maribor.
»Lahko rečem, da sem normalno izpeljala priprave za novo smučarsko sezono, ki sicer še potekajo. Poškodbo ahilove tetive in pete sem povsem sanirala, tako da končno lahko spet normalno treniram. Za mano je kar težko obdobje, saj ob tako dolgotrajni poškodbi tekmovalec izgublja tudi voljo in
Mateja Robnik se po dvoletnem premoru vrača v belo karavano.
(Fotodokumentacija Mateje Robnik)
motivacijo, a vendarle sem z vztrajnostjo in željo spet na smučeh. Te dve leti pavze sem zelo pogreša-
la tekmovanja in manjkal mi je ta športni ritem življenja. Poleti sem večinoma izvajala kondicijske treninge, poleg težkih treningov sem tudi surfala in veliko igrala tenis,« je o svojih prizadevanjih za vrnitev spregovorila mlada Zgornjesavinj-čanka, ki je avgusta nabirala moči in znanje predvsem v Švici in Avstriji.
Za Matejo je tudi že prva tekma, s katero, kot je povedala, ne more biti prav zadovoljna, saj je odstopila. Vseeno pa je prebila led, saj je bilo po tako dolgi pavzi netekmova-nja kar veliko treme in nervoze.
Trenutno s svojo formo in smučanjem ni zadovoljna, zato se ne bo podala čez lužo v Severno Ameriko, kjer v teh dneh potekajo tekme svetovnega pokala. Raje bo svoj čas posvetila piljenju tehnike in treningom v Evropi. V začetku decembra se bo preizkusila na tekmah evropskega pokala. Sredi decembra pa se namerava vrniti na stare tirnice tekmovanj in se preizkusiti na tekmi svetovnega pokala v Franciji.
Robnikova upa na najboljše in računa na dobro formo, ob tem vsem svojim zvestim navijačem sporoča, da se bo potrudila po svojih najboljših močeh.
Marija Šukalo
Izberite osebnost leta 2011 ^^ y vaši občinil^^
Spoštovane bralke tn braki, občanke in občan, občil Mozirje, Nazarje, Hpgcs ob $ svinji, Gornji Grad, Ljubno, Luce in Solčava! Tudi k: los boste ta h ko vsak v svofi n brin i i?hirsli nsphc,, ki -e v tekočem kali? danskem letu s svojim delom ns kateremkoti področju še posebej doprinesla k boljšemu življenju in skupni
blaginji v lokalni skupnosti.
Za osebnost leta 2011 v občini predlagam
Meje ime in priimek;
Moj naslov:
[£|Jair -.i k;.:.	rta«.:¡. i'. du[fiS<	(ji pl i > ; i:li.:
Z glasovnicami bomo prve t'i ledne zbirali vaie predloge, v nadaljevanju pa boste lahko od 16. decembra dalje glasovali ¿a kandidate na listi, ki jo bomo dokončno oblikovali t uredništvu Savinjskih novic in- ocf ta krst dalje tudi iteti gJasove za kandidate.
Vsak teden ftemo Izžrebali enega pošiljatelja kupona, lii bo prejel bon ia
ZOevrov Zgomje&avinjske kmetijske^^^ ^¿feg^Bfe zadruge Mozirje Vse poslane	EttJ^C »-J
glasovnice bodo sodilo vale pri MKS'- ; ' /M ?.re bariju pravne napade ob zaključkui akcije, tedensko letovanje v počitniški	" ■ '
liiiti v termah Čdtei.
j po na delul izpolnite glasovnico Jo nalepite na dopisnico in Jo jka«neje do torka, 29. novembra 2011, pošljite na pastor. ke novice, S svinjsko cesta 4, 3311 Nazarje,
Pokrovitelj akcije je

n oz (r|e
18 Savinjske novice št. 47, 25. november 2011
C
Ljudje in dogodki, Organizacije
90 LET ANGELE FRANCE IZ LJUBIJE
Pesem, družina in delo
Sivolasa gospa vzravnana sedi za kuhinjsko mizo pred odprto Vzajemnostjo. Nad podbojem živopisni baloni, nanizani na vrvico, zanihajo, kot bi se ravnokar zaprla vrata za njimi, ki so ji prišli voščit za častitljivih devetdeset let. Uokvirjeno fotografijo, na kateri je ohranjen trenutek z rojstnodnevne zabave, je izdelal vnuk Matej. Ponosna jo prime z eno roko, z drugo pa pokaže na fotografijo, s katere zrejo njeni starši, bratje in sestre.
Angela France živi v hiši na Gneču z družino hčerke Vere. Svoje življenjske izkušnje strne v misel, ki ji je težko oporekati: »Delo ne škoduje.« Leta odraščanja in potem zakonska je preživela na domačih poljih in v hlevu. O, trdo je bilo treba delati in bolj slabo se je živelo, a vendar sedaj »marsikomu rečem, da sem zadovoljna, ker sem še tk pr zdravju za svoja leta«. Umirjena sprijaznjenost z življenjem se razlije po njenem obrazu, kratek nasmeh zveni kot obljuba, da bo sledila živa pripoved o desetletjih, v katerih so se menjavale države, spreminjale navade. Le pesem ni nikoli utihnila.
DEKLIŠTVO ČAS DELA, A TUDI PLESA IN PETJA
Angelin dekliški priimek je Andreje, rojstna domačija pa stoji v Ravnah pri Šoštanju. Mama je bila tretjič noseča, ko je izbruhnila prva svetovna vojna in odvedla očeta na rusko fronto. Devetnajsto dvajsetega se je vrnil iz ujetništva, v naslednjem letu se je 17. oktobra rodila Angela, za njo je privekalo na svet še sedem otrok. De-klištvo je bil čas trdega dela, a tudi plesa in petja. Dekleta in fantje so se zbirali zdaj pri enem, zdaj pri drugem in si kar doma naredili veselico.
Res je bilo marsikaj čisto drugače. Ljudje so se redko odpravili v oddaljene kraje. Spominja se, da so si nekoč za lon izgovorili romanje na Brezje. Gospodar kmetije, na kateri so želi žito, je vpregel konja v lojtrnik, na vsako stran voza pričvrstil desko in odpeljali so se na dva dni dolgo romarsko pot.
Priložnosti za druženje so bile tudi kmečke ohceti. Nasmeh ji spreleti ustnice, saj so spomini na prvo srečanje s fantom, ki je postal njen mož, še živi. Na prijateljičini poroki je spoznala Jožeta Franceta in se leta 1948 priženila na Francetovo, po domače k Danalu.
Zdaj je čas, da razkrije še slikovite zanimivosti o imenih. Franceti imajo korenine v Franciji in 1792. leta je omenjen prvi France na tej domačiji; moža se je prijel vzdevek Franc Jožef. Pa Da-nal? To je pa »dolga zgodba«, a strnjena v nekaj besed takale: Rodila sta se sinova, Dani in Peter. Prvi je prevzel kmetijo in ljudje so rekli, da gredo k Danalu. Peter je vasoval pri sosedu in si za ženo izgovoril domačo hčer, domačiji pa se je poslej reklo pri Petru.
Angela France je svoje življenjske izkušnje strnila v misel, ki ji je težko oporekati: »Delo ne škoduje.« (Foto: Andreja Gumzej)
Zakonska leta Angele in Jožeta so razveseljevali trije otroci: Zdravko, Vera in Marinka. Sin je dobrovoljen, take šale trosi in pesmi poje, da ga ima vse rado: »Jim gre palamudit na ohceti, abrahame, veselice, to ma po očetu.«
V TEJ DRUŽINI JE LJUBEZEN DO PETJA DOMA
Ko omeni očeta, se je polasti otožnost; Ange-
la je vdova že od 1983. leta. Pove, da so se težko preživljali. Ko je mož še hodil v službo, so kupovali samo najnujnejše, doma pa pridelovali zelenjavo, redili kravo in pujse. Sorodniki so ji dali ovčjo volno, da jo je spredla (kolovrat še ima shranjen, s krtačami vred), nato pa iz nje spletla puloverje, nogavice, kape ... »O, saj sem fejst delala. Zato pravim, da delo ne škoduje, zato sem učakala toliko let.« Po kratkem premisleku doda, da so zmeraj jedli domačo hrano in da je bila vseskozi zdrava. Pred šestimi leti jo je zadela rahla kap. Od takrat mora redno jemati zdravila in tudi hodi težko.
Preizkušenj, zaradi katerih zbledi nasmeh, se dotakne na kratko, je bilo preveč hudo. V drugi svetovni vojni je bila obveščevalka. Ravno za pusta je šla Štirinajsta skozi Ravne. Spominja se lačnih in prezeblih borcev, ki bi dali vse za gor-ko jed. Začetek slovenske osamosvojitvene vojne ji je ostal v spominu po letalskem alarmu, zaradi katerega je morala z drugimi vred od nedeljske maše ... Z mislimi se vrne v današnje čase: »Redno spremljam dogajanje po televiziji, v časopisih. Zjezim se nad politiki, ker se tako lažejo. Govorijo, kako bi moglo bit, ne naredijo pa nič.«
Toliko zanimivega ve povedati, je o svoji sosedi rekla Fanika Pustoslemšek. Angela France ima tudi dovolj moči, da je greda, za katero skrbi, vsa v rožicah. Tako kot je včasih, še danes rada zapoje s sestrami. V tej družini je ljubezen do petja doma, zato ne preseneča, da prepevajo vsi trije otroci. Vera in občasno Marinka sta šestnajst let prepevali z družino Brinovšek, nedolgo tega pa je Vera postala pevka Joškove bande iz okolice Vojnika. Rada ima svojih pet vnukov in tri pravnuke. In še eno veselje ima - knjige, zlasti tiste, ki govorijo o preteklosti domačega kraja. »Kaj vse ve Gregorčev Janez iz Preseke!« pohvali domačina, čigar knjige Čas mojega življenja se ne naveliča prebirati.
Andreja Gumzej
NARAVOVARSTVENA ZVEZA SMREKOVEC
Predstavitev zloženke Gozd naš dom
Naravovarstvena zveza Smrekovec je v mednarodnem letu gozdov 2011 izdala lično zloženko Gozd naš dom, s katero želi obiskovalce Smrekovškega pogorja na kulturen način opozoriti na škodljive vplive prekomernega nabiranja gozdnih sadežev, na prosto živeče rastline in živali.
Avtor zloženke je Peter Silovšek, član vodstva zveze, lovec in gobar, med drugim tudi determi-
nator in član Sveta za izobraževanje pri Mikolo-ški zvezi Slovenije. Oblikovala jo je Ana Glinšek, diplomantka arhitekture iz Škal. Zloženka je bila v poletnem času na voljo v planinskih domovih na območju Smrekovškega pogorja, drugi javnosti pa je bila predstavljena oktobra v galeriji v Šoštanju z uvodnim predavanjem avtorja z naslovom Nekaj o gobah.
IB
Savinjske novice št. 47, 25. november 2011
Ij?)
Šport, Šolstvo, Organizacije
ROKOMETNI KLUB NAZARJE
Kratka klop se pozna
Nazarske rokometašice nadaljujejo člansko sezono. Prejšnjo soboto so doma igrale proti ŽRK Branik, teden dni prej pa v gosteh pri RK Žalec. Obe tekmi so izgubile predvsem na račun ozkega igralskega kadra.
V Žalcu so bile enakovredne nasprotnice do 40. minute tekme. Takrat je prišlo do poškodbe v vrstah gostujočih rokometašic, kar je v zadnjih 15 minutah prevesilo tehtnico na stran domačink. Končni rezultat 35:21 ne kaže pravega razmerja moči na igrišču, saj se je rezultat do ključnega trenutka tekme gibal na okoli 3 do 4 gole razlike v korist Žalčank.
Na sobotni domači tekmi so Nazarčanke igrale bistveno bolje, vendar so naletele na zid v gostujočih vratih. Tam je bila zelo razpoložena vra-tarka, ki je zbrala kar 27 obramb. Domače igralke so zgrešile kar osem sedemmetrovk in posledica tega je bil poraz 23:26.
Kljub dvema porazoma je igra nazarskih ro-kometašic obetajoča. Problem imajo z igralskim kadrom, saj manjkata dve igralki na zunanjih položajih. Tudi na ostalih položajih ni ustreznih zamenjav, saj so igralke izrazito mlade. V kratkem se obetata okrepitvi, in sicer ena igralka z evroligaškimi izkušnjami iz Krima ter igralka iz Pirana.
Ta mešanica izkušenj in mladosti obeta tudi prenos solidnih iger v rezultatske uspehe. Ro-kometašice jutri gostujejo pri ŽRK Millennium v Svetem Juriju ob Ščavnici.
Roman Mežnar
DRŽAVNO TEKMOVANJE V LOGIKI
Lucija Sedovšek in Tim Pečnik zlata
Na 26. državnem tekmovanju v logiki je sodelovalo 1.680 učencev iz vse Slovenije. Med tekmovalce so razdelili 142 zlatih in 284 srebrnih priznanj. Za učence šol Zgornje Savinjske doline se je tekmovanje odvijalo na OŠ Ljubno ob Savinji. Med udeleženci le-tega so tudi prejemniki zlatih in srebrnih priznanj. Med učenci sedmih razredov sta zlato priznanje prejela Lucija Sedovšek iz OŠ Mozirje, mentorica mozirskih učencev je Jana Pahovnik, in Tim Pečnik iz OŠ Nazarje, njegova mentorica je Jožica Bezovnik. Med osmošolci je srebrno priznanje prejela Neža Hudournik iz mo-zirske šole, med učenci devetih razredov je srebrno priznanje osvojila Eva Acman iz OŠ Ljubno ob Savinji, mentorica je Marija Ermenc.
Štefka Sem
SMUČARSKI SKAKALNI KLUB (SKK) LJUBNO BTC
Za tekmovanje bo potrebno zbrati preko 200.000 evrov
Pred dnevi so predstavniki Smučarske zveze Slovenije in SKK Ljubno BTC uspešno končali pogovore o prispevku nacionalne smučarske športne zveze k organizaciji tekem za svetovni pokal v smučarskih skokih za ženske. O tem so podpisali tudi pogodbo. Tekma bo na Ljubnem ob Savinji 11. in 12. februarja 2012.
Generalni sekretar SKK Ljubno BTC Rajko Pintar je povedal: »S podpisano pogodbo smo lju-benski smučarski delavci zadovoljni, saj je Smučarska zveza Slovenije pristala na plačilo vseh denarnih nagrad tekmovalkam, namestitvenih stroškov tekmovalk, trenerjev, sodnikov in mednarodnih funkcionarjev ter stroškov zavarovanja prireditve. Sicer pa bo največje finančno breme
nosila firma BTC d.d., ki bo glavni sponzor tega velikega tekmovanja.«
»Dejstvo je, da bo za izvedbo tekme potrebno zbrati preko 200 tisoč evrov. Glede na to, da bosta sobotna in nedeljska tekma neposredno pre-našani v vseh najpomembnejših državah sveta, bo seveda veliko prostora za oglaševanje na samem tekmovalnem prostoru,« še dodaja Pinter.
Organizatorji so prepričani, da bodo v tej veliki prireditvi, s katero se bo dolina neposredno predstavila velikemu delu sveta, našli priložnost za učinkovito promocijo tudi predstavniki zgor-njesavinjskega gospodarstva, predvsem pa turizma.
Marija Lebar
ŠPORTNO DRUŠTVO GMAJNA VARPOLJE
Na Sabotinu podoživljali soško
fronto
Poleg aktivnosti članov društva Gmajna Var-polje skozi vse leto, tako športnih kot delovnih pri urejanju domačega športnega parka, le-ti radi izkoristijo prosti čas tudi za skupna druženja. Tokrat so se podali na izlet po Goriškem, kjer so se na planoti Sabotin seznanili z zgodovino soške fronte in si ogledali kaverne, ki so vojakom Avstro-Ogrske v boju proti italijanskim silam služile tako za bivališče kot za bojno polje. Zanimiv pregled dogajanj v skale izklesanih rovov in ogromno število žrtev je pri marsikomu poraja-
lo pomisleke o smiselnosti tega dela naše zgodovine.
Člane drušlva je nadaljnja pot vodila do razglednega stolpa Brdo, kjer se vidijo lepote Goriških brd, seveda pa v nadaljevanju ni šlo brez degu-stacije vin v njihovi najbolj znani in prestižni slovenski kleti. Polni lepih vtisov in dobre volje so se »gmajnčani« po večerji na gradu Dobrovo podali nazaj proti domu in ob prijetni vožnji sprejeli odločitev, da bodo podobne akcije še ponovili.
Franjo Pukart
Člani športnega društva iz Varpolj na izletu po Goriškem (Foto: Franjo Pukart)
20 Savinjske novice št. 47, 25. november 2011
Šport
1. SLOVENSKA FUTSAL LIGA - 11. KROG
Visok poraz »graščakov« v Litiji
Je že tako, da bo potrebno v na-zarski ekipi malo več resnosti, vsaj kar se tiče gostovanj. Nedopustno je, da ekipa v elitni slovenski ligi na gostovanja potuje brez ključnih igralcev. S tako malo številčno, »rezervno« ekipo v Litiji, pri aktualnih državnih prvakih, res ni bilo kaj pričakovati in visok, že kar sramoten poraz je bil neizbežen.
Bo pa prav gotovo drugače danes, ko Pezičevi varovanci gosti-
jo »upornike« iz Tolmina. Komplet točk bi bil za »graščake« še kako dobrodošel, saj bi se tako utrdili na petem mestu, ki še zagotavlja obstanek v eliti.
Na domač parket je v nedeljo stopila selekcija U-21, ki je gostila ekipo Ratitovca iz Železnikov. Slednji so bili boljši z 2:4, si pa tudi domači igralci za pristop in borbenost zaslužijo vse pohvale.
Franjo Pukart
Najboljši strelci: 12 Blaž Metulj (Nazarje Glin), 11 Rok Mordej (Dobovec Trgovine Jager), Damir Pertič (Predilnica Litija), Aleš Šmon ( Bronx), 10 Jani Ručna (Puntar), Igor Osredkar (Predilnica Litija).
Predilnica Litija : KMN Nazarje Glin 10:0 (4:0)
Strelci: 1: 0 Osredkar (5), 2:0 Osredkar (10), 3:0 Mehič (17), 4:0 Simič (20), 5:0 Mihelič (25), 6:0 Simič (33), 7:0 Simeunovič (35), 8:0 Pantič (35), 9:0 Pantič (38), 10:0 Pantič (40). Nazarje Glin: Ortar, Urtelj, Oblak, Hren, Golob, Hrastnik, Letojne, Supin.
Rezultati 11. kroga:
Predilnica Litija : Nazarje Glin 10:0, Casino Safir : Tomi Press Bronx 2:2 : Dobovec Trgovine Jager : Oplast Kobarid 1:6, Puntar : Kix Ajdovščina 8:0.
Lestvica po 11. krogih: 1. Predilnica Litija 28, 2. Dobovec Trgovine Jager 25, 3. Oplast Kobarid 22, 4. Puntar 18, 5. Nazarje Glin 12, 6. Tomi Press Bronx 11, 7. Kix Ajdovščina 9, 8. Casino Safir 4.
KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE
Po zmagovitem nizu poraz v domači dvorani
Nazarska obramba je ustavila strelski navdih gostov.
(Foto: Roman Mežnar)
ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO
Z dobro igro do zmage
Tri prepričljive zaporedne zmage so v soboto privabile lepo število ljubiteljev košarke v nazarsko športno dvorano. V goste je prišlo močno in dobro organizirano domžalsko moštvo Lastovka, ki je pokazalo svojo moč in visoko zmagalo.
Domači košarkarji so tokrat imeli močne nasprotnike, nekaj od njih s prvoligaškimi izkušnjami. To je bil velik motiv, posebej v prvi četrtini. V nadaljevanju je prišla do izraza kakovost gostov in njihova daljša klop. Prav ob koncu polčasa so si priigrali občutnejšo prednost.
Kljub tej se je v nadaljevanju pričakoval enakovreden boj do konca, vendar se gostje s tem scenarijem niso strinjali. Steklo jim je v napadu, posebej razpoložen je bil Korošec, ki je prispeval kar 29 točk. Na drugi strani je škripalo v napadu. Domačini so poskušali s con-
sko obrambo, ki je ustavila strelski navdih gostov, vendar v napadu ni bilo pravih rešitev. Nekatere sodniške odločitve so razburile navijače, predvsem je bodlo v oči razmerje med dosojenimi osebnimi napakami v korist gostov. Končno pa seje
GENERALNI SPONZOR
B/S/H/
BSH Hišni aparati d.o.o.
tekma »prelomila« ob tehnični napaki Rituperja, ki se ni mogel sprijazniti z domnevnim prekrškom.
Nazarčani nadaljujejo prvenstvo z jutrišnjo tekmo proti močni Kolpi iz Črnomlja. Gledalci bodo pomembna spodbuda domačim košarkarjem.
Roman Mežnar
Ekipa OK KLS Ljubno je v 5. Kolu 3. DOL center gostila ekipo ŽOK Domžale in v prvi prvenstveni tekmi med tema ekipama zabeležila zasluženo zmago. Že v prvem setu so bile odbojkarice KLS Ljubno občutno boljše in z dobrimi servisi po-vedle s kar 8:0, nato so z zanesljivo igro in brez napak osvojile set. V drugem so domače igralke nadaljevale z dobro igro in vseskozi kontrolirale rezultat, dobro servira-le in igrale v bloku, tako da gostujoče igralke niso imele prave možnosti za uspeh.
V tretjem setu je bila igra bolj izenačena, na začetku so bile gostje nekaj časa celo v vodstvu, na-
to pa na koncu seta popustile in zmaga je ostala na Ljubnem ob Savinji. Končni rezultat torej gladka zmaga z rezultatom 3:0 (25:7; 25:17; 25:21) za ekipo KLS Ljubno. Za osvojene prvenstvene točke so bile zaslužne prav vse igralke, saj je celotna ljubenska ekipa delovala zelo enotno in brez večjih napak.
V športni dvorani osnovne šole na Ljubnem je potekal tudi turnir za starejše deklice. V prvi tekmi so mlade igralke KLS-a premagale ekipo Prebolda z rezultatom 2:0, v drugi tekmi pa izgubile z ekipo Bra-slovč z enakim izidom.
Franjo Atelšek
Nazarje : Lastovka Domžale 66:93 (21:20, 18:32, 15:24, 12:17)
Strelci (Nazarje): Rednak 4, Potočnik, Bitenc 9 (4-4, 1T), Flere, Er-menc, Vodončnik 5 (1T), Čmer 18 (6-5, 3T), Blatnik F. 8 (6-4), Blatnik L. 2, Ritoper 14 (5-4), Valenčak 6.
7. krog: Nazarje : Lastovka Domžale 66:93, Kolpa Črnomelj : Vrani Vransko 89:69, Posavje Krško : Krka mladi 75:89, Nona Lenart : Bistrica 70:80.
Lestvica po 7. krogu:
1. Krka mladi 13, 2. Bistrica 12, 3. Lastovka Domžale 12, 4. Kolpa Črnomelj 10 (-1), 5. Calcit Basketball Kamnik 10 (-1), 6. Nazarje 9 (-1), 7. Vrani Vransko 9 (-1), 8. Posavje Krško 8 (-1), 9. Nona Lenart 7 (-1), 10. Union Olimpija mladi 6 (-1), 11. Komenda Hram Gorjan 5 (-2).
Savinjske novice št. 47, 25. november 2011 21
Šport, Črna kronika
DARKO REPENŠEK, BIVŠI MEDNARODNI ROKOMETNI SODNIK
w
Čustveno slovo od Iztoka Puca
Slovenski šport je pred nedavnim izgubil enega izmed največjih junakov: nekdanjega rokometnega igralca in kasneje tudi funkcionarja Iztoka Puca. V Celju so v spomin nanj organizirali dobrodelno rokometno tekmo, na kateri sta se med seboj pomerili zlata reprezentanca Hrvaške z olimpijskih iger 1996 v Atlanti in slovenska reprezentanca, ki je nastopila na OI v Sydneyu štiri leta pozneje. Tekmo je v paru s Tomom Vodopivcem sodil Darko Repenšek iz Nazarij, bivši mednarodni rokometni sodnik, ki sedaj na rokometnih tekmah nastopa v vlogi delegata.
»Iztoka Puca sem spoznal še v času jugoslovanske rokometne lige, ko sva s kolegom Skubi-cem sodila v Prijedoru. Iztok je takrat igral za Bo-rac iz Banja Luke, seznanil pa nas je, žal prav tako že pokojni, rokometni delegat Hamdija Sara-čevic. Kar nekaj časa smo kramljali, Iztok nama je razkazal tudi lokal, ki ga je imel, skratka zelo prijetno druženje.
Še bolj tesno me nanj veže spomin na dni, ki sva jih leta 1999 skupaj preživela v celjski bolnišnici. Istega dne sva bila operirana, on zaradi težav z ahilovo tetivo, jaz zaradi poškodbe kolena, in v času sobivanja v isti bolniški sobi sva se spoznala tudi po drugi, bolj osebni plati. Takrat sem spoznal tudi njegovo
STRELSKA LIGA
Mozirjani kraljujejo na vrhu med ekipami
Petkovo nadaljevanje strelske lige je na vrhu med ekipami utrdil prvo ekipo SD Mozirje. Med posamezniki se obeta ponovitev lanskega boja.
V povprečju najboljše rezultate dosegata Dušan Žehelj iz SD Gornji Grad in Jure Žohar iz mo-zirskega kluba. Slednji je svoji ekipi Mozirje 1 v tretjem krogu lige izdatno pomagal do vodstva med ekipami. Dobro streljajo člani druge mozir-ske ekipe, ki tesno sledijo kolegom iz prve. Na tretjem mestu se nahaja druga ekipa SD Gornji Grad, ki je pred tihimi favoriti lige SD Gornji Grad 2. Pričakovati je, da se bo slednja ekipa v naslednjih krogih borila za zmago kljub slabšemu začetku. Na koncu lige bo štelo najboljših šest dosežkov ekip, prav toliko krogov je do konca tekmovanja.
Sledi kratka pavza do 9. decembra, ko se bo tekmovanje nadaljevalo s četrtim krogom. Do takrat bodo strelci imeli dovolj časa za trening.
Roman Mežnar
ženo Jasenko in sedem ali osem let starega Boruta, o katerem sta že takrat govorila kot o tenisaču.
Najine športne poti so se kasneje še pogosto križale, ko je bil igralec v Celju in nato direktor kluba Prule, in nikoli se nisva zapletla v kakšen konflikt, čeprav sva v tistem času z Jankom Po-žežnikom sodila večino velikih derbijev med Ljubljančani in Celjani.«
Repenšek je nedavni rokometni spektakel v celjski dvorani Zlatorog doživel izjemno čustve-
no, le nekaj dni kasneje pa ga je pretresla novica, da sta v prometni nesreči umrla stanovska prijatelja Bernd in Reiner Methe, rokometna sodnika iz Nemčije. Pred leti sta ju s Požežnikom gostila tudi v Gornjem Gradu in Logarski Dolini, po Repenškovih besedah pa pokojna Nemca nikoli nista mogla pozabiti pristne solčavske gostoljubnosti, kakršne nista doživela nikoli prej in nikoli pozneje, čeprav sta prepotovala domala ves svet.
Franci Kotnik
Udeleženci dobrodelne tekme v spomin na Iztoka Puca; Darko Repenšek čepi četrti z desne.
(Fotodokumentacija Darka Repenška)
Č R N A K R O N I K A
•	TAT POBRAL BAKRENE ELEMENTE
Lačja vas: V noči na 11. november je neznani storilec obiskal čistilno napravo izven naselja Lačja vas. Z objekta je odmontiral okoli dvajset metrov odtočnih žlebov iz bakra, osem metrov bakrenih cevi in tri metre bakrene obrobe in s tem povzročil za okoli 350 evrov materialne škode.
•	TLELO V TRAFO POSTAJI
Ljubno ob Savinji: 19. novembra ob 13.47 je v Rorah na Ljubnem zaradi kratkega stika pričelo tleti v transformatorski postaji. Gasilci PGD Ljubno ob Savinji, Radmirje in Okonina so zavarovali kraj požara ter nudili pomoč delavcem pristojne elektro službe.
•	OGENJ IZ DIMNIKA NA OSTREŠJE Nazarje: 20. novembra v dopoldanskem
času je prišlo do manjšega požara na gostinskem objektu na Lesarski cesti v Nazarjah. Zagorelo je v dimniku, kjer so se vžgale saje, na-
to je zagorel še del ostrešja. Požar so pogasili gasilci PGD Nazarje.
•	VINJEN TRČIL V VOZILO
Mozirje: 20. novembra v popoldanskem času je prišlo v Mozirju na parkirišču upravnega centra do prometne nesreče z materialno škodo. Voznik je po trčenju hotel s kraja pobegniti, vendar so ga ostali udeleženci zadržali do prihoda policistov. Povzročitelj nesreče, ki se je s svojim vozilo nepravilno premaknil in ob tem trčil v nasproti vozeče vozilo, je vozil neregistrirano motorno vozilo, brez veljavnega vozniškega dovoljenja in pod vplivom alkohola, saj je alkotest pokazal 1.25 mg/l alkohola v izdihanem zraku. Povzročitelju nesreče je bilo zaseženo vozilo.
•	PRIDRŽANA DVA VOZNIKA
Zaradi vožnje pod vplivom alkohola so mo-zirski policisti v preteklem tednu pridržali dva voznika motornih vozil.
22 Savinjske novice št. 47, 25. november 2011
C
Pisma bralcev, Zahvale, Oglasi
Varuhi in sovražniki narave
Najhujša vseh je bolečin, v nesreči srečnih dni spomin...
(Dante Alighieri)
Z veliko bolečino v srcu ob izgubi naše drage mame
Ilone MAROVT
roj. Weiler 9.9.1934 - 13.11.2011 z Ljubnega ob Savinji
se iskreno zahvaljujemo dr. Kočevarju in ge. Angeli Šuster ter zdravniškemu in negovalnemu osebju Bolnišnice Topolšica za zdravljenje in vso skrb v njenih najtežjih mesecih. Iskrena hvala tudi pevcem, posebej ge. Kristini Šuster in ge. Urši Solar, g. Matjažu, vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče in izrekali sožalje in našo mamiko pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči hčerki Helena in Cvetka z družinama
Kot športnik dam veliko na zdravje in zdravo okolje je pri tem bistvenega pomena, zato se imam za osveščenega ljubitelja narave in okolja. Kljub temu se zaradi svoje ljubezni - gibanja v naravi, občasno znajdem med kršitelji. Moje početje ni gospodarsko upravičeno, zatorej naj bi bil kriv?! Trudim se razumeti vse vpletene, a stvari kljub večletnemu trudu ne morem razumeti. Ni moj namen, da bi sodil o tem, kdo je tisti, ki povzroča več trajne škode našim gozdovom, našim planinam ...
Delovanje prvih je vedno nujno, gospodarno in celo v interesu narave, vpliv nas drugih pa kaplja čez rob - verjetno res. Drugače povedano; Upam, da objestni motorni sankači, brezvestni motoristi, z adrenalinom zasvojeni gorski kolesarji in nenazadnje pohlepni nabiralci gozdnih sadežev s svojim početjem ne bodo/mo poškodovali
nedvomno strokovno in s trudom ter čutom za občutljivo krhkost narave narejenih gozdnih vlak - poti za spravilo lesa nedavno dodatno narejenih po »neokrnjeni« planini Travnik nad Ljubnim ...?!
Moji upi niso mišljeni kot izraz nestrpnosti proti komerkoli, rad pa bi se otresel vtisa, da sta zaščita in varovanje naravnega okolja v praksi očitno bolj stvar gospodarsko upravičenega interesa in temu ustreznega zornega kota, ločnica med sprejemljivim in škodo pa zgolj praktičen dogovor: »Naj nas bogati in krepi skupna skrb za korist, ki jo prinaša gozd!« Narava je živa, tako so me učili in to verjamem še danes, ni ji mar naših omejenih razmišljanj - občuti le naša dejanja, poti nazaj ni.
Heli, Andrej Marovt Helešič Plac 20
3333 Ljubno ob Savinji
www.fotoknjiga.net
ZAHVALA
ob slovesu od naše drage
AneJUVAN
Pleščeve Ane 1931 - 2011 iz Radmirja
Zahvaljujemo se vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in darove za cerkev, se je spomnili z lepo mislijo in sočustvovali z nami.
Posebna zahvala velja msgr. Jožetu Vratanarju, pevkam, govorniku in pogrebni službi.
Vsi njeni
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640 ali 041/672-115
www.pogreb-morana.si
Spavaj mirno, sladko spavaj, žalost nam rosi oko, rodne zemljice odeja naj ti vedno lahka bo.
ZAHVALA
Jožef STROPNIK
1943-2011
Ob nenadni izgubi moža, očeta in starega očeta se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali in lajšali bolečine nenadomestljive izgube. Iskrena hvala!
Žalujoči: Vsi njegovi
Savinjske novice št. 47, 25. november 2011 23
Za razvedrilo
Pred uporabo preberi navodila
Dokler nam ni razložil svoj volilni program, smo ga bili pripravljeni voliti.

Vsi na volitve je geslo tatov, ki čakajo na prazne hiše.
Pravila odločitev je na dlani
Politik znancu: „Saj se boš pravilno odločil na volitvah, kaj ne?"
Njegov znanec: „Seveda. Glede na krizo, ki čaka izvoljene politike, te prav gotovo ne bom pošiljal v kostanj po žerjavico."
Vse, kar se sveti
Krizo je k nam naplavilo iz ZDA in mi vse, kar je iz Amerike, s hvaležnostjo negujemo.
Zbogom, Tito!
Vanč se po 30 letih zbudi iz kome. Sorodniki mu povedo, da smo zdaj v kapitalizmu.
„In kako nam gre?" vpraša. „V krizi smo." „Aševedno?" „Ne, že spet."
Nekatere politike sumijo, da so počeli reči, zaradi katerih želijo nekateri novi kandidati v politiko.
Sorodni hobiji
Hevdo: „Kaj je to numizmatik?" Boldo: „Človek, ki zbira denar." „Potem sem jaz zmikavti k." „Kaj pa je to?" „Zbiralec bakra."
V knjigah vse piše
Vilko: „Kaj bereš?" Mirko: „Knjigo Življenje po življenju." „Ali kaj piše, kako se ima naš pokojni Reksi?"
Zena misli, da sem pod tušem.
Biti povprečen politik ni lahko. Lažje seje lagati manjšemu številu ljudi.
Ljudski običaj
Policist: „Že tretjič se srečava, ker ste prehitro vozili. Kaj to zdaj pomeni?"
Prestopnik: „Da greva na pijačo. Ti častiš, ker mi kar naprej jemlješ denar."
Postani viden
Tako dolgo se je skrival pred roko pravice, da ga je ponoči na cesti po nesreči zbila marica.
A to je za vas enolončnica?!
Šaleška kriza
Standard pada, v Velenju so ga celo ukinili.
Minljiva moda
Dober politik nosi stranko, ne pa da jih menja ko srajce.
LEP AL' GRD, UMETNOST JE NA PRVEM MESTU!
Nina Bizjak, finalistka Festivala mlade literature Urška: »Tale fant mi navdih je bil, za pesmico preveč je živ. Zato na papirju je pristal, v mozirski galeriji na ogled se dal. Zato povejte, se vam zdi, je lep, je grd al' zanimiv? V kulture hramu bo visel, veselje delat Mozirjankam smel!«
Cvetke n koprive
O J
ŠALO NA STRAN, ZDAJ GRE ZA HEC Komik Nikola Silic, večni študent novinarstva iz Beograda v Franky's pubu: »Če sem že v Sloveniji, bom pa naredil fotoreportažo o vaši dolini. Ne bojte se, saj ne pišem članke za Njuz, kot je bil »Srb ubil morskega psa v Šarm El Šejku«. Sem veliko bolj resen in bom napisal članek »Srbski komiki prali svoje avtomobile v reševalni postaji v Mozirju«.
ČEBELARJI PRIHODNOSTI
V gornjegrajskem vrtcu so se starejšim in izkušenim čebelarjem pridružile najmanjše in najmlajše »čebelice«. Ker še niso zmožne pravega čebelarjenja, za enkrat z veseljem poliže-jo med s kruha, ko bodo zrasle, ga bodo pa pridelovale.
(Foto: ŠS)
24 Savinjske novice št. 47, 25. november 2011
Križanka, Oglasi
POZREŠNEZ (SLABŠ.)
KNJIGA VERE ALBREHT
AVTONOMNA REPUBLIKA
RUSKE FEDERACIJE
NEKDANJE IME TOKIA
DERIVAT AMONIJAKA
PREDMET, KI SE KAM ZATAKNE
DANSKA ZNAMKA IGRAČ
SLAVNOSTNI OGENJ
PISATELJ (VITAN) ANGLEŠKI ČLEN
SLOVENSKI KRAJ
KUNJE KRZNO (REDKO)
GR. BOGOVI VELIKANI NEKDANJI SLOVENSKI TEDNIK
avtor P. L.
IGRE NA SREČO
NAJSTAREJŠE OBDOBJE MEZOZOIKA
PAUL EHRLICH
ALBANSKA LUKA
DEL MEDENICE DOLINA V JULIJCIH
GLAVNO MESTO MINNESOTE
ABELOV BRAT
SODOBNIK KELTOV
TEZNJA (PUBL.)
CESTA (LAT.)
ORODJE ZA PRESKOKE
BIVŠA VZHODNA NEMČIJA
RAZJEDA NA KOŽI PRVI DEL BIBLIJE
AMY IRVING
RAZLIČNA VOKALA OVALNI KROŽNIK
ASHTON KUTCHER
JURCA: ... POMARANČA
SLOVENJ GRADEC
RUSKI SLIKAR
AMERIŠKA PEVKA (GLORIA)
AMERIŠKA UMETNOSTNA DRSALKA (NANCY)
A S T
SXJE A=T
sa S- S
I S
PEVKA VRČKOVNIK
EVROPSKA OTOŠKA DRŽAVA
3K
J E K
EJLJ. ig SF TU
Sš _K O N
STROJNI ELEMENT
JUDOVSKI DUHOVNIK
VER
O| T J_ L I A N
M A
F73 '
«omit
organizira
SMUČARSKI SEJEM nove in rabljene opreme
v soboto, 26.11.2011, od 9. do 19. ure in v nedeljo, 27.11.2011, od 9. do 15. ure v stari Športni dvorani v Mozirju.
Sodelujejo: ALPINA, BLIZZARD, FISCHER, BIMBO, SMUČARSKA ŠOLA GOLTE, GOLTE SLOVENIJA.
Vabljeni!
CELJE
ANTIMON
N
Savinjske novice št. 47, 25. november 2011 25
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov	
Petek, 25. november	ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Guji Guji
	ob 17.00. Center Rinka v Solčavi Tematski večer: Anton M. Slomšek in slovensko šolstvo
	ob 19.00. Galerija Mozirje Odprtje likovne razstave 17. Ex tempore Mozirski gaj
	ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Futsal tekma - KMN Nazarje Glin : Puntar Tolmin
Sobota, 26. november	ob 9.00. Stara športna dvorana Mozirje Sejem rabljene smučarske opreme
	ob 18.00. Zadružni dom Solčava Predstavitev gorniškega filma Sfinga
	ob 19.00. Gostišče Menina Gornji Grad Potopisno predavanje o romarski poti po Španiji
	ob 20.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Kolpa Črnomelj
	ob 22.00. Franky's pub Prihova Koncert Neisha unplugged
Nedelja, 27. november	ob 9.00. Pred Zadružnim domom Solčava Tržnica domačih dobrot
	ob 9.00. Stara športna dvorana Mozirje Sejem rabljene smučarske opreme
	ob 12.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarski turnir - Nazarje Input, Elektra Velenje, Hopsi Polzela (pionirji U-10)
ŽIVALI - PRODAM
Prodam telico sivko, brejo 8 mesecev, vajeno paše; gsm 030/643-112. Prodam prašiča za zakol, težkega okrog 160 kg (domača krma); gsm 041/371976.
Prodam prašiče 25 - 300 kg, možna dostava; gsm 031/223-484 Prodam domače prašiče za zakol in svinjske polovice; Fišar, Tabor; gsm 041/619372.
ŽIVALI - KUPIM
Kupim kravo in telico za zakol ali dopitanje in bikce ter teličke nad 100 kg - mesni tip; gsm 031/533-745.
Kupim brejo telico, 6 mesecev ali več, si-mentalko; gsm 031/403-690.
DRUGO - PRODAM
Prodam orehova jedrca; gsm 041/600647.
Prodam rumeno korenje za juhe; gsm 031/371-223.
Prodam 20 m bukovih drv, cena 50 eur/m; gsm 041/836-882.
Prodam bukova in brezova drva za kamin; gsm 051/302-934.
Prodam meso - polovica telice, stare 20 mesecev; gsm 031/494-188. Svinjske polovice prašičev, težkih od 80 -100 kg - prodam; gsm 051/335-751. Prodam komplet: računalnik, LCD monitor, miš, tipkovnico; gsm 031/477-271. Prodam elektronsko-digitalne tehtnice (30, 150, 300 kg), novo, ugodno, gsm 031/202-859.
Zelo ugodno prodam električna radiatorja z močjo 1.000 W in 2.000 W; gsm 070/550-759.
Prodam napravo za stiskanje želodcev, bunk in salam; gsm 041/287-976. Prodam dobro ohranjeno otroško smučarsko opremo; gsm 031/287-118.
Prodam bord 3-krat vožen; gsm 031/800852.
Prodam puhalnik tajfun z motorjem - klinasti jermeni; gsm 040/543-561. Prodam vitlo tajfun 4t ter kravo simentalko po izbiri; gsm 041/967-153. Prodam zajlo za vitlo fi 10, 11, 12, 13, valjano - novo; gsm 031/202-859. Prodam transportni tekoči trak, dolžine 6 m, uporabljen za silažo; gsm 031/295-331. Prodam verige za traktor - grifarce 16,9 - 28 ali menjam za navadne verige; gsm 041/881-276.
DRUGO - KUPIM
Odkupim hlodovino smreke, jelke. Lahko tudi na panju, inf. 03/838-85-16. Hlodovino oreha, hruške, jablane in slive -kupim; gsm 041/783-440. Kupim: traktor zetor, IMT ali ursus; gsm 041/678-130.
Kupim traktor štore, zetor, univerzal ali IMT - dobro plačilo; gsm 051/203-387. Golf 2, diesel, letnik 1987, po delih kupim; gsm 051/223-731.
VOZILA IN OPREMA- PRODAM
Prodam osebni avto subaru J 10 justi; gsm 070/813-496.
Prodam zimske gume sava eskimo 185-60-R 14, 60 eur; gsm 041/379-236.
NEPREMIČNINE
Na lepi razgledni točki prodam starejšo hišo z nekaj zemlje; gsm 041/596-584. Zemljišče za vrt oddam ob Cesti na Vrhe, Mozirje; gsm 041/650-151. Oddam v najem stanovanje v hiši - Rad-mirje; gsm 070/770-645. Na Ljubnem prodam hišo in prodam traktor zetor 47/18, letnik 1976; gsm 051/731265.
Najamem stanovanjsko hišo, po možnosti z nekaj zemlje - vrt; gsm 031/243-618.
MORDA STE ISKALI PRAV TO
STEKLARSTVO M Mozirje
Okvirjanje slik, termopan stekla, namizne plošče, ogledala, varnostna stekla, profilna (kopelit) stekla, senčila (žaluzije), predelava starih okenskih kril v termopan izvedbo, izbočena nadzorna ogledala (za trgovine, lokale), izbočena cestna ogledala ... gsm 051/396-269, faks: 03/584-11-49.
Jaka Marolt s.p., Mlinska pot 2a, 3330 Mozirje. SKI BOARD SERVIS TEVČ
Popravilo smuči, boardov, pancerjev in ostale opreme. Ročno ali strojno. Posredništvo za Fischer in komisijska prodaja. Tel. 041/529063.
Vinko Tevč s.p., Praprotnikova 6, Mozirje. STEKLARSKA DELAVNICA TAMŠE, MOZIRJE
Vsa obdelava stekla, več na www.steklarstvo-tamse.com ali na 031/305-532.
Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12, 3330 Mozirje. ŠIVILJSTVO ŽANA
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943.
Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje. MONTAŽA IN STORITVE
Dobava, demontaža in montaža notranjih in vhodnih vrat. Polaganje gotovih in klasičnih parketov, laminatov, brušenje in lakiranje. Gsm 031/677-018.
Tisa, Ivan Turk s.p., Žlabor 23, Nazarje. TRGOVINA ZAGOŽEN
servis in prodaja gasilnikov, plinskih gorilnikov, šivalnih strojev, brušenje škarij, kvaliteten servis smuči; tel. 03/839-48-01.
Lidija Slemenšek s.p., Ljubija 121, 3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Br-lec Franc 041/606-376.
GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL
Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094.
Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti.
26 Savinjske novice št. 47, 25. november 2011
Oglasi
Savinjske novice št. 45, 11. november 2011
27
Oglasi
HISA DIŠEČEGA TRAMINCA STEYER
V pričakovanju letnika desetletja, morda celo
stoletja
Za Hišo dišečega traminca iz Pli-tvice pri Apačah, ki je v lasti družine Steyer, je bilo letošnje leto zelo burno, predvsem pa zelo uspe-
Steyerjeva vina so letos spoznavali številni kupci tako doma kot tudi izven Slovenije. Poseben poudarek so namenili azijskim trgom. Ta-
skem je odpadla zaradi potresa, zato so potovanje v deželo vzhajajočega sonca prestavili na april naslednje leto, jih je pa obiskal njihov
Predstavitev Steyerjevih vin na sejmu v Hong Kongu. (Fotodokumentacija družine Steyer)
šno, kar se tiče kvalitete vina letnika 2011, kakor tudi pri osvajanju novih trgov po Evropi in svetu. Tudi Steyerjev zastopnik v Mozirju Dani Grudnik je zadovoljen z letom, ki se počasi poslavlja, in že razmišlja o izzivih prihajajočega leta 2012.
»Letnik 2011 je res nekaj posebnega. Grozdje je bilo tako zdravo, kot bi ga narisal. Ne pomnim tako zdravega in kvalitetnega grozdja, pa tudi moj oče ne, ki živi z vinsko trto že dobrih 50 let. V kleti se vino odlično razvija in zori, tako da lahko napovem, da je pred nami letnik desetletja, morda celo stoletja,« ne skriva svojega zadovoljstva Danilo Steyer, ki skupaj z ženo Magdo že nekaj časa uspešno vodi vinogradniško posestvo.
ko smo se januarja predstavili v Bombaju v Indiji, novembra pa v Hong Kongu. Promocija na Japon-
kupec iz Tokia Yukio Mori s soprogo. Ob tej priložnosti so jima razka-zali tudi lepote Zgornje Savinjske
Kupec iz Tokia Yukio Mori s soprogo Keiko na obisku pri Daniju Grudniku v Steyerjevi kleti v Mozirju. (Foto: Jože Miklavc)
Danilo Steyer s sinom Markom
(Fotodokumentacija družine Steyer)
doline, nad katerimi sta bila dobesedno navdušena. Ogledali so si tudi Steyerjevo klet pri Daniju Gru-dniku v Mozirju.
Klub ljubiteljev dišečega traminca, ki mu predseduje prav mozirski Steyerjev zastopnik Dani Grudnik, je na Negovskem gradu organiziral drugi Salon traminec. Predstavilo se je 115 domačih in tujih tra-mincev. Klub že sedaj vabi na tretji Salon traminec, ki bo 20. avgusta 2012.
Kot vsako jesen so v Steyerje-vem vinogradu tudi letos skupaj z botri potrgali njihove trte v krščenem vinogradu in ampelograf-skem vrtu in potem pridelali novo vino prijateljstva. Na ta način krepijo poslovne in osebne vezi ter gradijo dolgoročna partnerstva. V letu 2012 želijo vsem obilo užitkov ob njihovih izbranih vinih.
PR
EsRELAX ŠOLA VOŽNJE
- M041227133
a
PUUÍUJEMO TI OI MLfl 005THIKE STAROSTI
16 lET za voitji s sprem Ijevakem
TECAJCBP
mozirje, Savinjska c. 29 www.avtosola-relax.si
8 Savinjske novice št. 47, 25. november 2011