in bodo s p ridom posegli po njej tud i nebotan ik i. V uvodnem delu b ra lec na jp re j spozna po loža j A lp in k lim azona lno vege tac ijo . V nada ljevan ju sta od de javn ikov p rirodnega oko lja obš irn e je p redstav ljena podneb je in kam n ine te r na k ra tko p rsti. O sredn je pog lav je uvodnega dela p reds tav lja p rikaz ra s tlin sk ih združb brezdre- vesnega, v isokogo rskega pasu. V njem so za je te g rm ovne združbe ob zgo rn ji d re ­ vesni m eji, tra v iščn e združbe do eks trazona ln ih združb. V pog lav ju so po besedah p reva ja lca doka j upoštevana tud i dom ača spoznan ja . Tako smo dob ili na enem m estu doka j popo ln preg led ve g e tac ije v isokogorskega sveta p ri nas, ka r je po ­ m em bno tud i za g e o g ra fijo go rsk ih predelov. Uvodni del za k lju ču je pog lav je o na ­ s tanku A lp in n jihove flo re . G lavn i del kn jige je posvečen op isu poscm eznih ras tlin . Te so razvrščene po us ta lje n i s is te m a tik i od liša jev, m ahov in go losem enk do kritosem enk. Vsaka ra s t­ lina je p reds tav ljena s k ra tk im op isom in podatk i o njenem ras tišču . Pri lo ka liza ­ c iji ra s tiš č je pri več in i ras tlin , ki ne ras te jo p ri nas, to tud i označeno. Z besednim op isom so ozko povezane risbe in barvne fo to g ra fije posam eznih ras tlin na š tir iin š tir id e s e tih tab lah. Ene in druge na zelo nazoren način tud i v izu a l­ no p reds tav ijo a lpske ras tline . R azp ros tran jenos t posam eznih ra s tlin sk ih v rs t p r i­ kazu je o se m in š tir id e se t ka rt, ki so ve rje tn o zarad i tehn ičn ih raz logov uvrščene na koncu kn jige . Nekaj ka rt in d iag ram ov je med tekstom in ga sm ise lno d o p o l­ nju je. V kn jig o je uvrščen tud i seznam naših zava rovan ih ras tlin , za k lju ču je pa jo seznam s iovstva . Prevod je op rav ljen zelo skrbno . S tavk i so tekoč i in jed rna ti te r sko ra j brez tu jk . Iskan je s lovensk ih izrazov je b ilo ve rje tn o včas ih težko in bi b ilo m orda ponekod bo lje iz jem om a os ta ti p ri m ednarodnem izrazu (npr. na str. 14 ka r ma- k rok lim a nam esto ve liko podnebje). Tud i pri neka te rih oznakah eks trazona ln ih združb bi b ilo dob ro dodati še d o p o ln ilo (npr. na str. 31 ras tje snežnih ta l, a li na str. 34 ras tje m elišč). V endar ce lo tnega besedila to ne m oti. S p reva ja lcem si že lim o, da bi bil p revod res ko rak k delu, ki bi ga zasnovali in nap isa li dom ači raz iskova lc i ras tja v našem a lpskem svetu. Ti so v lož ili že d osti truda in zb ra li ve liko g rad iva , ki bi lahko s luž ilo ne sam o za dom ačo kn jigo o ra s tlina h v gorskem , tem več tud i v p rim orskem in d ina rskem svetu itd. Na ta način bi dob ili popo lne jšo s liko o ras tju p ri nas, ka r bi d o po ln ilo tud i geogra fsko podobo S loven ije . F. Lovrenčak Habe F., 1980, Predjama — grad in jama, P osto jna, 43 s tran i teksta , 23 ba rv ­ nih fo to g ra fij, 3 rep ro d u kc ije s ta rih g ra fik P red jam skega gradu, fo rm a t kn již ice je 12x 18,5 cm. To je tu r is t ič n i vod ič , ki ga je izdala in za lož ila tu ris tič n a in ho te lsko o rg a n i­ zac ija P osto jnska jam a. N aklada kn již ice je 7000 izvodov in je izšla v s lovenskem , ang leškem , nem škem , ita lija n ske m in n izozem skem jeziku. A v to r je kn již ico razde­ lil na nasledn ja pog lav ja : od P osto jnske jam e do Predjame, Predjam a v svo ji p re te k lo s ti, tu ris tičn a pot po g radu, P red jam ski podzem ski svet, k ra tek o ris p red ­ jam sk ih rovov, razvo j p red jam skega tu rizm a, iz le ti iz P red jam e in sklepna beseda. Na koncu kn již ice je tud i p reg led na jpom em bne jše lite ra tu re o Predjam i. Sledi več s tran i z ba rvn im i fo to g ra fija m i in rep ro d u kc ija m i s ta rih r isb P redjam skega gradu, ki izčrpno p rikazu je jo ta h is to ričn i in naravn i b ise r naših kra jev. A v to r je poleg zgodov ine in legend o P red jam i na p riv lačen način op isa l podzem lje p re d ­ jam skih rovov. Kn již ica ' zna tno p re rašča okv ire zgo lj tu ris tičn e g a vod iča, saj nam ob o b ilju zan im iv ih in fo rm a c ij s lika v zgoščen i o b lik i p o k ra jin o in ž iv ljen je v njej. Lahko si že lim o le še več tak ih p u b lika c ij, k i posredu je jo tud i naše izsledke n a j­ š irš i ja vnos ti. M ilan O rožen-A dam ič