Izhaja 1. in 3. soboto vsakega meseca, o Celoletna naroinina znaša 2 K, posamezne številke po 10 vin. a	□ □ □	o
Uredništvo: Fr. Terseglav, Ljubljana (Katol. tiskarna). □	odo	o
Upravništvo: Lud. Tomašič, Ljubljana (Katol. tiskarna).
Št. 17.	V Ljubljani, dne 18. septembra 1909.	Letnik II.
P. n. naročnike tem potom uljudno opominjamo, da store svojo dolžnost in poravnajo naročnino potom položnic ali nakaznic na upravništvo »Mladosti« v Ljubljani. — Upravništvo.
re
1
tise
Naši cilji in vzori.
i
,di
Orli, na delo za kraljestvo božje na zemlji!
Carlyle, znameniti angleški pisatelj, ki je živel od leta 1795 do leta 1881, je dejal, da se bo v našem času zgodil velik dogodek, ki ga bomo imenovali' »obnovitev kraljestva božjega na zemlji«.
Ako pregledamo čas, v katerem živimo, se nam mora zdeti, da so napele vse moči pekla v sedanjem času vse svoje sile, da preprečijo ta veliki dogodek, da preprečijo' obnovitev kraljestva božjega na zemlji. Valovi svobodomiselstva pluskajo svojo umazano vodo' že tudi ,po naši lepi slovenski zemlji. Nezreli študentje se skušajo uriniti med naše ljudstvo. Pol nori preroki skušajo hoditi, med našim vernim ljudstvom z evangelbem svobodomiselstva v rokah. Poglejmo, kaj je pisano v tem evangeliju. Evangelij strasti je to. B r e z z n a č a j n o s t je pisala vsako stran te knjige, v kateri se nam zrcali ves naš čas. Pust in bolan je svet. Vse samo zunanjost brez pogleda na notranjost. Udajanje vsakovrstnim strastem, prodajanje duše, suhoparno znanje brez nravnih moči. Odpad od studenca vsega resničnega in dobrega —od Boga. Tako je pisana ta 'knjiga, iz katere zajema svojo učenoslt tudi veliki del tistih ljudi pri nas, ki se imenujejo liberalci, socialni demokratje, radikalci, svobodomiselci. Vsi ti ljudje se družijo v neizmerni strasti napadov na sveto Cerkev, duhovnike in katoliške organizacije. Samo strast jih druži. Bojujejo pa se z orodjem tako brezznačajnim, da se mora človeku zagnusiti v dno duše ta boj. Strast in nevednost jih vodi na potu v boju proti vsemu, kar priznava Kristusa kralja. Strast in nevednost pa rodi brezznačelnost, brezznačajnost, ki se jasno kaže v vsem početju te pisane družbe. Le poglejmo!
iČe bi vstali pri nas barcelonski roparji, ki so divjali letošnje leto po španskih samostanih in cerkvah, bi jih naši liberalci prav tako ime-
novali »najmlajšo frakcijo v naši stranki«, kot so imenovali tiste študente, ki so nedavno v Ljubljani na shodu svobodomiselcev zmerjali prav te liberalce z neznačajneži.
Med to družbo sovražnikov svete Cerkve najdemo može, ki deloma spolnujejo svoje verske dolžnosti v družbi z ljudmi, ki dvomijo, da jim more kdo izmed naših gospodov kaplanov odpustiti grehe. 2ene, ki pristopajo s svojimi hčerkami k mizi Gospodovi, hodijo na shode svobodomiselcev, kjer se grde sveti zakramenti. Matere, ki molijo vsak dan k Bogu za srečo svojih otrok, srečujemo na shodih, kjer se oznanja boj proti sveti Cerkvi. Dekleta, ki se pomude vsak dan pred šolo pred Najsvetejšim v cerkvi, se pode kot divje furije v demonstracijskem sprevodu proti katoliškim organizacijam. Stariši, ki bi bili hudi, ako bi jim kdo očital nevernost, puste, da pohajajo njihovi otroci v organizacije, kjer se trdi, da noben izobražen človek ne more biti dandanes kato« ličan.
Kako naj imenujemo taka početja? Gnusno brezznačajnost, rojeno deloma od strasti, deloma od zaslepljenosti in nevednosti, ki prihaja od brezmejne ošabnosti. Ali je čudo potem. da rodi ta brezznačajnost, ta gnusna hinavščina povsod kjer imajo ti ljudje vpliv, še večjo brezznačajnost, še večjo hinavščino! Ali je čuda, da se zgodi potem kaj tacega, kot se je zgodilo nedavno v neki vasi, kjer je neki liberalni učitelj javno hvalil člane svoje organizacije, da jih ni slišal nikdar kvantati in preklinjevati in da jih ni videl še nikoli pijane. Pol ure pozneje pa se je usula samo tista družba po vasi in je v divjem tulenju zasramovala člane naše organizacije. Pozno v jutro so se ravno tistega dne spravljali ti ljudje šele spat, nasrkani alkohola, da jim ni bila nobena cesta dovolj široka. To je vzgoja, ki prihaja iz tistih krogov, kjer pojem značaj pomeni toliko kot divja strast proti vsemu, kar se oklepa svete Cerkve. Ni čuda, da srečamo med našimi Sokoli liberalce, socialne demokrate, svobodomi-selce in pa tudi fante, v katerih še ni popolnoma zamrl verski čut. Kaj jih druži? Prve strast, druge ž njimi pa nevednost, zaslepljenost. Sadovi te združitve strasti in nevednosti se pa kažejo v surovosti, s katero se odlikujejo člani teh organizacij ravno v zadmem času dan na dan.
Pri nas se godi v malem to, kar se godi v velikem po celem svetu. Majhne razmere pri ma'em narodu ne morejo ustvariti velikih ljudi iz družbe, kjer se zapirajo vrata srčni plemenitosti in umskemu napredku. In ti ljudje hočejo obvladati naše ljudstvo, hočejo mu gospodovati in ga zapeljati na pot nevere, neomi-ke, v brezno strasti, kjer ga čaka duševna in telesna poguba. Ti ljudje hočejo, da naj jih naše ljudstvo posluša in jim sledi na njihovi poti. Pravijo, da so rešitelji ljudstva, da hočejo ljudstvo osvoboditi. Sramota tem besedam in naklepom!
Da, solze našega ljudstva naj bodo voda, ki bo gnala vaše mline; vzdihi našega ljudstva naj bo veter, ki bo vodil vaše jadrnice. (Kette-ler). To hočete in nič druzega!
Bratje, to hočejo, da preprečijo obnovitev kraljestva božjega na zemlji. Bratje, tudi vi ste poklicani, da pomagate pri tej obnovitvi! Izročilo pripoveduje, da je živel po Kristusu obujeni Lazar kot škof in je z vso gorečnostjo isvete vere pričal o istinitosti Kristusovega poslanstva. Bratje, bodimo tudi mi kot svetopisemski Lazar. Čutimo in zavedajmo se, da je tudi naše duše obudil isti Kristus od smrti in pričajmo z močjo naših duš, da je samo On naš Gospod, naš kralj, katerega kraljestvo se mora obnoviti na zemlji. To pa se bo zgodilo, ako si bomo prizadevali, da bo v nas milost Božja, katero si bomo pridobili z molitvijo in spolno-vanjem dolžnosti, ki jih imamo od Boga. Tako oboroženi bomo stopali na boj proti neveri, laži in hinavščini in pripravljali pot velikemu času: obnovitvi kraljestva božjega na zemlji!
Ivan Podlesnik.
V sreč sovražnikovo!
Znano je, kako strašno vpitje so zagnali liberalci po celem Kranjskem, Goriškem, Štajerskem in Primorskem, ker smo rekli, da mora krščanski mladenič biti v boju zoper sovražnike božje odločen. Kako so trgali naše voditelje in našo »Mladost«, katere se liberalci bolj boje kot vrag križa! Toda »Mladost« jih je udarila prav v sreč, da so morali umolkniti.
Krščanska 'ljubezen, na katero sc liberalci sklicujejo, mi veli bližnjega ljubiti, torej tudi sovražnika. Ljubiti pa se pravi hoteti k o m u dobro. In zato ravnam popolnoma po načelu krščanske ljubezni, ako se bojujem zoper božje sovražnike, jih razkrinkujem in ponižujem, če delam s tem v njihovo dobro, kar je večkrat mogoče. Tako tudi zdravnik rano izžiga, ker s tem, da povzroča bolniku bolečine, ima namen ga ozdraviti. Po načelu krščanske ljubezni ravnam tudi, ako sovražniku božjemu prizadevam kaj hudega, da s tem drugemu koristim, kateri ima več pravice do moje ljubezni in katerega moram braniti pred sovražnikom. Tako je dovoljeno braniti vsakega napadenega pred napadalcem.
Tembolj pa, če je napadena ceila skupil o s t, celo ljudstvo, n a r o d, C e r k e v ! In v največji meri sem upravičen sovražniku dobrega prizadeti kaj, kar on za zlo smatra, ako se gre za ljubezen, ki smo jo Bogu dolžni. Kadar sovražnik domovino napade, smo dolžni jo braniti in naj na tisoče sovraga popada! Enako smo dolžni braniti božjo čast in korist ljudstva pred sovražniki vere. O tem med krščanskimi bogoslovci ni nikdar in nikoli bilo nobenega dvoma.
Sicer pa se tudi na Slovenskem od strani katoličanov nikoli ni drugače učilo. Liberalci imajo kratek spomin. Pred 10 leti SO' napadli našega prvoboritelja in apostola krščanske misli med Slovenci, škofa dr. Mahniča, da ne uči prav krščanstva, ker se ne ozira na krščansko ljubezen, marveč liberalce brezobzirno podaja. In kaj je dr. Mahnič odgovoril v »Rimskem katoliku« (L, 478—482)?:
»1. Katoličan more neustrašeno liberalnemu nasprotniku povedati v obraz, da je liberalen. Ni krivica povedati, kar je javno in očito znano. Tem manje zagrešimo tedaj, 'ko pravimo o bližnjem to, kar sam vsako uro brez stida o sebi trdi. A vender-lc, koliko liberalcev, posebno onih, ki so krotkejšega pasma, se čuti groza zadete, ako jih branitelj katoliške resnice imenuje — liberalce, prijatelje liberalcev?
2.	Ako je res, da je liberalizem zlo, gotovo ni nedostatek ljubezni, javne in zavestne njegove branitelje imenovati zlobne. Le odprite dela svetih cerkvenih pisateljev: le opazujte, kako so apostoli nastopali proti prvim krivovercem, kako so jih sv. očetje točno posnemali, in kako novejši verski branitelji in Cerkev sama te obdelava v svojem uradnem jeziku. Torej nikakor ni nedostatek ljubezni, če imenujemo onega zlobnega, ki je v resnici tak; in če pro-vzročitelje, pospcševavcc in pristaše zlobe na-zivijemo zlobne, nesramne, če njihova dejanja, govorjenje in pisanje obsojamo kot z 1 o b o, n e s r a m n o s t, p o d 1 o s t. Volk a so vedno volka klical i.
3.	Ako nas razširjevanje dobrega ali pobijanje zlega sili, da rabimo trpke izraze proti zmotam in njihovim izploditeljem, tedaj se morejo rabiti brez žaljenja ljubezni. To je naraven zaključek iz prejšnjega načela’. Zlobo moramo ljudem o s t u d i t i, o g r d i t i, proti nji vzbuditi sovraštvo in zaničevanje; a to moremo le, ako jo narišemo kot zlo, slabo in ostudno. Krščansko govorništvo vseh stoletij odobrava proti brezbožništvu rabo izredno trdih govorniških oblik. Veliki bojevniki za krščanstvo posluževali so se v svojih spisih vedno zasmehovanja, rotitev in najbolj poniže-vavnih pridevkov. Edini zakon v teh slučajih mora biti s m o t r e n o s t in resnica.
Še en razlog imamo. Kdor hoče vero poljudno mej vsemi vrstami ljudstva razširiti jn jo obraniti, ne sme rabiti v rokavice oblečenih, suhih šolskih oblik. Ljudstvo se le tedaj
da pridobiti in prepričati, ako govorimo k njegovemu srcu, k njegovi domišljiji; srce in domišljijo pa vname in nagne le gora k, ognjen, strasten govor. Strast, ognjevitost, ki se poraja iz strastne ljubezni do resnice, ni slaba!
Sv. Janez Krstnik je pričel svoje delovanje nazivajoč farizeje »kačjo zalego«. Božji Odrešenik zmerjal jih je s pridevki: »hinavci, pobeljeni grobovi, prešestniki, malopridni zarod«, -dobro vede, da se tako nazivanje ne protivi svetosti njegovega nežnega in ljubeznjivega pro-povedovanja. Sv. Pavel označil je odcepljene razkolnike na otoku Kreti z rezkimi besedami: »lažnjivci, zveri, gnjili trebuhi«. Isti apostelj kliče zapeljivcu in čarovniku Elimi: »Ti posoda vsakovrstne sleparije, vsakatere zvijače, 'hudičev potomec in sovražnik vsake pravice!«
Pri sv. očetih naletimo na vsaki strani slične črtice, s katerimi oštevajo krivoverce v nepretrganem boju, vedno in povsod. Le nekaj najprikladnejših in umestnejših vzgledov. Sveti Hijeronim slika v svoji borbi s krivovercem Vigilancijem njegov prejšnji krčmarski stan tako-le: »Vse svoje žive dni posvetil si drugim strokam vede, nikdar bogoslovju. Presojal si vrednost denarja sploh, pa tudi svetopisemskega denarja. Sode si načenjal, pokušava! si vina, a v isti dobi raziskava! si proroke in apo-stelje, raznovrstnosti, kojim ne more biti kos jeden in isti človek ob enem.« Vidi se, da je sveti boritelj dokaj rad skušal tem potom streti svojega nasprotnika. Pri drugi priložnosti, ko je zanikal Vigilancij vzvišenost devištva in posta, osmešil ga je zaničevavno vprašaje, ali tako uči, da bi ne zgubil rednih gostov svoje pivnice. Kak ropot in krik bi liberalen ocenje-»/atelj zagnal, ko bi jeden naših odločnih kritikov mahal s takim orožjem po krivih prerokih današnjih dni!
Kaj porečemo šele o sv. Janezu Zlatoustu, kaj o medenoustnem svetem Bernardu, ki gotovo ni imel medenih ust v borbi z nasprotniki sv. vere. Arnolda iz Brešije, znanega liberalnega rovarja svoje dobe, imenuje brez ovinkov zapeljivca, nesramneža, krivičnika, škorpijona, krutega volka. Hladni Tomaž Akvinski pozabi svojo mirnobo, ogne se mrzlih, suhoparnih dokazovanj in gromovito se zažene v sveti jezi v svojega nasprotnika Viljema de Saint Amour in njegove pristaše, nazivajoč jih: »sovražnike božje, zarobljence, zaslepljence, nesramneže«. 'Katoliški časnikar nikjer ne javi svoje nejevolje v tako trdi obliki. Prizanesljivi sv. Bonaventura biča Geralda: nespametnega obrekovavca, zloduha, brezbožnika, nesramnika, butca, prevejanega sleparja, zločinca, izdajavca, norca. V novejši dobi pojavi se narti sv. Frančišek Šaleški, kateri si je pridobil s svojo izredno, ljubeznjivo uljudnostjo in krotkostjo naslov živega Zveličarja. Menite-li, da je prizanašal sočasnim krivovercem svoje domovine? Kajpada! Res, prezrl je njihova razžaljenja, obsipal jih je z dobrotami, trudil
se z vso gorečnostjo', da bi rešil onim življenje, ki so stregli po njegovem; da, celo rekel je nekemu svojemu tekmecu: »Tudi ako mi iztakneš oko, bi te še vendar z zdravim očesom zrl kot svojega brata«. Prav. Nasproti sovražnikom sv. vere ni poznal ni mere ni ozirov. Kato-
l.čana, ki ga je vprašal, se 11 sme opravljati krivoverca, trosečega otrovne nauke, zavrne: »Da, sme se, le neresnice ne govorite; kakor ga poznate tako govorite o njegovem nravnem življenju sodeč o dvomljivem kot Oi dvomljivem in sicer tem dvomljivejše ali tem gotovejše, kakor njegovo slabo stran manj ali boljše po-jznate.« Še jasnejše se izraža v svoji Filoteji, dragoceni in poljudni knjigi: »Javne sovražnike Boga in Cerkve moramo, kar se da, grajati, ne smemo jim prizanašati, da, po vrednosti jih moramo označevati. Ljubezen nalaga nam oprezni vskrik: volk, volk, ako se vkrade mej čredo ovac, da vemo kje je.«.....
Pa bi vtegnil kdo reči: No, naj bi vže bilo pri naukih na papirju. Ali se pa spodobi, pri pobijanju zmote, in bodi še bolj nezmiselna, raz-gneviti ter naorožiti se proti osebi, ki jo zagovarja?
Odgovarjamo, da je to prav velikrat v resnici spodobno le 'ne samo spodobno, ampak itudi potrebno ter zaslužno pred 'Bogom in ljudmi. Dasi pa priča vže samo ob sebi, kar smo povedali, da je naša trditev prava, hočemo jo vendar tukaj naročno vtemeljiti, ker je pre-,velike važnosti. In res, kolikrat slišiš liberalce, kako dolže, da se zatekajo branitelji katoliške stvari navadno k osebnostim. In če se jim posreči obdolžiti koga izmej naših osebnega napada, mislijo si liberalci in ž njimi vsi,, katere ima liberalizem na povodci, da je vže vse končano in da je hudobni Nepridiprav vže obsojen.
Pa se prav temeljito motijo. Naša sveta dolžnost je pobiti ter spraviti ob dobro ime po-gubonosne ideje, ako hočemo, da jih množica, katero nameravajo zlodeji oslepariti i zavesti, obsodi, zavrže, zasmeši. Naravno pa je, da ideje ne letajo same ob sebi po zraku, kakor ptice, in se ne širijo same, tudi ne škodijo toliko same za-se človeški družbi. Ideje so slične puščicam ali krogljam, katere bi nikogar ne ranile, ako bi ne bilo nobenega, da bi jih izpustil iz loka ali puške.
Nad ločnici in strelci je treba torej v prvi vrsti zavihteti vdarce, če hočemo zagotoviti se pred smrtnimi strelami. Vsako drugo bojevanje, tudi najpožrtvovalnejše, bilo bi proti zdravi pameti. In kaj druzega so početniki in širitelji krivih naukov, kakor bojniki s strupenim orožjem? Njihovo orožje je knjiga, časopisje, javni govori, osebni vpliv. Ne zadoščuje poskriti se v stran ter ogniti se streli, nikakor! Najboljše in izdatnejše je zajeti strelca samega, da ti ne more več škodovati. Pristojno je torej, ponižati in ozloglasiti njegovo knjigo, časopis, govor in v mnogih slučajih tudi osebo samo. Da, tudi osebo, ker je oseba najglavnejši element v boju, kakor je artiljerist, in ne bomba, smodnik in top,
najglavnejši element v artiljeriji. Dovoljeno je torej v mnogih slučajih javno osvetljevati nepo-Štenoist i podlost škodljivega neprijatelja, smešiti n-jegovo nrav, sramotiti njegovo ime i priimek. In posluževati se smemo k temu i proze i stihov, i resnobe i šaie, karikature i vseh ume-teljnosti in sredstev. Paziti pa moramo, da ne vpotrebimo nikdar laži v obrambo resnici. Nihče 'se ne upaj čez mero resnice niti za las; v njenih mejah pa velja beseda Cretineau-Joly-eva: »Resnica je edina bratovska ljubezen, katera ima mesto v zgodovini« in mi bi še dodali: v verskih in socijalnih obrambah!
Isti sv. očetje, katere smo yže navedli, dokazujejo nam to dovolj. Vže naslovi njihovih del pričajo nam jasno, da so prve puščice pri pobijanju laži-učenja merile vedno na lažj-učitelja samega. Skoro vsa dela sv. Avguština nosijo na čelu ime početnika herezije: Contra Fortunatum manichaeum; Adversus Adaman-tum; Contra Felicem; Contra Secundinum; Quis fuerit Petelianus; De gestis Pelagii; Quis fuerit lulianus itd. Reči smemo, da je vsa polemika velikega Avguština pi;av tako osebna in životopisna, kakor znanstvena, ter da ne sega laži-učitelju samemu nič manj db živega kakor laži-uku. Isto velja o vseh drugih sv. očetih.
Kdo pa je. liberalcem povedal, da ni dovoljeno ozirati se pri pobijanju zmot na osebo, no da se moraš osebi dobrikati in laskati? Pustite, -pustite klerikalcem!, kar o 'tem uči kristi-jansko sporočilo in dovolite jim braniti svojo vero', kakor so jo od nekdaj branili v katoliški Cerkvi! Dvigni, o branitelj katoliške stvari, dvigni svoj meč, sekaj pogumno, nameri bodalo naravnost v neprijateljsko srce: edini pravi in izdaten vojniški način!«
Dr. Mahniču ni na ta odgovor mogel nihče nič očitati. Dr. Mahnič je namreč ta izvajanja opiral na knjigo D. Fplice Sorda »Liberalizem je greh«, ki je izšla na Španskem leta 1884. To knjigo pa je Rim odobri-, ne samo v tem oziru, da ni v njej nič, kar bi nasprotovalo krščanski resnici, ampak tudi nič v njej ni, kar bi žalilo krščansko ljubezen! Tako je odločila Sveta Stolica!
Zato liberalci, kar lepo molčite! Vaš trud je zaman. Mi učimo čisto katoliško resnico, kakor pravi sveto pismo: »In ločil je svetlobo od temć«. Zato bomo svobodomisclce pobijali brez ozira m brez usmiljenja in naravnost v sreč !
Najbollši odgovor.
Odgovor, ki so ga dali naši Orli na različne napade svobodomiselne svojati, je tako lep in vzpodbuden, da si ne moremo kaj, da bi ga ne pohvalili in vsem za zgled postavili. Le na kratko naj ta odgovor označimo:
1. Kakor hitro je brat Podlesnik v svojem prekrasnem članku v zadnji »Mladosti« pozval na to, da poglobimo svoje praktično krščanstvo
in ko je brat Terseglav to resnico povdarjal na vseh svojih zadnjih shodih, so različni odseki sklenili to izpeljati. Krka poroča: »Sklenili smo skupno in brez izgovora vsi v cerkev, skupno k svetemu obhajilu, skupno k telovadbi, skupno k predavanjem in skupno k igram; dne 8. decembra prihodnje skupno sveto obhajilo.« Spodnja Idrija: »Jasno smo spoznali, da se Orel ne bo nič ločil od Sokola, ako ne bo iskal moči pri najsvetejšem načelniku, pri kralju nebes in zemlje... Lepx je bil dan 15. avgusta, ko smo pristopili v kroju skupno k mizi Gospodovi...« Miren:	»Trikrat skupno
sveto spoved in obhajilo«.
2.	Z. T. O. je naznanila, da spiše katekizem za mladeniče, ki bo obsegal vsa pravila in čednosti, ki jih mora kazati Orel. Glej — in mirenski odsek nam naznanja, da je že sam to uvedel: »Pri vsaki seji se čita do deset minut katekizem o dolžnostih Orlo v.«
3.	Rekli smo: Odseki, napravite načrt za jesensko in zimsko sezono. Res! Šentvid je že imel tozadeven sestanek — v zadnji številki smo brali njegov vzoren načrt. Krka je napravila ravnotako podroben program z obveznimi predavanji vsako drugo nedeljo. Miren je načrt napravil 13. t. m.: Vsaki ponedeljek mladeniški sestanek in govorniško šolo, vsaki mesec veliko predavanje. Vipava priredi po trgatvi mladeniški tečaj.
4.	Progasili smo:	Čistimo naše vrste!
Miren poroča: »Primorani smo bili izključiti iz odseka 6 članov, ker so na praznik imena Marije skupno z našimi nasprotniki priredili javen ples... Mi Ijočemo v odseku le fante, ki so edi Orli!« Tako je prav!
5.	Postavili smo načelo: Okrožja, delujte neumorno, redno in temeljito! In res — večina okrožij je prav marljiva, ima redne seje, pošilja Zvezi natančne prepise, kakor razvidimo iz poročil v »Mladosti«.
To je pravi odgovor na svobodomiselno nekulturno sodrgo. In take fante, mislite, da boste oslabili s svojim trapastim kričanjem in terorizmom? Bedaki — vse butice si boste ob skali naše organizacije razbili, kajti pri nas je ismoterno in razumno delo in ni strasti neved-fiosti, ampak'strast ljubezni za dobro stvar. Pod praporom Jezusa Kristusa in v imenu načel, proglašenih od naših prvoboriteljev, dr. Mahniča in dr. Kreka, ljubljencev slovenskega naroda, korakamo dalje, in na tej poti nas ne ustavi nobena sila pod nebom! Naša moč je strast ljubezni do Boga in do slovenskega ljudstva!	-
ll■lllllllll■l■^nlllllln lian mi..	—
Rojaki! Slovenke! Društva! Spominjajte se z darovi Slo* ::	vencev v Št. liju! ::
1
Lic
Okrožja.
i
Idrija.
Seja se je vršila dne 22. avgusta v Spodnji Idriji. Uredi se zadeva glede pokritja deficita pri okrožni prireditvi v Črnem vrhu. Sklene se, da mora 'sestaviti okrožni tajnik 10 dni pred vsako sejo okrožnega odbora dnevini red na podlagi zapiskov sej odseka in istega poslati vsem odbornikom .Dalje se sklene, da sc odseki, Spadajoči v okrožje, udeležujejo korporativno pogreba samo pril rednih članih, ali pa v slučaju, da umre kak zaslužen podporni član, nasprotno pa pri ipodpomih članih 'nesejo le trije uniformirani telovadci venec. Novosv-sitavljana pravila so se tiskana razdelila med posamezne odseke z naročilom, da se morajo vsem telovadcem prebrati in natančno raztolmačiti.
Isti čas se je vršila seja vaditeljskega zbora, pri kateri so se vzela na znanje tehnična poročila načelnikov posameznih odsekov.
Vipava.
Seja se je vršila dne 29. avgusta v Št .Vidu pni Vipavi. Sklene se, da se okrožje udeleži desetletnice »K. s. izobraževalnega društva v Št. Vidu pri Vipavi. Dalje se sklene, da sc priredi po trgatvi mladeniški tečaj.
Odseki.
Brezje.
V	nedeljo petega septembra, ko so zborovali »svo-bodomiselci« v Ljubljani, da zapeljejo mladino v mlako brezverstva, ravno ta dan so se zbrali naša Orli na Brezjah, da se poklonijo Brezmadežni kraljici nebes in zemlje.
Ob pol deseti uri dopoldne so prikorakali pred cerkev. Tam je bil kratek odmor, nakar so šli v štiristopih v cerkev. Ginljiv je bil pogled v cerkvi, ko je lepo število uniformiranih Orlov pristopilo k mizi Gospodovi.
Po sveti maši so se zbrali Orli v samostanski dvorani, kjer sc je imelo vršiti zborovanje. V lepem in jedrnatem govoru je pozdravil Orle č. o. pater Salezij Vodušek; po pozdravu pa je imel predavanje Zvezni predsednik brat dr. Pogačnik, kateri je narisal v svojem govoru duševne in telesne vrline telovadcev. V imenu kat. narodnega dijaštva je pozdravil Orle brat Hafner.
Ob pol eni uri popoldne so odkorakali Orli iz Brezij v Radovljico; na Črnivcu so jih obsule prijazne gospodične, s šopki. Prijetni utis harmonične poezije je imelo oko spremljevalca Orlov ki so se pomikali po beli cesti, skozi zeleni gojzd senčnih dreves med veselim trobentanjem petnajstih trobentačev, katere je vodil brat Pave) Kržan.
Pred občino Predtrg je bil slavnostni sprejem Orlov.
V	imenu S. L. S. in »Katol. slov. izobraževalnega društva«, je pozdravili Orle častiti gospod kanonik Ivan Novak iz Radovljice; pri sprejemu smo opazili zastopnike \ »Katol. slov. izobraževalnega društva«, častitega gosp. Drolca, kaplana g. Vurnika in Pavlina, g. upokojenega postajenačelniika Trajna, nadalje smo opazili »Daničarja« g. Avsencka. Tam je Orla čakala tudi godba »Katol. sl. delavskega društva iz Save« pod vodstvom brata Kogeja.
Po sprejemu sc je začel pomikati slavnostni sprevod sikozi Predtrg in po mestu Radovljica, ki je bila okrašena s precejšnjim številom slovenskih trobojnic. Sprevod se je pomikal po sledečem redu: Godba »Katol. slov. delavskega društva iz Save« pod vodstvom brata Kogeja, nato je sledilo 15 trobentačev, katerim je poveljeval
brat Pavel Kržan, za trobentači je bilo uvrščenih šest predsednikov za njimi Zvezni načelnik brat Vojteh Je-ločnik, za njim telovadci, uvrščeni v četah. Tako je bilo 120 uniformiranih Orlov v kroju. Ob tri četrt na dve popoldne so imeli telovadci skupno kosilo.
Točno oh štirih popoldne se je pričela javna telovadba, nastopilo je 75 telovadcev. Presenetil nas je nastop telovadcev, rafalni nastop itn odhod, kakor tudi proste vaje, ker vse je bilo izvršeno z največjo eleganco. Z največjim zanimanjem pa smo gledali vzorno telovadbo na kozi, dveli dragih in dveh bradljah, posebno se nam je dopadla jeseniška skupina na bradlji. Samoobseibi je umevno, da je strogo oko telovadca opazilo kako formalno napako. Vzlic slabemu vremenu je bilo pri javni telovadbi navzočih 600 do 800 ljudi. Med navzočimi smo opaz;iti č. g. kanonika Ivana Novaka in več gospodov duhovnikov, nekaj akademikov, nadalje smo opazili viso-korodne gospe grofinje Salm in kneginjo Pollgnac z rodbino, katere so se jako pohvalno izrekle o naših telovadcih. Rekle so namreč, da so bile pri večjih javnih telovadbah na Angleškem im Francoskem, a tako lepega rafalnega pohoda še niso videle kakor je ta; vsak gib telovadcev so gledale z največjim zanimanjem.
Po javni telovadbi se je pričela »Ljudska veselica in srečkanje« v prostorih hotela Bartel.
Bratska društva so odnesla najlepši spomin bratske gostoljubnosti iz Radovljice.
Brzojavni pozdrav je došel iz Bohinjske Bistrice:
»Kakor Orel obletava sinje nebo, tako obvladajte, premagujte bratje Orli pod vodstvom nebes kraljice zaklete sovražnike našega ljudstva! — Berlic, župnik, poslanec Piber, Arh, Marlkeš.«
Na zdar!	_____________
Radeče.
Nov odsek.
Po dolgem pričakovanju so vendar tudi Radeče učakale ustanovitve telovadnega odseka. Ustanovili smo telovadni odsek dne 5. septembra kot odsek radeške »Kmetske knjižnice«, ki obstoji pri nas že lepo vrsto let in se v pravilih skoro domalo strinja z izobraževalnimi društvi. Naši nasprotniki so nas sicer napadli in zmerjali še preden je bil odsek ustanovljen, pa ml gremo .naprej mimo njihovih surovosti. Za nas je posebno ugodno, da imamo v svoji sredi brata Štefana Ermana, ki je že pri šentvidskem odseku nad Ljubljano bil izmed najvzor-nejših članov m se je tudi med nami z vso vnemo poprijel telovadske misli. Tudi glede telovadskega prostora smo na zelo ugodnem stališču; nekaj poguma je treba in imeli bomo kmalu prav lepo telovadnico. Pristopilo je k odseku takoj 19 rednih članov, ki so si izvolili sledeči odbor: Predsednik in blagajnik And. Zupanc, podpredsednik Zotlar Fr., tajnik Rozman Josip, blag. namestnik Simončič Fr., načelnik Erman, odbornika: Gospod a rič Viktor in Zidar Fr. — Novi odsek se je že udeležil 12. septembra telovadske prireditve v Šmartnem. Pogumno in složno naprej! Na zdar!
Dornbcrg na Goriškem.
Nov telovadni odsek.
Dne 5. septembra se je ustanovil pni nas telovadni odsek Orel. O ti priliki .so nas obiskali bratje raznih .odsekov, iz Mirna, Gorice in Batuj. Lep govor je imel brat Fr. Kremžar, ki nam je obširno pojasnil naloge pravega Orla in namen naše organizacije. Pristopilo j-e takoj 35 mladeničev telovadcev. Ta odsek je nov obroček v verigi, ki maj oklepa celo Goriško. Goriško-Vi-pavska vstaja in ne bode dolgo, ko. se otrese sitnih liberalnih muh. Na zdar!
Krka.
Kako se ravnamo po navodilih Zveze. — Naš zimski program. — Praktično krščanstvo.
2e dolgo se nismo oglasili. Kaj smo pa delali? Udeležili smo se vsi Zvezne javne telovadbe v Kamniku 8. avgusta, napravili dne 29. avgusta izlet v Dobrepolje, bili
5. septembra navzoči pri otvoritvi »Zadružnega Doma« v Velikih Laščah Ari pretečeno nedeljo 12. t. m. v Šmartnem pri Litiji. Malega šmarna dan smo bili skupno pri svetem obhajilu. Prihodnjo spomlad blagoslovimo' in razvijemo svojo zastavo in priredimo javno telovadbo in velik mladeniški shod, 26. t. m. pa gremo korporativno na shod vseh mladeničev žužemberške dekanije v Zagradcu, potem pa hočemo delati doma v društvu.
Pri zadnji seji smo si že napravili nekoliko načrta za delo v jeseni in pozimi po navodilu zadnje »Mlado-ssti«. Glede predavanj smo določili, naj bi sprva bila vsako drugo nedeljo, za telovadce obvezna; vsak naj tudi pridno agitira med drugimi fanti in možmi, da bodo radi in v velkem številu prihajali ik tem predavanjem. Iger priredimo tri, eno okolu Božiča, drugo pred,pustom in tretjo okoli Velike noči. Enkrat ali dvakrat naj bi igrale tudi dekleta izobraževalnega društva. Določili smo tudi dan prihodnjega skupnega obhajila, namreč 8. decembra in telovadilo za nedelje in praznike.
Kaj pa sedaj bratje? Pojdimo z novimi silami na delo za našo sveto stvar. Nahaja se še mnogo fantov pri nas, ki bi radi prišli k nam, a jih razni predsodki zadržujejo od tega koraka. Te privabimo najprej v naš odsek, izbijmo jim iz glave njihove predsodke in pokažimo jim, da nismo taki, kakor se nas mogoče slika. Našim nasprotnikom bomo pa najbolj zavezali jezike, ako ne bomo samo v besedah, ampak tudi resnično v dejanju živeli krščansko, če nas mogoče tudi zaničujejo in zasramujejo radi tega, saj vemo, da store to samo zato, da si utola-ž'ij'0 svojo vest, ker sami ne hodijo po pravi poti. Pred vsem pa -glejmo, da bo vladala v naših vrstah najstrožja disciplina, miti za las ne odjenjamo od nje. Le to nas stori silne in močne pred sovražnikom. Skupno in brez izgovora vsi v cerkev, skupno k svetemu obhajilu, skupno k telovadbi, skupno k predavanjem in skupno k igram. To bo najboljša priprava za pnihodnjo našo pomladansko prireditev. Na zdar! _____________
Miren.
Novi bratje. — Operacija v odseku. — Sokoli polite kokoši in revoiver-junaki. — Naraščajski izleti. — Načrt za zimsko sezono.
Po zadnjem okrožnem nastopu se je v našem Orlu začelo novo življenje. Pristopilo je dvanajst novih članov telovadcev. Življenje v telovadnici je postalo jako živahno. Tudi mladeniški sestanki so dobro obiskovani. A zgodilo se je tudi nekaj, česar nismo veseli. Primorani smo bili namreč izključiti iz odseka šest članov, ker so na praznik imena Marije skupno z našimi nasprotniki priredili javni ples. Nismo tega veseli, a potrebno je ibiJo, kajti mi hočemo v odseku le fante, ki so celi Orli. Naše število s tem nič ne trpi, ker imamo kljub temu 44 telovadcev. Razglasilo se je sicer po Goriškem, da v mirenskem Orlu poka, mi pa pravimo, da sc mirenski Orel čisti.
V	nedeljo, dne 5. t. m., so priredili naši Sokoli veliko slavnost, ki se je začela s plesom in končala s pretepom An revolverji. Telovadilo je cc-lih 14 Sokolov, in to samo na orodju, pod vso kritiko. Zvečer so se pa z demokrati dobro stepli in vodja Sokolov je ustrelil trikrat na pijanega demokrata ter ga zadel pod očesom. Dvanajst Sokolov je bilo, ustreljeni pa sam, in sedaj pravijo, da je načelnik streljal v silobranu. 'Lepi Sokoli, ki jih mora dvajset na enega z revolverji. »Edinost« piše, da so pretep uprizorili Orli. Resnica pa je, da. ni bilo ne enega Orla zraven. Sokoli so pri celi slavnosti izglodali kakor polite kokoši. Dne 12. t. m. je priredil naš odsek izlet naraščaja, ki je lepo uspe!. Ti izleti se bodo prirejali vsaki mesec.
V	seji dne 13. t. m. smo si napravili1 načrt za zimsko sezono. Vsaki ponedeljek bodemo imeli mladeniški sestanek in govorniško šolo. Vsaki mesec priredimo eno večje predavanje. Pri vsaki seji se čita do deset minut »Katekizem o dolžnostih Orlov. Trikrat bodemo imeli skupno sveto spoved in obhajilo. Imeli bodemo tudi stalno vsako nedeljo zvečer dramatično predstavo. Prva jč"bjla dne §. t. m. Igrala se je »Nežka z Bleda«. Na zdar!
Št. Vid nad Ljubljano.
Začetek sezone. — Novo društvo. — Prerok.
Jesensko in zimsko sezono smo pričeli pri nas na Marijin praznik. Imeli 'smo prvi' sestanek, pri katerem smo se pogovorili o podrobnostih načrta za naše delo. Prod sestankom pa je predaval naš predsednik gospod župnik o svobodomiselcih. Tega predavanja se nismo udeležili samo člani polnoštevilno, temveč prihitelo je tudi zelo lepo število mož - mojstrov. Po predavanju pa nas je šlo nekaj v Dravlje, kjer se je ustanovilo novo izobraževalno društvo. To društvo je sad hujskanja in napadanja na naše delo od strani brezvestnih nasprot-nlikov. Tako odgovarjamo po načelu: Cim hujši napadi, temveč dela in odpora.
Brali smo pretekli teden v »Slovencu« o komediji, ki so jo vprizorili svobodomiselci v Ljubljani. Tudi pri nas imamo par fantinov, ki hočejo posnemati te komedijante. Preteklo soboto se je utihotapil v našo telovadnico neki študent, ki je hotel pred tremi našimi člani nastopiti kot naš prerok. Začel jim je razkladati svobodno misel iz »Slovenskega Naroda«. Eantje so se mu smejali, potem ga pa lepo postavili pred prag. Pripomnimo, da ima ta fant vse lastnosti svojih bratcev v Ljubljani: je zgubljen študent, ki se navzlic svoji svobodomiselnosti ni branil prositi za ustanovo duhovnika. Gleda potuhnjeno v tla in zajema svojo učenost iz nemških brošur po 10 vinarjev. Svetujemo mu samo ono: naj pazi, kadar govori' o vojaščini in dolžnostih do domovine da ga ne bo slišal kdo pravih. Bo kmalu konec njegove svobodomiselnosti. Ta fant kuje tudi pesmi, ki so podobne tisti svo-bodamiselni Marici, ki je kazala svoje talente na shodu 'Slovenskih framazonov v Ljubljani.
Izleta na Brezje se je udeležil naš odsek po 20 članih. Sedaj se pripravljamo za mladeniški tečaj v Preski.
Mengeš.
Daši že parkrat ni bilo dopisa v »Mladosti«, delamo v telovadnici kakor tudi zunaj telovadnice. — Pred dvema mesecoma nam je umrl vrli brat našega Orla Brane Valjavec, star 15 let. Raz društveni dom je visela črna zastava, pogreb je bil veličasten. Udeležilo se je pogreba nad 30 Orlov v kroju. Prišli so iz Kamnika In Komende. Vence, zastavo in krsto so nosili bratje v kroju. Dragi Franc, upamo da si se dvignil kot Orel v višave k svojemu Stvarniku! — Udeležili smoi sc tudi pogreba gospe Žargijevc v Kamniku. — 8. avgusta se nas je udeležilo izleta v Kamnik 20 telovadcev, 13 v kroju. 16 je telovadilo proste vaje, 11 ua bradlji. Takoj po izletu se je na novo vpisalo nekaj članov, eden si je že napravil uniformo. — 22. avgusta smo igrali telovadci za pokritje telovadnega orodja »Znamenje v gozdu«. Dekleta pa so igrale igro »Pri gospodi«. Tudi ta igra je izpadla zelo lep-o. — V' par mesecih bomo zopet igrali. — 5. septembra se je vdeležilo božje poti na Brezje in javne telovadile v Radovljici 8 Orlov — 12. pa smo zopet poleteli v Šmartno pri Litiji in -sc tam vdele-žili shoda ter javne telovadbe. Priredimo še en izlet v Ihan in potem bode vendar dovolj za letos. Na zdar!
Spodnja Idrija.
Navdušeno naprej. — Pred Najsvetcjšim.
Zopet se oglašamo in poročamo kako naš Orel dela in sc krepi duševno in telesno.
Jasno simo spoznali, da se Orel ne bo nič ločil od Sokola, ako ne bo Iskal potrebnih moči, pri najsvetejšem načelniku, pri kralju nebes in zemlje, za pravo versko prepričanje in vztrajnost v njem. Lep je bil dan 15. avgusta, dan Marijinega vnebovzetja. Prvič smo korporativno v kroju skupno pristopili k mizi Gospodovi in to je napravilo velik utis na naše somišljenike in nasprotnike.
Z žalostnimi srcem pa moram poročati, da smo spremili dne 25. julija k zadnjem, počitku našo vneto sotrudmico in blago podpornico našega Orla, v najlepšeni cvetu njenega življenja gdč. Mici Sever, učiteljico otroš-
kih vrtcev. Ves pogreb je kazal, ikako da je bila rajna priljubljena in spoštovana. Udeležilo se je pogreba z vencem naše izobraževalno društvo, v katerem je tako rada sodelovala in pomagala s svojimi nasveti. Nosali smo jo na zadnjem potu Orli v kroju, kakor je sama želela ko je bila še živa. Udeležili so se pogreba Orli iz Žirov z zastavo, in bratje Orli ie Idrije, tako da je bilo v kroju 43 Orlov pri sprevodu.
Dne tl. julija'je poletel naš Orel v Kanomljo, čeravno mu je hotelo kljubovati neugodno vreme, katerega se pa nismo plašili, marveč šli smo s čilositjo in navdušenjem v Kanomljo budit in navduševat naše somiiišlicnike k trajnemu delu za narodno stvar. Priredili smo veselico z igro »Novi zvon na Krtina«, in drugima lepimi točkami, na kateri ni manjkalo tudi krasnih prepričevalnih govorov, kajti udeležil se je naše veselice tudi gospod državni poslanec Josip Gostinčar, ki sc je slučajno nahajal v našerri kraju. Vzbudil je v našem ljudstvu s svojim pozdravom in govorom mnogo navdušenja. Tudi naš vrli brat predsednik gospod kaplan Ivan Mrak se je v tem’ oziru izkazal. Govoril je tudi tajnik Orla 'brat Anton Rejec ter nam temeljito razkrinkal Sokole, naše nasprotnike in njihova načela ter razloži pomen aiaše mladinske organizacije.
Slednjič moram omeniti tudi naša vrla dekleta, ki so s .svojo požrtvovalnostjo mnogo pripomogla, da je veselica tako izborno uspela v splošno izadovoljnost. Napravile so namreč mnogo krasnih šopkov ter nastopile vprvič pri petni in s tem pokazale svojo zmožnost, da tudi one lahko delajo na polju izobrazbe za svoj narod.
Seja idrijskega okrožja se je vršila pri nas 22. avgusta t. 1. Vršilo se je tudi predavanje, katerega se je udeležilo nad 70 oseb. Predaval je učitelj iz Črnega vrha, brat podpredsednik okrožnega odbora Fran Tratnik in sicer o slovenskem šolstvu in učiteljih.
Tako sedaj tudi naš Orel upravičeno upa v boljšo bodočnost; pristopili so zopet trije novi člani, vsi trije navdušeni telovaden Telovadimo na bradlji na prostem dvakrat na teden, kupili smo jo od sp< idnj el o gaškega Orla.
Zdaj kot to pišem se pa zopet pripravljamo za veselico, katero bomo priredili na prostem dne 19. septembra t. 1.
Borovnica.
V Borovnici jc prireditev telovadnega odseka prav lepo uspela. Zbralo sc je lepo število bratov Orlov z Viča in Dobrove, polnoštevilno so nas obiskali prijateljski bratje Orli iz Vrhnike s požrtvovalnim načelnikom bratom .leršinovccm. Zato vsem skupaj presrčna zalivala! Telovadba sama bila jc vzorna; mnogoštevilno domače in tuje občinstvo je telovadce živahno aklamiralo. Občudovali smo pa domače Orle tudi v lepi naradmi igri »Ti-hotapec«, kjer so pokazali, da imajo zares lepe zmožnosti. Ker je predstava podučna vseskozi, se bo ponovila 26. t. m. popoldne ob tretji uri. Ostali smo združeni pni prosti zabavi. Lepi dobitki in šaljiva pošta povzročila je mmoiro zabave in smeha. Zato zopet srčna hvala vsem onim, ki so poklonili in darovali številne in lepe dobitke Vsem skupaj pa zopet hvala za obisik. Telovadcem pa kličemo: le urite se in vežbaite naprej duha in telo. Na zdar!
Gorica.
Dne 8. t. m. nas jc zapustil brat okrožni načelnik Puhar. Dne 4. t m je bila v go riški K. S. Z. lepa odhod-nica. Bili so zastopani vsi goriškl odseki. Ta odhodnica je najbolje pokazala, kako priljubljen je bil med nami brat Puhar. Mnogo zaslug ima za razvoj orlovske organizacije na Goriškem. Uspehi ki jih je dosegel, naj mu bodo v zadoščenje za njegov trud. Želimo mu, da bi tudi v Kranju dobil ugodnih tal za svoje delovanje. Na zdar! Okrožno predsedstvo.
Vrhnika.
Grenko je mreti in umreti, a mrtev biti je sladko.«
Medved.
In ni ga več med- nami vrlega Pepeta! Ros, vrl je bil! Dobro ste ga poznali vi, bratje Orli iz Ljubljane, saj je za časa tamošnjega bivanja pohajal i v vaš odsek! Dobro ste ga poanali vi, bratje iz Borovnice, šaj je dalje časa posečal vaše sestanke, najbolje pa smo ga poznali mi, vrhniški Orli, katerim je bil od početka zvest tovariš — pokojni Jeršino-včev Pepe. Mlad je bil naš Pepe po starosti — bil jc še le v 18 letu — a star po svoji možati razsodnosti, velik po živem zanimanju za dobro stvar. Dve leti se je učil na Vrhniki strojnega ključavničarstva. Eno leto se je v tem delu spopolnjeval v Ljubljani, od meseca majniika tega leta je bival v Borovnici, kjer je im-el ob novem -letu napraviti skušnjo za stroj--iiika. A Vsemogočni je/ukrenil -drugače. Pni svojem vsak-danj-em opravilu -se je prehladil, dobil je hudo 'pljučnico, ki ga jc v kratkem spravila v hladni grob. Pri kamniški -prireditvi je še veselo telovadil, 9. septembra so ga ponesli bratje Orii na vrhniško pokopališče.
S pokojnim Pepetom je izgubil vrhniški odsek eaie-ga svojih najboljših članov. Bil ni le izvrsten telovadec, -imel je smisel in veselje tudi za organizacijsko delo. Krasen pogreb je bil živa priča, kako splošno priljubljen je bil Jeršinovčev Pepe. Pogreba se je udeležilo pet duhovnikov, do 41) uniformiranih Orlov iz Ljubljane, Borovnice, Logatca in Vrhnike, -društvo rokodelskih pomočnikov z zastavo in mnogo drugega občinstva. Ob odprtem grobu mu je, ginijivo govorni v slovo podpredsednik vrhniško - logaškega okrožja brat Turšič.
Grenko je bilo Tebi, dragi Pepe, in nam, ko smo Te Videli mreti in umreti. Sedaj si mrtev; za gotovo upamo, da Ti jc sladko. Blagrujemo Te. Dragi Pepe, med nami Te mi več, a spomin ha Te nam ostane trajen. Mi ho-čem-o prositi za Te, Ti pa -prosi za -nas!
Šl. Andraž.
Kako »Urhi« telovadijo.
Že dolgo niste v »Mladosti n-ič čuli o nas, zato hočem sedaj kaj povedati, da ne boste -mislili, da so naš požrli Orlov lačni »Urh-i».
Dne 29. avgusta je bila pri nas sokolska veselica. Seveda si morajo Sokoli izmisliti vedno kaj posebnega, da le dražijo mirno ljudstvo. Tako so za veselico izbrali prostor, kjer nikdar ni bila veselica, namreč na križišču cest. In kaj so nam še naredili? V soboto s-o nam zaprli dve cesti in v nedeljo še eno in zraven tudi vodnjak, tako, da je bila gospodinja primorana nositi vodo iz četrt ure oddaljene Soče. Za vse to pa gre zahvala gospodu županu.
Da .omenim še o sokolski telovadbi in sicer o- prostih vajali.
Proste vaje so se izvajale prav jalovo- in mislil sem, ko -som gledal, da telovadijo -pravi urhi. Ko je naš brat iz bližnje vasi rekel nekaj z asm e ho va In e ga o teli prostih vajah, jc naš nadučiteljski fra-k nekaj zagodrnjal in ko mu jc začel naš brat nekaj odgovarjati1, so ga miroljubni sokoli seveda napadli.
To o sokolih, prihodnjii-č pa o nas. Na zdar!
Razširjajte
priporočajte
agitirajte za

priporoča se

manufakturna trgovina
* 3anko Gešnik *
t	(pri Česniku)
£ing. ul. Ljubljana Strit. ul.
Velika zaloga raznovrstnega črnega, kakor modnega blaga za moške obleke, površnike, zimske sukne itd.
postrežba strogo poštena. — Gene najnižje.

Manufakturna trgovina
Fr. Regorschek
Stritarjeve ulice št. 3.
Ustanovljeno 1867.
Ima v zalogi blago za telovadne srajce in žnore za surke; priporoča tudi slavnemu občinstvu svojo veliko zalogo sukna, platna in manu-II	fakturnega blaga.	I!
=0=! ff
1Rc==©r=r
Trgovina
Stari trg 10. -- LJUBLJANA -- Stari trg 10.
ima v zalogi sledeče telovadske --------- potrebščine =i=
čepice s peresi, telovadne
hlače, srajce in čevlje, - —
pasove za uniforme, znake.
Priporoča tifdi svojo bogato
zalogo klobukov in čevljev.
Svoji k svojim!

I© cz=@c


m vseh razstavah naj-^ višje odlikovana tvrdka!
je uredila celotno več 100 telovadnic.
Edina češka tovarna za vzorno telovadno orodje, na !!	stroje in benzinmotor.	!!
Br. Vlndsrs & spol. na Smlhovem
(Praga).

Priporoča se sl. telovadnim odsekom in šolam za popolno in vzorno urejevanje telovadnic, kakor tudi za izdelbo močnega in elegantnega telovadskega orodja po priznanem sistemu. Uredi domače telovadnice, izdeluje orodje za športne igre, različne novosti, bradlje, konje, koze in drugo težje premično telovadsko orodje s patentiranimi originalnimi napravami za lahko in hitro premikanje in prenašanje orodja, patentirane lestvice z železno konstrukcijo, prirejeno za pomikanje z varnim patentiranim ustavljenjem v poljubni višini in legi.
Poprave in prenarejanja se hitro in po ceni izvršijo. Sploh so cene zmerne.
Plačilne pogodbe po dogovoru. Ceniki in proračuni brezplačno in franko.
J
Katoliška Bukvama
--- v Ljubljani —■
priporoča
in dopošlje popoln
imenik knjig in muzikali) vsakemu na zahtevo brezplačno in poštnine prosto.
Za društveno porabo omenjamo še posebej: Blagajniška, tajniška in knjižničarjeva knjiga vsaka vezana po ... K 8'50 Pravila za katol. slovenska izobraževalna in podobna društva, ki mesečno pobirajo prispevek svojih članov lega . .	» —-80
Glavna knjiga za »Čebelice« vezana . .	»	9-—
Blagajnikova knjiga za »Čebelice« ...	»	4'90
Hranilna knjižica za »Čebelice« 100 izvodov » 81— Mesečni zaključek za »Čebelice« lega .	» —'60
Statistika za telovadne odseke vsaka
knjižica................................»	—'SO
Stroj A., društveni govornik I. zvezek »	31—
Podlesnik L, Knjigovodstvo I. del. Knjigovodstvo za društva, »Čebelic«, mladeniče in gospodarje vezano ............... »	3‘20
Podlesnik L, Knjigovodstvo II. del vez. .	»	6‘90
Zahtevajte natančne imenike.
Odgovorni urednik: Franc Terseglav, Ljubljana.	Lastnik in izdajatelj: Konzorcij lista „Mladost0-
Tisk „Katol, tiskarne0 v Ljubljani.