60100^00 OSREDNJA KNJIŽNICA PK.muPSKI DNEVNIK Cena 200 lir Leto XXXIII. Št. 256 (*>864) TRST, čelrlek, 3. novembra 1977 PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v TTstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pe 26. novembra 1843 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni « Doberdob* v Govcu prt Gorenji Trebuši, od 18 septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi na včerajšnjem vrhu šestih strank v palači madama Dosežen načelni dogovor o nekaterih točkah zakona o «pravični stanarini Dokončno shemo zakona o stanarinah bo pripravila ožja skupina strokovnjakov do prihodnjega četrtka, ko bo nov »vrh’* šesterice Tretje pismo predstavnikov Slovencev predsedniku vlade Dne 3. septembra 1976 je predsednik vlade Andreotti med svojim obiskom na potresnem področju obljubi 1 predstavnikom Slovencev, da jih bo sprejel v zvezj z zahtevo po globalni zakonski zaščiti. Dne 27. junija letos so isti predstavniki pismeno spomnili predsednika vlade, da še vedno čakajo na izpolnitev njegove obljube, medtem pa .je tudi slovenska senatorka Jelka Gerbec večkrat posredovala, da bi do sprejema prišlo. Predsednik Andreotti je delegacijo Slovencev končno sprejel 9. avgusta letos, ko mu je tudi izročila pismo z zahtevo Slovencev Po sprejetju globalnega zaščitnega zakona in spoštovanju roka, ki ga pr edvideva osimski sporazum za rešitev slovenskih vpra-' sanj. Predsednik Andreotti je delegaciji zagotovil, da bo dal pis-nien odgovor in da bo poskrbel za ustanovitev komisije pri predsedstvu vlade za ureditev teh vprašanj. Ker vse do danes niso dobili pismenega odgovora in niti sporočila o ustanovitvi omenjene komisije, so včeraj, 2. novembra 1977, sen. Jelka Gerbec *a Komunistično stranko Italije, Drago Štoka, deželni svetovalec, za Slovensko skupnost, Marko Waltritsch za Socialistično stranko Italije, Boris Race za Slovensko kulturno gospodarsko zvezo, Damjan Paulin za Svet slovenskih organizacij in Viljem Čemo za slovenske kuljurne krožke v videmski pokrajini, ponovno naslovili na predsednika Andreottija pismo naslednje vsebine: Gospod predsednik, devetega avgusta letos sle nas sprejeli in s tem omogočili, dn smo Vam prikazali odprta vprašanja slovenskega prebivalstva Ob tej priložnosti smo Vas prošili za vaše posredovanje. da bi' bil spoštovan rok za rešitev odprtih vprašanj slovenske manjšine kol ga določa osimski sporazum in da bi v istem času parlament sprejel globalni zakon, ki bi slovenji narodnostni skupnosti zagotovil njene pravice in jamčil njen nam leni razvoj. Med razgovorom smo postavili tudi zahtevo, naj vlada sestani posebno komisijo, ki naj preuči razne predložene zakonske osnutke za globalru) rešitev vprašanj slovenske narodnostne skupnosti pri čemer smo poudarili, da mora pri sestavi tega zakona vsekakor biti zagotovljena aktivna udeležba Političnih, gospodarskih in kulturnih predstavnikov slovenske jupnosti v Italiji. Takrat ste se strinjali z nami, da je mogoče sprejeti zakon 0 globalni zaščiti v roku. ki je določen za izvajanje osimskega sporazuma (3. oktober 1978). Delegaciji ste zagotovili, da boste °b jesenski obnovitvi delovanja poskrbeli za ustanovitev- pre dtagane komisije ih ste se obvezali, da boste na naše predloge pismeno odgovorili. Ker do danes še nismo prejeli nobenega Vašega sporočila 1,1 ker je treba upoštevati, da so roki izredno kratki. Vam zustavljamo vprašanje, ali se komisija že sestavlja in če se, ■ as prosimo, da nam sporočite, • kako in po kakšnih kriterijih vo sestavi jena. Poudarjamo, da hi bilo pred sestavo komisije primerno Predhodno posvetovanje s predstavniki slovenske manjšine v Italiji, ki bi lahko s koristnimi in stvarnimi nasveti pripomogli k sestavi komisije same. To bi bil prvi izraz namena, da se Manjšina obravnava kot subjekt in dr je aktiven tvorec pri pridobivanju in zagotavljanju njenih pravic. Dovolite nam, gospod predsednik, da Vas še enkrat opozorimo na nevzdržno stanje slovenske narodnostne skupnosti in du je nujen poseg potreben. Naj ob lej priložnosti opozorimo, du je v istem času. ko ste sprejeli na znanje naše predloge, osrednji nadzorni organ avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine nad krajevnimi ustanovami zavrnil sklep tržaškega pokrajinskega sveta o uvedlri rabe slovenščine na sejah izvoljenih Pokrajinskih organov. Prav tako ni deželni svet sprejel predlogu o ustanovitvi avtonomnega šolskega okraja za šole s slovenskim učnim jezikom. P (manjkanje pozitivnih norm. ki bi državljanom slovenske Sorodnosti zagotovile zaščito, enakopravnost z ostalim prebival-st»om in ki bi preprečile nove diskriminacije, predstavlja torej Pretvezo, da se slovenski skupnosti odrekajo njene pravice. Izražamo Vam svojo pripravljenost za vsa nadaljnja po-losnila in Vam izrekamo naše globoko spoštovanje z najlepšimi Pozdravi. Trst, 2. novembra 1977 RIM — Čeprav s težavo, je «vrh» šestih strank o «pravičnih stanarinah* dosegel prvi politični rezultat, saj je bil dosežen načelni sporazum o nekaterih «kl.jučnih točkah*, oblikovana pa je bila tudi ožja skupina strokovnjakov, ki bo do prihodnjega četrtka morala izdelati shemo dokončnega osnutka. Seveda pa niso bila odpravljena vsa nesoglasja, kar je razumljivo, glede na to. da je KD zagovarjala interese lastni kov nepremičnin in rentnikov, levičarske stranke pa interese delavcev, ki plačujejo najemnina za svoj dom. »Vrha* so se udeležili politični predstavniki strank in to na kar visoki ravni: Galloni (KD), Chiaro monte (KPI), Signorile (PSI), Ter* rana (PRI). Ariosto. (PSDI) in AI-tissimo (PLI), medtem ko sta vlado zastopala ministra za pravosodje Bo nifacio in za javna dela Gullott*. Na samem začetku bi srečanje kmalu propadlo, saj so se takoj -začeli prepirati o tem, katero besedilo, naj bo «osnova» za nadaljnja pogajanja: izvirni vladni predlog zakona o pravični stanarini ali pa njegova »nasprotna verzija*, kot sta jo v senatni komisiji letos poleti vsilili KD in MSI. Končno so se dogovorili, da se sploh ne bodo pogajali na osnovi nekega osnutka, pač pa po seznamu »spornih točk*. Ko so dosegli načelni sporazum o nekaterih spornih točkah je bil dogovor o sestavi «ožje strokovne komisije*, ki bo morala v enem tednu sestaviti dokončno shemo dogovora (in torej zakona) tako-rekoč na dlani. Najprej so se načelno dogovorili, da bodo v prihodnjih petih letih morali stanovanjski upravičenci pla čati lastnikom stanovanj približno 4100 milijard lir. Prvotni vladni o-snutek, je predvideval, da bo ta vsota dosegla komaj 3500 - 3800 milijard lir. Vendar je to le del problema, saj bi se morali dogovoriti tudi o »popustih* za revnejše družine; kjer naj bi posegel »solidarnostni* ali »socialni sklad*. Drugo vprašanje je zadevalo postopno »ovrednotenje* najemnin vzporedno z višanjem draginje. KD je bila mnenja, da bi morali pri tem upoštevati »draginjski odstotek* v celoti, brez «|X)pustov». Tu je Signorile (PSI) izbruhnil: «To je ne-sprejemljivo,* takoj nato pa predlagal, naj bi «prilagojevanje» najemnin draginji bilo v 'razmerju dveh tretjin (66 od sto). To je bila svoj ' čas predlagala vlada. KD je odgovorila v rimi: 77 od sto. Sporazumeli so se za 70 odstotkov. Končno.vprašanje tega, koliko časa naj traja ta zakon o. »pravičnih stanarinah*. Načelno so se dogovorili, naj bi zakon, o katerem bo parlament pričel razpravo 18. novembra. »eksperimentalno* uvelja vili za pet let, v tem času pa naj bi vso zadevo poenostavili z «reformo katastrskih uradov*. Pet tet, torej. Toda nekdo ni zdržal in je sogovornike spomnil, da so se pred leti dogovorili, da bodo v Italiji najemnine «začasno zamrznjene*, dokler ne bo odobren zakon o pravičnih stanarinah. Ta «ledena doba* je trajala trideset let. CAND1DA CURZI KD zanika nagovarjanje koneja, naj odstopi RIM — Pravi rafal ogorčenih demantijev je posledica objave, v rimskem tedniku »Espresso* članka, v katerem je omenjen obstoj širokopoteznega manevra KD. da bi prisilili k predčasnemu odstotki (»iz zdrvstve-nih razlogov*, pravijo, nekako sredi marca) predsednika republike Leo-neja. Prvi se je oglasil Flaminio Piceo-li, ki ga člankar označuje kot »avtorja* indiskretnih govoric: »To je gola iantapolitika. Vse je izmišljeno*. Sledil mu je sen. Martinazzoli, ki naj bi Leoneju »svetoval*, naj zapusti Kvirinal, preden ga bo ustavno sodišče obdolžilo, da je vpleten v »škandal Lockheed*: »Jaz nisem sploh govoril z Leonejem. niti z Morom, kot piše v članku*. Moro. desnici na ljubo, primava srečanje z Martinazzolijem: »Govorila sva o reformi preiskovalne komisije parlamenta. Nič več*. Ustavno sodišče pa demantira vest, da namerava v kratkem zaslišati Leo-nejevega sina Maura. Skratka. KD ogorčeno zanika vse. Toda na Kvirinalu vsi molčijo. Mnogi se sprašujejo, zakaj. Gotovo je, da bi Leonejev predčasni odstop, nekako prihodnje pomladi, pomagal demokristjanom, saj bi jim vrni! »adut* izsiljevanja s predčasnim rapustom parlamenta in novimi volitvami, kar pa ni mogoče v »belem semestru*, ki se prične maja 1978, v trenutku, ko Leone ne more več razpustiti parlamenta'. Odstranitev .sedanjega predsednika, čigar politična zvezda sploh zaliaja, pa bi lahko omogočila demo-kristjanski sen o sporazumu s socialisti (brez komunistov) za novo koalicijo in razdelitev mest v palači Chigi in na Kvirinalu. (c.c.) NA PROSLAVAH 60. OBLETNICE OKTOBRSKE REVOLUCIJE V MOSKVI Brežnjev: Tudi evrokomunizem mara spoštovati nekatera ^temeljna načela* v gradnji socializma Takojšen odgovor Berlinguerja: Enoličnost prav tako škodljiva kol osamljenost Berlinguer na govorniškem odru v Kremlju (Telefoto ANSA) PR0V0KAT0RSK0 DEJANJE 50 SI PRILASTILE SAMOZVANE RDEČE RRICADE V Rimu atentat na demokristjanskega deželnega svetovalca Publia Fiorija Hiši Deželni svetovalec Publio Fiori, ki so ga rdeče brigade ranile z 10 streli, med prevozom v bolnišnico (Telefoto ANSA) MOSKVA — £ slavnostnim govorom Leonida Brežnjeva so se včeraj v Moskvi začela praznovanja 60. obletnice oktobrske revolucije. Sovjetski državni in partijski voditelj je govoril ha skupni seji centralnega komiteja KP SZ in obeh zbornic vrhovnega sovjeta, ob navzočnosti 123 delegacij iz 104 držav: za njim so spregovorili tudi številni šefi delegacij. Brežnjev. katerega prihod na go vomiSki oder so prisotni pozdravili z burnim in dolgim aplavzom, je govoril poldrugo uro: po običajnem pregledu dosežkov Sovjetske zveze v izgradnji socializma je dobršen del svojega govora posvetil vprašanjem mednarodnega komunističnega gibanja in med drugim ponovil že znane tV-ze o evrokomunizmu. Začel je z ugotovitvijo, da se je gospodarski potencial Sovjetske zveze v zadnjih desetih letih podvojil, še pomembnejše pa so bile kakovostne spremembe, 'saj se je med drugim znatno povečala produktivnost dela. Po-sebert poudarek je sovjetski vodi-, telj posvetil kmetijstvu z ugotovitvijo, da še nikoli kot v zadnjih letih ni bilo toliko prizadevanj, da bi kmetijstvo postavili na čim bolj trdne osnove. Zanimiv je podatek, da bo letni pridelek žitaric za leto 1977 predvidoma znašal 194 milijonov ton, kar je sicer znatno manj kot lani, ko je bila dosežena rekordna količina 223 milijonov ton, toda predstavlja zelo pozitiven rezultat glede na slabe vremenske razmere. Brežnjev je tudi poudaril napore za reševanje kočljivega problema stanovanj: približno ena tretjina vseh stanovanjskih hiš, ki so jih zgradili po oktobrski revoluciji, je zrasla v zadnjih desetih letih. Prav tako so bili zabeleženi važni rezultati na poti reševanja živilskih problemov, kar bo moč doseči predvsem s posodobljenjem tehničnih naprav v kmetijstvu. Treba bo tudi izkori stiti neizkoriščena področja. Važno, vlogo bo v tej zvezi imela gradnja železniške proge Ba.ikal - Amur, kot tudi načrti za razvoj zahodne in vzhodne Sibirije. Za tuje opazovalce je bil seveda bolj zanimiv drugi dei govora sovjetskega voditelja. »Ni dvoma — je <10181 Brežnjev — da prehod k sociaTzmu s strani različnih narodov in držav z drugačno ravnijo razvoja in drugačnimi nacionalnimi tradicijami, nujno terja, da poteka gradnja socializma z veliko bolj raznolikostjo konkretnih oblik, kar je povsem naravno. Toda izkušnje učijo — je takoj dodal — da so splošni temelji in neodtujljive značilnosti socialistične revolucije in gradnje socializma še danes veljavne v vsakem kraju. Brežnjev je podrobno naštel, kakšne so te značilnosti. Na prvo mesto je postavil vprašanje obla sti: ali pripada delavskemu gibanju, ali pa meščanstvu. Tu ni tretje možnosti, je dejal tajnik KP SZ. Prav tako je prehod k socializmu možen samo. če se delavski razred in njegovi zavezniki polastijo politične oblasti in se je nato poslužujejo za boj proti družbeno- gospodarski dominaciji kapitalistov in drugih izkoriščevalcev. Da bi bilo jasno, komu je ta del govora namenjen, je Brežnjev takoj nato začel govoriti o problemih »proletariata v kapitalističnih državah*. Po uvodni trditvi, da je kapitalistična družba »brez bodočnosti*, je Brežnjev dejal, da v teoretskih študijah komunističnih partij, ki se borijo v kapitalističnih državah, »najdemo zanimive teze pa čeprav ne vedno povsem zaključene in dognane*. »To je tudi razumljivo.* je doda! Brežnjev. ki ja tudi dejal, da je iskanje potrebno, toda le. če gre v prayilno smer. V »revolucionarni dejavnosti* — ja razvil Brežnjev svojo misel — so možne spremembe taktike in kompromisi za pridobitev novih zaveznikov. Toda v nobenem primeru ni mogoče žrtvovati načel za dosego taktičnih rezultatov, kajti v tem primeru. kot je dejal Brežnjev, »bi rešili lase. zgubili pa glavo*. Potem ko je polemiziral z «im-periglisti*. ki skušajo okrniti solidarnost med komunisti ter vsiliti komunistom na Zahodu pravila socialističnega spreminjanja družbe, je Brežnjev poudaril, da se KP SZ strogo drži načel, ki morajo navdihovati odnose v mednarodnem komunističnem gibanju, se pravi načel enakopravnosti, neodvisnosti, nevmešavanja v notranje zadeve drugih, solidarnosti in vzajemne pomoči med komunisti različnih držav. Sovjetski voditelj se seveda ni mogei izogniti polemiki proti Kitajski — tudi tokrat je predstavnik Kitajske, kot je že običaj na teh proslavah, zapustil dvorano v znak protesta — vendar je bil napad na pekinške vod:telje manj odločen kot v prejšnjih letih. Brežnjev j« dejal, da odstopanje od načel marksizma - leninjzma in proletarskega internacionalizma neizogibno vodi 1 k -porazom, »kot dokazuje primer Kitajske*, po drugi strani pa .je tudi poudaril veljavnost sovjetskih poni.db za dosego normalizacije medsebojnih odnosov. Svoj govor je sovjetski voditelj zaključil % dvema konkretnima predlogoma za vsaj delno ustavitev oboroževalne tekme: prvi sporazum naj bi zadeval istočasno ustavitev proizvajanja jedrskega orožja v vseh državah sveta, drugi pa naj bi predvideval začasno prekinitev vseh jedrskih poskusov, tudi onih v miroljubne namene. Po govoru Brežnjeva so slavnostno sejo prekinili in jo nadaljevali popoldne. ko so se na govoriškem odru zvrstili šefi delegacij. Berlinguer je govoril med prvimi: njegov razmeroma kratek govor (šest minut) so prisotni pozdravili z zmernim in kratkim aplavzom. Kljub kratkotrajnosti posega pa je tajnik KPI imel priliko orisati poglede evrokoimmizma na vsa najbolj kočljiva vprašanja graditve socializma v kapitalističnih državah in odnosov med komunističnimi partijami in državami. Začel je z orisom (Nadcdievanie na zadnji strani) ."‘Hum.....urn,.n.nu.im.n.im.m.mn.n.........m......um...mirnim.......mu konec zahodnonemške solidarnosti v nesreči Bonska vlada objavila »belo knjigo* o ugrabitvi Schleyerja in Lufthansinega letala dopisniku Tanjuga posebej za Primorski dnevnik) šštiinvri' 7 Dobro sestavljeno in 'tatičuv° sP«ročilo, ki ga je vlada tjj !rria Helmuta Schmidta vče-■a javnosti o dogodkih k> °^ityaTi v zvezi z ugrabitvi S'erja .'•rijca Hansa Martina Schle-da - ln Lufthansinega letala seve-t‘nk() m°l? biti nadomestilo za u-'i ^ 'to iskanje krivcev drame, Neti 01-8j dva meseca drži v na ir lai, v-to ZR Nemčijo. Še manj K*0 strani obsežen sveženj So,«*0* tolažba za dejstvo, da a®a Zaliodna Nemčija ta čas Pot '^llr*ično najbolje ©premije-.-iub tC'^0 v zahodni Evropi, toda »in 1 ločil ® !va!an-ie- kda-i da ie *vc l0^W'1 ^tab* sprejel dokončni 0 lem, da bodo žrtvovali Denisa Payota, je temeljila od vse ga začetka na pridobivanju časa. pri čemer je treba priznati, da je bila ta strategija, ki jo je iz ozadja načrtoval osebno H. Schmidt, naravnost neverjetno uspešna. Omogočila je zahodnonemški in pa i» licijam sosednjih držav, da so 43 dni intenzivno zasledovale teroriste in gotovo ni krivda politikov, če možje reda niso bili dovolj u-činkoviti. Slej ko prej velja, da bodo zahodnonemški kriminalisti in izvedenci za boj proti terorizmu morali še dolgo poslušati očitke svojih kolegov iz drugih industrijsko razvitih držav, ker v celem desetletju anarhoterorizma niso niti poskušali infiltrirati v njihove vrste nekaj spretnih agentov, ki bi jim kazali pot., To je tudi gotovo poglavitni razlog za to. da se 16 teroristov, katerih imena so te dni razobešena na vseh javnih prosto- je, gotovo pod pritiskom in grožnja mj ugrabiteljev narekoval v magnetofon. je -pred nekaj dnevi odkril za-hodnonemški javnosti Franz Josef Strauss. Zanimivo je. da za kaj takšnega Strauss ni imel nikakršne' ga pooblastila ljudi, na katera so bila Schleytrjeva sporočila naslovljena. Ko je pred udeleženci kongresa «mladih krščanskih demokratov* v Miinchnu citiral nekaj Schle-ye rje vili obtožujočih stavkov, je i-mel Strauss gotovo pred očmi vrsto taktičnih in politikantskih razlogov, predvsem pa željo razbiti tako imenovano »solidarnost demokratov*, ki je prišla do izraza v sodelovanju vlade in opozicije v bonskem kriznem štabu. Sam Strauss' se je iz te solidarnosti pravočasno in »daljnovidno* izvlekel, s tem ko je odpotoval najprej v Kanado, pozneje pa še v Saudsko Arabijo. Na ta način lahko gre bavarski- vodja v nove poli- tične spopade, ki bodo sledili umetni enotnosti v nesreči, razbremenjen kakršnekoli obveznosti' do včerajšnjih in jutrišnjih nasprotnikov. Dokumentacija bonske vlade ne o-menja niti z besedico dogodkov v stutgardskem Stammheimu. Formalni razlog za to je. da sodi zadeva s še vedno nepojasnjenimi samomori treh šefov anarhoteroristične skupine Baader - Meinhof v izključno pristojnost deželne vlade v Stuttgartu. Globlji in mogoče verjetnejši razlog za odsotnost pojasnil in dokumentov o koncu članov «trdnega jedra* anarhoteroristične skupine pa je mogoče razbrati tudi v dejstvu, da je skupinski samomor vrgel senco na sicer briljantno izpeljano politično akcijo bonske vlade in osebno kanclerja Helmuta Schmidta. Politiki vladajoče koalicije z neprikrito škodoželnostjo spodbujajo ostre kritike na račun demokrščan-ske vlade v Stuttgartu in namigujejo na to, da bi mora) predsednik vlade Hans Filbinger odstopiti. Dokaz več, da je solidarnosti demokratov v ZR Nemčiji dejansko konec. Dejstvo, da dokumentacija, ki so jo objavili v Bonnu, ne vsebuje zapisnikov s sej »velikega kriznega štaba* in da torej ni mogoče sklepati. v kakšnem ozračju so vodilni politiki vlade in opozocije sprejemali težke in občutljive odločitve, pomeni tudi to. da trenutki solidarnosti niso ohranjeni niti za zgodovino. Kaže, da začasna enotnost bolj kot vlado teži opozicijo. Politiki CDU in CSU so namreč dali vedeti, da je vlada sprejela sklep o objavi bele knjige o «zadevi Schleyer» brez njihovega soglasja. IVO VAJGL RIM — Ponovna provokacija samozvanih rdečili brigad v Rimu. Tokrat je žrtev atentata bil de-mokristjanski deželni svetovalec Publio Fiori, ki sta ga dva neznanca približno ob 9,30 obstrelila z desetimi streli iz samokresa. Fiori je ob tisii uri, kot vsak dan stopil iz stanovanja ter hotel prečkati cesto: bil je namenjen v bližnji bar, kjer ponavadi zajtrkuje. Takrat sta se mu približala oborožena moška, ki sta začela streljali. Fiori se je zgrudil v mlaki krvi. zločinca pa sta skočila v rumen fiat 128. ki ju je čakal v bližini in ki ga je vozilo neko dekle. Avlo je z dokajšnjo na*gIico odhitel, preiskovalci pa so ga kasneje izsledili in ugotovili, da .je bil ukraden in da so mu nadeli tablico, ki ni bila njegova. Fiorijeva žena. ki je, ko je slišala streljanje pogledala skozi okno, .je opazila moža, ki je ležal v lastni krvi in je takoj poklicala rešilec Rdečega križa. V bolnišnici so ugotovili, da .je Fiorija zadelo deset krogel, od katerih nekaj v noge. nekaj v trebuli in nekaj v prsi.’ Po operaciji, kateri so sa podvrgli, je njegovo zdravstveno stanje zadovoljivo, kljub številnim ranam. Neposredno po atentatu je nekdo telefoniral v rimsko uredništvo tiskovne agencije ANSA in si v imenu samozvanih rdečih brigad prisvojil odgovornost za atentat. Kasneje .so v košu za odpadke pred uredništvom omenjene agencije našli letak, v katerem rdeče brigade z njim lastno psevdorevolucionarno retoriko utemeljujejo razloge, iz katerih so streljale na Publia Fiorija. Slednjega so v bolnišnici obiskali predstavniki vseh demokratičnih strank in mu izrekli svojo solidarnost ter zagotovili, da si bodo še bolj prizadevali v borbi preti na silju in proti kriminalu. (if) 00 NOVE GORICE DO KANALA Presunljivo slovo od Mitje Gorjupa novinarja in borca za socializem 0d njega so se poslovili sekretar IK predsedstva CK ZKS F. Šetinc, novogoriški predstavnik M. Tavčar in v imenu slovenskih in jugoslovanskih časnikarjev S. Fras NOVA GORICA - KANAL - Velika množica je včeraj popoldne pospremila na zadnji poti prerano u-mrlega novinarja in politika Mitjo Gorjupa, glavnega urednika »Dela*, člana predsedstva RK SZDL Slovenije in CK ZKS. Opoldne so posmrtne ostanke pokojnika prepeljali iz solkanske mrliške vežice v avlo novogoriške občinske skupščine. Na častni straži so se zvrstili pokojnikovi šosolci, kolegi iz študentskih let, mladina, taborniki in zastopniki športnih društev, v katerih je deloval, poklicni kolegi in zastopniki družbeno - političnih organizacij Nove Gorice, severnoprimorske regije in republike. Pokojniku so se prišli poklonit številni znanci in prijatelji, ljudje, ki so poznali in občudovali njegovo delo, sodelavci. Na žalni slovesnosti pred stavbi občinske skupščine se je zbralo nekaj tisoč novogoriča-nov, pa tudi številni družbeno - politični delavci in časnikarji iz Slovenije, drugih republik in iz zamejstva. Žalne slovesnosti so se u-deležali med drugimi Mitja Ribičič. Janez Vipotnik. Marjan Brecelj, Andrej Marinc. Vlado Janežič, Miha Ravnik. Igor Hršič. Slane Markič, Vinko Hafner, Vlado Uršič, zastopniki časnikarskih organizacij republik in pokrajin, zastopniki zveznega komiteja za informacije, direktorji in glavni uredniki časopisnih in založniških hiš iz vse Jugoslavije, predstavniki zamejskih Slovencev iz Italije itd. V imenu republiških druibeno-po-litičnih organizacij in skupščine, je o pokojnikovi osebnosti in delu spregovoril sekretar izvršnega ko miteja predsedstva CK ZKS Franc Šetinc, ki je s toplimi besedami o-risal lik Mitje Gorjupa kot predanega borca in revolucionarja, posebej pa kot osebnosti izjemnih razsežnosti. Dejal je, da je bil programski govor Mitje Gorjupa lani ob 35-letnici Osvobodilne fronte v resnici političm testament njegove generacije. »Dobesedno sredi dela si se zgrudil — je dejal Franc Šetinc. To se je zgodilo prav tu. na tleh rodne Primorske, kakor da bi slutil bližnjo smrt.* »S sleliernim drobcem svojega življenja je izgoreval za krepitev vloge delovnega človeka v novih socialističnih samoupravnih odnosih,* je nadaljeval Šetinc. »V tej veri v družbo novih, višjih možnosti pa nisi bil romantik, saj si se predobro zavedal težav in ovir. ki so še pred nami. V nemajhnem številu svojih odličnih publicističnih prispevkov si znal odkrivati socialistične perspektive v vsej veličini in • resničnosti, a tudi opozarjati na številne čeri, ki ždijo na naši poti.* »Mitja, dokazal si, da revolucionarnosti ni mogoče kupiti z letnico rojstva, kajti revolucija ne pozna predalčkov in rezervacij niti ne generacijskih pregrad,* je nadaljeval. »Če se je ena generacija kalila v razmerah ilegalnega boja, druga pred sovražnimi bunkerji, j« bala tvoja generacija postavljena pred drugačne, morda včasih celo težje preizkušnje. Kajti kdo zna pravilno vrednotiti revolucijo in njeno kontinuiteto, ta ve, da današnji čas terja nič manj boja, samoodpo-vedovanja in predanosti kot tisti čas, ko se je revolucija rojevala in rasla. Utrdba starih navad io zaostalosti, ki jo moramo naskakovati. spopad z nezaupanjem v u-stvarjalno moč delavskega razreda in delovnih ljudi, ki je hkrati tudi nezaupanje v mlado generacijo, je morda velikokrat še trša preizkušnja od sovražnikovega bunkerja,* je poudaril Franc Šetinc. Za Šetincem je član predsedstva občinske konference SZDL Nove Gorice in sošolec pokojnega Mitje, Marjan Tavčar, spregovoril poslovilne besede v imenu njegovih novogoriških rojakov. V spominu se .je povrnil na skupaj preživeta dijaška leta in pri tem poudaril, ka- (Nadaljevanje na zadnji stranil S SINOČNJEGA SREČANJA PREDSTAVNIKOV ŠOLSKIH SVETOV Enotna šolska odbora naj zavzameta jasno stališče v zvezi z volitvami Na srečanju je bila izražena pripravljenost na vzdrža-nje od volitev v šolske okraje in pokrajinski šolski svet Sinoči so se na sedežu Sindikata slovenske kole kot napovedano se* stali predstavniki svetov didaktičnih ravnateljstev in zavodskih svetov ter v bistvu potrdili to, kar se vse bolj. oblikuje kot večinska usmeritev slovenskih . šolskih dejavnikov v zvezi z bližnjimi šolskimi volitvami: pripravljenost na vzdržanje od volitev v šolske okraje in pokrajinski šolski svet. , Srečanje je sklical Sindikat slovenske šole na željo šolskih zbornih organov zato, da bi se izluščilo stališče o tem, kako naj se slovenski starši, šolniki in dijaki ravnajo ob bližnjih volitvah, ki bodo 13. novembra in 11. ter 12. decembra. Srečanja so se poleg predstavnikov Sindikata slovenske šole udeležili predstavniki zavodskih svetov na višjih srednjih šolah »Prešeren*, «Ž. Zois* in na strokovni šoli, na nižjih srednjih šolah- »Ivan Cankar*, »Igo Gruden*, «Fran Erjavec*, «Sv. Ciril ir Metod* in »Srečko Kosovel* ter svetov didaktičnih ravnateljstev za okoliše Opčin, Nabrežine in Sv. Ivana. Vsi omenjeni šolski sveti so se pred tem sestali (nekateri tudi v razširjeni obliki) ter razpravljali o vprašanju odnosa do šolskih volitev. Stališča, ki so se na teh sestankih iaoblikovala, smo lahko slišali na sinočnjem srečanju, potem ko so člani Sindikata slovenske šole ob- V soboto sestanek šolskih odborov Na pobudo podpisnikov pisma predsedniku vlade Andreottiju sfe bosta v soboto sestala v Trsta slovenska šolska odbora Iz Trsta in Gorice, da se dogovorita za skupen nastop Slovencev v zvezt z bližnjimi volitvami v šolske organe In v zvezi z zahtevo po samostojnem slovenskem šolskem okraju. Sestanek bo ob 9. uri na sedežu v Ul. sv. Frančiška 13. razložili in utemeljili svoje stališče. Če je splošna usmerjenost, kot rečeno ta, da naj se Slovenci vzdržimo volitev v šolske okraje in pokrajinski svet (to so sinoči v bistvu soglasno potrdili predstavniki vseh navedenih svetov), je prevladalo tudi večinsko mnenje, naj se ne bi vzdržali volitev v zavodske in med-raznedne svete. Za popolno vzdržanje od volitev sta se izrazila predstavnik zavodskega sveta nabrežin-ske šole »Igo Gruden* ter predstavnik strokovne šole, ki je ob tem poudaril, da šola pravzaprav nima svojega samostojnega zavodskega sveta, ker tudi ni avtonomna, zaradi česar ima vzdržanje še poseben pomen. Vsekakor pa so udeleženci sinočnjega srečanja poudarili, da morata enotna šolska odbora iz Trsta in Gorice, ki se bosta skupno sestala v soboto, 5. novembra, sprejeti jas Seja gospodarske komisije SKGZ Odbor za gospodarstvo pri SKGZ je na včerajšnji seji na sedežu v Trstu razpravljal predvsem o perečem problemu razlaščanja slovenske zemlje in o namestitvi ter delu raznih komisij in organov, ki so pristojni za uresničevanje gospodarskega dela osimskih sporazumov. Odbor je moral žal ponovno izgotoviti, da kljub pogostim zahtevam slovenskih komponent se še vedno ne uresničuje vključevanje predstavnikov slovenske narodnostne skupnosti kot enakopravnega gospodarskega partnerja v vse organe. Poleg tega so člani odbora podrobno analizirali delo komisij ter pristop SKGZ v akcije, s katerimi naj bi se konkretneje zaščitili celoviti in torej tudi narodnostni interesi lastnikov zemljišč, ki so namenjena industrijski coni in strukturam okrog nje ter zemljišč za javno korist na Goriškem. Predvsem tu grozi nekontrolirano razlaščanje slovenske zemlje za morebitni avtoport; na vsak način preti nevarnost, da bo prišlo do večjih razlastitev kot bi sploh bilo potrebno. Po izčrpnem ppročilui načelnika strokovne komisije za prosto industrijsko cono na Krasu inž. Pavla Kozloviča so člani sprejeli smernice dela te komisije za kratkoročno obdobje. ,V prvi vrsti naj bi delo potekalo v tesni povezavi z gospodarskima članicama odbora, to je s Kmečko zvezo in s SGZ. sk. * I Voščilna brzojavka Comellija novemu tržaškemu škofu \ Predsednik deželnega odbora edv. Comelli je poslal novemu tržaškemu škofu msgr. Lorenzu Bellomiju voščil no brzojavko. Odv Comelli najprej novemu škofu čestita ob nastopu tako važne službe in si želi, da bi msgr. Bellomi pripomogel, v popolni avtonomiji civilne in cerkvene oblasti, k premostitvi težkega trenutka, ki ea danes preživlja naše dežela. Nadalje ,je pred sednik deželnega odbora ponudil novemu tržaškemu Škofu vse sodelovanje deželne uprave. Pittoni in Comelli izrazila sožalje poveljstvu karabinjerjev Ob nesreči, pri kateri so izgubili življenje vrhovni poveljnik ge-j— neral Mino in pet karabinjerjev, no stališče glede bližnjih šolskih vo-! je predsednik Pittoni poslal gene-litev, po katerem se bodo slovenski rahlemu poveljstvu tega roda voj-starši tudi ravnali. I ske brzojavko, s katero mu izraža VPRAŠANJE VRTCEV BIVŠE ONAIRC Dežela naj nakaže občinskim upravam prispevke za relekcijo Starši so pripravljeni na odločen boj za dosego tega osnovnega cilja Včeraj dopoldne so v sejni dvorani Šole »Duca d'Aosta» ustanovili odbor staršev otrok, ki obiskujejo vrtce bivše ustanove ONAIRC. Kot smo že večkrat poudarili, z delno rešitvijo najbolj perečega sindikalnega problema, plač neučnemu o-sebju, se je končno pričela razprava o vseh pomanjkljivostih v vrtcih. In prav te so bile glavna tema včerajšnjega sestanka, ki so se ga Udeležili tudi slovenski starši. Trenutno je .najbolj pereč problem refekcija, saj s prehodom vrtcev pod državno upravo, je nekrita ta u-sluga, ki jo je do sedaj nudila bivša ustanova ONAIRC, in bi jo morale sedaj zagotoviti krajevne u-prave. Dolinska občina je ta problem rešila s spremembo v proračunu, prav tako ne bi smelo biti večjih problemov v drugih okoliških občinah, stanje v tržaški občini pa je nadvse zaskrbljujoče. Tržaška občinska uprava trdi, da ne more prevzeti tolikšnega bremena in zahteva deželni prispevek. Starši so zato sklenili, da bodo pritisnili na deželno uprava. Danes naj bi se sestali z načelniki svetovalskih skupin v deželnem svetu, v prihodnjih dneh' pa z deželnim odbornikom za šolstvo. Starši so si pri teh zahtevnih pogovorih zagotovili pomoč pokrajinske uprave, predvsem pa odbornika za šolstvo Spadara. Obenem so se dogovorili o oblikah nadaljnjega boja v primeru, da jih deželni odbornik za šolstvo Mizzau ne bi sprejel. V torek ga nameravajo počakati na deželi in so pripravljeni na večdnevno čakanje. O predlogu za samoupravljanje re-fekcije so p« starši mnenja, da mora biti to poslednje sredstvo, saj bi trenutno le zavrlo možnosti deželnega prispevka. Vsekakor pa so starši pripravljeni nekaj prispevati za hrano, znesek pa ne bo smel presegati 10 tisoč lir. V razpravi so se dotaknili še ostalih problemov, predvsem urnikov, prostih sobot in volitev v šolske zborne organe. Glede urnikov bodo morale krajevne uprave poskrbeti za dodatne moči, učne in postrežne, saj osebje ne sme delati preko svojega delovnega časa, ki ga predvideva pogodba. Sobotno delo pa spada v pristojnost didaktičnih ravnateljstev in je treba tp vprašanje rešiti po. potrebah posameznih odsekov. Kot zadnje so se stjrii dotaknili problema volitev v šolske zborne organe,' pri čemer so zahtevali večje osveščanje staršev o vlogah in ciljih teh demokratičnih organov. V včerajšnjih jutranjih urah Ro sindikalne organizacije dobile pismeno zagotovilo, da je problem plač ne-učnega osebja otroških vrtcev bivše ustdnove ONAIRC rešen. SEJA SSS Jutri, 4. novembra, se bo sestal ob 17. uri odbor sindikata. Na dnevnem redu bosta: občni zbor in volitve v šolske svete. Tajništvo priporoča točnost in gotovo udeležbo odbornikov. sožalje v svojem in v imenu deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine. Sožalno brzojavko .je naslovil karabinjerskemu poveljstvu tudi predsednik deželnega odbora Comelli. Prihodnji teden pri Miramaru Mednarodna konferenca o potresnih napovedih V mednarodnem centru za teoretično fiziko je v teku študijski tečaj o temeljnih fizičnih značilnostih Zemlje. Prihodnji teden, od 7. do 11. novembra, bo konferenca o potresni verjetnosti in nevarnosti ter o napovedovanju potresov. U-deležili se .je bodo poleg italijanskih tudi vidni izvedenci in stro kovnjaki UNESCO, Japonske, ZDA in SZ. Preučili bodo predvsem možnosti mednarodnega sodelovanja pri potresnih napovedih, ugotavljanju potresnih območij in o japonskih ter kitajskih izkušnjah. «Zlati sv. Just slikarju Spacalu • Na pobudo rajonske konzulte za Sv. Jakob bo v ponedeljek, 7. novembra, ob 18. uri v prostorih organizacije ACLI (Šentjakobski trg 15) javni shod o volitvah v šolske organe in o šolskih okrajih. .....iiiiiiii,iiiiiiiiliililiiiillitimlinillilimiilliniliniiiifiiiiiiiiii- nimo Veneziano «Benečanka*. PONOlflTVE »VERONIKE DESENISKE* V četrtek, 10. novembra, ob 16- n" abdnma red H, ter ob 20.30 abo®11* red E — mladinski v četrtek. VERDI V soboto ob 18. uri (red S za- vS®' četrta ponovitev Puccinijeve op®* »Turandot*. Medtem se pripravlja krstna Pre“ stava »Letečega- holandca*. ki bo sredo, 16. novembra. V ponedeljek 14. novembra, bo o tem delu sprc8° voril v Krožku za kulturo in ume®0 prof. F. Šerpa. ROSSETTI , Danes, 3. novembra, ob 20.30 «Pr', četrtek* Horvathove «Pripovedke dunajskega gozda*. Prva abonmaji® predstava. Rezervacije pri osred® blagajni, Pasaža Protti. Deluje ^ fonska rezervacija: 36372 in 68311- ed* AVDITOUIJ Danes ob 9.30 «Marcovaldo», PrL stava za mladino osnOvnjh in sr*" njih šol. Informacije in rezerva®! tel. 567201 int. 12. Od jutri do 6. novembra MIRAl® MARTINO v «Zgodba neke ženske* ^ ven abonmaja. Za abonente 30 ® , odst. popOsta. Rezervacije pri 0sre“ nji blagajni, Pasaža Protti. Kino DNEVNA SLUŽt LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Ginnastica 6. Ul. Cavana 11, Erta S. Anna 10. Ul. S. Cilino 36. (od 8.30 d0 13 in od 16 do 20.30) Ul. Dante 7, Ul. dellTstria 7. NOČNA I.UŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Dante 7, Ul. dellTstria 7. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENi- od : do 7. ure: telef. št. 732-627. V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje ne pretrgoma do 7. ure dneva po prazniku To velja za zavarovance INAM 1NADEL, ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni Pa na številki 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljutiec: tel. 228 124: Bazovica: tel 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: Ariston 16.00 «Per questa notte*- „ šija Carlo Di Carlo. A. Merli, r' Bonacelli. Barvni film. . Mignon 15.15 «L'idol0 di AcaP«®^ Elvis Presley, Uršula Andress- “ vni film, a Nazipnalc 16.00 «Herbie al ralb’" , Montecarlo*. Barvni Walt Di*°e' film, Grattaoielo 15.30 »Abissi*.' Jacč1® . Bisset, Robert Shaw. Režija °e Yates. Barvni film. . fi Excelsior 15.00 «Un attimo una V1 _ Al Pacino. Marthe Keller. vedan mladini pod 14. letom. ^ Fenlce 15.00 «New York, New Liza Mijmelli, Robert De Niro? ^ vni filrr/. .„. Eden 16.00 «Mog!iamante*. Laura tonelli, Marccllo Mastroianni-povedan mladini pod 18. letom. Ritz 15.00-22.15 «QueH'ultimo P0lj„. Liv Ullmann, Robert Redford' mes Caane. Barvni film. (,«• Filodramniatico 15.00 «l ZA SPOMENIK PADLIM IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE Anica in Milan Udovič 5.000 lir, Franc Brus 5.000 lir. V počastitev spomina Grazielline-ga očeta Luciana Lulna darujejo Alba, Silvana in Vojko 15.000 lir. * * * V počastitev spomina pok. Milana Puriča darujejo Ernesta in Vlado 5.000,. Dragica in Marjo 5.000 ter Ivana Majovski 2.000 lir za. Kulturni dom Prosek - Kontovel. Namesto cvetja na grob Rože Do-brila daruje Ana, Kuret iz Loga 5 tisoi: lir za pevski zbor Slavec. Za pevski zbor Slavec darujeta Justina Komar 3.000 in Pjerina Šuligoj 3.000 lir. rossa*. W. Disne.v. Barvnf Veha (Milje) 15.00 «Konga» u in Margo Jones, Barvni fil®- Talništvo Slovenske »kup«®*' K nenadni smrti glavnega ured®* javnega, delavca MITJA GORJUPA ^ izreka uredništvu Dela in v° SZDL iskreno sožalje. Ob bridki izgubi dragega reka jo ravnateljstvo in nn®e‘jfi Založništva tržaškega tiska in ji' štvo Primorskega dnevnika sV0)ilv11) lovni tovarišici Grazielli Luin ® ccm iskreno sožalje. Ob nenadomestljivi izgubi očeta sočustvujejo z Graziello ^1 njeni delovni tovariši Alba, ® in Vojko. Zapustil nas je naš dragi mož in oče LUCIAN0 LUIN Pogreb bo danes, 3. novembra, ob 11. uri, iz mrtvašnice glav0® bolnišnice v Skedenj. Žalostno vest sporočajo: Ice i0 Grazlella, tete In strici, svaki 1® nečaki t«r Marjan z družino Skedenj, 3. novembra 1977 Spomenik pri Sv. Ani posut s cvetjem ^Pred «zasiinim» spomenikom pa v NOB iz Skednja, s Kolonkov-ca in od Sv. Ane, ki so ga predsi-fiočnjim postavili pred starim poko- pališkim vhodom pri Sv. Ani, na kraju, ki ga občinske oblasti kljub vztrajnim in dolgoletnim zahtevam krajevnega prebivalstva nočejo do- deliti v ta namen, so se včeraj poklonili spominu padlih škedenjski osnovnošolci. Pred spomenik so položili cvetje. '""""""in............................................. ...................................................... Potreben nov načrt za ljudske gradnje Stanovanjsko vprašanje, gradnja •judskih hiš in možnost dela za gradbena podjetja postajajo v na-^seip mestu političen problem spri-0 blokade pri oddajanju stano-J[ar>j, ki jo izvajajo lastniki v pričakovanju zakona o pravičnih sta Carinah, in zaradi pomanjkanja Rradbenih površin. Izhajajoč iz te askrblju.joče situacije so komunistični svetovalci Costa, Monfalcon 'ln Rossetti naslovili tržaškemu žu-b.anu interpelacijo, s katero aa podata, naj uprava nujno sestavi n°v načrt za ljudske gradnje. Površine, ki jih je določi! že Pred več kot desetimi leti stari na.črt, so namreč že vse zasedene ® ' že vključene v programe era-.?eni, zavrnitev načrta za Ulico ~i°n Bosco. pa je še dramatično oo-“•abšala stanje. Občina je sicer tPuija naročila študijo o namembi Površin v Starem mestu in na “»arsovem polju za ljudske grad te' toda to je premalo. Svetovalci KPI v interpelaciji no-“darjajo, da je treba nujno izde a“ nov načrt za ljudske- gradnje, pironia določiti v ta natri tih po-^tebne površine, ker bi se druea- NA POBUDO OBČINSKE UPRAVE Drevi v Nabrežini predavanje o nacionalizmu ob vzhodni meji Do konca lcla sc predavanji o energetskih virih in arheoloških najdbali v devinsko. nabrežinski občini odpovedali javnim nMtfžbanvza Pradpjo ljudskih stanovanj. Glede odložitev upravnih volitev do sPomladi, pozivajo zato uoravo, naj *®stavi in predloži občinskemu sve-,u Pov načrt pred potekom mandata. Podpredsednik deželnega odhnra ,n Odbornik za industrijo Sto oper j* včeraj v Trstu sprejel grškega "OPzula v Rimu J. Pesmazouglouja, • sta ga spremljala častni konzul y Trstu C Pisani in Dcdkonzul G. assila, Med prijateljskim pogostem je prišla - do izraza oboje-.'tenska žel.ia po nadaljnji okre-®.!“Vi gospodarskih in kulturnih ■tikov med našo deželo in Grčijo. tednost blagovne menjave med bema deželapra je lani dosegla ateg 7 milijard lir, k čemur je ^‘bomoglo ziasti razvito sodelovaJ Prebivalci občine Devin - Nabrežina bodo imeli še v tem letu priložnost prisostvovati — in v razpravi aktivno sodelovati — vrsti predavanj, katerih pobudnik je občinska uprava, oziroma njen odbor za šolstvo. To je vsekakor novost (ali vsaj redkost) domače tribune, vsekakor pa dobrodošla novost. Izb;ra predavanj je seveda najbolj občutljivi del, ob katerega se lahko obregne vsakdo, in ie prav zato lahko deležen kritike ali pohvale. Recimo, da je to nekakšen test, ki naj poslej uravnava vsebino predavanj. Če smemo biti količkaj kritični, potlej naj nam bo dano pripomniti, naj bi pile teme čimbolj aktualne, take. ki bi izzvale vsestransko in koristno razpravo; Kraj predavanji ostane slej ko pref isti -r naša-občinska knjižnice; Kakšen • - sad -■bo--obrodila vztrajnost občinske uprave, da prireja predavanja prav (in namen-sko) v knjižnici, bomo videli. Vsekakor je to potrebno in potrebno je še nekaj: posodobiti je treba njeno vsebino. Knjig je bržčas dovolj. vendar pravšnega razmerja le ni. Tu mislimo na možnost prebiranja dobrih slovenskih prevodov del sodobpe svetovne in del domače književnosti. Po mnenju občinske uprave sredstva za tak poseg so ih, kot vemo, imenovani so tudi svetovalci, ki nai skrbijo za knj:žnico. Če naj se povrnemo na predavanja sama, bi naše bralce takole informirali: prva tri-predavanja so že za' nami (študija dr Vera Ca barija o krajevnem prebivalstvu in predavanji botanika prof. Mezzene in dr. De Rose o krrški flori in še posebej o gobah — tega, z diapozitivi spremljanega pre- v pomorstvu. >l,>iin,l,lll|m|||||tll||||||||l, imniniiiiiimiunmnmu m, n, mn ,11,111,11,IM imiiiililllllliliii, llliltllllllllll beneški dnevnik Popravljena krivica v št. lenartu Kotlino tudi slovenski napis aa spomeniku padlim partizanom Med 13 padlimi je eden še vedno neznan - Spomenik so delno obnovili je bil pred leti postavljen Potpenik 13 padlim, slovenskim oar- ano.m v- Št. Lenartu, so oblasti •^Povedale slovenski napis na Dorninski plošči. Napis je bil sa-■ v italijanščini: 13 partigiani ju- skih ' '£noti (Trinajst Jugoslovan . - a neznanih partizanov). , ■ iKinanin partizanov;. Pred ^atkifn jg bil delno obnovljen spoje nhlk' Marmornata plošča ob zidu Vin 'a zamenjana z debelo ploče-ploščo, na kateri ie dvo-čad • napis: «Partigiani jugoslavi Wuh per la liberta nel maggin — ^Jugoslovanski partizani. n-in-1 Za svobodo v maiu 1943». Pod hal e>tn 'e vklesanih 12 imen. Tri-Zr,Pa-tizan ie še vedno an- Pod *ANpj je imeni je. še ne-nSois: boi Udine — Združenje zveze vojske Slo e'/.. narodnoosvobodilne gg 'feni.je>>. To sta partizanski or-Vj]j i7'ac'ji, ki sta spomenik obno-Art)[ lJ_adli partizani so: Stanislav ofožič 1910 (številka zraven po- leto rojstva),., Franc Bizjak 1909 Soj ' ,Lranc Brezič 1923. Stanko Ci- fri' *lJ21, Franc Čufer I9l0. Jože Starič 1911. Anton Furlan 1905, StAtko Jež 1903. Aloiz Koruza 1922. Co *nr> Kerzišnik 1912, Jože Maj m. Pavla Rupnik 1921. S jo ffkim napisom na spomeniku ■iv,110 Popravljena krivica, storili ,i Ored leti padlim partizatiom s,lp0an° zadoščenje demokratičnim Da • vsem Slovencem, še posebej s „_eneškim Slovencem, ki so bili ib rePovedjo slovenskega napisa sPomeniku užaljeni v tvojih ču- stvih. Ob grobi kršitvi načel de mokracije in svobode, za katera so dali svoja življenja padli borci, smo napovedali demokratičen boj. da bomo dosegli to,, kar je bilo danes doseženo: tudi slovenski napis na grobu padlih To obljubo je javno dal načelniku delegacije Združenja zveze 'norcev Slovenije generalu Avšiču tudi predsednik pokrajinskega odbora VZPI-ANPI iz Vidma Federico Vincenti. Naša in njegova obljuba je bila izpolnjena. Borba je bila dolga, vendar je sedaj kronana z uspehom. Po časi padajo trdnjave' sovraštva, napredujejo pa načela svobode in demokracije, utira se pot sodelovanja, ljubezni, zbliževanja in razumevanja med narodi. Ob grobu svojcev ni nikoli prijetno, ker si želimo, da bi bili naši drhgi rajni še živi. vendar so imeli tokrat svojci padlih partizanov, ki so prišli polagat cvetje na grob v Št. Lenart iz Vipavske doline zadoščenje in tudi prijetno presenečenje. Njihovi in naši dragi junaki so počaščeni tudi v svojem materinem jeziku Podpredsednik pokrajinskega odbora ANPI iz Vidma Pirof. Luigi Raimondi je dejal ob priliki polaganja vencev: «Počaščeni morajo biti v svojem jeziku, ker borili so se tudi za svobodno izražanje. Častiti iih moramo tudi v italijanskem jeziku, ker so bili prvi, ki so vžgali iskro udora proti tiraniji. Bili so naši učitelji, pokazali so nam pot, ki pelje do svobode.* davanja se je udeležilo nad 100 ljudi). Drevi ob 20. uri, nam bodo avtorji v slovenščini predstavili delo »Nacionalizem in neofašizem v političnem boju na vzhodni meji v letih 1945-75». Delo (dve knjigi) je izbor člankov, dokumentacij in pričevanj o tej problematiki v naši deželi. V četrtek, fO. novembra, se nam bodo isti avtorji predstavili v italijanščini. Do konca !et.a bosta-na. sporedu še dve predavanji — «Energetski viri* in »Arheološke najdbe v devinsko-nabre-žinski občini*. Toda o tem kasneje. I. .Pertot NA MEJI Z JUGOSLAVIJO Do konca oktobra 25 milijonov prehodov V prvih desetih mesecih letošnjega leta je na tržaškem območju prekoračilo italijansko - jugoslovansko mejo skupno 24.779.084 ljudi. V samem oktobru je stopilo čez mejo 2.884.756 ljudi, od tega 1.416.011 v mednarodnem in 1.468.745 v maloobmejnem prometu. S potnim listom je v oktobru stopilo čez mejo 615.151 italijanskih državljanov in 800.830 tujcev. V maloobmejnem prometu pa so pri italijanskih državljanih našteli 1.153.C08, pri jugcslcvanskih pa 310.439 prehodov. SINOČI V BOI.INI Občinski svet odobril načrt za hilro cesto Sinoči je dolinski občinski Svet odcbril načrt hitre ceste za Trst z glasovi 'svetovalcev komunistične partije, socialistične stranke in krščanske demokracije, Slovenska skupnost pa je glasovala proti. Sklep vsebuje določene pogoje, tako pogoj, da bo cesta povzročila čim manjšo škodo. Predstavniki Slovensk«- skupnosti so poudarili, da niso proti cesti kot taki, saj je ta nujno potrebna za mesto, pač pa so izrazili mnenje, da bi morala dežela nuditi občini potreben rok za diskusijo in pretres mnenja občanov. Župan Švab je zaključil z ugotovitvijo, da edino 7. odobritvijo dobo pristojne oblasti v prihodnje upoštevale mnenje u-prave, ki bo tako lahko vsemi močmi podprla zahteve oškodovanih občanov. O poteku seje bomo še poročali. V. L. Družba «Tripcovich» razpolaga z 11 vlačilci Upravni svet družbe «Tripcovich e C.» je objavil podatke o poslovanju družbe v prvi polovici letošnjega leta. Iz poročila je 'razvidno, da je bil 18. marca vključen v ladjevje družbe nov vlačilec, «Hercules», ki ga poganja motor z 2.500 KM. Vlačilec je stal 1 milijardo 412 milijonov lir, stroške pa je družba delno krila (500 milijonov) s posojilom iz Krožnega sklada za gospodarske pobude na Tržaškem in Goriškem. V prvi polovici leta je družba prodala dva stara vlačilca in sicer «Ajax», ki je bil izdelan leta 1956, in «Ful-gor», ki je bil izdelan leta 1942 in ki je bil že dalj časa v razpremi. V zameno so naročili v Savoni gradnjo novega vlačilca s pogonskim strojem 1500 KM, kiji bo izročen- še v letošnjem novembru. S tem se bo število vlačilcev, last družbe «Tripcavich», dvignilo na enajst. Vlačilci delujejo v tržaškem in tržiškem pristanišču, njihovih storitev pa se poslužujejo zlasti velike tankerske ladje, ki dovažajo surovi petrolej za Čezalpski naftovod. Poročilo upravnega sveta na koncu z zadovoljstvom ugotavlja, da se bodo poslovni rezultati v drugi polovici leta znatno izboljšali v primeri s stanjem konec junija 1977, ker je pristaniška uprava pristala na povišek tarif za remorkerske storitve v razmerju 30 odst. PO SKLEPU NAPREDNE OBČINSKE UPRAVE Prve neposredne volitve rajonskih svetov 13. novembra v Krmim Zakon prisoja, decentraliziranim organom pomembne posvetovalne in odločujoče pristojnosti - Meščanske stranke nasprotujejo • Danes občinska seja o tem vprašanju Odločitev levičarske občinske u-prave v Krminu, da se izvedejo neposredne volitve v rajonske svete v nedeljo, 13. novembra, je povzročila v meščanskih strankah hitro reakcijo in odločno nasprotovanje. Najprej so se s svojim stališčem pojavili socialni demokrati, češ da volitve ne bi zagotovite reprezentativnosti vseh kategorij in da bi povzročite trošenje javnega denarja. Z njimi so potem potegnili še krščanski demokrati, republikanci in liberalci. Socialdemokratskim pripombam so dodali še svoje. Predvsem se zavzemajo za posredne volitve in za njihovo preložitev. Stališča so sporočili občinski upravi in zahtevali sklicanje izredne seje občinskega svela. Občinski odbor vztraja pri sVoji zahtevi in sklicuje izredno sejo občinskega sveta za danes popoldne ob 18.30. Nanjo so povabili tudi druge politične site, ki niso zastopane v občinskem svetu. Kako se bodo politični dejavniki v Krminu opredelili glede tega vprašanja, bomo torej izvedeli že jutri zvečer, (kuješ pa je še vedno veljavno uradno stališče občinskega odbora, ki ga, obogatenega-. z našimi spoznanji in tudi z narodnopolitičnimi potrebami, objavljan«) v naslednjem prispevku. Prve Volitve rajonskih svetov v goriški pokrajini bodo v nedeljo, 13. novembra v Krminu. Gre za pomembno dejanje, ki predstavlja nadaljnjo krepitev demokratičnih ustanov. Te volitve bodo pripomogle, da se bodo občani bolj neposredno začeli zanimati za svoje probleme. Na takšen način se bo razširila soudeležba občanov pri vodenju javnih naslov, kar predstavlja po eni strani napredek demokracije, po drugi strani pa šibitev moči tistih sil,' ki se zavzemajo za avtoritarizem, za centrah-zem in v končni fazi za uvajanje fašističnih metod vladanja. ■ Krajevno samoupravljanje, ki se bo z neposrednimi volitvami v rajonske svete uveljavilo v Kaninu in kasneje tudi v vseh osfa!ih občinah z več kot 40.000 prebivalci, bo predstavljalo veliko šolo za široke ljudske množice, ki se bedo v teh svetih seznanjale z javnimi vprašanji, primerjale bodo medsebojna stališča ter iskala rešitve, takšne, ki jim najbolje ustrezajo. Povsem naravno je, da bo takšen način vodenja politike odvzel del oblasti centralističnim krogom, tistim, ki radi manipulirajo, z oblastmi ah na nastopajo v imenu občanov. Volitve v decentralizirane organe oblasti bodo omogočile, da se bodo državljani sami pojavili kot oblikovalci svoje u-'sode. Ni treba posebej poudarjati, kako je izvajanje takšne politike važno tudi za našo narodnostno skupnost, ki živi strnjeno naseljena v nekaterih predmestnih, v celote zaokroženih predelih. V goriških političnih krogih je že tekla beseda o razmejitvi volilnih okrajev za volitve rajonskih svetov ter je bila poudarjena potreba po njihovi združitvi. V Gorici, denimo, kjer imamo devet okrajev, bi število okrajsv znižali z združitvijo nekaterih manjših. Upamo, da bodo združitev izvedli tako, da bodo volilni o-kraji ohranili narodnostni značaj in da se ne bo ponovilo, kar se je dogajalo z razmejitvijo volilnih okrajev, da so kompaktne slovenske kraje pridružili voliščem z italijansko večino, zaradi česar večkrat ni mogoče izvoliti slovenskega predstavnika. Okvirni vsedržavni zakon o decentralizaciji javnih uprav (zakon št. 278 z dne 8. aprila 1976) predvideva v svojem tretjem členu, da se o-krožni sveti (consigli circoscriziona-li) volijo v mestih z več kot 40.000 prebivalci. Člani teh svetov so izvoljeni neposredno ter imajo posvetovalno iin izvršilno oblast. Po 12. členu tega zakona imajo obvezno posvetovalno pristojnost pri sprejemanju proračunov, pri upravljanju storitev, sprejemanju urbanističnih načrtov ter občinskih pravilnikov. Po členu 13 pa imajo na območju svoje četrti odločujočo oblast, kadar gre za primarne in sekundarne urbanistične posege (gradnja šol, cest, kanalizacije, itd.) ter pri u-pravljanju dobrin, ki so namenjene skupnosti. V to področje sodijo zdravstvo, socialna pomoč, šola, kultura, rekreacija in druge dejavnosti, ki so povezane z zgoraj navedenimi. Pokrajinsko vodstvo PSDI je včeraj objavilo svoje stališče, v katerem nasprotuje volitvam,' češ da ne bodo zagotovite reprezentativnost vseh kategorij in da bodo povzročile trošenje javnega denarja. Gradbeni konzorcij «Edil Api» Na pobudo nekaterih članov združenja malih industrijcev naše dežele, so ustanovili konzorcij nocoj ob 18.30 v deželnem avdito riju v Gorici srečanje s pisateljev Claudiom Magrisom, priznunin germanistom in profesorjem nem ščine na turinski univerz). Pisate Ija bo predstavil Giorgio Voghera Literarni večer v Novi Gorici Goriška knjižnica Franceta Bev ka, prireja danes zvečer ob 30. ur večer 'sodobne pesniške besede t čitalnici Ijudskopionirskega oddel ka (Kidričeva, 20) v Novi Gorici Sodelovali bodo: Peter Božič, Niki Grafenauer, Sonja Hribovšek. Da mjan Jensterle. Tone Pogačnik Bogomir Šefic, Franci Zagoričnik. Kino Gorica VERDI 16.45-22.00 »Messalina. Mes-salina!*. A. Di Lorenzo. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 17.00—22.00 «Le kinghe notti della Gestapo* F. Righini in C. Gaeta. Prepovedan mladini pod 18. letom. MODERN1SS1MO 16.45—22.00 «Bordel-la». A. Lettieri in L. Proietti. Prepovedan miadini pod 14. letom. VITTORIA 14.00-21.00 «Ben Hur*. C. Heston in J. Hawkins. CENTRALE 17.15-22.00 »La battaglia dlnghilterra*. F. Stafford in W. Johnson. Tržič Nova Gorica in okolica Hilli III IIIIIIttllllltllllHI II Ml lltlllltl II lit III lIMMIIIIIIIIMIIIIIIItllllll III It 1111111111111111 tllllltltll muli iiiiiitiHU KPI 0 STANOVANJSKI POLITIKI Po neuradnih podatkih prostih 600 stanovanj Prekomerno zvišanje stanovanjskih najemnin bi povzročilo družbeno napetost in inflacijo Konec januarja prihodnjega leta preneha veljati zakon o zamrznjenih stanarinah in se odpira vprašanje novega zakona o pravični najemnini. Sest strank .je v programskem sporazumu opredelilo stališče tudi do tega vprašanja, ven- iiMiiMiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMHifiiiiiniiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiMiitiiiitiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHmiimmunmm^nfmnmnnmm^ Velike zelene površine, predvsem drevoredi in parki, so ena izmed značilnosti, s katerimi se Goričani radi ponašajo. Poleti ustvarjajo senco in občane hladijo, jeseni pa, ko začenja listje odpadati — dela- jo preglavice občinski upravi, zakaj listje je treba pomesti, sicer maši odtočne kanale, onesnažuje pločnike in ustvarja vtis zanemarjenega mesta. Da bi odpravili vse te ne všečnosti, so te dni »spustili* po Komu »žirafo*, kot pravijo tovornjaku za čiščenje cest in pločnikov. V enem dnevu je opravil delo, za katero bi bila potrebna armada Smetarjev. Gledališča PRINCIPE 17.30-22.00 «11 tempo de-gli assassini*. EXCELSIOR 16.30—22.00 «11 prefetto di ferro*. SOČA »Željeno je dobro ljubiti*, ital. barvni film ob 18. in 20. uri. SVOBODA »Sreča na vrvici*, slovenski barvni film ob 18. in 20. uri. DESKLE »Zidovi greha*, amer. barvni film ob 19,30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI* Danes ves dan in ponoči je * Gorici dežurna lekarna Baldini Kor-zo Verdi 57. tel. 2879. dar je KD svojevoljno predlagala dvojno zvišanje stanarin. Senator Bacicchi je na nekem sestanku v Gorici, ko je govoril o posledicah, ki bi jih v družbi povzročil takšen ukrep, dejal, da bi zvišal premično lestvico najmanj za 15 točk, ter povzročil hudo inflacijo. Senator je predlagal sprejem zakona o pravični najemnini na podla« programskega sporazuma Beseda je tekla tudi o zakonu o pravični najemnini, s katerim bi morali zagotoviti stalnost najemnj-štva, rento v višini 3 odstotkov, demokratično upravljanje fonda, ii katerega bodo integrirali najemnine manj premožnih državljanov ter obvarovali stanovanjski fond pred uničenjem. Ob tej priložnosti so navedli podatek, uradno sicer nepreverjen, da je v Gorici okoli 600 nezasedenih stanovanj, in to v času, ko primanjkujejo stanovanja ter bivajo številne družine v prostorih, ki so higiensko in zdravstveno nepri-kladni. Sestanek .je izzvenel v zahtevo proti pretiranemu zvišanju stanarin, ker bi takšen ukrep povzročil družbeno napetost, ter za sprejem zakona, ki bo upoštevaj programski sporazum med strankami ustavnega loka. Pdimorsko dramsko gledališče, nocoj ob 20.15. abonmajska predstava za red PREMIERA in IZVEN. Miloš Mikeln: Mandragol. Predstava bo v veliki dvorani PDG, Soška 1, Nova Gorica. Trrr V MURSKI SOBOTI NA PRAZNO VANJU 30-LETNICE ZKOS Potrditev enotnega kulturnega prostora Vrsta prireditev v središčih severovzhodne Slovenije ■ Podelitev priznanj - Zgovorna razstava, ki prikazuje tudi kulturno stvarnost zamejstva 5 »Tokrat je prvič, ko je naša praznična pesem,- naša beseda, naša ljubiteljska kultura sama slavljenka h zato smo se dogovorili, naj bo to-frat praznovanje nenavadno. V tridnevnem vrtir.cj med štirimi mesti na severovzhodu Slovenije bo slav-I rejenka brez zadrege in brez spre-jevedanja pokazala večino svojih . ibrazoy». S temi besedami Jožeta .[lumarja, predsednika Zveze kulturah organizacij Slovenije, bi lahko preprosto okarakterizirali prazno-anje 30-letnice Zveze Svodob in de-ovanja osrednje kulturne in prosil /etne organizacije, ki je bilo od j Retrtka do sobote v Murski Soboti. ;|f Praznovanje je doseglo višek v jj§ toboto, ko so svečano podelili odličji a Svobode, zvečer pa priredili o-jf prednjo proslavo posvečeno plesu lil n baletni umetnosti. Kot je znano, j: e letaš ZKOS podelila IB zlatih in || £9 srebrnih odlikovanj kulturnim de j avcem in prosvetnim društvom v j'matični domovini, zamejstvu in v IjteR Hrvaški in to z jasnim name-jj hom. da se ponovno potrdi širina 1 Našega enotnega kulturnega prosto-j ira. Folklora, filmska dejavnost, Iplasba, zborovsko petje, gledališče, j balet, klubska in likovna dejavnost so se v Murski Soboti zlili v eno samo. homogeno celoto in tako še i vikrat potrdili postrost delovanja lile osrednje slovenske kulturne ,j zveze. j j V okviru praznovanja je ZKOS "i priredila tudi zelo zanimivo zgodo-I vinsko razstavo, ki je s fotografija-||jpii in raznimi dokumenti prikazala l| [začetek in razvoj kulturnega delova j i hja v Sloveniji od konca prejšnjega j! stoletja, ko se je začela kultura j širiti tudi med delavstvom, pa vse ij ido današnjih dni. Zelo živo so bile pha tej razstavi prikazane tudi te-f-jmeljne in važnejše točke prosvetne-; iga in kulturnega delovanja pri nas, < iv zamejstvu začenši z letom 1905, fjko so Ivan Regent in njegovi tova-; riši ustanovili v Trstu Ljudski o-dcr. Nato drobci z ustanovitve Delavskega izobraževalnega društva ||*Vz 'jemnost* v Nabrežini, ki je nametalo skupaj z istoimenskimi dru ištvi v Sloveniji. Kot zanimivost bi omenili, da je bilo društvo »Vzajem-flnost* za Kranjsko razpuščeno 19. aprila naslednjega leta po nalogu avstrijskih oblasti, katerim se je zelo zameril Ivan Cankar, ki je v nekem predavanju zagovarjal soji ^etatistične ideale in jugoslovansko' idejo. Kar zadeva prosvetno in kul-||jtumo delovanje med obema vojna-imut, pa je biia .dokumentacija, lo-! l igično, zelo skopa, saj. so fašistične ji oblasti s posebnim dekretom prepoti: ved ale vsakršno slovensko prosvetli no dejavnost. Fotografija udeležen I cev mladinskega izleta v Bazovico | leta 1934 v spremstvu Pinka Toma j žica pa je živ dokaz, da naša zavzeli tost za kulturo kljub ostremu pre-| ganjanju ni nikoli zamrzla. V tem temnem obdobju pa je bilo prosvetno delovanje naših ljudi zelo pestro daleč od domovine, predvsem v Argentini, kjer se jč naselilo več I naših rojakov. Naši emigranti so v E Buenos Airesu ustanovili Ljudski o-|l der in. kot prikazuje slika na raz-f stavi, že leta 1923 uprizorili skupno z italijanskimi antifašisti dramo »Kapitalistično izkoriščanje in zrna ga socialistične revolucije*. V Ljubljani pa so pod vodstvom režiserja Ferda Dolaka primorski emigranti uprizarjali drame, med katerimi so nekatere odigrali tudi v Ljubljanski drami. Razstava sicer sintetično, a pregledno, je prikazala tudi razvojne točke prosvetnega delovanja pri nas v povojnih letih s posebnim poudarkom na zborovsko petje in a-matersko gledališko dejavnostjo vse do danes. Poseben poudarek so organizatorji dali prvi kulturni prireditvi milj-skih Slovencev, ki je zgovoren dokaz, da naša dejavnost raste in se razvija tudi v krajih, kjer nima velikih tradicij. Za konec pa še besedo o zaključni osrednji prireditvi, ki je bila posvečena plesu in baletni umetnosti in na kateri so nastopile mlade, »eksperimentalne* baletne skupine. V presenečenje vseh je program o-dlično uspel, kar je samo še en zgovoren dokaz, da ima tudi mlada, moderna kultura svoje pravo mesto v enotnem slovenskem- kulturnem prostoru in tako tradicionalni kot moderni oprijemi tvorijo eno samo, nedeljivo celoto. SANDOR TENCE Iz umetnostnih galerij Scattareggiove tolkanice Od zadnje samostojne razstave dovršenega ustvarjalca bakrenih tolkanic Livia Scattareggia je minilo že dolgo časa. Zato pa je njegova zadnja razstava v občinski galeriji toliko bogatejša, tako da je marsikdo menil, da je že preveč bogata, posebno ker iz bakreno iskrečih se reliefov kar vre na dan emotivno nabita vsebina. Livio Scattareggia je temperamenten ustvarjalec, ki ne ljubi statičnosti in miru. Temeljne umetniške pobude, ki pogojujejo nastanek njegovih odličnih tolkanic, umetnik črpa iz globokih notranjih nagibov ljudske množice ter iz strasti in mistike. Umetnik se izživlja v reliefnem kiparstvu vzburljivih množic, pa nai gre za grozovite bitke, za bikoborbe, pa tudi za cirkus ali za verski obred. Poleg človeka, ki je stalna vsebina njegovih del, se v tolkani-cah pogostokrat pojavlja tudi konj. Ta mu daje možnost, da razgibanost še stopnjuje. In tako množično upodabljanje človeka in konja ustvarja na dvodimenzionalnih ploščah tudi sugestivno slikovitost kot na nekakšni slikarski podlagi. Tako na primer v reliefih ,bitk z golimi konjeniki kruto ognjeno sonce meče svoj sij na gomazečo živo gmoto sko-roda s prepričljivo barvnostjo sončnega zatona. Sicer pa tudi v splošnem umetnik ne brunira ah če hočemo antikizira plošč z zelenimi oksidi, kar jim v njihovem Merku daje še bolj živ utrip resničnega dogajanja. M. B. PREB NEDELJSKIM MEDNARODNIM FOLKLORNIM SREČANJEM V KD Furlanska in rezijska folklora Ansambel «Cbino Ermacora* v sprevodu po Gorici Na nedeljskem mednarodnem folklornem srečanju v tržaškem Kulturnem domu, o katerem smo že pisali, bosta nastopila tudi folklorni ansambel «Chino Ermaco-ra* iz čente ter znana rezijanska folklorna skupina. Danes bomo spregovorili o teh dveh skupinah, da bi ju našim bralcem na kratko predstavili. Folklorna skupina iz Čente šteje kakih 35 članov in nosi ime po znanem furlanskem pesniku in raziskovalcu folklornega bogastva Chinu Ermacori. Ansambel izvaja plese in pesmi, ki odražajo avtentično ljudsko tradicijo predvsem Furlanije, vendar njen program posega tudi v bogastvo folklore vse dežele Furlanije ■ Julijske. krajine. Ansambel ■je bil ustanoveljen pred 25 leti in je doslej nastopal že na številnih domačih in tudi mednarodnih folklornih manifestacijah. Kakor je logično, nosijo plesal- MII||||||||lttllt||||||||Mllllllllil||||||||||||||lllllll(liailllll|||M|||M|||||||||||||||JI|||||||||flllll||||||||||p||||p||||||||||f|||||||||||||||||||(||(||V|||||p||||||||||||||||||||||'||||||||||||||||||||||||||||||||(|||||||||||||llllllllllll|||||||||||||||||'||||| KRATKA ZGODOVINA IN SEDANJA STVARNOST PODJETJA »RENAULT* Obiskali smo tovarno avtomobilov kjer roboti zamenjujejo delavce Podjetje je državno in v stalni ekspanziji - Podržavil ga je De Ganile Samih 19 robotov nadomešča 2000 delavcev - «Renaultova» mreža po svetu Tudi na naših cestah je veliko in čedalje več avtomobilov francoske znamke »Renault* Je to ena riajvečjih . tovarn avtomobilov v Evropi in je zaninvva iz več razlogov. Tovarna je držav ruj podjetje, podobno kot pri nas »Alfa Romeo*, je najsodobneje opremljena in sledi najndvejši tehnologiji ter je v stalni ekspanziji tako da ne potrebuje državnih subvencij pač pa se doma in v tujini širi z lastnimi sredstvi. Neki tuji časnikar je o tern velikem podjetju ntefi ^drugim zapisal: ' '• »Vsi smo neke vrste Picrre Cardin. Proizvajamo to. kar je v modi in se trudimo to prodati v največjih serijah. Ttikšiv smo mi iz podjetja »Renault*, taksni so oni pri podjetju FIAT, Fo> d. Peugeot jn Mercedes. Vsi hudo upoštevamo želje kupcev in se trudimo izpeljati čim večjo serijsko proizvodnjo, da bi lahko pili konkurenčni na tržišču posebno nasproti Američanom*. To so bile uvodne besede, s katerimi je di- rektor’ najmodernejše »Renaultove* tovarne avtomobilov v mestu Douvai na severu Francije Drou-vveure sprejel trideset tujih čas nikar je v, akreditiranih v Parizu, ki jih je največji francoski proizvajalec avtomobilov povabil, da si ogledajo njegovo najnovejšo tovarno v Franciji ter še nove obrate v Belgiji. Roboti so v zadnjih desetletjih uaštislsvtd /»življenjski prostor* v različnih vrstah industrijske.'proizvodnje, šc posebno pa v avtomobilski industriji, ki se ukvarja z veliko serijsko proizvodnjo. In največji francoski proizvajalec avtomobilov »Renault*, tovarna, ki je leta 1975 vrgla na trg nad milijon 600 tisoč avtomobilov, gradi v zadnjih časih nove pogone. nove obrate, v katerih človeka čedalje bolj nadomešča robot. Tovarna v Douvaiu je ena najnovejših obratov v sklopu podjetja »Renault*. Tovarna je začela obratovati pred petimi leti. lani pa je dala domačemu in tujemu tržišču 35 tisoč avtomobilov MltlllllllttlllllllllllllllllllllllllllllllMIIH Ulil ItfUllllllllllllllll II lili lili lllllllllllllllllllt lil llllll llillflllllllMIIIIIHIII lili llllllll lil II lllllll III lllll lil llllllllllll III llltllllltlll MLADINSKE AKCIJE n..;ovt l>5,skit v - Renaultovi tovarni jiv Douvaiu, reči, da ie za današnjo pjŠj&vv.(|ii.jo značilna čim večja avtomatizacija, v- kateri na .je človek vendarle nezamenljiv. V tej . avtomatizaciji' opravljajo ve lik del proizvodnega procesu roboti. »Robot bo — kot .je rejel direktor tovarne v Douvaiu — ecjcn od odločilnih elementov v bodoči avtomobilski proizvodnji. Naše podjetje je leta 1950 dalo na trg 130 tisoč avtomobilov; letbs p;t bomo proizvedli okoli milijon 600 tisoč avtomobilov. Kdo bi mo »el plačati delovno silo če bi izde iovali vozila kot nekoč, Lelo bi si mogel privoščili avtomobil po takšni proizvodni ceni? Le nekaj sto aristokratov in velikih bogatašev. ki so si privoščili avtomobil že v 20. levih, ko je bilo tovrstno vozilo skrajno redek ori-vilegij, pravo bogastvo. Ko človek prehodi prostrane tovarniške hale, opazi, da roboti opravljajo najtežja fizična dela. In človeku se zdi, da roboti mnogo bolje opravljajo določena enolična dela pri tekočem traku kot človek. Devetnajst robotov v največji tovarniški hali opravlja v glavnem dela, ki so povezana z varjenjem posameznih delov avtomobilske karoserije ter pri sestavljanju teh delov, da ne govorimo še o njihovem prenašanju po hali. Podjetje «Renault» je največje francosko avtomobilsko podjetje in največji francoski izvoznik. Lani je na evropski trg in na ostale celine izvozilo 935 tisoč avtomobilov, letos jih bo ob vsej verjetnosti izvozilo milijon. Zgodovina podjetja .je zelo zanimiva. Znano je in v podjetju se to cesto poudarja, da je «Renaull» z razliko od ostalih francoskih avtomobilskih proizvajalcev »Peugeot* in «Citroen» državno podjetje, kjer ni niti za en frank zasebnega kapitala. Podržavlje-nje podjetja pa ni bilo morda, posledica želje, da bi se menjala kapitalistična ureditev Francije,, pač pa so Francozi leta 1944 morali izvesti, podržavljeni« tedaj že velike in ugledne družbe. Zgodovina «Renaulta» se je za-ččla 1898. leta. ko je tedaj neznan mladenič Louis Renault, presenetil prebivalce pariškega Moot-martra. Izdelal si je vozilo, ki se je z lahkoto vzpenjal« tudi IX) strmi ulici, ki vodi od pariških boutevardov do vrha Montmartre. Vendar tu ni šlo morda za močnejši motor, pač pa za nov sistem prenosa. Namesto Posrednega prenosa je Louis Renault izdelal sistem neposrednega prenosa. Danes se te zdi nekaj banalnega, v, oni davni dobi pred 80 leti pa je to bila revolucionarna novost in zglo je mladi Renault, ki je kmalu zalem ustanovil lastno podjetje, že 1903 proizvajal pet modelov »renaulta*, v začetku prve svetovne vojne, leta 1914. pa je v njegovem podjetju delalo že nad pet tisoč delavcev. Leta 1932 je Renault ustanovil v predmestju Bruslja v Belgiji svoj prvi obrat v tujini, tik pred začetkom druge svetovne vojne pa .je v njegovih podjetjih delalo že 36 tisoč delavčev, ki so proizvedli do 65 tisoč vozil na leto. Sledila je vojna in z njo na cistična okupacija, ki je marsikaterega podjetnika postavila pred izbj.ro. Renault sr : je slabo obnesel. Začel .je z Neradi sodelovati, ko pa je bil Pariz osvo boje.) in ko so še nacisti upii Jcaii iz, štadnjiii predpjov Francije, so Francozi skuša ii čimbolj opita -, ti sramoto kolabptjicjpnizir.a. Jn "tedaj je eetieral De Ganile Renaultove tovapnp podržavil. Toliki) o nekdanji zgod6\;ini te-] ga velikega francoskega podjetja. ,-Sedaj pij spet še nekaj novejših podatkov. Kakor smo že povedali, je direktor obrata »Renaulta v Douvaiu povabil tuje časnikarje tudi v Belgijo ,na ogled novega obrata in tu je bii govor tudi o. izvoznih in drugih načrtih podjetja. Renault danes dobavlja avtomobilske dele za montažo v 25 držav širom po svetu. ci furlanske narodne noše. ki so bile v navadi še konec minulega stoletja. Furlanska narodna poša je značilna po preprostem kroju in skromnosti, a tudi po skladnih barvah. Kroje bogatijo dragocena dopolnila kot so predpasniki ter ovratne in naglave rute. Skupina iz Čente bo nastopila v Kulturnem domu s tremi plesi ' in sicer s plešam cvetja, s polko ter s kadriljo. Ples cvetja ima značaj pomladanskega rajanja, ki- se ga udeležujejo seveda predvsem mladi ljudje. Ples izhaja iz Benetk, toda že v 16. oziroma 17. stoletju se je razširil tudi na Furlanijo. Z a polko ni da hi se pri njej na dolgo ustavljali. Znano je ali vsaj tako se zatrjuje, da je polka prišla v vaše kraje iz severovzhodnih predelov Evrope. baje so jo prinesli delavci, ki so odhajali na delo na Češko. Nekateri pa zatrjujejo, da ie polka po svojem, prvotnem izvoru škotski *ples. Kadrilja ie prav tako zelo star ples. Bila je - v navadi na ženitovanjskih svečanostih. Sedaj pa še nekaj besed o rezi-iški folklorni skupini. Ta ansambel v naših krajih kar dobro poznamo, ker je nastopil že več- . krat, na raznih prireditvah na primer v Boj,juncu, v Nabrežini, v Zgoniku, na Opčinah in tndi v Kulturnem domu. Folklorna skupina iz Rezije izvaja izključno rezijske folklorne plese, ki kot vsi folklorni plesi odražajo najrazličnejše običaje iz preteklosti. Za Rezijo ie znano, da ,.e tod pleše in. igra olj 'najrazličnejših prilpžiibitih.s v življenju kot.ua primer ob rojstvu in poroki, o pustu pa huii v dneh. ko se mladi fantje •odpravljajo . k i-o lakom. V nedeljo .bodo rezijski folkloristi nastopili v Kulturnem domu z naslednjimi' plesi: «černi no tolci,, «Ta ■ sagatina*. tPotimi dopb Lipje*;- ki predstavlja tipičen klinčki" ples. nadalje s plesom sDo po stigla», ki predstavlja , ianitgvanjskl ples. Končno prideta ha vrsto še plesa «Ko!o» ter «Lipa ma Maricam, to je el,epa moja Marica», ki po navadi zaključuje nastope rezijanskega ansambla. ČETRTEK, 3. NOVEMBRA 1977 ITALIJANSKA TV Prvi kana.1 12.30 Argumenti, vzgojna oddaja 13.00 Filo diretto Na strani državljana 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 17.00 Ob petih z Amedeom Nazza-rijem 17.05 Rojena svobodna Vrnitev lovca, 4. epizoda 17.50 Lone Ranger, risanka 18.00 Argumenti, vzgojna oddaja 18.30 Mali Siam, glasbena oddaja 19.00 Dnevnik 1 — KRONIKE 19.20 Dve leti počitnic, S. episoda 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Non stop, glasbena oddaja 22.00 Na jugu Ernesta De Marti na,! L oddaja 22.40 Skrivnostno življenje Edgarja Briggsa K.G.B., TV film Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Gledališki problemi 13.00 DNEVNIK 2 - OB 13. URI 13.30 Vzgoja in dežele Neapelj: Odprta šola 17.00 Programi za mladino PRIMULA ROSSA, 1. del fil ma. V glavnih vlogah Leslie !loward in Merle Oberon 18.00 Vzgojna oddaja 18.25 Iz parlamenta in športne vesti 18.45 Srečanje z Mariom Carotenu-tom Vremenska slika 19.45 Dnevnik 2 — ODPRTI STUDIO 20.40 Znanstveniki Bleščeča kariera profesorja Alessandra Volte, film 22.00 Sindikalna tribuna 22.30 Znanstveniki, drugi del diskusije 23.10 Eurogol, panorama evropskih nogometnih pokalov Ob koncu DNEVNIK 2 -ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.00, 10.00 in 15.00 TV v šoli 17.30 Čudoviti svet muca Filemona 17.40 Obzornik 17.55 Skrivnosti morja 18.50 M. Belina: Kateri prag nas je gnal na to barko, nanizanka 19.30 DNEVNIK 20.00 Prijatelji in sosedje, zabavna nanizanka 20.30 V živo: KOLIKO SEM DEJANSKO SAMOUPRAVLJAVEC? - vmes DNEVNIK Koper 18.00 Košarka: HONVED - JUGO-PLASTIKA 19.25 Jugoslovanska trimska televizija 20.15 DNEVNIK 20.30 ŽENA ENE NOČI, celovečerni film 22.10 Osebnosti revolucije: IVAN MILUTINOVIČ, dok. oddaja Zagreb 20.00 Paralele 20.60 KAPELSKI KRESOVI, nadaljevanka 22.20 Solistične pesmi L. van Be ethovna TRST A 7.00, 8.00. 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Po ročila; 8.15 Glasba in kramljanje; 9.00 Maša; 9.45 Kje so moje rožice; 10:05 Koncert sredi jutra; 10.35 Družina v sodobni družbi; 11.05 Mladinski oder; 11.35 Današnja plošča: 12.15 Glasba po željah; 13.00 Zborovska glasba tržaških avtorjev; 13.30 Od melodije do melodije; 14.10 Roman v nadaljevanjih; 14.30 Evergreeni; 15.30 Kaj je novega v diskoteki; 16.30 Odprimo knjigo pravljic! 17.00 Klavirska glasba v čitalnicah; 17.15 Glasbena panorama; 18.1X1 Položaj ženske v Italiji včeraj in danes; 18.20 Klasični album. KOPER 6.30, 7.30, 8.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 18,30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Skladbe za klavir; 9.15 Elizabetine pravljice; 9.32 Plošče: 10.00 Z nami je. . .; 10.10 Oddaja za šolsko mladino.;. 10.32 .-Popevka dngua RADIO 1 7.00, 8.IX). 10.00, 12.00, 13.00, 17.00. 19.00. 21.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Glasbeno prebujenje; 8.40 Včeraj v parlamentu; 8.50 Resna glasba; 9.00 in 10.35 Vi in jaz; 11.(X) Opereta v miniaturi; 11.30 Zdravo, jaz sem Sallinger; 12.05 Par besed; 12.30 Pogovori o današnji Evropi; 13.30 Glasbeni program; 14.30 Ca fone, radijska igra; 15.05 Velika upanja, obdobje med obema vojnama; 15.45 Prvi, Nip; 18.35 Programi pristopanja; 19.35 Večerni programi; 20.10 Strnfena radijska igra: 20.30 Jazz danes; 21.05 Radio drugod; Danska; 23.15 Lahko noč. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.(X), 15.00, 18.00, 19.00. 22.00, 23.00 Poročila; 5.15 Danes za vas; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.20 Beseda na današnji dan; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola: 9.35 Ljudsko izročilo v zborovski glasbi; 10.15 Kdaj, kam, kako >n i po čem?; 10.45 Turistični napotki; 10.45 Glasba in nasveti; 11,00 K\pi: 11.03 Uganite, pa vam zaigram0 svet mladih: 11.32, Sprint glasba; .11.45 Glasbeni spored; 12.05 Glasba po želji; 12.10 Zvoki znanih melodij; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 po željkli; 14.00 Turistični'napotki; 'Od vasi do vasi; 13.20 Zabavna 14.10 Popevke; 14.33 Zbor Lino Mariani; 15.00 Oddaja za šolsko mladino; 15.40 Glasbena oddaja; 16.(X) Na knjižnem trgu; 16.05 Poslušajmo jih skupaj; 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petili popoldne; 17.30 Primorski dnevnik: 17.45 Zabavna glasba; 18.00 Glasba po željah; 18.35 Mladi izvajalci; 19.33 Crash; 20.00 Glasbeni instrumenti; 20.32 Rock party; 21.00 Skladbe sloven- glasba; 13.30 Priporočajo vam. 14.05 Koncert za mlade poslušalce: 14.40 Enajsta šola; 15.30 Glasbeni intermezzo; ‘15.45 Jezikovni pogovori: 16.00 »Vrtiljak*; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Z opernih odrov i 19.20 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansam blom Bojana Adamiča: 20.00 četrtkov večer; 21.(X) Literarni večer: 21.40 Lepe melodije; 22.20 Nova skih mojstrov; 21.32 Ansambel Bert posnetka godalnega tria Labacen- • 01 AR. T 13 ... At T .......... • ..... Campbell; 21.45 Plošča LP. se; 23.05 Literarni nokturno. ANDREJ ŠAVLI: VRSTA SKOZI ČAS Obrazi koprsko-goriške generacije slovenskih učiteljev (1875 - 1909 - 1919) XXVI.’ Josip Kostanjevec (1864 -193.4) Po rodu je bil iz Vipave, v osnovno šolo je hodil don.a, v Gorici je dovršil štiri gimnazijske razrede, učiteljišče pa v Kopru, kjer je maturira! leta 1884. Učiteljeval je na Ubeljskcm, v Trnovem, na Colu, v Premu, Litiji, v Ljubljani ira II. mestni šoli in nato na vadnici. Leta 1910 je šel v pokoj. V mladih letih je priobčeval pesmi v Ljubljanskem zvonu m v Kresu: kmalu je prešel k prozi, pisal je novele, povesti, romane. Objavljal je v Ljubljanskem zvonu (Kotanjska elita, Gojko Knafeijc, Iz življenja Tomaža Križaja, Na sončnih tleh), v Slovanu (Lahkoživci, Prepozno, Zad nji prameni) v Slovenskih večernicah MD (Pošteni ljudje. Novo življenje) in dr,ugod. Kot samostojne knjige ! so izšla dela: Iz knjige življenja (črtice). Kotanj-' ska elita (roman), ^življenja trnjeva pot, Krivec, Zbrani" spisi. Menjaval je psevdonime: H. Vipavski, J. K. Dolinar, Hrastar. Ivan Kos, Premec. J. M. Presen, Slavec, Devetak, Sršen iti). '/■&-jemal je iz življenju izobražencev v kmetskem in podeželskem okolju, iz, življenja malbmeščgnov na Notranjskem. Učil se je pri J. Kersniku, zahajal pod snovne vplive prvega slovenskega (Go.vt kgrjevega) naturalizma in pod vplive Meškove in Cankarjeve novelistike. Do svojega inclivi-dualnega sloga ni prišel in, tudi idejno ne kaže osebne hote; večjega razvoja ni pokazal, ostal je' pač spreten pripovedovalec. Pri bližno tako sodi o njegovem delu stroga literarna zgodovina, in vendar je bil v svojem času uva-ževan pisatelj. Nekaj kritičnih sestavkov je priobčil v Popotniku in Učiteljskem tovarišu. Ivan Krajnik (1857 -1929) Po rodu je bil iz Solkana, šola! se je med ustanovitvijo moškega učiteljišča v Kopru (1875). zato jc obiskoval po normalki in nižji gimnaziji v Gorici tu tudi še dva letnika učiteljišča, zadnja dva pa že v Kopru, kjer je maturiral leta 1877. pozneje jc napravil še izpite za meščansko šot-j iz slovenščine, zemljepisa in zgodovine. Polnih dvajset let je učiteljeval v Podmeleu (1878-1898). k;er je pustil največ svojih mladostnih sil za splošni dvig kulture in še posebno za napredek šolstva na Goriškem. - V Podmeleu je usta navil narodno društvo »Zavednost*, vcdil pevski zbor pri Či talnici in cerkveno petje Bil jc soustanovitelj in prvi predsednik učiteljskega društva za tolminski okraj. Kot izredno delaven nro-svetdi delavec in zaveden Sloves nec je kmalu trčil z Nemcem Scbaflenhauečjcm. tolminskim o-krtijnim glavarjem. Zaradi teli šparov in še iz osebnih razlogov je ^aprošil zg učiteljsko mesto na Štajerskem, kjer je od leta 1901 do upokojitve služboval na osnov mh šolah pri Joštu na Kozjaku, Sv. Emi, na Blanci, v Kozjem in Breznem. Upokojen je nato živel v Mariboru. Kot učitelj je pospeševal moderne metode pyi pouku. Že v Podmeleu s'e, jc mnogo ukvarjal s šolsko kartografijo, v učne namene je narisal podmelškj šolski okoliš. Bolezen in premestitev na Sta jersko sta Krajniku prepredli, da bi dokončal velik stenski zemljevid Tolminske. Ko je bii leta 1900 na bolniškem dopustu v Gorici, je izdelal stenski zemljevid Kanala iri kanalske šolske občine, ki ga je uničila soška fronta. Glavna kartografska dela pa je napravil na Štajerskem v letih 1906-1922, ko je narisal stenske domoznanske zemljevide za šole Sv. Ema, Blanca. Kozje in Brezno. Za učiteljsko društvo v Radljah (takratnem Marenbergu) je izdelal zemljevid radeljskega sodnega okraja v merilu 1:20 090. Njegovi zemljevidi so morfološko izraziti, imajo Višinsko stopnjevano barvno skalo, plastika terena je prikazana s črtkami in izohipsami. Ivan Krajnik je veliko prispeval k boljšemu pouku domoznanstva in geografije nasploh. Tako na Goriškem kot na Štajerskem je bil med učiteljstvom pobudnik in propagator šolske kartografije, zato so se na šolah vedno bolj bogatile zemljepisne zbirke učil. Ignac Križman (1865 - 1925) Na Goriškem izstopata dva n čitelja . Ignaca Križmana — c če in sin Oče je umrl kot naduči tclj v Dornberku leta 1904, star 66 let. Učiteljeval je v Kobarirlu. Mirnu in Dornberku, kjer je imel majhno posestvece. Bil je zagnan kulturni, politični in gospodarski delavec Lavričeve dobe. Sin Ignac jo bil rojen v Dorn berku leta 1865, osnovno šolo je obiskoval doma, v Gorici je dovršil tri gimnazijske razrede, v Kopru pa učiteljišče in maturiral leta 1886. Učiteljeval je v Šmarjah na Vipavskem, v Dorn- berku skupaj z očetom, nato na novoustanovljeni šoli v Gabri0 pri Mirnu. Takrat je bila Gori' ška v razmahu politične dej°v' nosti dr. Antona Gregorčiča, jc pritegnila tudi mladega Križ' mana. Najtesneje se je držal svo* jega bivšega poklicnega tovariš* Andreja Gabrščka, tedaj agil"®' ga goričkega politika in časi°' kar ja. Vneto ‘je sodeloval pri nj®' govi Seči in pri narodno naprti' ni (liberalni) stranki. V Dor'1" berku je mnogo delal tudi n* gospodarskem področju, pri vi- narskem in prosvetnem društvi Pozneje jc postal eden naj,vidno'-šib organizacijskih , delavcev v učiteljskem društvu za gori-® okraj, deloval kot odbornik. nik, predsednik, kot uspešen baler je bil povsod uvaževan. ’ Zavezi jugoslovanskih učiteljsk*11 društev v Ljubljani jc zastop*! goriško učiteljstvo od leta do konca prve švetovne vojne’ Bil je med ustanovitelji te veze, Učiteljske tiskarne, l^!-teljskega konvikta v Ljubija'11, učiteljske Naše samopomoči in ^ in še — se pravi, da je botro*1* pri nastajanju vseh važnejših u-1" teljskih organizacij in ustanPv‘ Tudi v upravnem odboru ozb0-ma podpredsednik Zveze slovo*' škili učiteljskih društev v Trs** je bil v povojnih letih. Do kojitve je zastopal učiteljstvo goriškem okrajnem šolskem svo1*' V začetku leta 1922 se je SP' razumho z goriškim političo'*' društvom »Edinost* poslanec gilij Šček pogajal z rimsko v'*. do, da bi Slovenci bili zastopa* v deželnem zboru. Kot član J bil predlagan Ignac Križman ‘ kombinacije so se seveda nile z nastopom fašistične diU*. ture: sicer pa je tudi že Pie’J Rimu dobro služila taktika zavl* čevanja. nogomet V EVROPSKIH POKALNIH TEKMOVANJIH Kljub zmagi nad Torinom zagrebški Dinamo izločen Hajduk napredoval po streljanju 11-metrovk - Juventus visoko zmagal - Hud poraz Crvene zvezde z Borussio (ZRN) y^eraj so odigrali povratne tekme Janine finala pokala prvakov in po-«ia pokalnih prvakov ter šestnaj-Uae finala pokala UEFA. •t tekmovanju za P°kal 'prvakov a si italijanski in jugoslovanski ni • tavnik zapečatila usodo že v Dr^- tekmi- Juventus je namreč v S tekmi zma6ala v gosteh proti . »emu Glentoranu, včeraj pa mu zrl nasul kar pet golov. Crvena zve-Vpa,pa je Borussii klonila tudi v po-atni tekmi, vendar s še večjo raz-Uk° v golih. ■ v Pokalu pokalnih prvakov je split-eoiu Hajduku uspelo zmagati in '‘“Predevati v'četrtfinale. Madžar-* enajsterica se je izkazala za j; °®? močnejšo, kot je bilo priča-vatt. Po regularnem izteku tekle Je b>l izid 2:1 v korist Hajduka. oi podaljška nista spremenila te-11*„1 ®, zato te bil° Potrebno streli nJe enajstmetrovk. Spličani so bi-s Pn izvajanju najstrožje kazni u-,. soejši: dosegli so štiri gole, Ma-J?1 Pa tri. Tako je končni izid 6:4 korist Hajduka tfi iskalu UEFA je Torino izločil _*rebSk° enajsterico Dinamo Za-fem •an'. so sicer vfera.i na doma-‘grišču premagali Turinčane z ka ’ yen krajine se nardčajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih deze> v Italiji pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaj in tiska (H dlan italijansk* ZTJ" zveze časopisnih Trst založnikov FIEG -J, OB NAVZOČNOSTI NAJVISJIH DRŽAVNIH IN VOJAŠKIH PREDSTAVNIKOV Pogrebna svečanost za poveljnikom karabinjerskega zbora gen. Minom Včeraj prvo zasedanje posebne preiskovalne komisije, ki bi morala ugotoviti vzroke nesreče, v kateri je strmoglavil Minov helikopter RIM — O!) navzočnosti najvišjih predstavnikov vlade in oboi »zeniti si) je bila danes v Rimu potrebna slovesnost zb generalom Minom poveljnikom karabinjerskega zbora t: r za drugimi častniki in podčastnikom, ki so zgubili življenje v tragični letalski nesreči, ko je helikopter, s katerem so se peljati, strmoglavil na pebočjih hriba Uo-veilo v Kampaniji. Poleg predsednika republike Leo ne .‘a, so bili prisotni bivši predsednik republike Saragat, predsednik poslanske zbornice In g ran. r.od predsednik senata Castellartj (Fanta ni je namreč na obisku v Jugoslaviji), predsednik vlade Andreotti, podpredsednik ustavnega sodišča Oggi.oni. ministri Ruffini. Cos-siga. Slammati, Pandotfi, Bisalia in Lattanzio, podtajniki Evangelisti, Darida in Pastorino. načelniki glavnih ctabov oboroženih sil in posameznih rodov vojske tet predstavniki vseh političnih strank. Na sedežu glavnega štaba letalstva se je sestala posebna preiskovalna komisija, ki jo je oblikoval minister z-a obrambo Ruffini in ki jo vodi načelnik glavnega štaba le talstva general Mettimano. Komisija bo marala ugotoviti vzroke nesreče in bo svoje mnenje izrekla v teku enega meseca. Danes so ck> ločili naloge posameznim čianam. Preiskovalci so medlem najodločneje zanikali, da bi karabinjer, ki je stražil helikopter, s katerim se je kasneje odpeljal general Mino, bil kaznovan. Tudi prisotnost, čast nika obveščevalne službe sodi v normalno prakso, zatrjujejo v krogu preiskovalcev. Vsakokrat, ko pride do nesreče, v /katero je vpleteno vojaško letalo, pošljejo na kraj nesreče tudi častnika obveščevalne* službe. V teku včerajšnjega dne so zaslišali vrsto oseb i/ vas* Amaroni. ki je najbližje obljudeno središče pri kraju, kjer „je prišlo do nesreče. Antonio De Vito. kmet, ki je približno ob 15. uri delal na polju, ie povedal, da ie ob tisti uri slišal ropotanje helikopterja, ki pa ga ni videl, ker je najbrž letel ali nad oblaki ali pa čelo v oblakih. Nato ie ropot baje prenehal, slišal pa je nekaj, kar je bila podobno eksploziji, vendar temu ni posvetil preveč pozornost:, ker je bilo da pred kratkim slišati grmenje v daljavi, kjer je bita očividno nevihta. Vsa območje, na katerem ležijo razbitine helikopterja, je še vedno pod strogim nadzorstvom karali: n.jerjev, ki ne dovoljujejo nikomur, da bi se približal. Razbitin še niso odstranili, saj jih bodo morali še pregledati strokovnjaki, ki jih je imenovalp sodstvo. Gre za letal skega častnika in za profesorja letalske inženjerije. ki bosta danes prišla v Celar,/aro. Po zadnjih ugotovitvah naj bi do nesreče prišlo takole: helikopter je letel po že ustaljeni progi, ki od Catanzara pelje mimo vasi Cortale in Girifalco. hriba Coveilo. nad' dolino. ki jo imenujejo «Fossa del Lupo* do hribov Serre. Kaže. da je helikopter, kj ga je upravljal ali polkovnik Sirimarco ali Da po ročnik Cerasoli, stvar še niso oo' jasnih, nad dolino »Fussa del Lu po* ostro zavil na desno ter treščil v južno pobočje hriba Coveilo. v bistvu v smeri, iz katere ie nri-hajai. Letalo je letelo takrat, to so ugotovili iz naprav, ki jih je helikopter imel na krovu, s hitrosrio 216 km na uro, kar ustreza ponreč ni hitrosti, s katero lahko leti v idealnih vremenskih pogojih. To naj bi kazalo na dejstvo, da se pilot ni zavedal, da je v težavah. Dotaknil naj bi se tal. kar ga je zaneslo, tako da se je praktično prevrnil in eksplodiral. Domnevajo, da je pilot, ko je nenadoma videl pred seboj oblake, sklenil zaviti na desno, ne da bi se zavedal, da se je nevarno približa! 850 metrov visokemu hribu Coveilo. "Skoda,* je dejal župan Girifalca, »bil ie lep dan, le nekoliko oblačen*. (i£) Predlog o razglasitvi 1980 za leto kulture leto kulturnega sodelovanja držav udeleženk konference o evropski varnosti in sodelovanju. Predlog poudarja, da je glavrr cilj te akcijo spodbuditi še uspešnejše uresni-čevanje' sklepov helsinškega dokumenta, ki se nanašajo na stike med ljudmi, izmenjavo informacij ter na sodelovanje na področju kulture in izobraževanja. Jugoslovanski predlog vsebuje vrsto konkretnih zamisli o razširitvi dvo in večstranske dejavnosti držav udeleženk KVSE na podiočju kultu:e, znanosti in izobraževanja. B. B. ANIA zahteva povišek zavarovanj KCA za 13 odst. RIM — Združenje italijanskih zavarovalnic AN1A je potrdilo, da je ko- nec oktobra poslalo vladi »dokumentirano zahtevo* po povišku zavarovalnih tarif za avtomobile. Zavarovalnice predlagajo, naj bi medministrski odbor za ceiie (CIP) na svoji prihodnji seji zvišal vse tarife za 13 odstotkov. Pri tem se zavarovalnice sklicujejo na »dražja popravila* posl, odb na .avtomobilih in na »večje število nesreč*, kar naj bi krepko skrčilo denarne rezerve zavarovalnic. V resnici pa so same zavarovalnice morale priznati, da zajec tiči v povsem drugačnem grmu: nad 80 odstotkov zavarovanih voznikov je v zadnjih dveh letih (1976-77) pridobilo pravico do popusta »bonus*, ker niso imeli prometnih nesreč. Skratka, tem osemdesetim, odstotkom vseh zavarovancev bi morali priznati Dopust 14 odstotkov na premije. Ta popust pa b) zavarovalnice vrgel s tira: zato zahtevajo povišek premij, ki V bistvu izenačuje povišek z dolžnim popustom. II PRIČEVANJA POLK. SPIAZZIJA V RIMU «Vetrovnica» je «združenje» domovini zvestih državljanov Člana Borghesejeve zarotniške skupine, ki se obtožbam nerodno izmika, bodo spet zaslišali v ponedeljek Posebno svečan začetek proslav 60-letnice oktobrske revolucije RIM — Polkovnika Spiazzija, ki so ga včeraj na procesu proti u-deleže.icem spodletelega poskusa državnega udara »črnega princa* Borgheseja že drugi dan zapored zasliševali,,' so zadnji trenutek in z veliko težavo rešili iz zagate njegovi zagovorniki. Razvlečena »pojasnila* veronskega polkovnika so časovno zajela celo sodno razpravo, nikakor pa nišo zadovoljila ne sodnikov ne javnega tožilca, ki so v njih z lahkoto odkrili celo vrsto vrzeli in nejasnosti, predvsem pa protislovij. Še zlasti so Spiazzija dobili v precep, ko so zahtevali, da »pojasni* nekatere svoje izjave (podal jih je med preiskavo) o neki »organizaciji*, v kateri bi sodeloval-' »oddelek I (vojaška obveščevalna služba), karabinjerji in SID*. «Neka organizacija* ni pa nič drugega kot »vetrovnica*. prevratniška skupina, ki se je porodila v vojaških krogih sevemo^vzhodne I- talije in ki je predmet posebne sodne preiskave. Spiazzi je prevratniško organizacijo včeraj prelevil v «združenje* raznih borčevskih in vojaških zvez, za kar naj bi se o-sebno precej zavzemal. Javni tožilec Vitalone je »gol pi-stu* oporekal, da je med preiskavo podal popolnoma drugačno sliko o prevratniški organizaciji in celo orisal njeno notranjo strukturo. Vsak član, je zaupal Spiazzi, pozna samo neposrednega »nadrejenega*, enega, ki «mu je enak po činu* in komaj pridobljenega »somišljenika*, ki ga je sam pripeljal v skupino, v kateri so se pa združevali tudi člani karabinjerskih varnostnih služb in vojaškega obveščevalnega urada. V tako zasnovano strukturo prav gotovo ne sodijo upokojeni generali, navadni državljani z globokimi domoljubnimi čustvi in dobrosrčne bolničarke. «Moje izjave ste napačno razumeli,* se je skušal zagovarjati Spiazzi. Vitalone: «Rad bi opozoril obtoženca, da smo jih povzeli po magnetofonskih posnetkih.* Spiazzi: «Tudi posnetki se lahko zlorabijo, in mene sodniki preganjajo.* Javni tožilec: «So to vaše trditve ali ne? Ste jih izrekli ali ne?» »Sem, vendar bi želel obrazložiti.!.* Zaradi očitnih težav, v katere je zašel obtoženec, so vskočili zagovorniki, ki so protestirali, poudarjali, pojasnjevali in polemizirali. Prerekanje je trajalo nekaj minut, kratek odmor pa’ je omogočil Spiazziju, da je zajci sapo in zbral misli, kolikor jih pač ima. Sodna razprava pa se je tako prekomerno zavlekla in sodniki so jo odložili na ponedeljek, ko bo zarotniški polkovnik končno moral povedati, koliko resnice je v njegovih prvih priznanjih. Ob koncu pa še zanimiv pripis. Med sodno razpravo je iznenada v dvorano pokukala prerano osivela glava Franca Frede. Padovanski neofašist se je zadržal le par minut v veži, medtem ko se je njegov zagovorni'.: pomenkoval s svojim kolegom, nakar sta oba odšla. Ne da bi hoteli Fredi oporekati pravice do začasne svobode, tudi glede na dejstvo, da je potekel rok preventivnega pri nor a, vendar me- MMHMM - -.......... Kot poročamo na prvi strani, so se v Moskvi začeie svečane proslave ob «0. obletnici oktobrske revolucije-V Kremlju bo še danes trajala skupna seja CK KP SZ in obeh zbornic sovjetskega parlamenta, proslave se bodo zaključile v ponedeljek z običajno veliko vojaško parado na Rdečem trgu. Na sliki: P0*"-') dvorano, kjer so včeraj govorili Brežnjev in šefi številnih delegacij (Te c foto * .........................................im............................iiMmiimiiiiiiiiiHiiiiiniiniiiii.. ZANJE PREDLAGA OPROSTITEV ZARADI POMANJKANJA DOKAZOV Presenetljiva poteza javnega tožilca na procesu proti 56 pripadnikom MAR Predlog zadeva obtožbi hujskanja k državljanski vojni in napada na republiško usta* BRESCIA — Med včerajšnjo sod , Zadeva je še tembolj kočljiva, če no obravnavo proti 56 pripadnikom, upoštevamo, da predvideva kazenski skrajnodesničarskega prevratniške ga gibanja MAR (»movimento d'a-zione rivoluzionaria*) je prišlo do prave senzacije. Javni tožilec Fran-eesco Trovato je namreč napovedal, da bo predlagal za obtožence o-prostitev zaradi pomanjkanja dokazov, kolikor zadeva obtožbi poskusa sproženja državljanske vojne oziroma napada na republiško ustavo. V resnici gre za. pobudo zaskrbljujoče narave, ki bo urez dvoma sprožila vrsto polemik. Presenečenje spričo tožilčevega predloga gre pripisati dejstvu, da si je dr. Trovato vse do včerajšnjega dne strogo pri- S pogrebne ?vcč:'rosti ra poveljnikom karabinjerjev Minom in drugimi častniki in podčastnikom, ki so zgubili življenje pri letalski nesreči (Teleloto ANSA) Po predpisih o omejevanju hitrosti na Italijanskih cestah nim, da je b i poleg še pripis, da zadeval dokazati odgovornost oz. mora Freda svobodo uživati v Ca- j krivdo obtožencev prav za poskus tanzaru pod nenehnim policijskim j /.rušenja demokratične ureditve v nadzorstvom, ali pa se morda mo- j državi — pripominjal je sicer, da ne tim?. razpolaga v tem smislu z zadostni- FULVIO CASALI I mi dokazi. Šestdeset dni časa za nalepke z najvišjo dovoljeno hitrostjo Za manjša vozila jih predvidevajo novi vladni ukrepi, ki bodo stopili v veljavo najkasneje v soboto RIM - Avtomobili, ki imajo manj j nistra sta sicer dokumenta podpi-koi 900 kubikov in motorna kolesa I sala že prejšnjo soboto, vendar ju z manj kot 149 kubiki, bodo morala ; niso uradno izdali imeti odslej na zadnji strani vozila I Medtem ko bodo ostali predpisi nalepljeno oznako z najvišjo dovo-1 stopTi v veljavo dan po objavi v Ljeno hitrostjo za njihovo kategori-1 Uradnem vestniku, torej najkasne-jo na navadnih cestah. Določilo so- j je v soboto, so za nakup predpisa-di v šrši okvir vladnih ukrepov o nih nalepk (prodajali jih bodo v omejevanju hitrosti na vseh cestah, vseh trgovinah z avtomobilskimi vendar pa imajo lastniki vozil orne- nadomestnimi deli) in za njihovo njenih kategorij čas do prvega ted | namestitev predvidevali rok 60 dni, na v novem letu, da zadostijo tej' Nalepke bodo iste oblike, kakor so zahtevi - j tiste, s katerimi,morajo biti oprem- utth-asrr asm 'B in 900 kubiki ali motornih koles od m“Jže P® za n™10™3. kolesa; sto do 149 kubikov pa bodo morali uradni objavi ministrskih o- nalepiti oznako s številko 90, koli-j d lokov pa bodo začele veljati na kor kilometrov na uro pač smejo j cestah italijanskega omrežja po novih predpisih voziti po cestah, | tudi viso.se globe za kršilce pred-ki ne vodijo skozi mesta ali večje Pisov. Zneske glob so sicer povi- DRUZINA JE BAJE PLAČALA 3,5 MILIJARDE LIR V Amsterdamu spustili na svobodo ugrabljenega milijonarja Caranso Policija bo nagradila tiste, ki bodo posredovali podatke o ugrabiteljih zaselke. Točna navodila o naleokah bodo objavili že danes ali najkasneje jutri v Uradnem vestniku. V isti številki bi morali končno tudi priobčiti oba vladna odloka: o hitrostnih omejitvah in o razdelitvi vseh vozil v štiri kategorije. Pristojna mi BEOGRAD — Jugoslavija je predlagala. da leto 1980 razglasijo za Slovo od Mitje Gorjupa (Nadaljevanje t L strani) ko je Mitja znal vseskozi ohraniti trdne vezi z domačimi kraji in ljudmi in je vedno delil z njimi radost ob vseh uspehih, h katerim je sam prispeval pomemben delež. Ob zvokih žalostink so krsto s pokojnikovim truplom položili na furgon in dolg sprevod avtomobilov se je usmeril proti Kanalu ob Soči, kjer so Mitjo na kanalskem pokopališču položivi v družinsko grobnico. Tudi tu se je zbrala velika množica, da izkaže poslednjo čast svojemu dragemu, priljubljenemu in spoštovanemu rojaku. Ob odprtem grobu je v imenu novinarskega kolektiva »Dela* in novinarskih' organizacij Slovenije in Jugoslavije spregovoril odgovorni urednik »Dela* Slavko Fras. V presunljivih besedah je govoril o pokojnikovih izrednih zaslugah za napredek slovenskega in jugoslovanskega časnikarstva, o njegovem čudovitem tovariškem odnosu do sodelavcev, o pronicljivosti njegovih misli. Dejal je, da je za slovensko in jugoslovansko časnikarstvo njegova smrt nenadomestljiva izguba. Nad grobom so se sklonili prapori in padanje prsti na krsto se je združilo z žalostinkami in šumenjem Soče V” poslednji pozdrav Mitju Gorjupu. šali že prvega septembra letos, ven dar so jih lahko dajali samo na mestnih ulicah in na cestah, kjer so table jasno označevale dovoljeno hitrost. Pri Salernu ugrabili odvetnika Amabileja SALERNO — Sinoči so neznanci ligi abili odv. Maria Amabileja, očeta krščanskodemokratskega parlamentarca Giovannija. Napadli so ga pred njegovo lastno hišo v kraju Cava dei Tirreni, kamor zahaja ob prazničnih dneh, kajti sicer biva v Rimu. Ugrabitvi sta prisostvovala žena in šofer. Zločinci so nesrečnika odpeljali v njegovem fiatu 132, ki so mu sledila še tri vozila, sicer bmw salemske registracije, alfa romeo 2000 z registracijo Caserte in tpvornjak OM z evidenčno tablico iz Pize. Nekaj ur zatem so ugrabitelji po telefonu zahtevali za odv. Amabileja odkupnino nič manj kot 20 milijard lir. PrizgjJeti je glavni .ravnatelj zavarovalnice »Tirrena Assicurazioni* in član upravnih svetov številnih denarnih zavodov, razen tega se aktivno bavi s politiko kot pristaš KD. AMSTERDAM - De-et milijonov goldinarjev ali 3,5 milijarde lir je veljala družino osvoboditev nizozemskega milijonarja Maurilsa Caransp, ki so ga v noči med ponedeljkom in tol’k m našli na nekem amsterdamskem trgu. Takoj so poklicali policijo in £>a odpeljali v centralo, kjer ga je zdravnik takoj pregledal in ugotovil, da je v zadovoljivem zdravstvenem stanju. Po krajšem zasliševanju so ga odpeljali domov, v njegovo vilo nekje na pol poti med Amsterdamom in Utrechtom. Saranso, ki ga imajo za enega najbogatejših Nizozemcev, so ugrabili pred petimi dnevi, ko je stopil iz svojega kluba in je bil namenjen k rolls royceu. ki je bil parkiran v bližini. V petih dneh, ko je bil v rokah ugrabiteljev, je družina Ca-ransa prejela na stotine telefonskih pozivov, ki so zahtevali najrazličnejše stvari: od izpustitve terorista Knuta Volkertsa do odstopa kraljice Julijane. Policija je morala priznati, da tava v temi. Niso vedeli niti, ali se družina pogaja za izplačilo odkupnine ali ne. V začetku so se bali, da je Mauritsa Caranso ugrabila nemška teroristična skupina Baader - Meinbof. ki je oktobra ugrabila in umorila nemškega industrijca Hansa Martina Schleyer.ja, vendar se je kmalu izkazalo, da gre za navadne kriminalce, ki jim je samo do odkupnine in da politike sploh ni vmes, saj je Caransa tudi popolnoma brezpomembna osebnost na političnem področju, kljub svojim milijonom. • Preiskovalci so 'razpisali nagrado 25 tisoč goldinarjev za tiste, ki bodo policiji posredovali podatke o ugrabiteljih. Nagrada velja tudi sedaj, ko so Caranso izpustili in to so potrdili s posebnim pozivom po televiziji. Kaže, da so odkupnino, na posebno zahtevo ugrabiteljev, izplačali v novih bankovcih po 1000 goldinarjev in pri tem se sprašujejo, kako jim bo sploh uspelo znebiti se jih, saj velja 1.000 goldinarjev 360 tisoč lir, tako da bo, kdorkoli bo dobil tak bankovec v roke, postal še bolj po zoren na osebo, ki ga je prinesla. V zadnjih letih jč največjo odkupnino izplačala multinacionalna druž- ba ’«Bunge Borne Corporation*, ki' nimal za pogoje ustanavljanja in ima glavni sedež v Argentini, ko so medsebojnega povezovanja temelj-tamkajšnji gverilci ugrabili dva čla-1 nih organizacij združenega dcia ter na upravnega sveta Jorgeja in Jua- za način delitve osebnih dohodkov, na Borneja. Ugrabitelji so takrat Poleg tega se je zanimal za uskla-vhovčili kar poldrugo milijardo pe- j jevanje investicijskih programov nov, kar je takrat bilo približno 50 j med temeljnimi , organizacijami milijard Lir. Prejšnji mesec pa je združenega dela za sodelovanje z japonska vlada iztočila preusmerite j jem letala JAL šest milijonov dolarjev v zameno za izpustitev potnikov 'in letala. Caransa je bil, kot kaže. zaprt v neki hiši, dobro uro vožnje z avtom od Amsterdama v dokaj temni sobi. Ugrabitelji so ga uklenili z lisicami k cevem centralnega gretja. Spati je moral oblečen. Štirje, ugrabitelji, s katerimi je imel opravka, so bili vedno zakrinkani in so imeli rokavi- znanstvenimi in visokošolskimi u-stanovami ter za nekatera druga vprašanja. B. B. Kongres radikalcev in javni prispevek ,'Pp celi noči raz- BOLOGfjA ce. Med seboj so govorili angleško prav in aiašovairj' se ,je v včerajš-s sredozemskim prizvokom. Dovolili ■ ~«i. —n, ---in, ,„.oK „i, pa so mu. da je poslušal radio in tako je vedel za potek pogajanj. Bil je prepričan, da ga ne bodo ubili. (if) Pogovor Fanfani 4pil jak (Od našega dopisnika) BEOGRAD — Predsednik senata Amintore Fanfani, ki se mudi v Jugoslaviji na vabilo skupščine, je obiskal svet Zveze sindikatov Jugoslavije, .kjer se je pogovarjal z njegpvim predsednikom Mikom Špi-ljakom. Pogovor se .je nanašal predvsem na delovanje sistema samoupravljanja in vlogo sindikatov v tem procesu, Mika Špiljak je zelo podrobno in izčrpno obvestil predsednika senata o razvoju jugoslovanskega samoupravnega sistema. Gost se je zanimal predvsem za pridobivanje in delitev dohodka ter z a praktično uresničevanje sistema nagrajevanja pa rezultatih del?. Predsednik rimskega senata, katerega glavni namen je. da se v Jugoslaviji seznani s sistemom samoupravljanja, je zatem obiskal beograjsko tovarno motorjev in zobnikov «21. maj* v Rakovici. Tam so ga seznanili z rezultati in razvojnimi načrti te znane beograjske delovne organizacije, ogledal pa si je thdi novo tovarno motorjev. Fanfani se je posebno za- njih prvih jutranjih urah oh prisotnosti pičlo polovice delegatov zaključil kongres radikalne stranke, Spadaccio in Aglietto so potrdili za predsednika in tajnico stranke. Najdlje so delegati razpravljali o spornem vprašanju javnega finansiranja strank, ki je ~ radikalcem navrglo 650 milijonov lip. Toda radikalci načelno nasprotujejo finansiranju in so morali zato skleniti, kaj z denarjem. Nekateri sc Predlagali, naj bi ga vrnili državi, drugi pa investicijo v mrežo radi kalnih radijskih postaj. Končno je zakonik za »državljansko vojno* dosmrtno zaporno kazen. Tožilec je na včerajšnji razpravi začel z navajanjem dogodkov na območju Piari del Ratclno (Rieti), kjer so imel fašisti pol vojaško taborišče in kjer je bil v spopadu s karabinjerji ubit skrajni desničar Gian-carlp Esposti. «Šlo je za dramatičen epilog,* je poudaril dr. Trovato, ki si je nato postavil vprašanje, če je bilo' to gbič "naključje ali pa logična posledica »dolgotrajne vadbe k nasilju*. Sledilo je naštevanje atentatov, ki so jih izvršili pripadniki zloglasnih SAM «squadre d’azione Mussolini*) med 1972 in( 1974. letom. L. 1973 je počilo 16 bomb, v prvih pe-t’h mesecih 1. 1974 devet, če upoštevamo tudi atentate v Bologni, Perugii in drugih mestih, se število raz-počenih peklenskih strojev v »črni režiji* povzpne kar na 37. Tovrstno teroristično delovanje je dr. Trovato uokviril v tako imenovano netenje strategije napetosti, katere očitni namen je bil porušiti demokratično ravnotežje v državi. Trovatov poseg jc grobo prekinil branilec enega od obtožencev odv. Bezzlcheri. ki je javnemu tožilcu o-čital, da 'je tudi sam nosil fes in črno srajco. Prizadeti je odvrnil: «Bo že res, vendar se to ni dogajalo v Reggio Emili!.* Besedni spopad je izzval v dvorani dokajšnjo napetost. Ko so se duhovi pomirili, je tožilec nadaljeval analizo dogodkov, zaradi katerih so bili pripadniki MAR obtoženi. Tedaj je za novo prekinitev poskrbel obtoženec Alessandro DTntino, ki je Tro-vata vprašal, zakaj ni teh stvari povedal že med začetnim delom obravnave; predsednik sodišča je D’In-tina takoj odslovil, očitno zato, ker je že imel dokaj zrahljane živce. Ič njegovi pomiritvi gotovo ni prispeval niti odv. Albertini, ki je javnega tožilca obtoži), da prekomerno' .vpliva na strini zbor z navajanjem dogodkov oziroma prekrškov, katerih sploh ni v obtožnici: Predsednik je odvetnika posvaril, naj miruje, sicer ga bo prisiljen odsloviti, tedaj pa je »vskočil* odv. Bezziclieri: »Ih s tem boste prekinili obravnavo.* Hujšega k sreči ni bilo,' pač pa je takoj nato dr. Trovato poskrbel za uvodoma omenjeno presenečenje, se pravi, da jc predlagal oprostitev obtožencev zaradi pomanjkanja dokazov: glede obtožb poskusa sproženja državljanske vojne in atentata na ustavo. Predlog je padel kot strela z jasnega, saj so bili vsi v dvorani uverjeni, da bo tožilec predlagal dosmrtno (ječo ali vsaj dolgo zaporno kazen. Dr. Trovato je presenetil celo sa mega kolovodjo MAR Carla Fuma-gallija, še zlasti pa svoječasnega vodjo tako' imenovane tihe večine odv. Adama deglt Occhija, ki je bil pr votno obtožen atentata na ustavd ter med drugim politične zarote, katere cilj je bila državljanska vojna. Sedaj se postavlja vprašanje, kako Berlinguer (Nadaljevanje s 1 strani) prevladala »salomonska* resoluei „ , ja. s katero je radikalna stranka ! bo nastopil javni tožilec glede ob «vrnila* znesek radikalni oarlamen j tožbe politične zarote na podlagi tarni skupini, ki bo z njo razpela | združevanja v zločinske namene gala svobodno. Danes stavka milijon in 200 tisoč delavcev RIM Danes stavka milijon in 200 tisoč delavcev in uradnikov. 900 tisoč tekstilnih delavcev se bori za ohranitev zaposlitvenih ravni, 300 tisoč u-radnikov v ministrstvih in javnih u-radih terja dogovor o delovni pogodbi, ki je zapadla Pred dvema letoma, medtem ko- 35 tisoč delavcev podjetij razpuščene skupine EGAM protestira zaradi načrtov o reorganizaciji podjetja. Preidimo k delni razčlenitvi tožilčevih predlogov. Trovato predlaga o-prostitev zaradi pomanjkanja dokazov za dr, Maria D'Ovidia (državnega pravdnika iz Lanciana) in nje govega sina Giancarla (karabinjerskega kapetana) — pravdnik je bil obtožen razkrivanja uradnih tajnosti in dajanja potuhe Brunu Benardel-liju, ki se je po njegovi zaslugi i-zognil sodni preiskavi. Dr. Trovato je nadalje predlagal oprostitev z dvomljivo formulo za Luciana Bonocoreja (vodjo »tihe večine*) in bivšega vicekvestorja v Brescii dr. Maria Purificata; le-ta je bil ravno tako obtožen rčMčne zarote s ciljem državljanske vojne. m zgodovinskega pomena oktobrske j volucije. ki ni samo kot prva P°f vila za temelje gradnje nove dn>* ^ načela enakopravnosti vseh ljudi, Pa je tudi odprla razpoko, iz. so se rodile komunistične partije, to pa so se razvile še druge 5) revolucije in napredka. Vse te s’® .. stranke, gibanja, narodi, države -7 jijo skupno željo Po novi družbi, naj bo višja od kapitalistične, P® ^ ru, po novih mednarodnih odnos'*1, f naj slonijo na pravičnosti. P'*v ^ tem — je poudaril Berlinguer " e neuničljivi razlog internacional'5'11 solidarnosti, ki jo je treba nen® krepiti. . jg Jasno Pa je — je nadaljeval tri KPI — da morajo te raznolike 5 ZMOTILI SO SE... Družina Agnelli je, kot zno*'0’ ena najbolj premožnih druzjt* v Italiji in v Evropi sploh. so štirje zakrinkani moški, so popoldne čakali v zasedi *e' daleč od Torina pri vili ' Nasija, predsednika družbe Torino esposizioni in AgnellijeveffO bratranca, dobro vedeli. Na 0' hovo smolo pa niso poznali n°' benega od članov njegove dri*' zine. Tako so skočili iz u^Ja. denega fiata 131. kakor Mr.. so zagledali žensko, ki se ) odpeljala iz Nakjeve vile, oO' kolili njeno vozilo in jo P.' vlekli iz njega. Vprašali soJ sicer, ali je v sorgdstvu z sijem, ženska pa je bila ,a\ prestrašena, da ni iztisnila % ti besedice. Kdor molči, Potrft so si- mislili nepridipravi pomolili dekletu pod nos val prepojem s kloroformom. B1'1' m Bourious. tako se irhenPJ dekle, je padlo v nezavest, s'*' rje možakarji pa so najbrž 1 pogledali njene dokumente 1 ugotovili, da so se spravili pf°v' zaprav nad hišno pomočnico,i..-katero najbrž ne bi dobili lire. Ko so se zavedeli, da s se pomotili, so 27-letno Br0°[ ki je bila še vedno brez z. vesti, pustili na cesti, ki Pe"( v bližnjo vas. Menijo, da J šlo za dokaj nebogljene d" fante, saj so organizirali biten, ne da bi sploh pozn° svoje žrtve, (if) stopal' 7« če hočejo biti uspešne, stoti*- j. različnih poteh, ki naj ustrezajo , čilriostim in konkretnim pogoje'11 ^ posameznih državah, tudi ko j* gradnjo socializma. Enoličnost " uf poudaril Berlinguer — je prav škodljiva kot izolacija. Glede od*1** 1 med komunističnimi partijami Pa m tajnik KPI dejal, da ne morejo ^ stajati med njimi partije, ki in partije, ki so vodene. Prav terja razvoj solidarnosti svobodno^ očanje različnih mnenj ter strogo - i# štovanje avtonomije vsake strani*® nevmešavanje v notranje zadeve. ^ O italijanskih izkušnjah jc guer dejal, da učijo, da «je °e