PoStnlna plačana v gotovlnl Izhaja v ponedcljek iapetek ob 17. Stane mesečno po post! 7 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na 7*50 Din, r.;> inozemstvo 20 Din RaCun pri poštnem iekovnern zavodu St. iü.6&<». Uitt. I .! . I Cena 1 Din Redakcija ia uprava t Celje: Strossmayerjeva ulica §t, 1, pritličje, desno. Telefon interurban štev. 65. Rokopisi se ne yracajo. Oglasl po tarifu. Rokopisi te iprejensajo ob f onedeljkih in petkih Irezpogojno le do 10. dopoldme. — Predpisi glede prostora in dneva objave cglasov se uvažnjejo le po možnosti. Štev. 5. Celje, ponedeljek 15. januarja 1934. Leto XVI. Občinska organizacija JNS na Polzeli POLZELA, 15. januarja. V, necleljo 14. t. m. ob 14. se je pri- člel v restavraciji pri »Jelenu« na- sproti kolodvora na Polzeli redni občni zbor tamošnje občinske orga- nizacije JNS ob polnoštcvihii ude- ležbi članstva, ki jo pokazalo izred- no velik interes. Zborovanju je pri- sostvoval tudi narodni poslanec g. Ivan Prekoršek, ki so ga zborovalci navdušeno pozdravljali. Predsednik občinske organizaclje postajenačelnik g. Breskvar je podal obširno poroeilo o dielu orga- nizacije v preteklem letu, ki je bilo izredno živahno ter je rodilo tudi le- pe uspehe. Omenjal je še posebej borbo ,01'ganizacijc za samostojnost občine Polzele in naporo organizaci- je ob zadnjih občinsikih volitvah, ki so prinesle strankini listi močno zmago in tako utrdile nacionalno in državno misel v nekdaj tako skrom- nih vrstah naše misli na Polzeli. Na- vzočemu g. narodnemu poslancu Pre- koršku je izrekel prisrčno zahvalo za njogovo delo, ki je vodilo do teh uspehov. Poročila organizacijskega tajnika g. S a d a r j a , blagajnika in prosve- tarja organizacije so bila dokaz no tranjega razmaha organizacije, ki šteje danes 125 red no organ iziran ih članov. Po poročilih funkcijonarjev orga- nizacije je spregovoril narodni po- slanec g. Ivan Prekoršek, ki je Cesti- tal organizaciji k doseženim usj)e- hom ter povdarjai potrebo enotnega in složnega dela, kajti le tako delo more voditi do nadaljnih uspehov. V borbi za samostojnost občine je na- Sel g. poslanec močno oporo v aktiv- ) nosti vodstva organizacije in iskre- nem sodelovanju domačega župana g. Miešiča. Gosp. paslanec je nato razpravljal o zakonu o zaščiti kme- tov ter o uredbi o javnih delih. V svojem poročilu je podčrtal izredno sreC'iio aktivnost naše zunanje poli- tike, ki nam je ustvarila na Balka- nu prijateljske odnošaje z vsemi so- sedi, zlasti še tudi z bratskim bolgar-- skim narodom. Govoreč o zadnjih občinskih volitvah v dravski bano- vini in posebej še v celjskem srezu, je g. poslanec omenil prizadevanja punktašev, ki so računali, da se je kolo naše notranje nacionalne držav- ne politike zavirtelo zopiet nazaj v dobo pred ü. januarjem 1929. Izid vo- iitev je na celi Lrti utrdil med naro- dom vero in zavest, da povratka na- zaj ni. Mnogi od prej nahujskani in zapeljani pristopajo v nase vrste, ker hoeejo v svojem zdravem spoznanju in čutu za narod in državo pri na- daljni izgradnji naših prilik pozitiv- no sodelovati. Mi ne voclimo v naši stranki računov in katastra za prc- teklost, ki je bila narodu in državi v nesrečo, marveč zbiramo vse zdravo in pošteno z žcljo, da se k velikemu delu narodnega in državnega p.repo- ioda pritegnejo vse pozitivne sile na- roda. Gosp. poslanca so navzoči zbo- rovalci za izvajanja nagradili z bur- nim pritrjevanjem. Pri volitvi novega odbora, ki je nato sledila, sta bill predlagani dve nekoliko različni listi, iz katerih pa se jß sporazum.no sestavila enotna lista, ki je bila z navdušenjem spre- jeta. Dosedanji predsednik g. Bres- kvar »e je odpovedal kandidaturi ter je hi] za novega predsednika z ne- katerimi spremembami dosedanjega odbora s splošiiim odobravanjem iz- voijen g. dr. Vid Červinka, okrož- ni ?,dravnik na Polzeli. Novo izvolje- ni predsednik se je zahvalil za za- upanje, izrekel zahvalo dosedanje- mu odboru, predlagal zaupnico po- slancu g., Prekoršku in perosil vse navzoče za iskreno sodelovanje in poinoč pri delu v prid občine in ve- liko naše domovine. Revija sokolskega dela v Konjicah Sokolsko društvo v Konjicah je imelo 10. t. m. zvečer v Narodnem domu svojo redno glavno skupščino ob udeležbi nad 70 članov. Po pre- čitanju poslanice SKJ so podali funkcijonarji svoja poročila, iz ka- lerih posnemamo, da je bilo društveno delovanje v preteklem letu zelo ži- vahno in združeno z lepimi uspehi. Za telovadbo je bilo vpisanih skup- no 1358 pripadnikov, telovadnih ur je bilo 624, skupni ol)isk 79G7,. na uro torej okroglo 13 telovadcev odnosno telovadk. V preteklem letu se je se- stavila tudi vrsta starejših bratov. Pod okriljem društva se jte vršila tudi telovadba obrtnega naraščaja. Društvo je imelo svoj javni letni na- stop, udeležilo se je okrožne smuäke tekme, okrožnega zleta, pokrajinske- ga zleta v Ljubljani, vseh sokolskih prireditev v dravinjskem sokolskem okrožju, proslavö v Ptuju in prire- dilo zelo lepo uspelo akademijo 1. decembra. Društveni starosta in na- čelnik sta kritizirala pomanjkanje discipline in vestnosti pri nekaterih Clanih. Društvo ima smuški odsek, glasbeni odsek z izvrstnim salonskim orkestrom in tamburaäki zbor, knjiž- J^ico, ki šteje 1109 knjig razne vse- ^ine, lutkovni oder, ki je priredil te- kom leta skupno 10 predstav, in gle- dališki oder, na katerem je. bilo pet uPrizoritev. Iz poročila prosvetarja Posnemamo, da je bilo poleg že irne- ^ovanih prosvetnih prireditev še 25 idejnili predavanj in nagovorov, dve svečani proslavi, dve akademiji, 10 izletov, 4 zabave in en koncert. Ra- zen tega so sokolski delavci organi- zirali gospodarske dnevte v Konji- cah in sodelovali pri raznih gospo- darskih tečajih. V društvo prihaja 10 »Sokolskih Glasnikov« 5 »Sokol- skih pros vet«, 20 »Naše radosti«, in 20 »Sokolisiev«. V narodno-obrambnem in social- nem oziru je društvo v neštetih pri- merih storilo svojo dolžnost. Gospo- darstvo in blagajniški posli so sg v društvu vršili v redu in po načelu racionalnega štedenja. Društvo ima dve četi, v Konjiški vasi in v Špita- Hču, ki sta izpolnili svoje dolžnosti, posebno agil no je bilo življenje v Špitaliču. Z diTigimi nacionalnimi organizacijami v kraju in okraju je bilo druätvo v stalnih stikih in je vsem tern organizacijam nekaka ma- tica. Akcija za zgradbo sokolskega doma je bila ves čas poslovnega leta V cvidenci uprave. Zadevni gradbe- ni fond se je povišal za 6.000 Din na 52.000 Din. Clanstva je bilo lani 31. decembra 132 in sicer 85 članov in 47 članic; sokolsko mladine šteje dru- štvo 120. Za bodoče leto ima društvo v prc*- gramu prireditev iger na prostem, lutkovne predstave, letovanje na Kumni, pešizlete, ustanovitev pev- skega zbora, koncert orkestra in dveh soJistov, prednjaški in prosvet- ni teöaj, knjižno akcijo, izpopolnitev in obnovitev društvene knjižnice, javni telovadni nastop ob priliki 15- letnice druš/tva, sokolski pies na pustno sbboto 10. februarja in delo za gradbo sokolskega doma. Seveda se bo društvo udeležilo okrožnega in župnega zleta ter pokrajinskih zle- tov v Sarajevu in Zagrebu. V novo di-uštveno upravo so pred- lagani naslednji bratje in sestre: sta- rosta dr. Ervin Mejak, podstai-osta dr. Ivo Rudolf, ki je obenem dru- Štveni zdravnik, tajnica in načelni- ca Milka Križmaničeva, načelnik Nande Nardin, prosvetar Ivan Ne- niec, ki je obenem referent za čete, blagajnik Fortunat Stanovšek, go- spodar Rudolf Podlogar, matrikari- ca Marica Nardinova, knjižnič. Avg. Mastnak, narodno-obrambni referent Hinko Öel, referentka za lutkai^stvo Marjana Režabkova, socialni refe- rent Filip Kulterer, zapisnikar Sreč- ko "\7ališer, odbornika Rado Jereb in Davorin Blazon. Revizorji so Ferenc, GsoJman in Strgar. Castno sodiščo tvorijo: dr. Suhač, Mihelič, dr. Ber- !ic, Mastnak in Vončina. Želimo no- vi društveni upravi obilo uspeha v bodočem poslovnem letu. Ob koncu skupščine se jc starosta br. dr. Me- jak zuhalil funkcijonarjem in do- brotnikom društva ter sestram, ki so pri raznih društvenih prireditvah požrtvovalno nabirale prispevke in sodelovaie v šotorih. Naše morje Krajevnemu odboru Jadranske straže v Celju je uspelo, da je izšla z letoSnjimi rednimi publikacijami Mohorjeve družbe tudi knjiga »Na- se raorj e«, To je edino delo te vr- ste v slovenski literaturi. Knjiga ob- sega 128 strani velikega oktav for- mata in jo krasi okrog 100 lepih slik. Dobra polovica knjjge nas seznanja z morjem z geografskega stališča (napisal dr. V. Bpl)inec). Ostala po- lovica knjige je pQ&yeee,na zgodovini nase obale in njq.i)j. umetnosti (na- pisala S. Kranjec in dr. K. Dobida). Knjiga je zbudila veliko pozornost in dne 3. t. m. je, o njej poročala celo »Prager Presse« v svoji kulturni kro- niki. Med drugim piše: »Morj-e je spoznanje in izkustvo, ki še ni pro- drlo v zavest Jugoslovenstva .... tJspo'ii propagarulo za morje so ko- maj zaznavni. K propagandni lite- raturi za morje spada tudi knjiga »Naše morje«, ki bo učinkovito raz- širjena . . . Celotno delo se predstav- lja kot vzorna popularna publikaci- ja, ki ne bo zgrešila svojega cilja ia namena in ki ji je uspeh zagotov- ljen.« Celjski odbor JS je založil to delo na lepem in finem papirju, na kate- rem so slike zelo jasne in čiste*. Ce- na vezani knjigi je 22.50 Din. Ker je ta knjiga edina v naši lite- raturi, ki bo za dolgo časa n^ijön pri- ročnik vsem, ki potujejo na Jadjpan, zato toplo priporosiamo to lepo khjiž- no izdajo celjskega odbora Jadran- ske straže. Izkupiček te izdaje je na- menjen oni naši deci, ki je potrebna morja in solnca, a nima za to sred- stev. DOMACE VESTI d Konferenca Male antante v Za- grebu. Zunanji ministri držav Malo antante so se sporazumeli, da se se- stane stalni «veit Male antante, ki je bil prvotno sklican za 8. t. m., dne 20. in 21. t. m. v Zagrebu. Sedanji predsednik sveta Male antante, dr. Edvard Beneš jo objavil o tern skle- pu že uradno poročilo. d Ponovne občinske volitve v Mot- niku. Z odlokom z dne 30. decembra 1933 je upravno sodišče v Celju raz- veljavilo oktobrske občinske volitve v občini Motniku v kamniškem sre- zu na podlagi člena 50. zakona o ob- cinah in določilo, da se morajo po istem členu vršiti v mesecu dni po prej emu odločbe nove volitve. Raz- logi se utemeljujcjo s tern, da je predsednik volilne komisije v občini Lotniku proglasil za neveljavno kan- didatno\ listoi Janeza Učakarja, na katei-i je manjkal podpis sodnika. Ta razlog pa ni bil osnovan po zakonu o občinah, ker je bilo iz spremnega dopisa sreskega sodišča razvidno, da je hila Učakarjeva lista potrjena. d Proglasitev za mrtvega. Okrožno sodišče v Celju je uvedlo postopanje, da so proglaisi za mrtvega posestnik Anton šubelj iz Podgorja, ki je od- šel v začetku vojne na Tirolsko, od koder od julija 1910 ni več pisal. d Dunajska vremenska napoved za torek 16. januarja: Južno vreme bo najbrž prodiralo dalje proti vz- hodu. Zaenkrat ponekod padavine, pozneje izpremenljivo. Celje in okolica c Osebna vest. Znani znanstvenik in publicist g. dr. Lujo Vojnovič, ju- goslovenski delegat pri mednarod- nem institutu za intelektualno sode- lovanje v Parizu, ki biva že dalje časa v Celju, bo te dni odpotoval v Pariz,; od koder se bo zopet vrnil meseca maja. V Celju, ki se mu je zelo priljubilo, je dokončal svoje naj- novejše, v francoskem jeziku pisano delo o zgodovini Dalmacije. Gosp. dr. Lujo Vojnovic je pred dnevi po- daril arhivu Jugoslovenske akade- mije v Zagrebu predavanja svojega pokojnega očeta, nekdanjega redne- ga profesorja hrvatskega vseučilišča in člana Jugoslovenske akademije dr. Koste Vojnoviča. Predavanja ob- segajo 134 zvezkov; v njih so zbrane vse teme, ki jih je pokojni dr. Voj- novic v teku 17 let predaval na za- grebški univerzi. S predavanji svo- jega oČeta vred je g. dr. Lujo Vojno- vid podaril biblioteki Jugoslovenske akademijo v Zagrebu tudi 12 svojih studij, ki so bile objavljene v zadnji dobi. c Ljudsko vseučilišče. V ponede- ljek 15. t. in. ob 20. bo predavala gdč prof. Anica Čeinejeva \ risalnici deŠ- ke meščanske sole o vzgojnih pro- blemih našega časa. Na to zanimivo predavanje opo/arjaino vse, ki se za- nimajo za ta važna sodobna vpraša- nja, zlasti pa starše in vzgojitelje. c Zanimivo predavanje o Mont- blancu in Matterhornu bo priredila Savinjska podružnica SPD v Celju v četrtek 18. t. m. ob 20.30 v preda- val nici Ljudskega vseučilišča v meš- čanski šoli. Predavala bosta gdč. Mo horčičeva iz Ljubljane in g. Andri- no Kopinšek iz Celja o svojih turah na ta dva alpska velikana. Na to pre- davanje opozarjamo vse ljubitelje n a rave. c člani trgovskega razsodišča v Celju. Z odlokom ministra pravde so na predlog Zbornice^ za TOI v Ljubljani postavljeni za člane čast- nega trgovskega razsodiSča pri okroŽ- nem sodišču v Celju trgovci gg. Iv. Ravnikar, Franc Leskovšek in Josip Kramar. c Iz banovinske službe. Pisarnidki uradnik g. Nikolaj Zupancač je iz Stran 1. »Nova Doba« 15. I. 1934. Stev. 5. javne bolnišnice v Celju premeočen v javno bolnišnico v Brežicah. c Nadzorovanje Sol. Banovinski šolski nadzornik g. Rape se raudi te dni v Celju ter nadzoruje mestne in okoliške narodne sole. c Običajni predpustni pies celjske podružnice Društva jugoslovtnskih obrtnikov se bo vršil pred Svečnico. v četrtek 1. februarja v vsch gorajih prostorih Narodnega do'ma. Začetek ob 20. Vabljeni in pridite vsi brez iz- jeme! c Dclovni trg. Pri celjski ekspozi- turi javne borze dela se je od 1. do 10. t. m. na novo prijavilo 82 brcz- poselnih (65 nioških in 17 žensk), de- io je bilo ponujeno 16 osebam (8 moš- kim in 8 ženskam), posredovanj je bilo 17 (za 8 moških in 9 žensk), od- potoval je 1 moški. Dne 10. t. m. je ostalo v evidenci 1049 brezposelnih (995 moških in 54 žensk) napram 985 (939 moškim in 46 ženskam) v prejš- njem tednu. Delo dobijo po 1 poslo- vodja, mizar in monter, po 2 kuha- rici, služkinji in kmecki dekli ter 1 postrežnica. c Pogreb trgovca g. Josipa Zidan- ška, ki se je vršil v nedeljo popoldne izpred hiše (žalosti na Sp. Hudinji na okoliško pokopališče, je dokazal, ka- ko zelo priljubljen je bil pokojnik med prebivalstvom. Pogreba so se udeležili predstavniki oblastev in uradov, občine, Zveze trgovskih združenj in Sreskega združenja tr- govcev v Gelju, Združenja trgovcev za mesto Celje, mnogo trgovcev in obrtnikov iz Celja, okolice in drugih krajev, gabrski gasilci s praporom, železničarska godba, zastopniki raz- nih društev ter izr-edno veliko «Šte- vilo prebivalstva iz Celja ter bližnjo in rtaljno okolice. c Socialni odsek občine Celje-oko- lica se najiskreneje zahvaljuje župa- nu g.. Vinku Kukovcu za 200 Din, ki jih je podaril v korist brezposelnih names to venca na grob g. Ivana Re- beka. c Redni občni zbor SK Celja bo v četrtek 17. t. in. ob 20. v mali dvora- ni Celjskega doma. Clanstvo je vab- Jjeno, da se udeleži občnega zbora v čim večjem številu. e Krajevna protituberkulozna liga v Celju bo imela svoj redni letiii obč- ni zbor v čietrtek 25. t. m. ob 20. v sejni dvorani na mestnem magistra- tu. Na dnevnem redu so poročila iunkcijonarjev, volitev novoga odbo- ra in delegatov za glavno skupščino Osrednje lige ter slučajnosti. c Občni zbori obrtniških združenj. Skupno združenje obrtnikov v Celju bo imelo redni letni občni zbor v nedeljo 28. t. m. ob 8. zjutraj, Zdru- ženje mesarjev in klobasičarjev v Ce- lju v nedeljo 28. t. m. ob 13., Združe- nje pekov v Celju v ponedeljek 29. t. m. ob 13., Združenje klobučarjev V Celju pa na Svečnico 2. februarja ob 8. zjutraj. Vsi občni zbori bodo v hotelu »Pošti« v Celju. c Društvo »Soča«, pevski odsek. V sredo 17. t. m. ob 20. redna pevska vaja v clruätvoni sobi. — POS. c Društvo »Soča«, mladinski odsek. Redni sestanek bo v četrtek 18. t. m. ob 20 v društveni sobi. — MOS. c Revijo »Jadransko stražo« so do- bili te dni mnogi na ogled z vabilom, da pristopijo kot člani pomagaci z letno clanai'ino 120 Din. Reviji so bi- le priložene pristopne izjave. Tukajš- nji odbor JS prosi, da se te izpolnje- ne pristopne izjave pošljejo na na- slov krajevnega odbora JS v Celju. c Propagandno . manifestacijsko potovanje »Jadranskc straže« bo tudi letos v času od 8. do 24. junija. Obisk velja vzhodnemu orijentu in se bo- do posetili sleded kraji: Split — Krf - Delhi ~ Atene - Solun - Carigrad — Smirna — Kotor — Dubrovnik. Cene od 3.200 do 6.500 Din . Prijave sprejema krajevni odbor JS v Celju. c Nova pridobitev za Celje je vse- kakor moderna garaža, ki jo je zgra- dil trgovec g. Anton Bremec v Mi- klošičcvi ulici in ki je bila pred dne- vi kolavdirana. V garaži, ki je oprem- Ijena z vsemi potrebnimi pripomoč- ki in varnostnimi pripravami, je pro- stora za 20 avtomobilov. Garaža bo dobro služila razvoju tujskega pro- meta, saj tuji avtomonilSsti doslej v Celju niso imeli vsem potrebam ustrezajočih prostorov za shranjeva- nje avtomobilov. c V celjski bolnišnici je umrl v ne- deljo 14. t. m. 53-1 etni tesar Karol Koprivnik iz Gornjih Zreč pri Konji- eah. N. p. v in.! c Kronika nesreč. V nedeljo je pa- dla 28-letna frizerska pomočnica Pavla Mrazova iz Celja pri smučanju pri Celjski koči tako nesrečno, da si je zlomila desno nogo pod kolenom. Ko je 36-letni delavec Albert Strni- ša v Radečah v soboto pognal motor avtomobila, ga je ročka udarila po lev! roki in jo zlomila. V nedeljo je hotel 53-letni posestnik Karol Hor- vat v Kranjčici pri St. Juriju ob juž. žel. shraniti svojo puško. Pri tern pa je puška padla na tla in se sprožila. Naboj je zadel Horvata v desno paz- duho. Ko je dninarjev sin Franc Gregl v Gotovljah V petek priprav- ljal z nožem koruznico, mu je nož spo- drsnil in zadel 7-letnega brata Stan- ka v levo roko. V soboto je padel 60- letni rudar Franc Črešnovar iz Za- grada pri Celju na zamrzli poti tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo. V četrtek si je 59-1 etni pek Andrej Glušič iz Velenja pri padcu pred hi- šo zlomil levo nogo. Istega dne je padel ;težek hlod na 47-letnega ru- darja Jožeta Terbovca v Hudi jami pri Laškem in mu zlomil nogo. Vsi ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnišnici. c Zglasitev mladeničev, rojenih le- ta 1914. in 1916. Obcinski urad za Celje - okolico razglaša: Mladeniči, rojeni 1. 1914., stanujoči v občini Ce- ljot-okolica se ne glede na njih pri- stojnost pozivajo, da se prijavijo do 25. t. m. v občinskem uradu na Bre- gu v dopoldanskih urah zaradi vpi- sa v rekrutne spiske. S seboj mora- jo prinesti brczpogojno svoje rodbin- i ske pole in dokaz svoje pristojnosti ter dokaze svoje šolske in strokovne izobrazbe. Nadalje se pozivajo tudi vsi mladoniči, rojeni leta 191(5-, ki stanujejo v okolici Celja, ne glede na njih pristojnost, da s

zaradi vas, ker boste ta- krat doživeli nekaj neprijetnega. Öc se mi danes ne bi tako mudilo, bi poCakal, da se vrnete iz hiše. Po- tem bi gel za Daubrecquom, da bi videl, komu je izročil otroka, ki ga misli zdaj meni vrniti. Ker pa to nikakor ne gre, bo treba pogledati za Ahilom, Viktcrijo in mojim kovčegom.« Dve minuti je stal Lupin pred svojim skladiš« čem V Neuillyju. Kmalu je opazil Daubrecqua, ki je liezaupno prihajal iz sosedne ulice. Lupin je sam odklenil vrata. »Vaše stvari so tu, gospod poslancc,« je rekel. »Lahko se sami prepričate. Tu blizu boste dobili tu-li voznika. Zahtevajte samo voz in nekaj ljudi. Kje je ctrok?« Daubrecq je najprej vse pregledal, potem pa je odvedel Lupina v Neuillysko ulico, kjer sta stali dve starejši, zastrti dami z malim Jacquesom. Lupin je odnesel otroka v svoj avto, kjer ga je vzela Viktorija v naročje. Vse to se je zgodilo hitro in brez nepotrebnih besed. Ob deselih zvočer je Lupin izročil dete materi. Morala je takoj poklicati zdravnika, ker je bil deček zaradi strahu /elo nemiren. Štirinajst dni je preteklo, preden si je toliko opo- ^ogei, da je lahko odpotoval z materjo na daljše Počitiiire. Klarisu j^ odpotovala z otrokom v majhno ko- pališče na obali Bretagne. S seboj je vzcla Viktorijo, da ji je stregla. »Naposled,« si jo dejal Lupin, ko se je vrnil v Pariz, »ni nikogar voč, ki bi stal med mano in Dau- brecquom. Nič voč ne more škodovati Klarisi in ubo- gemu dečku. In mene ne bosta motila. Saj je bil zad- nji čas. Doslej sem napravil že dovolj neumnosti. Najprej sem moral pustiti, da ine je Daubrecq spo- znal. Drugič sem napravil svoj delež pri enghienskem pohisU'u. Ponj pojdem sicer ob prvi priložnosti. Ven- dar pa ni.sem dosegel prav nič in dan es osem dni se bosta Gilbert in Vaucheray zagovarjala pred po- i'otniki.« Najbolj je jezilo Lupina to, da je Daubrecq izdal njegovo stanovanjo v Chateaubriandovi ulici. Poli- cija je vdrla v stanovanje, ugotovila istovetnost Michela Beaumonta in naSla precej važnih papirjev. I-upin je sicer delal po svojem starem načrtu, toda zaradi te neumnosti je moral marsikaj v njem iz- premeniti. Zato je tudi zrasla njegova besnost proti Dau- brecquu v neizmernost Prcmiäljal je, kako bi ga ugrabil in zaprl. Potem bi mu morda lahko s silo iztrgal skrivnost . . . Zato sta Grognard in Le Ballu vsak dan nadzo- rovala pot med Lamartinovim trgom in poslansko zbornico. Izbirala sta že samotne ulice, kjer no bi bilo težko poslanca napasti in ga pahniti v avto, ki bi žo čakal. Lupin pa je pripravil nedaleč od Pariza na ne- kem velikem vrtu hišo, ki je bila dobro zavarovana. Ker je mislil tu skriti Daubrecqua, ji je dal ime »opičja kletka«. Žal pa je bil Daubrecq zelo prebri- san in previden. Vselej se je vozil s kočijažem ali pa s podzemeljsko železnico. Tako je morala ostati »opičja kletka« prazna. Tedaj jo ustvaril Lupin nov nac-rt, Poklical jo iz Marseilla svojega zaveznika, starega Brindeboisa, častivrednega trgovea s specerijo, ki je šol že v po- koj. Stanoval je v Daubrecquovem volilnem okraju in se pečal is politiko. Iz Marseilla je o&e Brindebois naznanil Dau- brecquu svoj obisk in poslanec je sprejel vplivnega volilca zelo prijazno. Docrovorila sta se, da se dobita drugi teden pri kosilu. Volilec je predlagal majhen restaurant na levern bregu Seine, kjer se dobro je\ kakor je rekel. Dau- I brecquu je bilo prav. j To je tudi Lupin hotel. Lastnik tega restauranta I je bil njegov prijatelj. Zato se mu načrt, ki ga je za- j snoval, ni mogel ponesrečiti. V ponedeljck tega tedna se je začela razprava ! proti Gilbertu in Vaucherayu. Ljudem se je zdelo takrat zelo čudno, kako pristranski so bili vsi sod- niki proti Gilbertu. Ta krivičnost se je zdela mno- gim graje vredna in skriviiostna. Lupin pa je v tem spoznal Daubrecquov zahrbtni vpliv. Oba obtoženca sta se zelo čudno vedla. Vaucheray je bil sam vase zaprt, mrk, uporen, priznal pa je brez ovnikov s pre- j drznimi in posmehljivimi besedami vse zločine, ki jih je že prej zagrešil. Toda storil je nekaj, kar se je zdelo ncrazurnljivo vsem, samo Lupinu ne: Trdo- ! vratno je tajil, da bi bil kaj prizadet pri umoru v enghienski vili. Vso krivdo je valil na Gilberta. S to taktiko je hotel prisiliti Lupina, da bi ga rešil ob- cnem z Gilbertom. Gilbert pa, ki se je zdel vsem poslušalcem pri- kupen zaradi svoje odkritosrene, skoraj otroške za- upljivosti in sanjavih oči, ni razumcl sodnikovega iz- praševanja in ni znal\ ovreöi Vauchorayevih laži. Jokal s'e je, preveß je govoril, ali pa je molčal, kadar bi bil moral govoriti. Razen tega je njegov zagovor- nik, pravi mojster zgovornosti, v poslednjem tre- ljutku obolel. V tem je Lupin spet spoznal delo Dau- brecquovih rok. Zamenjal ga je njegov tajnik, ki pa je slabo govoril, nerodno zasukal vso zadevo in spra- vil porotnike v slabo voljo. Tako ni mogel uniCiti vtisa, ki ga je napravila obtožba državnega tožilca, Lupin, ki je bil tako predrzen, da je prišel k raz- | pravi, je trdno vedel, kakScn bo konec razprave. Ob- sodba obeli je bila že toliko kakor podpisana. Videlo se je, da raöuna tudi sodišče na isto kakor Vauche- ray: na enako obsodbo obeli tožencev. In ta obsodba naj bi bila smrtna kazen, ker je Slo za dva Lupinova pomagaCa. Vsa obtoznica je prav za prav rnerila na Lupina, čeprav sodišče zaradi pomanjkanja dokazov r