Celje - skladišče . D-Per III 19/1984 11186411««,2 COBISS e Glasilo delavcev sozd Merx Številka 2 — Leto IV — April 1984 Sozd Merx združuje: Avtotehnika Celje, Blagovni center Celje, Dravinjski dom Slovenske Konjice, Gostinsko podjetje Celje, Hoteli-gostinstvo Celje, Kmetijska zadruga Celje, Kmetijska zadruga Laško, Kmetijska zadruga Slovenske Konjice, Kmetijski kombinat Šentjur, Košenjak Dravograd, Mlinsko predelovalna industrija Celje, Moda Celje, Potrošnik Celje, Reklama Celje, Savinja Mozirje, Teko Celje, Tkanina Celje, Turist Nazarje, Zdravilišče Dobrna in delovna skupnost skupnih služb sozda. — Naklada: 720V izvodov. Izhaja enkrat mesečno. — Ureja uredniški odbor: Jana Mladenovič (glavni in odgovorni urednik), člani: Zdenka Zimšek, Karmen Magyar, Rado Teržan, Zdenka Detiček, Danica Dosedla, Boris Kmet, Mirjam Bevc, Fanika Ilijaš. Tehnični urednik: Marjan Ivanuš, Delo — tozd Delavska enotnost. Naslov uredništva: Sozd Merx, Ul. 29. novembra 16, 63000 Celje — telefon (063) 21-352. Rokopisov in slik ne vračamo. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo sozda Merx Celje oproščeno plačevanja davka, sklep št. 421-1/72. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana. i Pomoč srednji šoli Borisa Kidriča Sozd Merx odobril kredit v višini 600.000 din Srednja šola Borisa Kidriča ob prehodu na reformo ni imela ustreznih pogojev za delo, zato je bila sprejeta odločitev o dograditvi in modernizaci- Kljub temu da se v šoli izobražujejo dijaki v treh usmeritvah, tekstilno-tehnološki, prometni in obrtni ter da bi za normalni potek učnega programa potrebovali dodatne učilnice in delavnice za Vse tri usmeritve, pa so ob upoštevanju stabilizacijskih naporov in pomanjkanju sredstev spremenili investicijski program tako, da so izločili vse naložbejn aktivnosti, ki trenutno niso nujne za izvajanje pouka. Za dokončanje investicije pa Srednja šola Borisa Kidriča še potrebuje nekaj sredstev, zato se je obrnila s prošnjo za finančno pomoč na delovne organizacije, ki potrebujejo delavce poklicev, ki jih ta šola izobražuje. Ker šola izobražuje dijake za šoferje, avtomehanike, krojačice, ključavničarje in poklice ostalih obrtnih storitev, ki jih potrebujejo naše delovne organizacije, članice sestavljene organizacije Mera, je poslovni odbor interne banke iz združenih sredstev odobril kredit v višini 600.000 dinarjev. Sovlaganje Merxa za zagotovitev pšenice Sestavljena organizacija Mera in ABC Pomurka iz Murske Sobote sta sklenili samoupravni sporazum o trajnem poslovnem sodelovanju in združevanju dela in sredstev, na osnovi katerega je sozd ABC Pomurka dobavil Merau v letu 1983 3000 ton pšenice, v letošnjem letu je bo 3500 ton, nato pa ves čas kreditnega razmerja po 3900 ton letno. Za zagotovitev teh količin pšenice pa ima Mera obveznost, da prispeva 16.245.466 din za melioracije 915 ha pri Kmetijski zadrugi Panonka in Kmetijski zadrugi Radgona. Že v lanskem letu je Mera poravnal obveznost v višini 10.000.000 dinarjev, ostanek obveznosti v višini 6.245.468 dinarjev pa bo poravnal letos, in sicer iz združenih sredstev sestavljene organizacije Mera. Kakšne so bile obveznosti? Članice sestavljene organizacije Mera so za obveznosti iz dohodka v lanskem letu dale 1.428.045 tisoč dinarjev, kar pomeni kar 57 odstotkov več kakor v letu 1982. Torej so obveznosti v sozdu Mera rastle hitreje kot dohodek. Posamezni prispevki znotraj obveznosti so se gibali zelo različno, tako so na primer obveznosti iz dohodka za druga plačila večja za 117 odstotkov, del dohodka za plačila bančnih storitev za 1 10 odstotkov, del dohodka za potrebe SLO in DS za 36 odstotkov, prispevki za znanost in kulturo pa so večji kar za 43 odstotkov. Sozd Merx pokrovitelj 100 kmečkih žensk na morje Tako kot vsako leto je tudi letos organiziran izlet 100 kmečkih žensk na morje v Rovinj. Letos je med glavnimi pokrovitelji tudi naša sestavljena organizacija Mera. O tem, kako je bilo na izletu, ali so kmečke žene vzeles seboj dovolj dobre volje ali ne, bomo poročali v naslednji številki Vestnika. Dobro sodelovanje med Hmezadom in Merxom Tako so ocenili na zadnjem sestanku Na zadnjem sestanku najodgovornejših delavcev obeh sestavljenih organizacij, na katerem so se dogovarjali o medsebojnih blagovnih pretokih, sovlaganjih v razvojne programe, pospeševanju mlečne proizvodnje, skupnih nastopih na tržiščih izven republike za zagotavljanje surovin, sodelovanju na finančnem področju ter pripravi samoupravnega sporazuma o plansko-poslovni skupnosti med obema sistemoma, so medsebojno sodelovanje ocenili kot zelo uspešno in s sprejetjem konkretnih sklepov to tudi potrdili, s tem pa tudi zanikali vse dezinformacije, ki se širijo po celjski regiji o medsebojnem poslovnem sodelovanju med Hmezadom in Meraom. Tako je povečanje blagovnih pretokov med sozdoma zadovoljiv, saj znaša skupni promet kar 135 starih milijard, in sicer so članice sozda Mera v lan- skem letu pri Hmezadu imele naslednji blagovni promet: pri nakupu blaga je indeks 141 in pri prodaji 162. Glede sovlaganja je bilo dogovorjeno, da bo Mera sovlagal v farmo prašičev v višini ene tretjine proizvodnje ali 10.000 živih pitancev letno, da se Hmezad strinja z dogovorjeno politiko sovlaganja v regijski prehrambeno-preskrbovalni center Meraa v višini dveh starih milijard ter da je program povečanja kapacitet kisarne s strani Meraa sprejemljiv tudi za Hmezad, ki je pripravljen sovlagati po principu dohodkovnega odnosa, seveda če bo izvoz zelja potekal preko Hmezadove delovne organizacije. Obe sestavljeni organizaciji si bosta bolj prizadevali za večjo proizvodnjo mleka, ki narašča pre- počasi in ne dosega po sporazumu dogovorjenih količin. Prav tako podpirajo stališče, da se podražitve za gradnjo mlekarne pokrivajo iz kmetijske kvote za leto 1984 v višini 6 starih milijard. Strokovni službi obeh sozdov bosta proučili možnosti skupnega nastopa v drugih republikah pri pridobivanju zemljišč in nakupu žitaric, interni banki pa bosta še naprej sodelovali pri zagotavljanju vseh oblik sredstev, še posebej pa bosta proučili vse možne oblike sodelovanja glede na nov devizni režim. Do konca junija bosta obe sestavljeni organizaciji Hmezad in Mera podpisali samoupravni sporazum o ustanovitvi plansko-poslovne skupnosti Hmezad-Mera, ki bo še poglobila dosedanje in predvidene nove poslovne vezi. Dosedanja dela pri gradnji regijskega prehrambeno-preskrbovalnega centra povezana s praznovanjem občinskega praznika občine Celje, na Hudinji napredujejo po načrtu. Izvajalec del delovna organizacija Ingrad Na sliki je prikazan objekt s severne strani, kjer bo razkladalna rampa za sadje upa, da bodo pravočasno dobili tudi pločevino za prekritje strehe, tako da bodo in zelenjavo ter industrijski tir. lahko vsa dela opravili do 20. julija, ko je predvidena svečana otvoritev, seveda Povprečni osebni dohodek v Merxu je bil 15.753 dinarjev Najnižji so bili osebni dohodki v gostinstvu in trgovini Da delavci v gostinstvu, prav tako pa tudi v trgovini, nimajo v celoti enakopravnega položaja v primerjavi z ostalimi dejavnostmi, pove tudi dejstvo, da so osebni dohodki delavcevV teh dveh dejavnostih najnižji. Kljub kršitvi razmerij določil dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v lanskem letu so osebni dohodki delavcev v teh dveh dejavnostih še vedno dosti nižji od povprečnega v Sloveniji, ki znaša 18.259 dinarjev. Povprečni neto mesečni osebni dohodek v lanskem letu v gostinstvu v Merau je bil samo 14.592 dinarjev ali 79,9 odstotka poprečnega republiškega, medtem ko je bil v blagovnem prometu malo višji, in sicer 15.762 din ali 86,3 odstotka republiškega. V posameznih delovnih organizacijah pa znašajo povprečni mesečni osebni dohodki delavcev celo manj, tako na primer v delovni organizaciji Turist Nazarje, kjer znaša povprečni osebni'dohodek za lansko leto samo 12.858 dinar- jev ali v delovni organizaciji Košenjak Dravograd, kjer je samo 13.591 dinarjev. Ob vsem tem pa moramo še poudariti, da so osebni dohodki delavcev v lanskem letu v gostinstvu in turizmu ter trgovini v Sloveniji tudi višji, kot pa so v teh dveh dejavnostih v naši sestavljeni organizaciji Mera, kar pomeni, da je zaostajanje osebnih dohodkov naših delavcev tudi v primerjavi z istima dejavnostima. Povprečni mesečni Odstotek dviga Dejavnost neto osebni dohodek v primerjavi za lansko leto z letom 1982 - kmetijsko-živilsko- predelovalna industrija 16.463 33% - blagovni promet 15.762 30% - gostinstvo 14.592 24% Skupaj sozd Mera 15.753 29 %. ■ V tej številki lahko preberete! Kako smo poslovali stran 2 Delo interne banke sozda stran 3 Novo vodstvo koordi- nacijskega odbora sindikata sozda stran 4 Kdo vse je dobil kredit iz združenih sredstev stran 4 Razpis letovanja za leto 1984 stran 5 Razpis kadrovskih štipendij stran 6 Rezultati zimskih iger sozda stran 8 JL MERK VESTNIK _____________________april 1984 % Kako smo poslovali? Zanimivi podatki sozda K kšr>a je bila proizvodnja v kmetijstvu v lanskem letu? Živinoreja Predelava mesa mlado pitano govedo 8527 primerkov sveže goveje meso 882,5 tone ostalo klavno govedo 329 primerkov sveže svinjsko meso 490,2 tone prašiči pitanci 2.075 primerkov sveže kunčje meso 4,5 tone brojlerji 123.992 primerkov mesni izdelki 1027 ton kunci za zakol 2.520 primerkov Proizvodnja jarkice (18 tednov starosti) 195.840 primerkov vino 194 ton jajca 28.991.000 primerkov jabolka 3.969 ton mleko 11.630.000 litrov grozdje 270 ton pšenica 798 ton silažna koruza 5.690 ton Finančni rezultati sozda Merx tako za posamezna periodična obdobja kot za celotno leto 1983 niso slabi, še posebej, če jih primerjamo z letom 1982, ko smo imeli še precejšnje izgube, v lanskem letu pa izgub skoraj ni več. Stopnja inflacije in dosežena rast celotnega prihodka predvsem v blagovnem prometu in gostinstvu kažeta na realno upadanje prometa, kar se ob vse večjih stroških poslovanja kaže tudi na dohodku, osebnih dohodkih in akumulaciji. Upadanje razlike v ceni, problemi preskrbe z blagom, manjša izbira, nizki osebni dohodki delavcev, ti problemi so bili tudi ob zaključku lanskega leta. Znotraj delovnih organizacij in sozda smo si prizadevali odpraviti čimveč teh negativnih vplivov. To je v veliki meri uspelo, vendar pa teh vplivov ne moremo pripisati samo pogojem za poslovanje, večji ali manjši angažiranosti, temveč tudi vrsti družbeno-admini-strativnih ukrepov, ki so združenemu delu povzročili vrsto težav, pa tudi gospodarsko škodo. Preskrba občanov in velikjh potrošnikov je bila glede na nekatere motnje in težave pri dobavi surovin in dobavi blaga relativno dobra. K temu so v veliki meri prispevali sklenjeni samoupravni sporazumi z ostalimi sistemi oziroma proizvajalci. Za trgovino na drobno je bilo v lanskem letu ponovno značilno predvsem upadanje realizacije, kupne moči prebivalstva, večanje zalog, visoke obresti, slabi plačilni pogoji, prevelike obveznosti do si sov itd... Dejavnost gostinstva in turizma v sozdu ima v zadnjem letu slabši družbeno-ekonomski položaj, ki je posledica bolj ali manj neurejenih tržnih odnosov, neurejene politike cen in neselektivne davčne politike, kar se kaže predvsem v finančnih rezultatih in predvsem zelo slabih osebnih dohodkih delavcev. Nizka stopnja rasti dohodka izvira tudi iz preplačevanja uradno priznanih cen mesa in mesnih izdelkov. Izjemno prizadevanje za povečanje fizične realizacije in nekoliko višje, cene v letu 1983 so se sicer pokazali v indeksni rasti, v primerjavi z letom 1982, vendar so indeksi kljub temu nižji v primerjavi z republiškimi. Kmetijsko-živilskopredelovalna industrija dosega v letu 1983 sorazmerno dobre rezultate poslovanja in s tem višji dohodek. Delovnim organizacijam v tej dejavnosti je uspelo v letu 1983 fizično* povečati kmetijsko proizvodnjo (KZ Laško za 21 %). Kljub temu pa tudi tu prihaja do vse večjih stroškov in manjše akumulacije. Težave so pri najemanju selektivnih kreditov v bankah, zaradi visokih obrestnih mer, oskrbljenosti z gumami ter ostalim materialom. Reprodukcijska sposobnost se v lanskem letu realno ni izboljšala, saj je rast sredstev za reprodukcijo nižja od rasti inflacije. Delovne organizacije so v lanskem letu oblikovale 573.715 tisoč din sredstev za reprodukcijo in je stopnja reprodukcijske sposobnosti 5,84 odstotka, medtem ko je bila leto poprej 5,98 odstotka. Akumulacija sozda je v lanskem letu znašala 312.786 tisoč dinarjev in je bila višja od leta 1982 kar za 50 odstotkov. Kljub težkim pogojem za gospodarjenje je torej članicam v lanskem letu uspelo ustvariti za 3 odstotke več akumulacije, kot pa je bilo načrtovano. Povečanje akumulacije je posledica predvsem odpovedovanja delavcev višjim osebnim dohodkom v prid poslovnega sklada, zato tudi dosegamo slovenski povprečni osebni dohodek samo z 86,3 odstotka. Toda takšna politika je lahko le kratkoročna. Zaloge so v lanskem letu v sozdu znašale 3.556.830 tisoč dinarjev in so v primerjavi z letom 1982 višje kar za 62 odstotkov. Največ zalog je v blagovnem prometu, in sicer kar 64,5 odstotka. Zaposlenih je bilo v lanskem letu v sestavljeni organizaciji Mera 6014 delavcev. Doseženi finančni rezultati sozda MERX za leto 1983 so: * Leto 1982 v 000 din Leto 1983 v 000 din Primerjava 82-83 v % celotni prihodek 18.262.936 25.156.998 138 porabljena sredstva 15.852.082 21.727.690 137 dohodek 2.403.181 3.423.528 142 čisti dohodek 1.491.899 1.995.483 134 Največ so gostje popili piva V lanskem letu so gostje v gostinskih lokalih delovnih organizacij članic sestavljene organizacije Mera popili 2.112.918 litrov piva, 804.999 litrov vina, 43.984 litrov žganja, 105.400 litrov ostalih žganih pijač, koncentriranih sokov m sadnih sirupov 47.331 litrov, nekoncentriranih sadnih sokov 169.779 litrov, ostalih brezalkoholnih pijač (tudi brezalkoholnega piva) 572.278 litrov ter slatine in sodavice 904.760 litrov. V povprečju so torej gostje popili 4 odstotke pijač več kot pa v letu 1982, kljub temu da so se predvsem alkoholne pijače v lanskem letu močno podražile. i L_________________________________________________ Realizirali samo 58 odstotkov planiranih naložb Uresničevanje plana naložb v lanskem letu Se nismo naredili dovolj... Zaostreni pogoji za gospodarjenje so v lanskem letu vplivali tudi na investicijsko politiko v naših delovnih organizacijah. Politika naložb v Sloveniji je namreč zagotavljala realizacijo le tistih programov, ki so predvidevali razvoj primarne kmetijske proizvodnje in povečanje proizvodnje blaga in storitev za izvoz, in tistih programov, katerih proizvodnja bi nadomeščala uvožene surovine z domačimi. Kljub temu da smo v sestavljeni organizaciji Mera plan naložb zelo smelo zastavili, je bilo v lanskem letu od načrtovanih 1.504.219.000 dinarjev naložb realiziranih samo 872.620.000 dinarjev naložb, kar predstavlja samo 58 odstotkov planiranih. in katere so delovne organizacije, ki so v lanskem letu realizirale naložbe? Te so: Kmetijska zadruga Celje v višini 24.010.000 dinarjev, Kmetijska zadruga Laško v višini 382.000 dinarjev, Kmetijsk, adruga Slovenske Konjice - išini 100.079.000 de- narjev, Kmetijski kombinat Šentjur v višini 87.970.000 dinarjev, Mlinskopredelovalna industrija v višini 19.074.000 dinarjev, Potrošnik Celje v višini 146.669.000 dinarjev, Dravinj- ski dom Slovenske Konjice v višini 23.973.000 dinarjev, Blagovni center v višini 329.920.000 dinarjev, Tkanina v višini 13.201.000 dinarjev, Teko v vi- šini 17.343.000 dinarjev, Hote-li-gostinstvo Celje v višini 35.000.000 dinarjev. Po dejavnostih pa je to videti takole: — kmetijsko-živilskopredelovalna industrija — 306.5 15.000 dinarjev — blagovni promet 531.105.000 dinarjev — gostinstvo — 35.000.000. dinarjev. Zaostreni pogoji v investiranju se bodo vsekakor nadaljevali tudi v letošnjem letu, zato se bomo morali v Merau tudi v bodoče opirati predvsem na lastne moči. V preteklosti smo dopuščali, da je 8. marec, mednarodni praznik Žensk, zdrknil na nivo osebnega obdarovanja delavk in mnogokrat neokusnih pogostitev ter se s tem odtrgal od svojega zgodovinskega izročila. Verjetno leži nekaj krivde tudi na nas, ženah samih, da smo se ob prazniku ogibale dati na rešeto vsa tista vprašanja, ki jih čutimo na delovnem mestu, v družini, pri vzgoji in varstvu otrok. Da bi v pogovorih, na problemskih konferencah ali v razpravah skupaj s sodelavci pretresale probleme, ki so bistvene za uveljavljanje družbenoekonomskega položaja žensk in delavk in da bi iskali rešitve, kako te probleme v bodoče presegati. Z namenom, da bi praznovanju dneva žena znova dali prvotno vsebino, se v sestavljeni organizacijPMerx vsako leto ob tem delavke iz vseh delovnih okolij pogovarjajo s predsednikom kolegijskega poslovodnega organa o problemih, ki danes pestijo ženo v zvezi z delovnimi razmerami, otroškim varstvom, zdravstvom in o tem, kakšna so njihova prizadevanja za boljše delo, kako se vključujejo v reševanje najbolj perečih gospodarskih vprašanj in v kolikšni meri danes resnično uveljavljajo samoupravno, politično in delegatsko vlogo. Tudi letos se je dalo iz prijetnega razgovora razbrati, da kljub vsem prizadevanjem mladega sozda še vedno nismo naredili vsega, da bi se družbenoekonomski položaj žene izboljšal, da nas torej čaka še nekaj nalog. Izgube Po podatkih imajo izgubo za lansko leto samo tri delovne organizacije v skupnem znesku 10.847 tisoč dinarjev ali kar za 30 odstotkov manj, kot pa so bile izgube v letu 1982. In kje so vzroki zanje? V kmetijsko-živilskopredelo-valni industriji je bila izguba v delovni organizaciji Kmetijski kombinat Šentjur tozd Transport v višini 2.921.000 dinarjev zaradi nedoseganj? plana prevoznih storitev, povišanja cene goriva, zamrznjenih cen prevozov in premajhne izkoriščenosti kapacitet v transportni dejavnosti. V blagovnem prometu je bila izguba v delovni organizaciji Av-Jotehnika v višini 1.835 tisoč dinarjev zaradi težkega položaja te stroke, saj z zamrznjeno razliko v' ceni ne pokrivajo stroškov tekočega poslovanja ob tako visoki obrestni meri za obratna sredstva. Prav tako vlada v tej delovni organizaciji pomanjkanje blaga široke porabe, ki se ne uvaža. V gostinstvu je imela izgubo delovna organizacija Hoteligo-stinstvo, tozd Gostinstvo in turizem Celje v višini 6.091.000 di- narjev, kar je rezultat večletnega zaostajanja akumulativnosti v tej dejavnosti, saj kljub večjemu prometu ne more slediti, velikim podražitvam nabavnih cen in neusklajenosti prodajnih cen. Na drugi strani pa to temeljno organizacijo bremenijo tudi inve-’ sticijske obveznosti (anuitete, obresti) ter obresti od likvidnostnega kredita. MIERX VESTNIK APRIL 1984 Novi izvozni artikli Članice si prizadevajo za večji izvoz Delo Interne banke sozda Interna banka odigrala pomembno vlogo v razvoju in utrjevanju sozda Skupni izvoz blaga sestavljene organizacije Merx je bil v lanskem letu večji od planiranega za 15,27 odstotka. Od tega pa smo plan generalnega izvoza dosegli le 60-odstotno, medtem ko smo plan izvoza v maloobmejnem prometu presegli za 38,60 odstotka, predvsem zaradi izrazito povečanega izvoza konj Kmetijske zadruge Celje. Zelo uspešni smo bili tudi pri izvozu jabolk, pri izvozu mesa in žive živine pa smo imeli nekoliko več težav in plana nismo dosegli. Vzroki za to so predvsem v nizkih izvoznih cenah in neustrezni kvaliteti živine za posamezne trge, kljub temu da imamo pri Kmetijskem kombinatu Šentjur farmsko rejo živine. Kot dodatni problem pa so bile tudi razne omejitve izvoza, predvsem žive živine. Prav tako nismo izvozili planiranih 8 ton hmelja zaradi zelo nizke cene na zahodnem tržišču in 10.000 kuncev zaradi začetnih težav v reji in pa tudi zelo neugodnih cen na italijanskem tržišču v obdobju julij — oktober. Delovne organizacije članice sozda Mera pa si vseeno prizadevajo za čim večji izvoz. To nam dokazujejo nekateri novi izvozni artikli, kot so lesno oglje, piščanci, kislo zelje in podobno. Zavedajo se, da jih bo pomanjkanje deviznih sredstev prisililo v to, kajti uvažale bodo lahko le v okviru svojih razpoložljivih deviznih sredstev, ustvarjenih na osnovi lastnega izvoza. Ko ocenjujemo delo in razvoj Interne banke in ju primerjamoz začrtanimi poslovnimi aktivnostmi v letu 1983, moramo ugotoviti, da je Interna banka odigrala izredno pomembno vlogo v razvoju in utrjevanju položaja Sozda MERX Celje na vseh področjih poslovanja, katerega nosilec je. Ocenimo lahko, da smo v letu 1983 v splošnem opravili naloge, ki so bile s programom zastavljene, čeprav smo premagovali različne težave. Med te sodi odpor nekaterih članic do izvajanja sprejetih samoupravnih sporazumov in izvajanja skupnih aktov na področju finančne politike, pomanjkanje sredstev za enostavno reprodukcijo pri članicah in pri Interni banki, pomanjkanje kvalitetnih finančnih virov za financiranje selektivnih programov, pa tudi pomanjkanje sredstev za realizacijo nekaterih programov investicijskih naložb. Iz podatkov o poslovanju v poslovnem letu 1983 izhaja, da so članice Interne banke za realizacijo planov investicijskih naložb združile, oz. pridobile 251 milijonov din, kar vsekakor pomeni velik uspeh pri realizaciji skupno dogovorjene investicijske politike v zaostrenih pogojih za gospodarjenje. Na osnovi teh združenih in pridobljenih sredstev za investicijske naložbe je poslovni odbor Interne banke skladno z razvojnimi načrti in na osnovi določil aktov poslovne politike odobril 256 milijonov din investicijskih kreditov za povprečno dobo 5 let. Na področju kratkoročnega kreditiranja in združevanja sredstev so se sintetično kazali vsi kazalci gospodarjenja v pospešeni inflaciji. Likvidnost kot sposobnost pokrivanja prevzetih obveznosti je bila pri večini članic, za katere smo opravljali interni plačilni promet, stalno ogrožena, zato je interna banka morala namenjati znaten delež kratkoročnega kreditnega potenciala (povprečno okoli 40 %) za po- krivanje negativnih saldov internih računov, da bi tako omogočila enostavno reprodukcijo svojih članic. Kljub izredno zaostrenim pogojem za gospodarjenje, visoki stopnji nelikvidnosti oz. majhni možnosti za pridobivanje dopolnilnih virov, je Interna banka uspela povečati svoj kratkoročni kreditni potencial v po^ slovnem letu 1983 kar za 2,5-krat. Že sam podatek, da so bila v kratkoročnem kreditnem potencialu Interne banke sredstva članic zastopana povprečno Interna banka sestavljene organizacije Merx je v lanskem letu pridobila 234.394.272.05 dinarjev prihodka, od tega so znašali odhodki }.?.?. 535.261.19 dinarjev. Skupni dohodek v višini 859.010.86 dinarjev pa bo interna banka v skladu s 150. členom Samoupravnega sporazuma o združitvi v Interno banko vrnila članicam. le z okrog 14 r/c, kaže na to, da so bila na področju kratkoročnega kreditiranja in združevanja največja prizadevanja in doseženi vidni uspehi pri ohranjanju enostavne reprodukcije sozda. Kljub temu pa velja opozoriti, da mnoge članice IB niso upoštevale skupno dogovorjenih nalog, ki so izhajale iz tekoče poslovne politike, saj odobrenih dopolnilnih sredstev za tekoče poslovanje niso najsmotrneje izkoristile, potreb po dopolnilnih sredstvih niso operativno načrtovale, pri odobrenih kreditih niso vračale obrokov zapadlosti in v nekaterih primerih celo niso plačale obresti za odobrene kredite, kar je vse negativno vplivalo na likvidnost in dohodkovnost poslovanja Interne banke, na drugi strani pa slabilo skupna prizadevanja in poslovno politiko, ki je bila skupno dogovorjena. Kreditni odbor je na svojih sejah sprejemal ostre ukrepe, da bi na- vedene pomanjkljivosti odpravil, toda kljub temu na tem področju željenih rezultatov v celoti nismo dosegli. Zatorej bo osnovna orientacija v poslovnem letu 1-984 dosledno izvajanje aktov poslovne politike na področju kratkoročnega kreditiranja in združevanja in s tem odobravanja oz. poravnave obveznosti le do višine odobrenih limitov likvidnostnih kreditov. Že sam podatek, da smo povprečno pridobili kratkoročne vire za obratna sredstva le za 13 dni in da smo kredite članicam povprečno dali za 45 dni, zgovorno dokazuje veliko neskladje med sredstvi in viri, s tem pa visoko stopnjo finančne odvisnosti in nelikvidnosti Interne banke. Na področju deviznega poslovanja smo v letu 1983 opravljali devizni plačilni promet in pridobivali nujno potrebna devizna sredstva za potrebe sozda in naših članic. Hkrati smo opravljali vse naloge za odbor za koordinacijo zunanjetrgovinskega in deviznega poslovanja, sklepali* sporazume o pridobivanju deviznih sredstev in se aktivno vključevali v zagotavljanje financ za plačevanje stroškov najemnine in nakupa novega računalnika v sodelovanju z DO KOVINOTEHNA. V poslovnem letu 1984 bomo nadaljevali z aktivnostmi na tem področju in sprotno dopolnjevali sistem deviznega poslovanja na ravni sozda v skladu ž zakonodajo ir ustreznimi družbenimi usmeritvami. Na področju ostalih stroko'-nih opravil v zvezi s finančnim v. bančnim poslovanjem, kot so računovodstvo, plan, analize in informatika, smo opravljali vse ak tivnosti, ki so jih članice od nas zahtevale in pričakovale in tako z analizami, svetovanjem in metodološkimi predlogi skrbeli, da bi se finančna funkcija pri naših članicah bolje razvila, izpopolnila ter tako dajala skupen dohodkovni efekt na nivoju sozda. PREGLED REALIZACIJE PLANA IZVOZA BLAGA ZA LETO 1983 (PO BLAGOVNIH SKUPINAH) PLAN ZA LETO 1983 (usklajen po planu C-SISEOT) REALIZACIJA 1983 DO Enote Vrednost v din (S = 63,40) Količina Vrednost v din fco jugomeja 1. KZ CELJE — živo govedo — zadnji deli — konji — sadje — hmelj — lesno oglje 25 kosov 36 t 396 kosov 45 t 81 1.279.064 5.515.776 22.209.509 1.228.564 1.844.363 12,8201 (cca 2.100 kom) 847,155 t 32,8801 1.898.534 69.178.122 400.018 Skupaj: 32.077.276 71.476.674 2. KZ LAŠKO — piščanci zaklani — zadnji deli — kunci živi — lesno oglje 371 10.000 kosov 5.625.865 3.516.166 15,795 t 9,281 t (1.830 kom) 4,531 t 99,686 t 968.453 1.433.435 369.148 1.209.700 Skupaj: 9.142.031 3.980.736 3. KZ SLOVENSKE KONJICE — jabolka — govedo 3001 401 X * 5.460.287 6.691.581 431,7291 18,566 t 6.152.052 2.745.448 Skupaj: 12.151.868 8.897.500 4 KK ŠENTJUR — živo govedo — meso — sadje — drugi klavni izdelki 3701 138 t 1001 40.258.999 23.344.092 1.820.095 341,149 t 122,214 t 45,5301 0,388 t 32.973.098 21.388.700 828.399 53.137 Skupaj: 65.423.186 55.243,334 5. DO BLAGOVNI CENTER — ribez, borovnice — jabolka — krompir — kislo zelje * 4.922.632 39,940 t 40,6801 30 t 71,658 1.581.042 544,343 264.000 617.621 Skupaj: 4.922:632 3.007.006 SKUPAJ SOZD MERX 123.716.993 142.605.250 Dnevi kitajske kuhinje v hotelu Mera Delavci v MPI se zavedajo^ kako pomembni so prihranki Pester izbor kitajskih jedi Kitajska kuhinja je v svetu že od nekdaj pojem vrhunske kulinarične umetnosti. To potrjuje tudi veliko število restavracij po vsej Evropi in dejstvo, da kitajska kuhinja ustreza tudi našemu okusu. Poskusiti hrano z Daljnega vzhoda je torej velika posebnost, vendar pa ima v današnjih časih le malo ljudi možnost potovati tako daleč. Zato smo bili Celjani toliko bolj presenečeni, ko smo lahko te specialitete poskusili tudi pri nas v odlični organizaciji hotela MERX, in sicer kuharske mojstrovine kitajskega para iz restavracije Phoenix iz Zagreba. Ne samo Celjani, tudi ostali poslovni partnerji in gosti, ki so bili v tem času v Celju, so $e lahko celih pet dni predajali uživanju specialitet, kot so pečena raca na kitajski način, mešana predjed, piščančeva juha, pečene lignje v rdečem vinu, telečje meso z bambusom, sadna solata s sladoledom in podobno. Polna zasedenost hotela Mera vse rezervacije so bile oddane takoj —samo dokazuje, da Celje z okolico potrebuje takšne posebnosti v naših gostinskih loka- lih in je to zato lahko samo spod- cem hotela Mera, da s tem’ tudi huda organizatorju, torej delav- nadaljujejo. Specialitete bodo vsak čas pripravljene J unija 1982 je komisija za inovacije v Mlinskopredelovalnj industriji podala predlog.da je potrebno izdelati nov splošni akt, ki bo urejal vprašanja s področja inventivne dejavnosti in ki bo prilagojen razmeram v naši delovni organizaciji. Komisija je namreč vse do tedaj delala še po merilih Pravilnika o priznavanju in nagrajevanju izumov, tehničnih izboljšav in koristnih predlogov, ki je bil sprejet leta 1976 še v bivši delovni organizaciji MERX. Vsekakor so v naši delovni organizaciji določene specifičnosti, zaradi česar je bilo treba spremeniti tudi merila za inovacije oziroma za nagrajevanje izboljšav. Ne moremo trditi, da se je naša delovna organizacija povzpela v vrh tistih, kjer inovacije kar dežujejo, vsekakor pa lahko z gotovostjo trdimo, da naši delavci vztrajno iščejo nove tehnične izboljšave tako v temeljni organizaciji Pekarne in slaščičarne Celje kot tudi v temeljni organizaciji Mlin. Vsi se zavedamo, da odškodnine, ki so izplačane posameznim inovatorjem, ne morejo biti prava nagrada za njihovo delo, kaj šele stimulacija za vnaprej. Zato nas toliko bolj razveseljuje dejstvo, da inovatorji še naprej prijavljajo svoje izume oziroma izbol jšave, kar je dokaz, da se zavedajo, kako pomembni so prihranki in izboljšave v proizvodnji ter izboljšanje oziroma olajšanje dela na določenih de-lovhih mestih. Komisija je do sedaj pozitivno rešila naslednje izboljšave: L Večrezilni nož za rezanje testa, s katerim se izboljša tehnološki postopek tako, da je sedaj moč z enim gibom odrezati več enot hkrati. Izboljšavo je izdelal Edi Friškovec iz pekarne Zagorje. 2. Andrej Resnik iz tozda Mlin je izdelal mikrodozator za aditive, ki jih dodajajo moki. 3. Edi Friškovec je prav tako izdelal »pritiskovalec žemelj«. Z niim je možno skrajšati tehnološki postopek pri izdelovanju žemelj. 4. Silvo Kukovič je odpravil tehnološko pomanjkljivost na delilnem stroju Soča. 5. Ivan Pintarič je prijavil izboljšavo pri zmesi kruha. 6. Štefan Erdelja je prijavil izboljšavo pri izdelavi bobol. Izdelal je posebno šablono za testo, zaradi česar odpade uporaba prtov in pekovske deske. Oblikovanje bobol se časovno skrajša, prednost pa je tudi ta, da so izdelki bolj enakih oblik. Prav tako je prijavil tudi tehnično izboljšavo pri stroju Kekec. Karmen \1agyar Volilna seja občinskega sveta ZSS Celje Občinski svet ZSS Celje je na volilni seji ocenil svojo dosedanjo aktivnost ter sprejel programsko usmeritev. Potrjene pa so bile tudi kadrovske spremembe. Predsednik Franci Vrbnjak je tudi izročil dolgoletnim sindikalnim delavcem ter aktivnim OO ZS srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije, med njimi: Rajku Cižku, DO MPI — tozd Pekarne in slaščičarne, Sonji Gregom, DO GP — DS SS, Zdenki Zimšek, DO BC — DS SS, OO ZS DO MPI, tozd Pekarne in slaščičarne. ž. Z. MEFBC VESTNIK APRIL 1984 Novo vodstvo koordinacijskega odbora sindikata sozda Za predsednika je bil izvoljen Branko Oset Na konstitutivni seji koordinacijskega odbora sindikata sestavljene organizacije Merx so po poročilih o dosedanjem delu in razrešnici dosedanjemu vodstvu izvolili novo vodstvo ter člane komisij za šport in rekreacijo ter kulturne komisije. Na podlagi soglasja kandidatov in občinskega odbora Zveze sindikatov je bil za novega predsednika koordinacijskega odbora sindikata izvoljen BRANKO OSET, za podpredsednika dosedanji predsednik BORIS ROPOŠA, IVAN KIDRIČ za področje trgovine na debelo in proizvodno dejavnost ter MARJANA LORGER za gostinsko-turistično dejavnost. Kmetijstvo pa bo pokrival predsednik Branko Oset, zaposlen v Kmetijskem kombinatu Šentjur. V odbor za šport in rekreacijo je bil imenovan za predsednika Aojz SENICA iz delovne organizacije Hoteli — gostinstvo, kot člani pa: ZDENKA ZIMŠEK iz Blagovnega centra, DUŠAN ILOVAR iz Interne banke sozda, BORIS KMET iz Potrošnika, STANE ŠOP AR iz Tka- nine in EMIL ŠTUKELJ iz Interne banke sozda. V odbor za kulturo pri koordinacijskem odboru sindikata sestavljene organizacije Merx so bili imenovani TRUDA TOMAŽIN kot predsednica iz delovne organizacije Tkanina ter kot člani: MAJA MRAVLJE iz Zdravilišča Dobrna, MARJANA PIŠEK iz Mode, KARMEN MAGVAR iz Mlinsko-predelovalne industrije, ZDENKA DETIČEK iz Teka in ROBERTA STRAŠEK iz Kmetijskega kombinata Šentjur. Novi člani predsedstva koordinacijskega odbora sindikata za mandatno obdobje 1984—85 so: JOŽE ARH iz Avtotehnike Celje, DANI BERLOŽNIK iz Savinje Mozirje, JOŽE DEBELAK iz Kmetijske zadruge Laško, MLADEN DOMINKO iz Reklame, EDVARD FIJAVŽ iz Mlinskopredelovalne industrije, SLAVKO GABER iz Kmetijske zadruge Celje, JOŽE GLINŠEK iz Gostinskega podjetja Celje, MARTA GRE-GORN iz Tkanine, JOŽE JU-TRŠEK iz Teka, IVAN KIDRIČ iz Blagovnega centra, MARIJA KOVAČEC iz delovne skupnosti sozda, ANKA LJUBIČ iz Kmetijske zadruge Slovenske Konjice, MARJANA LORGER iz Hotelov-gostinstvo, DUŠAN MARGUČ iz Dravinjskega doma Slovenske Konjice, BRANKO OSET iz Kmetijskega kombinata Šentjur, IVO PAJER iz Košenjaka Dravograd, HEDA PERNAT iz Mode, BORIS ROPOŠA iz Teka. DANI SLUGA iz Zdravilišča Dobrna in JOŽE PAČNIK iz Potrošnika. Peki so napekli več kruha V lanskem letu so v naših pekarnah in slaščičarnah napekli 4416 ton osnovne vrste kruha, 12.278 ton posebne vrste kruha, 1479 ton peciva in pripravili 104 tone drobtin. Obiskovalci so bili navdušeni Kaj vse delajo žene poleg službe Mladinska organizacija delovne skupnosti Mlinskoprede-lovalna industrija je ob 8. marcu organizirala razstavo ročnih del vseh tistih delavk, ki so zaposlene v poslovni stavbi na Jurčičevi L Kljub temu da so razstavo organizirali prvič, soz odzivom delavk izredno zadovoljni. V lepo urejenem prostoru so delavke Sanda RIBIČ, Cirila' PODKRIŽNIK, Jožica ORAČ, Sonja JERIČ, Milka BREZNIK, Elizabeta POLSKI in Marija GRAJŽL prikazale različne izdelke od vezenih prtičkov, riše- Ijejev, gobelinov, tapiserij-, ma-kramejev do različnih pletenin in izdelkov iz blaga. Razstavo je odprl glavni direktor na dan 8. marca in ker je bila odprta ves teden, so si lahko čudovite izdelke, ki jih žene delajo poleg službe in obveznosti doma, torej v prostem času, ogledali tudi ostali obiskovalci in poslovni partnerji. Vsi so bili navdušeni, marsikdo si ni mogel zamisliti, da je med temi preprostimi delavkami toliko talentiranih za ročna dela. Največjega občudovanja pa so bili deležni rišeljeji delavke Jožice ORAČ. Razstava ni bila tekmovalna, ampak je želela prikazati, kaj vse delajo žene poleg službe, zato je tudi toliko bolj uspela. To pa je tudi spodbudilo mladinsko organizacijo, da že razmišlja o naslednji razstavi, to bi bil prikaz kulinarike oziroma specialitet, ki jih žene pripravljajo doma. Razstavo je res pripravila mladinska, organizacija, toda »glavna gonilna sila« so bili Karmen Magyar, Zvone Majcen in Darinka Oset. Mislim, da si zaslužijo vso priznanje z željo, da bi nadaljevali s takšnim načinom dela. Delovno predsedstvo je vodil Žare Frančeškin, kot člana pa sta bila Ivan Kidrič in Marta Gregom iz Tkanine Kdo vse je dobil kredit iz združenih sredstev? V lanskem letu je poslovni odbor interne banke odobril 144.933.000 din posojil Na osnovi samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za investicijske naložbe sestavljene organizacije Merx za obdobje 1981 -1985 vse delovne organizacije članice sozda, razen Savinje Mozirje, ki še do danes ni postala članica Interne banke, združujejo sredstva, in sicer 40 odstotkov od poslovnega sklada in 40 odstotkov od amortizacije ustvarjene v tekočem letu. Iz tako zbranih sredstev je v lanskem letu poslovni odbor interne banke odobril kredite v vi- šini 144.933.000 dinarjev, v prvem trimesečju letošnjega leta pa že 50.417.000 dinarjev. Katere delovne organizacije, v kakšni višini in za katere namene so prejele kredite iz združenih sredstev sestavljene organizacije Mera. pa je razvidno iz tabele. ODOBRENI KREDIT! IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV V PRVEM TRIMESEČJU 1984 Zap. Investitor Namen Predr. vred. VIRI Št. LS Zdr. sred. Ostalo 1. DO POTROŠNIK tozd Prodaja Šoštanj dokončanje objekta osnovne preskrbe 60.000 4.900 10.000 45.100 2. KK Šentjur TOK prekoračitve pri gradnji 5 kuncerejskih objektov 12.500 1.523 3.750 7.227 3. GP Celje tozd Savinja Laško gradnja hotela HUM v Laškem 55.000 28.200 10.000 16.800 4. DO AVTOTEHNIKA Celje sovlaganje v Tovarno traktor, v Štorah 5.000 — 5.000’ — 5. Članice sozda MERX Celje nakup računalnika 73.158 63.336 9.822 —- 6. DO MPI Celje tozd Mlin sovlaganje z ABC Pomurko 16.245 — 11.245 5.000 7. DO Blagovni center tozd Transport in obrtne storitve združevanje sredstev s Srednjo šolo Boris Kidrič Celje 600 600 SKUPAJ 222.503 97.959 50.417 74.127 ODOBRENI KREDITI IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV V LETU 1983 v 000 din Zap. Investitor Namen Predr. vred. VIRI Št. LS Zdr. sred. Ostalo 1. DO TKANINA tozd Maloprodaja nakup prodajnih površin TRIM 10.500 3.150 3.150 4.200 2. DO POTROŠNIK tozd Prodaja Laško gradnja SP trgovine v Debrem 23.868 7.668 7.200 9.000 3. DO TKANINA tozd Veleprodaja sovlag. v TRGOCENTAR Čakovec 2.000 — 2.000 — 4. DO MPI Celje sovlaganje v RC Celje 1.169 — 1.169 — 5. DO Blagovni center Celje sovlaganje v RC Celje 5.439 — 5.439 — 6. DO POTROŠNIK Celje sovlaganje v RC Celje 3.104 — 3.104 — 7. Hoteli-gostinstvo Celje sovlaganje v RC Celje 288 — 288 — 8. KK Šentjur pri Celju sovlaganje INA 11.360 8.250 2.840 — 9. KZ Slov. Konjice sovlaganje INA 8.480 6.360 2.120 — 10. KZ Laško sovlaganje INA 5.600 4.200 1.400 — 11. KZ Celje sovlaganje INA 5.560 4.920 1.640 . 12. KZ Celje združena sredstva 1.000 — 1.000 — 13. TDO TEKO Celje nakup opreme za veleblag. »T« Celje 17.343 6.006 4.400 6.937 14. DO Blagovni center Celje TOZD Agropromet Celje gradnja RPPC 356.000 66.000 40.000 250.000 15. KK Šentjur — HKS gradnja ribnika 1.068 468 600 — 16. KK ŠENTJUR tozd Transport odkup tovornjaka 2.700 1.890 810 — 17. KK Šentjur tozd LKP nakup opreme 6.000 3.500 2.500 — 18. KK Šentjur tozd LKP obnova nasada jabolk 6.116 4.116 2.000 — 19. DO Dravinjski dom tozd DOM Slovenske Konjice osnovna preskrba 5.473 3.873 1.600 . 20. KZ Laško tozd Transport nakup tovornjaka 3.842 2.682 1.160 — 21. DO MPI tozd Mlin Celje sovlaganja z Agrouniverzalom Kanjiža 20.000 — 4.000 16.000 22. DO MPI tozd Mlin Celje sovlaganje s PPK Orahovica 60.000 — 18.000 42.000 23. DO TKANINA tozd Veleprodaja sovlaganje s Sav. magazin Žalec 2.000 1.400 600 — 24. DO Hoteli-gostinstvo tozd Gostinstvo in turizem Radlje restavracije na Kopah 35.000 3.500 10.500 21.000 25. KK Šentjur tozd Klavnica energetsko-sanitarna sanacija klavnice 36.750 4.025 8.000 24.725 26. KZ Laško TZO nakup plemenskih kobil 2.750 275 2.063 412 27. DO MPI tozd Mlin Celje sovlaganje z ABC Pomurka 16.345 — 5.000 11.343 28. DO POTROŠNIK tozd Prodaja Radeče gradnja objekta osnovne preskrbe 62.800 10.590 8.000 44.210 29. KZ Slov. Konjice TZO Zadruž. gradnja servisa za kmet. stroje 14.558 1.208 4.350 9.000 SKUPAJ 728.113 144.351 144.933 438.829 MERK VESTNIK APRIL 1984 Razpis letovanja za leto 1984 Sestavljena organizacija MERX, temeljna organizacija Gostinstvo in turizem Radlje ob Dravi organizira v letošnji sezoni letovanje v počitniških domovih: v Biogradu na moru, Gorsko-turističnem centru Kope, Ankaranu, Poreču, Vrsarju in Novigradu. I. Počitniški dom Biograd na moru V Biogradu na moru nudimo gostom nastanitev v dvo- oziroma triposteljnih privatnih sobah, prehrano in gostinske storitve pa v lastni restavraciji v središču mesta blizu obale. IV. izmena od 21. 7. do 30. 7. 1984 V. izmena od 31. 7. do 9. 8. 1984 VI. izmena od 10. 8. do 19. 8. 1984 VII. izmena od 20. 8. do 29. 8. 1984 Nastop letovanja in zasedba sobe je vsak prvi dan izmene od 8. ure dalje, izpraznitev sobe pa najkasneje enajsti dan do 7. ure zjutraj. VII. Prijave in vplačila Željeno letovanje prijavite na obrazcu PRIJAVA ZA LETOVANJE, ki mora biti točno in v celoti izpolnjen. Nepopolne prijave bomo zavrnili. Prijave sprejemamo do 10. maja 1984, kasneje pa le za nezasedene kapacitete. Delavci in upokojenci delovnih organizacij Blagovni center, Potrošnik, Mlinskopredelovalna industrija, Hoteli-gostinstvo in delovne skupnosti sozda pošljite prijave na svoje kadrovske službe, vsi ostali gostje pa na naslov Hoteli-gostinstvo Celje, delovna skupnost, 63000 Celje, Stanetova 60. Vse informacije dobite po telefonu št. (063) 22-044, pri Adi Pečnik in pri temeljni organizaciji Radlje, telefon (062) 871-361. Po prejemu prijave bomo izdali račun za počitniške storitve in splošno položnico za nakazilo gotovine. Željeno letovanje bo gostu zagotovljeno ob vplačilu celotnega zneska stroškov letovanja, ki ga bo moral vplačati najmanj 20 dni pred nastopom letovanja ali pa ob obročni poravnavi stroškov letovanja, ki jih bo moral gost poravnati v treh zaporednih mesečnih obrokih. Za obročno odplačevanje mora vsak podpisati izjavo in to na prijavi za letovanje posebej označiti pod rubriko posebne želje. Najmanj deset dni pred nastopom letovanja bo vsak gost prejel NAPOTNICO za letovanje. Tistim pa, ki se boste odločili za prevoz v Biograd z našim avtobusom, bomo skupaj z napotnico posredovali še rezervacijo za sedeže v avtobusu. VIII. Stroški odpovedi letovanja Če letovanje odpoveste, bomo zaračunali dejanske stroške. Če pa bo prijavljenec dobil druge uporabnike za iste kapacitete, mu bomo zaračunali samo manipulativne stroške v višini 300 dinarjev.za aranžma. Prijavljencu, ki bo odpovedal letovanje zaradi zadržanosti oziroma višje sile (bolezen, nesreča, smrt v ožji družini, elementarna nesreča, poziv k vojakom) in bo predložil ustrezno potrdilo, ne bomo zaračunali dejanskih stroškov, ampak samo manipulativne stroške v višini 300 dinarjev. Temeljna organizacija Gostinstvo in turizem Radlje ob Dravi CENE desetdnevnega penziona (nastanitev, zajtrk, kosilo in večerja) set naslednje: UPORABNIKI ZA ČAS od 21.6. do 30. 6. in od 20. 8. do 29. 8. od 1.7. do 10. 7. in od 10. 8,. do 19. 8. od 1 1.7. do 9. 8. 1. Delavci in upokojenci delovnih organizacij Blagovni center, Potrošnik, Mlinskopredelovalna industrija, Hoteli-gostinstvo in delovne skupnosti sozda Merx 5.500 6.000 6.500 2. Družinski člani delavcev in upokojencev delovnih orga-» nizacij, navedenih pod št. 1 6.500 7.000 7.500 3. Ostali gostje 7.500 8.000 8.500 4. Otroci od 4. do 12. leta imajo 30% popusta 5. Otroci do 4 let (samo souporaba postelje s starši) 900 900 900 Na svidenje na Kopah Tudi po končani zimski sezoni vas vabimo na čudovito spomladansko smuko na naš gorsko-turistični center KOPE. Ugodne snežne razmere, urejena smučišča, zrnat sneg, sonce, dobra hrana in zmerne cene so tiste vrednote tega smučarskega centra, ki bi jih bilo škoda zamuditi. Poleg alpskega smučanja so možnosti še za sprehode, teke na smučeh, smučarske ture, sankanje in savnanje, zato vabimo vse delavce, upokojence in štipendiste sestavljene organizacije Merx, da se odločijo in preživijo nekaj čudovitih dni skupaj z nami. IN KAKŠNE SO CENE? Polni penzion (od 15. marca do 1. julija) v sobi z 1 do 2 lež. v sobi z 3 do 4 lež. v sobi s 5 ali več lež. 830 din 750 din • 660 din 'Torej pridite, ne bo vam žal. Slavko Lisec Gostom, ki" imajo na_ voljo lastne nočitvene kapacitete v Biogradu na moru, nudimo celodnevno prehrano v naši restavraciji po ceniku počitniškega doma. A VTOBUŠNI PREVOZ Gostom, ki želijo potovati na letovanje v Biogradu na moru z avtobusom, nudimo v okviru naše organizacije direktni prevoz s sodobnimi avtobusi na relaciji Prevalje—Biograd in Celje— Biograd na moru ter obratno. Ceno prevoza v obe smeri boste izvedeli naknadno. Otroci do 12 let, ki ne potrebujejo lastnega sedeža v avtobusu, ali sta dva na enem, plačajo samo 50% prevozne cene.' II. Ankaran V kampu je 7 hišic s kuhinjami, torej ni organizirane prehrane. Vsi tisti gosti, ki si ne bodo želeli pripravljati hrane sami, imajo možnost prehrane v lokalu ob kampu, seveda po dogovoru. NAJEMNINA za hišico za deset dni znaša: 1. Delavci in upokojenci delovnih organizacij Blagovni center, Potrošnik, Mlinskopredelovalna industrija, Hoteli-gostinstvo in delovne skupnosti sozda Merx 5.000 2. Ostali gostje 7.000 III. Poreč, Vrsar in Novigrad Gostom nudimo nastanitev v privatnih sobah, prehrano pa v " skupni restavraciji. Gostom nudimo v Novigradu nastanitev v depandansi hotela Emonia s prehrano v skupni restavraciji. CENE desetdnevnega penziona (nastanitev, zajtrk, kosilo in večerja) so naslednje: UPORABNIKI ZA ČAS od 21. 6. do 30. 6. od 1.7. do 10. 7. in od 20. 8. do 29. 8. od 11.7. do 20. 7. od 21. 7. do 30. 7. od 31. 7. do 9. 8. in od 10. 8. do 19. 8. 1. Delavci in upokojenci delovnih organizacij Blagovni center, Potrošnik, Mlinskopredelovalna industrija, Hoteli-gostinstvo in delovne skupnosti sozda Merx r' 8.000 9.600 2. Družinski člani delavcev in upokojencev delovnih organizacij, navedenih pod št. 1 9.000 10.600 3. Ostali gostje 10.000 12.000 IV. Gorsko-turistični center Kope Gostom nudimo letovanje v terminih, po pogojih in cenah, ki veljajo za počitniški dom Biograd na moru. Možnost tudi 7-dnevnega penziona, že od 1. maja dalje pa vse do 31. oktobra. V. Turistična taksa V‘navedenih cenah letovanja ni vračunana turistična taksa, ki znaša 25 din na dan po osebi, zato jo bodo morali gostje plačati posebej. VI. Počitniški termini Letovanje traja 10 dni, razen na Kopah, ko je možno letovati tudi 7 dni. Desetdnevni termini so naslednji: I. izmena od 21. 6. do 30. 6. 1984 II. izmena od 1. 7. do 10. 7. 1984 III. izmena od 11. 7. do 20. 7. 1984 DO HOTELI — GOSTINSTVO CELJE TOZD GOSTINSTVA IN TURIZMA Radlje ob Dravi Prijava za letovanje Podpisani(a)..................................................................... zaposlen(a) v DO ............................................................- TOZD..................................................... ....................... stanujoč(a)v.............v....................................................... pošta: ......-................................................................... se prijavljam za letovanje v počitniškem domu ................................................. v......izmeni v času od......................do ................................. po objavljenih pogojih. 1. Letovali bomo naslednji (popisati vse osebe, ki bodo letovale): Zap. DD„UC,, • Sorodstveni Datum št PRIIMEK m IME odnos; rojstva: • 2. Zakonec je zaposlen pri:................................................................................ Za letovanje navedenih članov naročam................postelj. 3. V Biograd na moru želim potovati z avtobusom v vaši organizaciji in mi rezervirajte...........sedežev. 4. Posebne želje glede rezervacije sobe in sedeža v avtobusu ter odplačila stroškov letovanja Podpis prijavitelja: V............................dne..................... 1984..... MERK VESTNIK Razpis kadrovskih štipendij APRIL 1984 V skupnem razpisu kadrovskih štipendij za šolsko leto 1984/85 Skupina Št ~ (objavljen je bil v Delu 7. in 8. marca 1984) je 167 štipendij razpisalo Poklic oz. zahtevno- šti- Štipenditor tudi 14 delovnih organizacij, članic sestavljene organizacije MERX. program______________________sti poklica pendij Skupina Št. Poklic oz. zahtevno- šti- Štipenditor program________________sti poklica pendij Razpis kadrovskih štipendij za šolsko leto 1984/85 ekonomist, finančnik 1 za naslednje poklice: * dipl. inz. živilske tehnologije 2 Skupina Št. Poklic oz. zahtevno- šti- Štipenditor Laško avtomehanik mesar program sti poklica pendij 1 5 Celje kmetijec IV 6 Kmetijska zadruga Celje, Kocbekova 5 kuhar pek 10 Mlinskopredelovalna industrija 2 Celje, TOZD Pekarne in slaščičarne natakar Celje, Trg oktobrske revolucije 2 2 pek za občino Hrastnik 2 prodajalec prodajalec živilski tehnik pek za občino T. Velenje 5 4 pek za občino Zagorje slaščičar za občino Hrastnik 1 1 2 2 slaščičar za občino T. Velenje mlinar 1 2 Mlinskopredelovalna industrija. živinorejski tehnik 2 avtomehanik 1 TOZD Mlin, Bežigrajska 13 Blagovni center, TOZD Transportni dipl. inž. živilske tehnologije 1 in pomežni obrati. Mariborska 10 dipl. veterinar 1 prodajalec (2. letnik) 5 Moda Celje prodajalec prodajalec 5 Potrošnik, TOZD Prodaja, Trg oktobrske revolucije 2 Mozirje prodajalec 5 Tkanina, TOZD Maloprodaja FV natakar 3 Hoteli-gostinstvo, TOZD Gostinstvo in turizem Celje, Stanetova 20 Radlje kuhar natakar 3 Zdravilišče Dobrna natakar 2 Gostinsko podjetje, TOZD Na-Na, Lilekova 5 W 3 natakar natakar 4 Gostinsko podjetje, TOZD Ojstrica, IV 3 kuhar Trg svobode 6 Ravne 2 Gostinsko podjetje, TOZD Na-Na, Lilekova 5 kuhar 5 kuhar 4 Gostinsko podjetje, TOZD Ojstrica, Trg svobode 6 natakar 9 kuhar 1 Teko, Gubčeva 2 prodajalec 5 kuhar 3 Hoteli-gostinstvo, TOZD Gostinstvo kmetijski tehnik in turizem Celje, Stanetova 20 Slovenj Gradec V 2 Kmetijska zadruga Celje, Kocbekova 5 prodajalec IV 4 ekonomski tehnik 1 ' Blagovni center, TOZD Agropromet, Bežigrajska 13 natakar IV 2 Blagovni center, DSSS, Ul. 29. novembra 16 Mlinskoprtdelovalna industrija, DSSS, Jurčičeva 1 Kmetijska zadruga Laško, TOZD Transport Kmetijska zadruga Laško, TOZD Predelava mesa Gostinsko podjetje Celje, TOZD Savinja Laško Gostinsko podjetje Celje, TOZD Savinja Laško Potrošnik, TOZD Prodaja Laško Potrošnik, TOZD Prodaja Radeče Kmetijska zadruga Laško, TOZD Predelava mesa Kmetijska zadruga Laško, TZO Laško, Kidričeva 2 Kmetijska zadruga Laško, TOZD Predelava mesa Kmetijska zadruga Laško, TZO Laško, Kidričeva 2 TDO Savinja, Mozirje Hoteli-gostinstvo Celje, TOZD Gostinstvo in turizem, Radlje Hoteli-gostinstvo Celje, TOZD Gostinstvo in turizem, Radlje kuhar IV 2 Hoteli-gostinstvo, TOZD Gostinstvo in turizem, Slovenj Gradec Slovenske Konjice kuhar 1 Dravinjski dom, TOZD Gostinstvo in turizem, Jelen natakar 1 Dravinjski dom, TOZD Gostinstvo in turizem, Jelen prodajalec 5 Dravinjski dom, TOZD DOM trgovina na drobno ekonomski tehnik 1 Dravinjski dom. DSSS ekonomist 1 Dravinjski dom, DSSS Šentjur kmetijec IV 8 Kmetijski kombinat Šentjur mesar 1 Kmetijski kombinat Šentjur mesar 1 Potrošnik, Prodaja. Šentjur strugar 1 Kmetijski kombinat Šentjur ključavničar 1 Kmetijski kombinat Šentjur prodajalec 4 Potrošnik, TOZD Prodaja, Šentjur prodajalec 1 Kmetijski kombinat Šentjur ekonomski tehnik 1 Kmetijski kombinat Šentjur kmetijski inženir IV 1 Kmetijski kombinat Šentjur inž. varstva pri delu 1 Kmetijski kombinat Šentjur dipl. inž. kmetijstva VII 2 Kmetijski kombinat Šentjur Velenje prodajalec IV 3 Potrošnik, TOZD Prodaja Šoštanj Delavcem sozda Merx priporočamo, da o tem razpisu povedo svojim otrokom in jim razložijo, da so tudi omenjeni poklici lahko privlačni, poleg tega pa so deficitarni. To pomeni, da bodo štipendisti po končani šoli imeli zagotovljeno zaposlitev in delo, kar je in bo izrednega pomena. Hoteli-gostinstvo Celje, TOZD Gostinstvo in turizem, Ravne Hoteli-gostinstvo Celje, TOZD Gostinstvo in turizem. Ravne Potrošnik, TOZD Prodaja, Ravne Potrošnik, TOZD Prodaja, Slovenj Gradec Hoteli-gostinstvo, TOZD Gostinstvo in turizem, Slovenj Gradec Zob za zob — Za prvi april sem se šel strič k frizerju. — Saj si vendar čisto plešast! Kaj ti je pa rekel? — Nič. Na stol me je posadil, okrog ramen mi je dal ogrinjalo, nato pa zahteval 70 dinarjev. Oddelek 2. b. T. P. Dodatno izobraževanje je potrebno Izobraževanje obolelu je bilo in je še vedno v veliko korist tako delavcem kot celotni družbi, saj na ta način družba pridobiva strokovno usposobljene ljudi za tista delovna mesta, ki so jih delavci že zasedli, pa za to niso imeli ustrezne izobrazbe. V veliko zadovoljstvo pa je tudi posameznim delavcem, predvsem tistim, ki imajo še dovolj lastne želje po dodatnem izobraževanju in se za to čutijo tudi dovolj sposobni. Mislim, da danes ne hi smel biti v nobeni naši"delovni organizaciji problem, kako takšnim delavcem omogočiti izobraževanje ob delu, še posebno takrat, če se pokaže potreba po dodatnem izobraževanju in če delavci to tudi sami želijo. Tudi naša sestavljena organizacija MERX je organizirala izobraževanje ob delu za vse tiste delavce, ki bi si s tem izobraževanjem pridobili naziv trgovski poslovodja. Šolanje je v obliki posebnega oddelka potekalo na srednji šoli za trgovinski promet. Tudi sama sem obiskovala ta tako imenovani posebni oddelek z zgoščenim programom, zgoščenim zato, ker je samo šolanje oziroma izobraževanje bilo časovno krajše kot pa normalno šolanje. Predavanja so trajala štiri dni v tednu v šolskem letu 1982-83, vendar vse do novembra. Vse slušateljice smo uspešno končale program in priznati moram, da smo bile izredno zadovoljne tako s predavatelji šole kot tudi 3 zunanjimi sodelavci. Prav tako upam, da so bili z nami zadovoljni predavatelji, saj se med samim šolanjem niso pojavljali problemi, ki bi lahko zavirali potek učnega programa. Skratka, bilo je lepo in vse delavke slušateljice smo zadovoljne, da smo si v tako kratkem času pridobile ustrezno izobrazbo, ki nam je bila za opravljanje dela poslovodja heobhodno potreb- na. V imenu vseh, ki smo obiskovale oddelek, se želim zahvaliti vsem delovnim organizacija^, ki so nam omogočile, da smo s skupnimi močmi prišle do dobrih rezultatov v šoli in da naš trud in trud predavateljev ni bil zaman. Prav je tudi, da se še posebej zahvalim tovarišici Anici Peper-ko, ki je biki vseskozi povezovalec med šolo in delovnimi organizacijami in njeno budno spremljanje je tudi prispevalo k temu, da smo dosegle takšne rezultate. Za konec bi lahko povedala samo to, da je bilo lepo, čeprav je bilo včasih zelo naporno, vendar smo ta drugi del že zdavnaj pozabile. Ostal pa nam je prijeten spomin in želja po še tovrstnem izobraževanju, da bi delovne organizacije še naprej podpirale in organizirale takšne posebne oddelke, kot je bil naš 2. b T.P. Zdenka Detiček Za vašo prakso A. L. navaja, daje bil poslan na službeno pot, na kateri pa se je s svojim avtomobilom zapletel v manjšo prometno nesrečo. Sprašuje, ce lahko zahteva od temeljne organizacije odškodnino? Odgovor: Po zakonu o združenem delu ima delavec, če utrpi škodo pri delu ali v zvezi z delom, pravico zahtevati od temeljne organizacije odškodnino po splošnih načelih o odškodninski odgovornosti. Fa načela določa Zakon o obligacijskih razmerjih, ki pravi, da za škodo, nastalo v zvezi z nevarno stvarjo, se šteje, da izvira iz te stvari, razen če se dokaže, da ta ni bila vzrok. Za škodo od te nevarne stvari pa odgovarja njen imetnik, torej ker ste vi lastnik avtomobila (ki se šteje za nevarno stvar) vi odgovarjate sami za škodo, razen če boste dokazali, da vaš avto ni bil vzrok za škodo. Zakon tudi določa, da se pri nesreči premikajočih se motornih vozil, ki je bila povzročena po izključni krivdi enega imetnika, uporabljajo pravila o krivdni odgovornosti. Temeljna organizacija, v kateri ste dobili potni nalog, ne odgovarja za to škodo, čeprav ste opravljali službeno pot v korist svoje temeljne organizacije, vendar s svojim avtomobilom. V vašem primeru za škodo odgovarja tisti, ki je nesrečo povzročil: torej vi ali pa vsaka druga oseba, ki je povzročila nesrečo! Počitnice za vsak žep ARENATURIST iz Pulja je skupaj s turističnimi agencijah# ALPETOUR, EMONA-GLOBTOUR, INTEGRAL-GOLFTURIST in TTG organiziral razgovor z organizatorji letnega oddiha in rekreacije, novinarji in predstavniki pooblaščenih agencij v hotelu Evropa v Celju. Na razgovoru so ponudili aranžmaje za poceni počitnice v Pulju in njegovi okolici, saj je potrebno za 7-dnevne počitnice brez prevoza v predsezoni odšteti le 5400 din oziroma v sezoni 6600 din. V to ceno je vključeno 7 polpenzionov, turistična taksa in organizacija letovanja ter prevoz z vlakom do Pulja in nazaj. Organizirajo pa tudi 14-dnevne počitnice. Ob prijavi se plača akontacija, 8 dni pred odhodom pa razlika do polne cene aranžmaja. Izbirate lahko med dvo- in tri-posteljnimi sobami s prho in WC v katerem koli izmed naslednjih hotelov: Belvedere, Mulila, Me-dulin, Park, Splendid, Riviera; v apartmajih: Punta Verudela; v turističnih naseljih: Verudela, Zlatne stijene; v depandansah in stanovanjih: Medulin, Valovine, Ribarska koliba ter v paviljonih Splendid. Izredno vabljiv je poseben av-toviak, ki bo vozil iz Maribora v Pulj in nazaj. Na njem je mogoče prepeljati avtomobile in počitniške prikolice. Vlak bo vozil od 15. junija 1984 dalje vsak dan. Odhod iz Maribora je ob 22. uri, prihod v Pulj ob 5.30 in iz Pulja odhod ob 11.10 ter prihod v Maribor ob 19.08. Cena prevoza za avtomobil, počitniško hišico in voznika v obe smeri je 4298 dinarjev. Ta prevoz je namenjen tudi vsem tistim, ki radi kampirajo. Njim so namenjeni avtocampi Medulin, Kažela, Stoja, Ribarska koliba, Stupice, Runke, Indie, Po mer. Za svoje turiste Arenaturist organizira vrsto izletov in prireditev. Tako je tudi v hotelu Evropa organizira! družabni yečer Puljska noč, ki je bil nepozaben, saj ni manjkalo glasbe, plesa, smeha. Vsi zainteresirani naj si nemudoma priskrbijo vse podrobnejše informacije o organizaciji tega letovanja pri TTG CELJE, telefon 23-448. ZDENKA ZIMŠEK MERK VESTNIK APRIL 1984 Razmišljanje ob 8. marcu Kako osrečiti svojega najbližjega Osmi marec — praznik žensk — je bil nekoč velik dan. Ženske so na ta dan praznovale svojo neodvisnost, svojo enakopravnost ter slavile delovne in borbene zasluge. Danes je ta praznik drugače obarvan. Le v malokate-rem delovnem okolju je še čutiti, da je to dan, ki naj bi ga praznovale ženske še z večjo delovno vnemo in mislijo na preteklost, da je to dan, ko bi ga morali povsod počastiti s kratkim kulturnim programom. Velikokrat se zgodi, da ljudje pač pomislimo, da morajo na ta dan ženske kaj dobiti. Vsi se zavedamo, da sleherna ženska zelo rada sprejme darilce, toda nikakor ni prav, da je to veliko vredno. Pri vsem tem pozabljamo, da lahko ženska občuti večjo srečo, če je na ta dan malo manj obremenjena, če čuti vsaj na ta dan, da je spoštovana in da so njeni sodelavci in družinski člani do nje pozorni. Mnogo je lahko lepih stvari, ki osrečijo človeka. Tako na primer šopek zvončkov, nabranih nekje ob gozdu, ki čaka doma v vazi, ko se utrujena ženska vrne z dela domov. Nabrani so bili iz ljubezni in spoštovanja za ženo, mater... V naši delovni organizaciji Teko smo letos proslavili ta dan lepše kot prejšnja leta. Tako je dramska skupina pripravila kulturni program, v katerem so sodelovali tudi učenci osnovne šole Frana Kranjca iz Polul s svojim nadvse prisrčnim programom, Za presenečenje pa je poskrbel sindikat, ki je pred začetkom proslave vse ženske obdaril z nageljčkom, bon -boniero in aperitivom. Menim, da je sleherna ženska imela prijeten občutek, ko se je po končani proslavi vračala nazaj na delovno mesto. Menim, da je še več idej, kako na preprost, pa vendar simpatičen način osrečiti ženske ob njihovem prazniku. Še veliko je stvari, za katere ni potreben denar, pa kljub temu lahko srečiš svojega sodelavca, svojega najbližjega. Zdenka Deticek Šala z brado Javni tožilec pride na obravnavo nekoliko prezgodaj, ko se prejšnja še ni končala. Nekoliko zamišljen se sprehaja pred sodno •dvorano, ko se odpro vrata in na hodnik pogumno stopi mlajši moški ter ogovori javnega tožilca: »Nikar ne bodite'živčni, sodnik je danes prav dobre volje. Meni je odmeri! le nekaj mesecev pogojno!« Športna rekreacija za odrasle in starejše Zanimanje strokovnjakov s področja telesne vzgoje je bilo včasih usmerjeno le na prva obdobja življenja. Proučevali so gibalne potrebe človeka, predvsem v letih, ko je najbolj prilagodljiv in najbolj sposoben za igranje, treniranje in tekmovanje. V sedanjem času, v dobi znanstve-no-tehnološke revolucije, pa prevladuje prepričanje, da telesna kultura ni stvar samo mladine in vrhunskih tekmovalcev, temveč ljudi v vseh starostnih obdobjih. Šport je namreč v letih zrelosti in starosti prav tako potreben kakor v mladosti, samo smotri so drugačni. Tukaj ne gre za uspešno tekmovanje, temveč za utrjevanje vitalnosti, za zdravje, dobro počutje, normalno telesno težo, bogatenje prostega časa, razvedrilo in predvsem za to, da ne bi prehitro omagali. Staranje se prične četrto desetletje, v drugi polovici življenja, v nekaterih primerih že po tridesetem letu. Veliko je odvisno od zdravega ali nezdravega načina življenja. Kdor živi naravno, kdor se utrjuje v naravi in odmerja del prostega časa dejavnosti za obnovo sil, je lahko pri močeh v letih, ko gredo njegovi vrstniki že v pokoj. Kdor predvsem sedi na delovnem mestu in doma preživi ves dan v zaprtih prostorih, peša hitreje. Zdravniki pravijo, da peša tisti, ki se premalo giblje, ki je neaktiven in zato gre njegov razvoj navzdol. Telesno pešanje in propadanje že v najboljših letih je splošen pojav, saj je znano, da je tudi v razvitih deželah velik del ljudi športno neaktivnih. Mnogi se sicer priložnostno ukvarjajo s sezonskimi športi, kot je plavanje, smučanje, toda to ni redna vadba. Slab odnos do redne vadbe imajo ljudje največ zaradi tega, ker zavest o vlogi vsakega posameznika v boju za zdravje in dobro počutje še ni prebujena. Glede bistva splošne rekreacije in biološkega pomena gibanja so delovni ljudje in občani še vedno Pokojnina dela Prvega julija lani je pričel veljati novi zvezni zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ta novi zakon je zelo pomemben dokument, saj se ne tiče le bodočih,- novih upokojencev, temveč prinaša več novosti tudi že prej upokojenim delavcem. Smisel nove zakonske ureditve je v tem, da je položaj upokojenca (starostnega ali invalidskega) le nadaljevanje pravic, ki izhajajo iz delavčevega prejšnjega delovnega razmerja. Za kaj gre? Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja uvaja nova pojma: »živo« delo in »minulo« delo. Na teh osnovah delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela zagotavljajo svojo materialno in socialno varnost. Ta pa je seveda odvisna od družbenoekonomskega položaja in pri- — le del minulega spevka, ki so ga delavci vložili pri pridobivanju dohodka temeljne organizacije in od celotnega družbenega dohodka. Delovni prispevek vsakega delavca se odraža v njegovem osebnem dohodku iz živega in minulega dela v temeljni organizaciji. Njegov osebni dohodek je torej osnova za uveljavljanje pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Višina teh pravic ne-more biti za vse popolnoma enaka, tako kot ni zmeraj enak osebni dohodek vseh delavcev. Novi zvezni zakon pa prinaša za bivše delavce, sedaj upokojence, nekatere pomembne novosti: Člen 6 namreč določa, da lahko delavec, ki je uveljavil pravico iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, na podlagi svojega »minulega« dela uveljavi v organizaciji združenega dela tudi »druge osebne materialne pravice«. To so: — pravica do stanovanja (ne da v stanovanju le stanuje, temveč se sme v »svojem« podjetju oziroma tozdu potegovati tudi za dodelitev stanovanja); — pravica do uporabe objektov za počitek in rekreacijo; - pravica do uporabe restavracije (menze) za družbeno prehrano; — pravica do storitev v obratni zdravstveni ali zobni ambulanti itn. Da ne bi bilo med upokojenimi delavci nejasnosti in dvomov, je morala vsaka temeljna oziroma delovna organizacija v svojih samoupravnih splošnih aktih določiti osnove in merila, po katerih uveljavljajo navedene in še druge pravice bivši sodelavci upokojenci, če to želijo. Te. pravice po novem zakonu ne morejo zastarati! Ivan Luštrek Nagradna križanka za naš družinski krog nepoučeni, neizobraženi in neo-sveščeni, podobno, kakor so neosveščeni glede . uživanja hrane in poživil. Za zdravje se zanimajo šele takrat, ko čutijo slabost in fizično bolečino, ko slabijo. V Švici imajo znano geslo, da je potrebno hoditi in teči, vendar ne v lekarno po zdravila, temveč v naravo, na TRIM steze. Grški učenjak Hipokrat je priporočal hojo, tek, potenje, masažo in post, prav posebno pa zmernost v vsem. Torej, ŠPORT IN REKREACIJA JE za vsakogar ne glede na starost in spol. Slavko Lisec Rešitev nagradne križanke STAVEC, TRAB, MA-STIKS, LIVADA, REVOLUCIONAR, ONAGER, APARAT, KRKON, VARAN, SKELINA, TAS A, ET, ETNA, ZVEZA, SULEC, KOT, PAOLO, MAJ, NRAVI, TRANI, SKRNINA, ONEIDA, IBER, TEMERIN, SERT, LESONIT, ARENA, TRTA, OSTRINA, N ANA NAGRADE PREJMEJO: L nagrada 500 dinarjev: Fani KOTNIK, Mariborska 110, 63000 Celje 2. nagrada 300 dinarjev: Gregor RUPNIK, Šercerjeva 10, 63325 Šoštanj 3. nagrada 100 dinarjev: Mojca HLUPIČ, Celjska 18, 63212 Vojnik 4. nagrada 100 dinarjev: Danica FLIS, Drapšinova 17, 63000 Celje Nagradni razpis: 1. nagrada 500 dinarjev 2. nagrada 300 dinarjev 3. nagrada 100 dinarjev 4. nagrada 100 dinarjev PRVAK SL KI JE UMRL STAVO NA V RIBNICI OV. DRAME, MED PRED-30STOVANJU M POHORJU SMEŠNA RISBA EKVI- NOKCIJ ZELO TRDA SILICIJU PODOBNA KOVINA SESTAVIL: R. N. TOVARNA V MARIBORU ARABSKI KNEZ INDUSTR. RASTLINA. PREDIV- NICA KRAJ V BOHINJU. MED ČEŠNJICO IN STARO FUŽINO GERMANSKI OREL STANKO LORGER m MOŠ PEV-SKI GLAS HRVAŠKI VLADAR V 9 STOL IT MESTO V PIEMONTU (SEKT) CENT m SPECIA LIST ZA UŠESNE BOLEZNI VERA V ENEGA BOGA OLGA REMS AVTOR "MIKLOVE ZALE* (JAKOB) AM.ZVEZNA DRŽAVA (nafta pi- PRITOK RUDOLF JEZERA V AFRIKI - - PREDPISI. DOLOČENE KOLIČINE AM. FILM IGRALKA JAPON RODU (YOKO) NENRAV- NOST TRENJE HRV PESNIK KOVAČIČ GRŠKI DIDAKT. PESNIK RAZSTRE LJEVALEC PRAVO- KOTNIK PLANINKA ALPI- NISTKA DOM ŽIVAL (VOLNA) FRNIKOLA ORGAN VIDA IGRALEC STEIGNER PTICE- SLOVEČ ■ > KOVINA. KI PRIVLAČI KOVINE EUGENE IONESCO GOSPO- DAR DUH. DUŠA • PRIPOM-ZA IZBOLJŠA-NJE VIDA VRSTA CA SOPISN PAPIRJA - NAŠ ŠAH. VELE- MOJSTER VRSTA PRO JEKCIJE PRITOK VISLE MAJHNA KAPLJA • ' - > AZIJSKI POLOSEL v PREDIGRA v Sp gle DALfSČU PISATELJ TAVČAR NAUK O NAVADAH. ŠEGAH IN O-BIČAJIH PREBIVA LEC ATIKE ISA AC NEVVTON RIM. BOGINJA JEZE ANGl. SVE TLO PIVO SRBSKI PESNIK IN PISATELJ (ALEKSANDER) ZNAČAJ. ETOS JEZIKO- SLOVEC AASEN SKUP. IME NORDIJ BOGOV VIKTOR AVBELJ ALUMINIJ SLOV. PISATELJ (FRAN) GOROVJE V INDIJI POLJSKI KNJIŽEVNIK (STA NISLAVV) 0 ANGL. POLARNI RAZISKOVALEC • ARABSK ŽREBEC • MESTO V AM DRŽAVI KALIFORNIJI. ROJSTNI KRAJ PISATELJA STEINBECKA PEVKA PRODNIK MERK VESTNIK APRIL 1984 Tretje zimske igre sozda Mera so končane 10. marca so na novo urejenem športnem središču na Kopah nad Slovenj Gradcem potekale zimske igre sestavljene organizacije Merx. Številni tekmovalci iz skoraj vseh delovnih organizacij so se med seboj pomerili v veleslalomu in smučarskem teku za moške in ženske in sicer v treh skupinah. In kakšni so rezultati? VETERANKE 1. 42,57 Marjana Sadar KZ Laško 2. 45,95 Marija Petauer Potrošnik ' 3. 47,69 Ivanka Pavlija Teko 4. 58,28 Anica Šalamun Potrošnik 5. 1:08,27 Truda Tomažin Tkanina 6. 1:10,65 Anica Kitek Blagovni center Veteranke ekipno L POTROŠNIK 25 točk 2. KZ LAŠKO 20 točk 3. TEKO CELJE 15 točk -4. TKANINA 12 točk 5. BLAGOVNI CENTER 11 točk ŽENSKE 1. 36,44 Brigita Mlakar Teko Celje 2. 37,03 Vera Vrečko Potrošnik 3. 38,15 Iris Tomažin Tkanina 4. 38,38 Jelica Sovič Potrošnik 5. 40,20 Marjana Sluga Reklama 6. 40,35 Vera Ojsteršek Potrošnik 7. 40,47 Olga Adrinjek Moda 8. 41,69 Gordana Marketa Hoteli-gostinstvo 9. 42,14 Tanja Tominc Teko 10. 42,52 Tilka Dežek KZ Laško 11. 43,12 Suzana Stojan Teko 12. . 43,74 Tatjana Fijavž Dravinjski dom 13. 44.6.1 Rezika Kosec GPC 14. 45,86 • Marjana Fink Dravinjski dom 15. 48,00 Rezika Soline GPC 16. 50,17 Stanka Heferle Moda 17. 50,69 Irena Cvetko Moda 18. 50,78 Darja Čuješ-Černe KK Šentjur 19. 51,25 Danica Dosedla KK Šentjur 20. 52,77 Mojca Kumer DS SS sozda Mera 21. 55,76 Branka Robnik Tkanina '22. 55,77 Olga Kozole MPI 23. 57,38 Metka Pirih Tkanina 24. 1:04,01 Cvetka Renčelj Hoteli-gostinstvo 25. 1:11,79 Majda Jezernik KK Šentjur 26. 1:13,16 Ivanka Adam Dravinjski dom Ekipno ženske A L POTROŠNIK 25 točk 2. TEKO CELJE 20 točk 3. DRAVINJSKI DOM 15 točk 4. MODA CELJE 12 točk 5. GPC 11 točk 6. TKANINA 10 točk 7. KK ŠENTJUR 9 točk 8. HOTELI-GOSTINSTVO 8 točk 9. REKLAMA 7 točk 10. KZ LAŠKO 6 točk 11. DS SS SOZDA MERK 5 točk VETERANI 1. 33,30 Slavko Lisec Hoteli-gostinstvo 2. 34,93 Franc Lekše Potrošnik 3. 36,23 Jože Gregor Hoteli-gostinstvo 4. 36,99 Janež Pešec Potrošnik 5. 37,00 Vinko Lakovšek Potrošnik 6. 38,64 Ivan Vodišek KZ Laško 7. 39,36 Martin Zabukovšek Blagovni center 8. 41,91 Alojz Forštner Tkanina 9. 42,24 Dani Vovk DS SS sozda Mera 10. 42,30 Niko Zagoričnik Dravinjski dom 11. 43,71 Stane Bizjak Zdravilišče Dobrna 12. 43,73 Ljubo Dovšak Blagovni center 13. 43,05 Zdravko Božičnik Tkanina 14. 46,31 Jože Kolar MPI 15. 46,52 Tone Laznik DS SS sozda Mera 16. 47,06 Vlado Veren Dravinjski dom 17. 47,25 Milan Čretnik KK Šentjur 18. 51,16 Garet MPI Veterani ekipno 1. HOTELI-GOSTINSTVO 25 točk 2. POTROŠNIK 20 točk 3. BLAGOVNI CENTER 15 točk 4. TKANINA 12 točk 5. DS SS MERK CELJE 11 točk 6. DRAVINJSKI DOM 10 točk 7. MPI CELJE 9 točk 8. KZ LAŠKO 8 točk 9. ZDRAVILIŠČE DOBRNA 7 točk 10. KK ŠENTJUR 6 točk MOŠKI B 1. 46,74 Emil Gregor Potrošnik 2. 50,10 Stane Mele Potrošnik 3. 52,34 Raša Brkljačič KZ Laško 4. 53,10 Andrej Požun Tkanina 5. 53,21 Dušan Ilovar DS SS sozda Mera 6. 53,49 Niko Skamen DS SS sozda Mera 7. 56,13 Slavko Dobrajc Blagovni center 8. 56,85 Vlado Jakop . Zdravilišče Dobrna 9. • 56,88 Rudi Kajtner MPI 10. 57,19 Zoran Hendler Potrošnik 11. 57,36 Darko Erceg Dravinjski dom 12. 57,80 Gvido Jezernik Hoteli-gostinstvo 13. 58,19 Drago Vodušek Hoteli-gostinstvo 14. 58,24 Miro Čmer KZ Celje 15. 58,38 Franc Lekše Blagovni center 16. 58,55 Branko Sekirnik KK Šentjur 17. 59,07 Karli Kozole MPI 18. 58,68 Jure Toplak DS SS sozda Mera 19. 59-,72 Štefan Pohajač Potrošnik 20. 1:00,89 Jože Glinšek GPC 21. 1:01,90 Viktor Škorc KK Šentjur 22. 1:02,07 Bojan Božič KZ Laško 23. 1:03,04 Martin Doler Avtotehnika 24. 1:04,05 Konrad Breznikar Blagovni center 25. 1:04,35 Alojz Kukovič KK Šentjur 26. 1:04,76 Zvone Majcen MPI 27. 1:07,29 Jože Vehovar Tkanina 28. 1:08,13 Slavko Pinter . Tkanina 29. 1:10,39 Nikolaj Piki GPC 30. 1:22,32 Vinko Križnik KZ Laško 31. 1:22,52 Marjan Založnik Teko 32. 1:30,33 Janez Blatnik GPC 33. 1:54,78 Roman Čater KZ Celje 34. 1:56,38 Dušan Čepin Avtotehnika Ekipno moški B 1. POTROŠNIK 25 točk 2. DS SS SOZDA MERK 20 točk 3. KZ LAŠKO 15 točk 4. BLAGOVNI CENTER 12 točk 5. MPI CELJE 11 točk 6. HOTELI-GOSTINSTVO 10 točk T. DRAVINJSKI DOM 9 točk 8. TKANINA CELJE 8 točk 9. KK ŠENTJUR 7 točk 10. GPC 6 točk 11. AVTOTEHNIKA 5 točk * 12. KZ CELJE 4 točke 13. ZDRAVILIŠČE DOBRNA 3 točke 14. TEKO CELJE 2 točki Na osnovi pritožbe delovne organizacije M lin -skopredelovalna industrija:, dne 14. J. v zvezi z ne- ■ pravilno prijavo dveh tekmovalcev delovne organizacije Blagovni center je organizacijski odbor III. zimskih športnih iger sestavljene organizacije Mer.v na seji dne JO. .1. 19S4 sprejel naslednja stališča: 1. Odbor ugotavlja, da je pritožba delovne organizacije Mlinskopredelovalna industrija prispela štiri dni po zaključku iger, kar ni v skladu s pravih, ki predvidevajo v točki 10, da je potrebno pismeno pritožbo dati vodji tekmovanju 15 minut po končanem tekmovanju kategorije. Na osnovi tega odbor ugotavlja, da je pritožba neutemeljena. 2. Pri pregledu pravilnosti prijav posameznih delovnih organizacij je organizacijski odbor ugotovil, da je delovna organizacija Blagovni center nepravilno prijavila dva tekmovalca v neustrezne kategorije. Kljub temu organizacijski odbor teh dveh ne more diskvalificirati, ker pravila ne predvidevajo takšnih naknadnih ukrepov. J, Organizacijski odbor predlaga organizatorjem naslednjih športnih iger, da v pravilih predvidijo ustrezne sankcije tudi za tovrstne primere, hkrati pa predlaga poostren nadzor pri prijavah, za katere jamčijo direktorji delovnih organizacij. 4. Organizacijski odbor opozarja delovno organizacijo Blagovni center in vse ostale sodelujoče delovne organizacije, da je cilj iger množičnost in spoznavanje delavcev sestavljene organizacije Mer.v, zato meni, da tekmovalcem in vodjem ekip za doseganje rezultatov ne sinejo biti osnova lažne napačne prijave, ampak merjenje moči v zdravem športnem duhu. Organizacijski odbor III. športnih zimskih iger sozda Mer.v 3>KZ LAŠKO 43 točk 4. KK ŠENTJUR 38 točk * 5. BLAGOVNI CENTER 36 točk 6. DS SS SOZDA MERK 34 točk 7. TKANINA CELJE 32 točk 8. DRAVINJSKI DOM 26 točk 9. MPI CELJE 25 točk 10. ZDRAVILIŠČE DOBRNA 16 točk 11. TEKO CELJE 11 točk 12. KZ SLOV. KONJICE 11 točk 13. KZ CELJE 8 točk 14,- -15. AVTOTEHNIKA 7 točk 14,- -15. GPC 7 točk ŽENSKEB 1. 40,93 Dragica Fijavž Dravinjski dom 2. 41,72 Ruža Repanšek Potrošnik 3. 43,67 Jožica Gračnar Tkanina 4. 51,65 Pavla Cvirn Tkanina 5. 54,80 Kristina Ambrož Reklama 6. 55,03 Anica Piko Potrošnik 7. 1:02,43 Marjana Ocvirk MPI 8. 1:05,24 Darinka Fric Tkanina 9. 1:14,97 Olga Napret Blagovni center 10. 1:23,43 Milica Hočevar Potrošnik Ekipno ženske B L TKANINA CELJE 25 točk 2. POTROŠNIK 20 točk 3. DRAVINJSKI DOM 15 točk 4. REKLAMA CELJE 12 točk 5. MPI CELJE 11 točk 6. BLAGOVNI CENTER 10 točk VELESLALOM — ŽENSKE SKUPAJ 1. POTROŠNIK CELJE 70 točk 2. TkANINA CELJE 47 točk 3. TEKO CELJE 35 točk 4. DRAVINJSKI DOM 30 točk 5. KZ LAŠKO 26 točk 6. BLAGOVNI CENTER 21 točk 7. REKLAMA CELJE 19 točk 8. MPI CELJE 15 točk 9. MODA CELJE 12 točk 10. GPC 11 točk 11: KK ŠENTJUR 9 točk 12. HOTELI-GOSTINSTVO 8 točk 13. DS SS SOZDA MERK 5 točk V E LES L A LOM — MOŠKI IN ŽENSKE SKUPAJ 1. POTROŠNIK CELJE 130 točk 2. TKANINA CELJE 79 točk ' 3. KZ LAŠKO 69 točk 4. BLAGOVNI CENTER 57 točk 5. DRAVINJSKI DOM 56 točk 6. HOTELI-GOSTINSTVO 51 točk 7,- -8. TEKO 47 točk 7,- -8. KK ŠENTJUR 47 točk 9. MPI CELJE 40 točk 10. DS SS SOZDA MERK 39 točk 11. REKLAMA 19 točk 12. GPC 18 točk 13. ZDRAVILIŠČE DOBRNA 16 točk 14. MDA 12 točk 15. KZ SLOV. KONJICE 11 točk 16. KZ CELJE 8 točk 5. MPI CELJE 20 točk 6. HOTELI-GOSTINSTVO 11 točk SMUČARSKI TEKI — VETERANI 1. 5:35 Milan Savelli Potrošnik 2. 5:37 Jože Kolar MPI 3. 6:10 Slavko Lisec Hoteli-gostinstvo 4. 6:12 Franc Lekše Potrošnik 5. 6:14 Martin Zabukovšek Blagovni center 6. 6:25 Jože Leskovšek Potrošnik 7. 6:43 Jože Gregor Hoteli-gostinstvo 8. 7:00 Emil Hedžet Blagovni center 9. 7:53 Stropnik Tkanina 10. 8:02 Zdravko Božičnik Tkanina 11. 8:02 Roman Šeligo MPI 12. 9:31 Božo Jurak DS SS sozda Mera 13. 9:40 Mirko Igerc Hoteli-gostinstvo 14. 9:56 Herman Ribezi Blagovni center Smučarski teki - — veterani L POTROŠNIK 25 točk 2. HOTELI-GOSTINSTVO 20 točk 3. BLAGOVNI CENTER 15 točk 4. MPI 12 točk 5. TKANINA 11 točk 6. DS SS SOZDA MERK 10 točk SMUČARSKI TEKI — MOŠKI B 1. 10:53 Rudi Kajtner MPI 2. 12:08 Mitja Čmer MPI 3. 12:31 Stane Mele Potrošnik 4. 13:34 Emil Gregor Potrošnik ,5. 14:09 Slavko Pinter Tkanina 6. 14:18 Rado Krušič Blagovni center 7. 14:25 Slavko Dobrajc Blagovni center 8. 15:38 Janez Majcen Potrošnik 9. 16:03 Gvido Jezernik Hoteli-gostinstvo 10. 17:57 Ljubo Mlinarič Tkanina Smučarski teki - — skupaj moški B 1. MPI 25 točk 2. POTROŠNIK 20 točk 3. BLAGOVNI CENTER 15 točk 4. TKANINA 12 točk 5. HOTELI-GOSTINSTVO 11 točk SMUČARSKI TEKI—MOŠKI A L 10:38 Miro Vranič MPI 2. 11:23 Tone Kotnik Potrošnik 3. 11:42 Oto Reš KZ Slov. Konjice 4. 11:54 Ivo Kajtna Tkanina 5. 12:15 Karli Kozole MPI 6. 12:17 Mitja Mikelj Tkanina 7. 13:09 Vlado Žirovec Dravinjski dom 8. 13:30 Franjo Štern Potrošnik 9. 13:52 Vili Strok Blagovni center 10. 13:54 Janez Podpečan Hoteli-gostinstvo 11. 14:50 Zlatko Peršič Blagovni center 12. 15:34 Bogdan Butolen KZ Slov. Konjice 13. 16:30 Robert Zorman Blagovni center SMUČARSKI TEKI — MOŠKI A SKUPAJ MOŠKI A L 49,38 Miro Ekart Potrošnik 2. 49,44 Martin Majcen KK Šentjur 3. 50,05 Boris Klančnik KZ Slov. Konjice 4. 50,89 Avgust Škoberne KK Šentjur 5. 51,32 Vido Romih KZ Laško 6. 52,66 Paš Tede Tkanina 7. 52,83 Jernej Borovnik Teko 8. 54,58 Ignac Plankl Blagovni center 9. 55,59 Zvone Štaut KZ Laško 10. 56,30 Venčeslav Viler Hoteli-gostinstvo 11. 56,37 Rajko Gajšek Blagovni center 12. 56,43 Tomaž Šporlek Tkanina 13. 57,14 ■ Bojan Štante Teko - 14. 57,51 Franc Mlinšek Blagovni center 15. 57,52 Simon Oster Hoteli-gostinstvo 16. 57,71 Ivan Tonjko KK Šentjur 17. 57,72 Tomaž Dečman Zdravilišče Dobrna 18. 57,77 Karli Šoln Potrošnik 19. 59,52 Anton Borlak MPI 20. 59,22 Peter Graber KZ Slov. Konjice 21. 59,69 Vili Levovnik Tkanina 22. 59,84 Vlado Žirovec Dravinjski dom 23. 1:02,56 Jože Berdnik KZ Slov. Konjice 24. 1:03,49 Drago Pajk Dravinjski dom 25. 1:04,24 Mirko Špiljak MPI 26. 1:05,92 Bojan Ribar GPC 27. 1:06,10 Jaroslav Tašler Zdravilišče Dobrna 28. 1:06,12 Vojko Glavan DS SS sozda Mera 29. 1:15,32 Igor Merzidovšek KZ Celje 30. 1:17,05 Franc Krašek KZ Laško 31. 1:22,87 Marjan Kovač KZ Celje 32. 1:24,88 Danijel Sluga Zdravilišče'Dobrna 33. 1:30,36 Sandi Gaber Teko 34. 1:32,45 Peter Ograjenšek MPI 35. 2:11,24 Emil Štukelj DS SS sozda Mera Ekipno moški A 1. KK ŠENTJUR 25 točk 2. KZ LAŠKO 20 točk 3. POTROŠNIK 15 točk 4. TKANINA 12 točk 5. KZ SLOV. KONJICE 11 točk 6. TEKO 10 točk 7. BLAGOVNI CENTER 9 točk 8. HOTELI-GOSTINSTVO 8 točk 9. DRAVINJSKI DOM 7 točk 10. ZDRAVILIŠČE DOBRNA 6 točk 11. MPI 5 točk 12. KZ CELJE 4 točke 13. DS SS SOZDA MERK 3 točke 14. AVTOTEHNIKA 2 točke 15. GPC 1 točka VELESLALOM — MOŠKI SKUPAJ 1. POTROŠNIK CELJE 60 točk 2. HOTELI-GOSTINSTVO 43 točk SMUČARSKI TEKI— VETERANKE 1. 8:50,8 Marija Petauer Potrošnik 2. 9:56,0 Hermina Tabakovič Blagovni center 3. 12:17,2 Truda Tomažin Tkanina 4. 16:50,2 Cilka Mlinšek Potrošnik Veteranke ekipno 1. POTROŠNIK 25 točk 2. TKANINA 20 točk 3. BLAGOVNI CENTER 15 točk SMUČARSKI TEKI — ŽENSKE B L 7:43 Marjana Uršič Potrošnik 2. 8:00 Fanika Jamnik Potrošnik 3. 8:45 Milica Vozlič Tkanina 4. 10:26 Zdenka Zimšek Blagovni center 5. 10:39 Anica Strojnik Potrošnik 6. 12:13 Alenka Ratej DS ŠS sozda Mera 7. 13:15 Milena Fegeš Tkanina 8. 15:52 Nada Peperko Blagovni center 1. MPI 25 točk 2. TKANINA 20 točk 3. POTROŠNIK 15 točk 4. KZ SLOV. KONJICE 12 točk 5. BLAGOVNI CENTER 11 točk 6. DRAVINJSKI DOM 10 točk 7. HOTELI-GOSTINSTVO 9 točk SMUČARSKI TEKI — MOŠKI SKUPAJ 1. MPI 62 točk 2. POTROŠNIK 60 točk 3. TKANINA 43 točk 4. BLAGOVNI CENTER 41 točk 5. HOTELI-GOSTINSTVO 40 točk 6. KZ SLOV. KONJICE 12 točk 7. -8. DS SS SOZDA MERX 10 točk 7.-8. DRAVINJSKI DOM 10 točk SMUČARSKI TEKI — MOŠKI IN ŽENSKE SKUPAJ Ženske B ekipno 1. POTROŠNIK 2. TKANINA 3. BLAGOVNI CENTER 4. DS SS SOZDA MERX ! SMUČARSKI TEKI — ŽENSKE A 1. 6:11 Verica Vrečko Potrošnik 2. 7:47 Milka Filip Potrošnik 3. 9:13 Gordana Markota Hoteli-gostinstvo 4. 9:37 Pajenk Bruna Potrošnik 5. 9:56 Karmen Magyar MPI 6. 10:48 Zdenka Kovačič Blagovni center 7. 11:22 Silva Štravs MPI ■8. 11:52 Tatjana Bernjak Tkanina 9. 12:13 Marjana Bernjak Tkanina 10. 13:00 Metka Orešnik DS SS sozda Mera 11. 13:57 Gordana Petrovič Blagovni center Smučarski teki — ekipno ženske A 1. POTROŠNIK 25 točk 2. MPI 20 točk 3. TKANINA 15 točk 4. BLAGOVNI CENTER 12 točk 5. HOTELI-GOSTINSTVO 11 točk 6. DS SS SOZDA MERX 10 točk SMUČARSKI TEKI — ŽENSKE SKUPAJ L POTROŠNIK 75 točk 2. TKANINA CELJE 55 točk 3. BLAGOVNI CENTER 42 točk 4. DS SS SOZDA MERX 22 točk L POTROŠNIK 135 točk 2. TKANINA 98 točk 3. BLAGOVNI CENTER 83 točk 4. MPI 82 točk 5. HOTELI-GOSTINSTVO 51 točk 6. DS SS SOZDA MERX 32 točk 7. KZ SLOV. KONJICE 12 točk 8. DRAVINJSKI DOM 10 točk SKUPAJ VELESLALOM IN SMUČARSKI TEKI — MOŠKI IN ŽENSKE SKUPAJ 1. POTROŠNIK CELJE 265 točk 2. TKANINA CELJE 174 točk 3. BLAGOVNI CENTER 140 točk 4. MPI CELJE 122 točk 5. HOTELI-GOSTINSTVO 102 točke 6. DS SS SOZDA MERK 71 točk ' 7. KZ LAŠKO 69 točk 8. DRAVINJSKI DOM 66 točk 9,- -10. TEKO CELJE 47 točk 9.- -10. KK ŠENTJUR 47 točk 11. KZ SLOV. KONJICE 23 točk 12. REKLAMA CELJE 19 točk 13. GPC 18 točk 14. ZDRAVILIŠČE DOBRNA 16 točk 15. MODA CELJE 12 točk 16. KZ CELJE 8 točk 17. AVTOTEHNIKA 7 točk Organizacijski odbor III. zimskih iger sozda Merx 25 točk 20 točk 15 točk 12 točk