Poštnina plačana v gotovini. Posamezna Številka 1 Din. 4Pf ËM ËOš* List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Kranj Y h draginjski razred mladine, ki je v njenem okvirju samostojna organizacija. Ke štev po deželi ganjzacija. Ker bo slonelo delo prosvetnih dru-" »Ji in krajevnih kmečkih zvez orêd- Metropoia Gorenjske, naš ponosni Kranj, ima po zadnjem ljudskem štetju iz leta 1931. 4201 prebivalca. To števil« pa je v zadnjih letih na-raslp na približno 6500 ljudi, če ne Se več. Med temi je gotovo najmanj 300 državnih in samoupravnih nameSčencev in upokojencev. Življenje slednjih ni prav nič zavidanja vredno, naravnost bedno je. in to le radi nizkih plač od-nvsno pokojnin. Splošno je znano, da spada vsa Gorenjska roed pasivne kraje. Domači pridelki zadostujejo komaj za polovico prehrane prebivalstva. Mast, sladkor in moka se dovaža iz Srema in Banata. Sadje, zelenjavo in druge življenjske potrebščine pa dostavljajo na trg v Kranj večinoma prodajalci iz Ljubljane, ljubljanske okolice, Dolenjske in Štajerske in to le zaradi tega. ker dobijo v Kranju za blago višje cene, kakor pa n. pr. v Ljubljani. Sama kranjska okolica je še prav malo, skoraj ni. organizirana za dobavljanje vrtnih pridelkov na trg. Kmetje prinašajo v mesto samo poljske pridelke in nekaj perutnine, ki pa je v mnogih slučajih pretirano draga. Seveda nočemo valiti krivdo za to na kmeta, pač pa so temu krive okolščine, v katerih živi danes okoliški kmet. V Kranju je danes draginja vsaj za 15 do 20Vt večja kot v Ljubljani, ali za 40% večja kot v Belgradu, za 100 do 306*/o večja kakor v južnih Jtrajih naše države. Vkljub veliki razliki v cenah žwil v posameznih delih naše skupni' domovine pa imajo državni uslužbenci in upokojenci enake plače odnosno. pokojnine. Uradništvo. ki vrši) svojo službo vestno in točno, iu v svoji domovinski ljubezni zelo goreče in požrtvovalno, zasluži, da se njegove življenjsko razmere zboljšajo. Nič manj ali pa še bolj so potrebni zboljšanja tudi upokojenci, ki so delali prej isto. kar delajo seduj aktivni državni in samoupravni uslužbenci in ki so vse svoje najboljše moči žrtvovali državni službi. Posebno so prizadeti držuvni staroupokojenci, ki s svojo borno pokojnino komaj životarijo. Pa tudi ostali upokojenci so s to neznosno draginjo zelo prizadeti, poleg tega pa prejemujo le 95°/o pokojnine od svoje plače, ki so jo prejemali, dokler so bili v aktivni službi. Vedne redukcije plač in pokojnin ter rapidno naraščanje draginje v resnici ogroža obstoj držuvnega in samoupravnega uslužbenca in upokojenca. Kronj je trgovski in industrijski center vse Gorenjske. Obratuje 15 tovarn, od teh 7 tekstilnih, v katerih je zaposlenih čez dan nad 4000 oseb. Naravno je, da imajo vsa ta podjetja veliko število nameščencev, med katerimi je tudi mnogo inozemcev. Vsi ti so dobro plačani, njihovi prejemki presegajo v veliki meri prejemke aktivnih javnih nameščencev — kaj šele upokojencev. Razumljivo je, da lahko trosijo veliko več kot drugi uradniki. Dobri so kon-zumenti tudi na živilskem trgu. Kot financielno dobro situirani in kot dobri plačniki pobero tudi vsa najboljša stanovanja. Vso to dviga cene na živilskem trgu. enako dviga cene stanovanjem, s čemur pa je državni in samoupravni uslužbenec in upokojenec silno prizadet. Tudi cene za stanovanja ne zaostajajo prav nič za onimi v Ljubljani, zlasti ne za onimi na periferiji Ljubljane. Kranj je staro mesto, hiše so bile zidane brez načrta; zato tudi sicer draga stanovanja ne nudiju nikakifi udobnosti. Le novejše zgradbe imajo komfortna stanovanja ta pa so za državnega in samoupravnega uslužbenca odnosno upokojenca nedosegljiva, ker so tako pretirano draga, da bi — povprečno računano _ moral dajti več kot polovico svoje plače odnosno pokojnine samo za stanovanje. V Kranj prihaja dnevno tudi veliko tujcev. V najbližji okolici, na Brdu ima Nj. Visočanstvo knez Pavle svojo letno rezidenco, kar privablja tudi mnogo tujcev. Vse to pa povzroča večje povpraševanje po živilih in pri tem cene istim rastejo. Po pravilniku o proglašanju turističnih krajev iz leta 1936 je tudi mesto Kranj proglašeno za turistični kraj, poleg tega pa še več drugih krajev na Gorenjskem. Na Gorenjsko prihajajo iz sosednih držav tujci z močno valuto ter na ta način tudi povzročajo dviganje cen. Na kranjski _ čeprav dragi — živilski trg prihajajo kupci iz cele Gorenjske kakor na pr. iz Bleda, Bohinja, Jesenic, Kranjske gore, Jezerskega, Preddvora in drugod. To se najbolj opažu ob tedenskih tržnih dneh, ko vlaki pripeljejo v Kranj cele procesije kupcev. Vse to dviga neprimerno cene živilom. V dravski banovini, kjer se o korupciji skoro ne more govoriti, aktivni in upokojeni državni in samoupravni uslužbenci gotovo zaslužijo, da se kr. vlada zavzame vsaj za Kranj, ta skoraj izmed vseh mest v Sloveniji najdražji kraj ter obdrži državne in samoupravne upokojence pri dobri volji, in to v času, ko draginja vsled opisanih okolnosti in neprestanega uvajanja novih taks in skupnih banovinskih trošarin še vedno narašča. Državni in samoupravni uslužbenci in upokojenci se vedno pritožujejo, in to tudi upru-v ičeno, nad to neznosno draginjo, posebno so razočarani oni državni uslužbenci, ki so premeščeni v Kranj iz drugih, tudi v II. draginjskem razredu uvrščenih krajev. Svojedobno so bila mesta z večjim številom prebivalstva uvrščena v I. draginjski razred, kraji s sedežem sreskih načelstev v II. draginjski razred, vsi ostali kraji pa v III. draginjski razred. Taka razdelitev po našem mnenju ne more odgovarjati stvarnim razmeram draginje, kajti število prebivalcev še manj pa sedež sreskega načelstva ne more biti v nobenem slučaju me-rodujen za uvrstitev kraja v posamezne dra-ginjske razrede. Zato bi morala imeti odločilno besedo dejanska draginja, ki je v dotičnem kraju. Občinska uprava je v razumevanju težkega položaja javnih in samoupravnih uslužbencev ter upokojencev sklenila, da zaprosi kr. bansko upravo za uvrstitev mesta Kranja v I. draginjski razred. Prošnja je /e odposlana merodajnim iu upamo, da ista ne bo brez uspeha vsem na mladinskih odseki ene in druge or-ganizacfje, je t repa točno določili ^elokrog teh in onih. Načelo mora biti: tondinski odseki Ludovik Puš. Fantovski in dekliški odseki prosvetnih društev in Mladinska Kmečka zveza Mladi ljudje so v vsakem društvu gonilna sila. Zftto ne more pričakovati širokega, dejavnega razmaha nobena organizacija, ki ne zajame v svoje vrste v prvem rodu mladine. To je spoznala Prosvetna zvezu bodisi v Ljubljani ali v Mariboru in je že zdavnaj osnovala v svojem okrilju fantovske in dekliške krožke. Ravno v teh odsekih in krožkih je najživahnoj-šo društveno delo. Tudi kmečka zvenu, ki se jo po nasilnem razpustu spet obnovila v novi obliki in z novimi pravili, je takoj začutila, da bo njeno delo polovičarsko, če no zbere v svojih vrstah mladih kmečkih ljudi. Zato si jo svoje pravila dopolnila v tem smislu, da moro kmečko mladino organizirali v posebnih odsekih z imenom Mladinska kmečka zveza fantov in Mladinska kmečka zveza deklet. Razumljivo je in povsem na- prosvetnih d'rHs|tey hi o/foeki ^jidjnsjie kmečke zveze se fle izključujejo marveč dopolnjujejo. Da je to stališče možno in pravijno, Jio-čem dokazati. Oglejmo si določifa o delokrogu mladinskega udejstvovanja v okviru prosvetnih društev in določila o delokrogu mladinskega dela v okviru krajevnih kmečkih zvez. l.j Prosvetna društva: Po S i. društvenih pravil je namen društva: 1. ) krepiti med člani versko, narodno in gospodarsko zavest, izobraževati jih na temelju naukov katoliške cerkve, zlasti še krščansko-so-cialnih načel, umsko, nravno in telesno; 2. ) skrbeti za njih strokovno izobrazbo: 3. ) navajati jih k varčnosti in treznosti: 4. ) prirejati jim zdravo in pošteno zabavo: Po poslovniku obeh Prosvetnih zvez (čl. 110) se ustanavljajo odseki za petje, glasbo (godbe-ni), telovadbo, šport, dramatiko, narodno obrambo, treznost, gospodinjstvo. Ti odseki se priključijo (čl. 126) istovrstni zvezi odsekov, ki je včlanjeno v Prosvetni zvezi. 2.) Krajevna kmečka zveza: Po § 2 društvenih pravil je namen društva: 1. ) Kmečki stan organizirati stanovsko, strokovno in kulturno ter mu priboriti vse pravice na vseh področjih javnega, zlasti gospodarskega življenja. 2. ) vzbujati v kmečkem stanu na podlagi verskih in narodnih načel stanovsko in državljansko zavest ter ga strokovno izobraževati: 3. ) pospeševati gospodarsko blagostanje kmečkega stanu, širiti zadružno misel in dajati pobudo za zadružno organizacijo; 4. ) Ustanavljati gospodarske in strokovne izobraževalne ustanove, s katerimi pospešuje gospodarski in kulturni napredek članstva in kmečkega stanu sploh. Po pravilniku Mladinske kmečke zveze se te organizacije snujejo z namenom: 1. ) skrbeti za redne kmečke poučne in zabavne prireditve (kmečke večere); 2. ) buditi zanimanje za strokovno kmetijsko izobrazbo svojega članstva; 3. ) skrbeti za ustanavljanje kmečkih večernih šoj in prirejanje kmečkih strokovnih tečajev, 4. ) organizirati poučna potovanja in skrbeti za izmenjavo kmečke mladine na posestvih zaradi prakse; 5. ) ustanavljati rastlinska poskuševališča, mlečni nadzori, izbori živine in tako dalje, sodelovati na zudružnem polju, širiti ljubezen do kmečke zemlje itd. Če primerjamo namen in delokrog odsekov Prosvetnih društev in Mladinskih kmečkih zvez, moramo ugotoviti: Mladinski odseki Prosvetnih društev gojijo petje, glasbo, telovadbo, šport, dramatiko, treznost, gospodinjstvo. Mladinsko kmečke zveze pa skrbijo za: kmeč- ke poučne prireditve, strokovno kmetijsko izobrazbo, strokovna poučna potovanja, izmenjavo kmečke mladine na posestvih, ustanavljanje pripomočkov za praktični napredek' posameznih kmetijsko-gbspodarskih panog (pôsku-ševalisča itd.) ljubezen do kmečke grude. Če izvzamemo edino gospodinjstvo, ki sodi v kmečkih krajih tudi v delokrog dekliških Mladinskih kmečkih zvez, je delokrog onih drugih mladinskih organizacij popolnoma različen, vsled česar ni nobenega razloga, da bi poleg odsekov prosvetnih društev ne bile upravičene in celo potrebne tudi Mladinske kmečke zveze. Dela je dovolj za te in one organizacije, in sicer bistveno različnega dela, tod« delavcev Je premalo. Zato še o tem vprašanju besedo! Skoro pravilo je pri nas Slovencih, da se tako izobraženemu, kakor tudi preprostemu javnemu delavcu, ki pokaže zmožnost in voljo za javno delo, čimpreje in čim dosledneje naložijo na ramené vodilne funkcije pri veČini društev. Naenkrat je tam predsednik, tu tajnik, ondi blagajnik, tam odbornik... Vse eden drugi malo ali nič! To ni v redu. Če preveč težkih stvari- naložite na voz, najboljši konj ne bo izpeljal! Treba je deliti in vedno iskati novih delovnih moči. Treba je zlasti kmečki mladini dati prilike za neko zdravo tekmovanje v or-gani7atornem javnem delovanju. Iz svoje skušnje lahko povem, da kmečki mladini ne manjka lepih sposobnosti za javno delo, tudi ne veselja. Le poguma je premalo. In morda prave .prilike. In tako nam »rjavi" po deželi v kmečkih hišah marsikak dober, sposoben delavec, ki ne mara za petje ali godbo, ki je za telovadbo in sport malo neroden in mu ni zato do njega, ki za igranje na odru nima razumevanja — ima pa razumevanje za kmečka gospodarska in stanovska vprašanja, za strokovno izobrazbo kmečkega stanu itd. Jaz, ki to pišem, natanko vem. da imamo mnogo takih kmečkih fantov in deklet. Dajmo jim prilike da svoje zmožnosti pokažejo na drugem, recimo svojem področju. V okolju samih kmečkih mladih ljudi jih bo plahost kmalu minula; mnogo preje kakor na primer pri telovadbi ali na igralskem odru. Svetovno nazorna načela Prosvetne zveze in Kmečke zveze so ista, delokrog je pa drugi. Vsaka teh dveh organizacij ima na svojem področju dela dovolj in preveč, če ga hoče vestno ne pa na pol opravljati. Za zares temeljito, drobno delo, ki je prevažno, pa ravno gre. Ne površnih vseznalih napihnjencev, marveč temeljitih, tudi v važnih drobnih rečeh trdno podkovanih ljudi terja naš čas. Ko boste v posameznih krajih zbirali mlade kmečke ljudi za organizutorje Mladinske kmečke zveze, ne dajte tega dela v roke človeku, ki ima že drugje svoje funkcije. Nova je ta organizacija, naj bodo novi tudi vodilni kmečki ljudje. Četudi bo morda sprva uspeh z njimi manjši, bo pa zato k delu za dobro našega naroda pritegnjen nov kader mladih ljudi. Za to ravno gre. No sprašujmo torej: „Kaj pa je tebe treba bilo?'*, marveč recimo: ..Pozdravljen, sobojevnik, pri trdem delu za lepše dni slovenskega naroda in za procvit naše narodne države!" Erženovi mami v spomin ravno, da se je že. in se bo še pojavil proti tej iiovi mladinski organizaciji odpor pri krajevnih prosvetnih društvih, češ: Kaj treba nove organizacije, saj imamo po deželi že svoje odseke za funte in krožke za dekleta! Sumo delo so bo cepilo ter eni in isti delavci obremenjevali. Da bomo o tem važnem vprašanju na jasnem je treba, da se vprašanje temeljito razčisti. Kmečka zveza je potrebna. Dokaz je v dejstvu, da je teku dobrega leta pristopilo blizu 40.000 članov in članstvo rasti' iz dneva v dan. Kmečka zveza je stunovskn organizacija slovenskega kmeta in ima vsled tega bistveno drug delokrog pred seboj kakor Prosvetna zveza in njena društvu. To je jasno razvidni, i/ besedila tega in onega združenja v njegovih pravilih. Če hoče Kmečka zveza svoje cilje doseči, no' moro shajati brez kmečke mladine, in sicer Vsi smo jo poznali, spoštovali in radi imeli. Bila je to žena in mati vredna občudovanju in spoštovanja. Četudi ni bila otrok modernega 20. stoletja, vendur je bila njena izobrazba zavidanja vredna. Menda ni bilo knjige, ki so jo otroci prinesli domov, da bi šla od hiše, ne da bi jo tudi ona prečitula. Znana so ji bila dnevna vprašanju kakor malokomu. Pri hiši si našel tako čtivo, da si bil takoj na jasnem, zakaj je 1'j'ženova družina na tako dobrem glasu. Kolikokrat je sedela za mizo z naočniki, pletlu nogavice, obenem pa prebirala katoliške časopise ttH knjigo. In kadur sem zvečer prišel v hišo, sem večkrat v veži zaslišal molitev. Da, rožni venec je bil pri njej redim večerna molitev. Četudi so jo vsled bolj šibkega zdravja /mučila pri dnevnem dolu — bila je pridn i kot čebela — večerne molitve ni opustila, molila jo je vsak večer s svojimi otroci. Bila je v pravem pomenu besede, prava krščanska mati, ki je svoj" tri olroke vzgojila sebi in družbi v veselje in ponos, Zato so bili tudi otroci navezani nu njo, kot se to vidi v malokntori dni/i.d. Z vnozrrn sta bila dobra in nerazdružljiva druga, ki sia znala spretno krmariti svojo družinsko ladjico. Postavila sta si prvotno na Hujah, pred leti pa na Klancu dve lični hiši, kjer sta s svojo družino sre'čno in zadovoljno živela. Bog pa je sklonil v svoji neskončni previdnosti, da jo pokliče k sebi. V soboto popoldne je pridno pomagala urejevati vrt, da bi poleti hodila med nageljni in špulirjem vrtnic, ki sta jih zasadila sinova, ter uživala njih opojni duh. Seveda ni slutila, da ji je Bog namenil letošnjo poletje in vso večnost v svojem vedno cvetočem vrtu, kjer < vetje nikoli ne ovene, kjer cveto večna pomlad in večna lepota. V nedeljo dopoldne, na Gospodov dun, ki ga je v svojem življenju tako vestno praznovala, odšla je tiha, vdana kot majcen otrok v večne vrtove. Mož je vdano sklonil glavo priznavajoč božjo voljo, otroci so bili priča zadnjemu utripu ljubečega materinega srca. Ko sem jo istega dno popoldne kropil, sem opazil, da je njen obraz smehljajoč, dobrodušen kot je bil v življenju. Vedel sem. da je umr'» srečna, v zavesti, da jo svojim otrokom daia STKAN 2 <»«»'%^»^'»^'^^,«>'^'*»'^»*»'i«>'^'i*''»**< Aajboljie. kur mora krščanske mati dati svojemu otroku, dobro krščansko vzgojo. 7ato se je njen obraz ie po smrti smehljal. Tako umirajo ▼Se naše dobre krščanske matere. V ponedeljek smo je spremili na zadnji poti. Lep je bil pogreb kljub delavniku in dopoldac-gki uri. Dve društven: zastavi naših ketoliških organizacij, katerih, zvesti člani so njeni otroci •ta ji izkazali zadnjo čast. Zastopniki- društev so korakali za sprevodom, pevci so ji zapeli, članice Marijine družbe so glasno molile za svojo umrlo tovarišico. Videlo se je. da je imela veliko prijateljev in spoštovalcev. V Erženovi družini je nastala vrzel. Težko jih je obiskal Bog, toda on jim bo dal tudi moč, da bodo to težko preizkušajo lahko prestali. V močno oporo naj jim bo zavest, de bo Bog bogato poplačal njihovo mamo za vse, kar je v svojem življenju dobrega storila, in da jo je ravno radi tega poklical k sebi. Na vrtu se razcvetajo prve rože. Otroci jih bodo trgali in romali z njimi na materin grob, pogovarjali se bodo z materjo o tisti lepi in veliki ljubezni, ki jih je vse življenje družila. Glej, mati I Tvoji otroci bodo prihajali k tebi po tolažbo in mir. Bodi jim tudi sedaj dobra mati in priprošnjica v nebesih. Ti si jim bila vzeta, toda tisto, kar si jim vsadila v srce, bo klik) in rastlo lepše kot nageljni in vrtnice na domačem vrtu. V ljubezni si jih vzgojila, ljubezen si jim zapustila, z ljubeznijo bodo premagali vse težave t življenju, z ljubeznijo bodo žrtvovali Bogu to težko žrtev, tvoje življenje. Mirno počij svoje izmučeno telo, veselo uživaj večno pomladi T. Žrtev tuje malomarnosti!? V torek 13. i m. se je kot blisk raznesla po Stražišču in okolici grozna vest, da so zjutraj ob 5 uri potegnili iz apnence vsega opečenega 30 letnega slikarja Cesenj Valentina iz šmartna. Apnenca, ki se nahaja takoj ob občinski poti in ni ne zagrnjena niti pokrita, je last bivšega župana Križnarja. Križnarjev brat France je zjutraj slišal klice na pomoč ter se podal na mesto, od koder so klici prihajali. Zgrozil se je! Našel je tam Češnja v apnenci, iz katere si sam ni' mogel pomagati. Po vsem telesu grozno opečenega, saj mu je ostalo nepoškodovane kože na telesu samo salo na čelu in pa po rokah do zapestja, so odnesli na dom, kjer še sedaj leži v groznih bolečinah. Nesrečnež je sam izjavil, da je bil 3 uri v apnenci. Po vasi se sedaj vprašujejo ljudje, kje je mogel prebiti ostali del noči. Da se policij- ske ure pri nas gostilničarji ne držijo, je vsem že jasno kot na dlani. Drugo vprašanje pa je, kdo je kriv za to nesrečo. Apnenca bi morala biti po mnenju vseh vsaj pokrita, če že ne ograjena, saj je tik ob cesti, ki ni razsvetljena. V tako deževnih nočeh, ki so bile zadnje dni, se prav lahko vsakemu pripeti, da pade v apnen-co, ki sploh ni zavarovana. Dr. Fajdiga, ki zdravi nesrečneža, upa, da bo okreval, če ue nastanejo kako komplikacije. Upamo, da bodo merodajne oblasti uvedle takoj energično preiskavo, ki bo ugotovila, kdo je kriv za to nesrečo. Nesreča v Trbojah Ob savski strugi ima svoj mlin in gospodarska poslopja Bohinc Jernej, ki je splošno znan v celi kranjski okolici. Sama poslopja se nahajajo pod bregom kakih 25 _ 30 metrov nižje pod vasjo. Veliko deževje v zadnjih dneh je moralo zrahljati zemljo, ki je že itak malo plazovita. In nesreča se je zgodila. Z brega je zdrčal plaz zemlje in kamenja ter prišel do prve ovire — poda, ki ga je kratko-malo odnesel ter ga vrgel na hlev. V hlevu je bilo več glav živine, ki je sedaj v podrtem hlevu. Vaščani so takoj prihiteli na pomoč ter pričeli reševati, kar se sploh rešiti more. Bohinc ima precej škode, ker je bilo poslopje zavarovano samo proti požaru. Prosvetnim društvom! Da bi olajšali našim društvom delo pri zbiranja prosvetnega in kulturnega materiala za dekanijsko razstavo v Kranju, je po sklepu dekanijskega sveta pripravil Prosvetni odbor sporazumno z razstavnim odborom podrobnejša navodila, ki se jih držite v glavnem. Danes smo poslali po en izvod teh navodil vsem našim prosvetnim društvom in župnim uradom v dekaniji. Povdarjamo, da naj bo to samo okvir pri delu. Želimo pa, da vsako društvo napravi po možnosti originalno poročilo in da zajame čimbolj mogoče lokalni kolorit (barvo) in posebnosti svojega kraja. Hitite z delom, da bo mogoče sestavin' Se primerno brošuro na podlagi poročil iz posameznih društev! Drugo nedeljo v maju bodo naši odborniki obiskali vsako izmed društev. Skličite takrat sejo svojega odbora, dopoldne ali popoldne in nas o tem pravočasno obvestite. Na tej seji bodo namreč naši odborniki pregledali zbrani material in ga določili za razstavo. Odbor. Za žene in dekleta! Dne 25. t. m. to je na četrto nedeljo po YeL noči se vrši v samostanu v Repnjah zborovanje kmečkih žena in deklet za Gorenjsko. Pričetek zborovanja je popoldne ob 2. uri. Na zborova- »GORENJEC« nje so prav toplo vabljene vse kmečke žene in dekleta, posebno pa se opozarja odbornice društva absolvent kmet. gosp. šol, ker se po zborovanja takoj vrši društvena seja. K obilai udeležbi vabi ODBOR. Tedenske novice IZ UPRAVE. Današnji številki smo priložili položnice. Prosimo vse cenjene naročnike, naj čimprej poravnajo naročnino. Prosimo tudi vse one, ki se poslužujejo „Gorenjčevih" položnic, da poravnajo oglase in druge račune, naj blagovolijo na položnicah, ki niso za naročnino »Gorenjca" označiti za kaj nakazujejo nakazani znesek. Uprava „Goreajca'\ KRANJ Umrla je ga. Jerica Ovčjak po daljši mučni bolezni. Pogreb je bil v sredo popoldne na farno pokopališče. Naj v miru počiva, sorodnikom pa naše sožalje. Neka delavka je s kolesom podrla na tla malega sina g. Slabeti. Franca, brivskega mojstra v Kranju. Malemu je zdravnik takoj nudil pomoč in odredil, da so ga odpeljali v ljubljansko bolnico. To je sedaj že drugi slučaj, da kolesarji ogrožajo življenje prebivalcev s svojo neprevidno vožnjo. Res je že skrajni čas, da oblasti napravijo konec takemu divjanju. Zelo čudno navado imajo nekateri stanovalci v Prešernovi ulici. Ko v dopoldanskih urah čistijo svoje sobe, se jim ne zdi vredno smeti in ogorke od cigaret znositi na smetišče, temveč jih enostavno zmečejo na ulico pasantom na glavo. Mislimo, da to ni ravno način, ki naj bi bil mestu v slavo in ki naj bi privabil mestu še več turistov, saj je Kranj turistično mesto. Kranjčani hočemo biti povsod na prvem mestu, vsaj hvalimo se kot prvi na Gorenjskem. Bilo bi pa za nekatere veliko boljše, da v takih in podobnih slučajih, ki so celo kaznivi, niso na prvem mestu. i ri« Materinsko proslavo so v nedeljo priredili ▼ Ljudskem domu malčki iz Marijanišča in otroci Marijinega vrtca. Mali otročiči so lepo izvedli vse tečke, hvaležni gledalci pa so se najbolj navduševali, ko jim je vrabček začivkal na odru. Proslava, ki je bila prej izvajana že v Marijanišču, je vseeno privabila mnogo gledalcev. Sreski odbor društva Rdečega križa v Kranju je na svoji seji dne 8. t. m. soglasno sklenil, da se iz društvene blagajne izplača za pomoč svojcem storžiških žrtev v Tržiču potom občinskega odbora društva Rdečega križa v Tržiča Din 2000.—. Našla se je nikelnasta žepna ura z verižico. Lastnik naj se zglasi pri predsedniku Skupnega združenja obrtnikov v Kranju. Skupno združenje obrtnikov v Kranju obvešča kandidate, da se bodo vršile pomočniške skušnje v četrtek dne 3. junija. Odbor Kranjskega glasbenega društva v Kranju sporoča vsem cenj. dobrotnikom naše godbe, da vrši nabiralno akcijo za nove instrumente le potom položnice in prosi, da se vsakogar, ki bi eventuelno osebno nabiral, zavrne. »Mogočni prstan" je naslov znani Milčinski-jevi mladinski igri, katera se uprizori v nedeljo 18. t. m. ob 4. uri popoldne v Ljudskem domu. Igra je zelo ljubka in je snov vzeta iz narodne pravljice. Vloge so v rokah samih starih znan- Kamgarni štoffi, zajamčeno originalno angleškega, kot češkega in drugega izvora. Cene od 23' do 320' din. Moško perilo od najcenejšega do najfinejšega, v lastni izdelavi. Najsolidnejše, konkurenčne cene, točna postrežba. Oglejte si zalogo, nakup brez-obvezen. Crobath, Kranj. Ikerbec Matija: Šenčurski dogodki (Daljo) Bilo je v nedeljo popoldne 22. maja 1932. Nevede kaj se godi prav to nedeljo v Šenčurju, so tudi v Dolu ljudje manifestirali za voditelja Slovencev dr. A. Korošca. To navdušenje je prišlo spontano od ljudstva samega, ne da bi bila zato kakšna podtalna organizacija, kakor je rekel državni tožilec v Belgradu. To nedeljo se je po lita-nijah pri farni cerkvi v Dolu zbralo nekoliko več ljudi kot običajno, zlasti moških, ki so nestrpno nečesa pričakovali. Kar stopi na stopnice pred ka-planijo domač kmečki fant Šimenc Anton in nagovori navzoče približno takole: „Slovenci! Vse Ko-roščeve proslave so prepovedane, toda vendar hočemo dati duška svojemu prepričanju, da smo in ostanemo zavedni Slovenci, zvesti svojemu voditelju in nikomur hlapci. Zapojmo slovensko pesem in se mirno razidimo." Vsi navzoči so zapeli himno „Hej Slovenci" in začeli vzklikati dr. Korošcu in proti obstoječemu režimu. Nikakor pa ni množica vzklikala proti kralju in državi, kakor se je potem vsevprek lažnjivo denunciralo. Množica, ki je štela okrog 300 ljudi je nato krenila po vasi doli in gori mimo šole in nekaterih režimskih hiš in tam navdušeno vzklikala zopet dr. Korošcu, slovenskemu narodu, svobodi in ogorčeno proti režimu. Na čelu sprevoda je nosil slovensko zastavo neki akademik iz Ljubljane, ob strani pa sta šla Loboda in akademik Janež iz Dolskega. Loboda je vzklikal naprej, drugi pa so za njim ponavljnli. Vzklikal je: „2ivel dr. Korošec, živel slovenski narod, živela svoboda, živela slovenska zastava, doli z diktaturo, doli z režimom, doli z izdajalci in morilci slovenskega naroda." Po demonstracijah je moralo v zapore tedaj v največjem delu okrog 15 oseb med temi celo dekleta, ki so mesece in mesece presedele v ječi. Jožef I. Proti Lobodi je nastopil kol prič« Reich Josip, šolski upravitelj v pokoju in njegova žena in tedanji šolski upravitelj Niko Einspic-ler. Na podlagi tozadevnih ovadb je bil dne 25. maja aretiran in odveden na policijo, kjer je bil takoj zaslišan. Ovadba mu je tedaj očitala, da je vpil v Dolu. ..živijo republika*'! Kasneje pa so se ovadbe povečale, da je poleg omenjenega vzklika vpil tudi ..dol s kraljem". „dol s Karadjordjeviči"! Po Ireh mesecih preiskovalnega zapora v Ljubljani, kjer je moral preizkusiti več samic, je bil izpuščen na svobodo, pa je moral končno na proces v Belgrad. Iz obrazložitve obtožnice je bilo jasno razvidno, da je bil prvotno obtožen tudi . Prošnja kranjske občine je bila vsestransko utemeljena tako, da ji je nadzorstvena oblast v celoti ugodila. PROSVETNO DRUŠTVO V KRANJU, vabi vse svoje člane, da se zanesljivo udeleže članskega sestanke, ki se bo vršil v sredo, dne 21. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani Ljudskega doma. Na sestanku bo razgovor o važnih društvenih vprašanjih, zlasti o prosvetnem dnevu, ki se bo vršil letošnje leto v Kranju. Udeležba je za vse aktivne člane obvezna. Zato pridite vsi, in točno! TR2IC V ponedeljek 12. t. m. popoldan smo pokopali osmo žrtev plazu izpod Storžca Lombarja Vinka. Ti žalostni sprevodi po tržiških ulicah obujajo svojcem vsakokrat znova spomin na strašno nesrečo. Ta čas, ko to pišemo še leži pod snegom zadnji ponesrečenec plazu Plajbes Viljem. Takoj v ponedeljek je pričela iznova iskati skupina 12 mož pod vodstvom Ivu-na Golmajerja. kateri je imel do sedaj srečo dobiti že več tovarišev po debelo snežno plastjo. Upamo, da bo tudi zadnjega ponesrečenca truplo kmalu najdeno, katero bomo spremili k večnemu počitku aa domače pokopališče. Akcija za pomoč svojcem uspeva prav dobro. Širša javnost se je odzvala klicu na pomoč. Nekuteri so prav izdatne prispevke darovuli v ta name. AKcija je šla nekako v treh smereh. Občina je snovala ..Centralni odbor za pomoč svojcem storžiških žrtev", ki zbira prispevke in skrbi tudi za kritje vseh stroškov reševalnih .--,-^.-%,^.^^-^^.^.^».^^%.^'0^fc.^.^^,»^>'^^*» STKAN 3 del. Gleda pa tudi v bodoče, da bodo nekateri svojci daljšo dobo prejemali izdatno podporo. V ta namen se bo ustanovil poseben fond. Drugo smer je zavzel Športni klub Tržič, ki je zbral tudi že iepo vsoto in še vedno zbira prispevke. Tretja pa je predilnica, ki je zbrala sama med svojim delavstvom in z darilom tvrd-ke same tudi lepo vsoto. V torek 13. t. m. je imel centralni odbor sejo, katere so se udeležili tudi zastopniki SKT in predilnice. Na tej seji se je sklenilo, da se cela akcija poenostavi na podlagi dogovora, v kakšni obliki se bo delilo nabrane prispevke. Nesreča pod Storžcem in z njo združeno delo je vzrok, da je vse drugo, tudi če je bilo važno za Tržič, stopilo v ozadje. Tako je imel sejo občinski odbor 24. marca, na kateri se je sklenilo, da se udeleži občina dražbe na posestnih parcelah pokojnega gospoda Niko Taurschua, kar je bilo sedaj last Viktorija Indiharja. V ta namen se je zaprosilo Mestno hranilnico v Ljubljani za posojilo 200.000.— Din. Tozadevni sklepi so bili sprejeti z enim samim glasom proti, kar nas ponovno potrjuje, da bi šla tudi ta u-godnost mimo napredka Tržiča, če bi zmagala lista g. Globočnika pri občinskih volitvah. Da niso imeli rakovi naprednjaki nobenega smisla za procvit in napredek naše občine nas pa še prav posebno potrjuje tozadevni Jutrov dopis, ki graja ta korak sedanje občinske uprave in odbora. Občina se je 26. marca udeležila dražbe in kot najboljši ponudnik zdražila za ceno 185.010.— Din za zemljišča: Za Virjem, Pri sv. Jožefu, sadovnjak v Preski in travnik v Krizah. Kaj vse namerava z kupljenimi parcelami občina, bomo ob priliki poročali. Na občini imamo že drugi teden dva revizorja od banske uprave, ki si razbijata glave o čudnem občinskem gospodarstvu, katero je vodila vsa povojna leta liberalno-socialistična koalicija. Umrla je gospa Ana Beraus, soproga postaje-načelnika v Tržiču. Pokojno so prepeljali iz Tržiča v Ljubljano na pokopališče k »v. Križu, kjer počivajo njeni sorodniki. Pokojni želimo večni mir! Gospodu Beravsu in svojcem pa iskreno sožalje. CERKLJE Gorenjci ne pozabite, da bo v nedeljo 18. 4. v Cerkljah lepa ljudska igra iz kmečkega življenja »Zenitev na denar"! t Zelo poučijivo za starše, fante in dekleta! Priredi jo društvo Rdečega križa. Pridite vsi! IZ GORIŠKE OBČINE. V neki gostilni se večkrat sliši harmonika in seveda se tudi pleše. Ali ima dotični dovoljenje ne vemo. V današnjih kritičnih časih bi bilo boljše, da se obrne denar za potrebe ne pa za pijančevanje in veseljačenje. Merodajne osebe prosimo, da skrbijo, da je po gostilnah red, in da se ne prekorači policijska ura ter kali nočni mir, sicer se bomo pritožili na višjo oblast. Več občanov. GORICE Škofijskim duhovnim svetnikom je bil imenovan preč. g. župnik v Goricah Zeleznv Alojzij. Čestitamo! VISOKO Visoški pevski zbor, odsek cecilijanskega društva v Šenčurju, je nastopil v nedeljo 11. t. m. v Prosvetnem domu v Šenčurju z opereto »Mlada Breda". Igralci so kot igralci in pevci prav dobro rešili svoje vloge, posebno če še pomislimo, kaj vse zahteva taka opereta od neruti-ranih pevcev. Poslušalci, med katerimi jih je bilo mnogo iz okolice, tako iz Jezerskega, Kokre, Kranja, Predoselj, so bili prav zadovoljni. Tudi našega domačina g. ravnatelja Jagodica smo imeli v svoji sredini. Po opereti je celoten pevski zbor, okrog 30 pevcev, katerega je vodil g. Tone Jagodic, prav lepo zapel Adamičevo Lipo in Ipavčevo Milado. Za petje je dobil zbor prav laskavo priznanje. Po teh pesmih pa smo videli za nameček še enodejanko »Srce in denar", spevoigro, ki pa je tudi v obeh ozirih — igralskem in pevskem — prav dobro izpadla. Na žalost pa smo videli med poslušalci premalo domačinov. Čudimo se, kako to, da imajo tako malo smisla za take pevske prireditve, ko pa drugače tako ljubijo petje. Morda nameravajo priti v nedeljo 18. t. m., ko se celp ariredi-tev ponovi in da so za to nedeljo odstopili prostor okoličanom. Ce so tako mislili, so dobro mislili. Torej v nedeljo 18. t. m. se ta prireditev ponovi. Pričakujemo vas veliko. Ce ne verjamete nam, pa vprašajte one, ki so nas gledali v nedeljo. Marsikateremu se je tako dopadlo, da nam je rekel, da nas v nedeljo pride še enkrat pogledat in poslušat. Prijatelji lepega petja in prijatelji poštenega razvedrila nasvidenje v nedeljo 18. t. m. ob 3. uri popoldne, v dvorani Prosvetnega doma v Šenčurju! Tudi otroci imajo v nedeljo dostop k prireditvi! PREDOSLJE Prosvetno društvo v Predosljih bo v nedeljo 18. aprila ponovilo prelepo igro »Luč z gora". Kdor je bral to lepo zgodbo o mladem borbenem študentu, kar ni mogel odložiti knjige. Kako lepo je znal glavni junak te igre v svoji okolici med brezvernimi tovariši, ki so mu nastavljali polno zank, da bi mu iztrgali vero iz srca in ga potegnili v svoje nizkotno življenje, širiti pravo krščansko zavest in prepričanje I Upamo, da bo vsak z igro zadovoljen, zato iskreno vabljeni! V1RMAŽE - SV. DUH Prosvetno firuštvo vprizori v nedeljo 18. 4. t. 1. ob 4. uri popoldne v Kmetijskem domu v Virmašah narodno igro v štirih dejanjih »Koroški tihotapci". Igra se godi ob času bojev za Koroško. Med odmori igra priznano domača godba. Za igro vlada veliko zanimanje, zato si preskrbite vstopnice v predprodaji pri Strojanu, zadruga, Škofja Loka, kolodvor. S to igro zaključimo letošnjo sezono zato vljudno vabimo vse k obilni udeležbi. Na svidenje! ŠKOFJA LOKA ' Občni zbor Kmečke zveze. V nedeljo 18. i m. ob 10. uri dopoldne se vrši v Društveni dvorani v Škof ji Loki občni zbor, krajevne Kmečke zveze občin Stara Loka, Zminc in Sora. Pride poročat g. Ovsenik iz Predoselj. Vabljeni ste vsi kmetje in prijatelji kmetovi Koncert slovenskih narodnih pesmi priredi v Društvenem domu v nedeljo 18. t. m. ob 8. uri zvečer pevski zbor akademikov »Naša pesem" iz Ljubljane. Pel bo same izbrane narodne pesmi, ki jih najraje pojo po vseh delih slovenske zemlje: po Koroškem, Gorenjskem, Dolenjskem, Goriškem, Beli Krajini in Prekmurju. Koncerti, ki jih je »Naša pesem" že priredila po Sloveniji so dokazali, da slovensko ljudstvo ljubi svojo narodno pesem. Posebno pri nekaterih pesmih je občinstvo navdušeno zahtevalo ponovitve. Pesmi se bodo pele v pristnih narodnih narečjih zato bodo poslušalcem na razpolago tiskani programi, ki se bodo dobili pri nakupu vstop-nic-S tem bo občinstvu omogočeno, da bo lahko sledilo melodijam in besedilu. Predprodaja vstopnic bo v trgovini Planina. Šola v Retečah. Resnici na ljubo popravljamo V dveh zadnjih številkah smo poročali, da je občina Stara Loka zaprosila za 500.000 Din posojila radi zgraditve šole v Retečah. Ker se nekateri vsled tega poročila razburjajo ter občinskemu odboru očitajo potratnost, moramo popraviti naše poročilo v toliko, da se tnkaj ne gre za posojilo v taki višini, ampak samo za vsoto Din 150.000. Naše poročilo je bilo netočno vsled napačnih informacij. Velika izbira modne svile, Krep de Chin, Krep Maroken, Krep Šoten v najnovejših vzorcih pri Nadalje je bilo sklenjeno, da se popravi ograja in pešpot iz Otoč na Ljubno. Še pred letošnjo zimo bo pa ta pešpot celonočno razsvetljena s štirimi električnimi žarnicami. Z velikim veseljem pozdravljamo ustanovitev »Olepševalnega društva v Ljubnem". V fdbor izvoljene osebe pa so nam tudi porok, da bodo sklepom občnega zbora sledila tudi dejanja. Vaščani. ŠMARTIN PRI KRANJU Koncert slovenskih narodnih pesmi. V Šmart-nem je zmeraj kakšna senzacija. To pot pri rede akademiki iz Ljubljane v Šmartinskein domu koncert siovenskih nerodnih pesmi. Pesmi, ki jih bodo na koncertu peli so same narodne, zbrane iz vseh delov slovenske zemlje. Prav v tem je posebnost tega koncerta, da bodo imeli poslušalci priliko slišati pesmi, ki se pojo na Koroškem, Goriškem, v Beli Krajini, Prekmurju, Gorenjskem in Dolenjskem. Koncerti, ki jih pevski zbor akademikov »Našo pesem" prireja po Sloveniji z velikim uspehom so dokazali, da slovensko ljudstvo hoče i:, da je željno lepe narodne pesmi. Zato v nedeljo 18. 1 m. ob 3. uri popoldne vsi v šmartinski dom! Prav posebno pa so vabljeni okoliški pevski zbori. Pri nakupu vstopnic zahtevajte programe, da boste mogli slediti pesmimi Znani »prijatelji" so potrgali skoro vse plakate za' koncert »Naše pesmi" v Šmartinskem domu. Vemo, zakaj so to storili, ker dobro poznamo njihovo Zeleno zavist. Prepričani pa smo, da bodo dosegli ravno nasprotni uspeh. Pridite ▼ nedeljo v šmartinski dom, pa boste videli! Pozivamo občinstvo, da se v velikem številu odzove! Vstopnice bodo v predprodaji v trgovini pri Bašarju. BREG PRI KRANJU Naši gasilci so nam zadnjo nedeljo priprav* ljali ponovitev igre »Micki je treba moža" in sicer bi morali gostovati v Šmartinskem domu. Zal se igra ni mogla prirediti radi nepričakovanih i zadržkov ter so jO preložili na poznejši čas. Ant. Savnlk Škofja Loka LJUBNO V nedeljo, dne 11. t. m. ob 3. uri popoldne je bil v gostilni posest, in trgov. g. Alojzija Cven-kelna v Ljubnem ustanovni občni zbor »Olepševalnega društva v Ljubnem". Udeležba je bila naravnost impozantna. Po sprejetju društvenih pravil je bil izvoljen odbor. Za predsednika je bil soglasno izvoljen spoštovani in vseskozi socialno čuteč g. Alojzij Cvenkel, lesni trgovec in gostilničar. Za podpredsednika g. Ivan Marčun, priznani gospodarstvenik, za blagajnika pa g. Jožef Koselj, čevljar in mostninar, vsi stanujoči v Ljubuem. Za tajnico pa je bila z vzklikom izvoljena splošno priljubljena gospa Lenka Cvenkel, kot odbornica pa gospa Marijana Pre-sterl. Ze takoj prvi občni zbor je s svojimi daleko-sežnimi sklepi dokazal, ne samo nujno potrebo ustanovitve »Olepševalnega društva v Ljubnem", ampak je rodil tudi dejanske uspehe. Prvič se je sklenilo, da se že nad 20 let razpadajoče znamenje Marije Udarjene v Go-bovcah že pričetkom meseca maja t. 1. obnovi in restavrira. Restavracijo in vse tozadevne obnovitvene stroške je v svojo obvezo in plačilo prevzel predsednik društva, g. Cvenkel Alojzij sam. Poprava vaškega zvonika pa se bo na predlog g. Marčuna izvršila iz prihrankov bikorejskega fonda in iz vsakoletnih dohodkov prodaje drv, katere mora glasom pogodbe dostaviti vasi Ljubno, veleposestnik g. baron dr. Karol Bom v Tržiču. Tudi iz izkupička drv je že lepa svota denarja v shrambi. ŠPO R T Ker so se nedeljske strelske tekme tuk. strelske družine vršile radi vremenskih neprilik v zelo omejenem obsegu, se bodo iste ponovile v nedeljo 18. t. m. na istem prostoru L j. na vrtu hotela Stare pošte, v slučaju slabega vremena pa v dvorani Pričetek tekem bo ob 8. uri dopoldne ter bodo trajale neprenehoma celi dan do 18. ure. Darila so lepa, cena municiji zelo nizka, tako bo v nedeljo tudi siromašnej-šim tekmovalcem omogočena udeležba pri tej nagradni tekmi. Vsem onim strelcem, ki so se pretečeno nedeljo udeležili tekmovanja sporočamo, da se doseženi rezultati štejejo v njihovo korist, za zaključne nedeljske tekme dne 18. t. m. Priporoča se pa tudi strelcem, da poskusijo do sedaj doseženo število točk to nedeljo še izboljšati. Darila se bodo razdelila le onim, ki bodo pri razdeljevanju daril osebno navzoči, ali da so v to svrho določili svoje namestnike. Pri enakem številu točk je ožje tekmovanje s petimi strelL Kdor ne bo navzoč pri ev. ožjem tekmovanju se uvrsti po redu, na poslednje mesto nagrajencev. Vsaka tarča razen 10 figurne, imajo po tri dobitke. Sporočamo, da so pretečeno nedeljo dosegli: Na 5 krožni (zmagovalni) po 33 točk: Gg. Derča, Bohorič Franc, Bohorič Matko in Piki. Na 20 krožni tarči: Bohorič Franc 190 točk, Bohorič Anton 186, Voglar Viktor 184. Matiče-vič 180, Bohorič Matko 178, Gerl 149. Demšar 148, Dodič 147, Vajt 141, Kramar 136 točk. Na 20 krožni damski je dosegla največ g. Zupančič t. j. 162 točk. Na 10 figurni je podrl g. Mohor vse, g. Demšar iz Tržiča pa 11 »vojakov". Ker se bo ta tabela v nedeljo gotovo še znatno izpremenila, bomo o tem poročali v prihodnjem »Gorenjcu". Obeta se zanimiv konkurenčni boj za točke. Tekmovati smejo vsi, člani in nečlani vseh strelskih družin kranjskega sreza. Vabljene tudi cenj. gospe in gospodične ter naša nadebudna mladina. Peter Rešetar rešetari Kaj sedaj s črno kavo? Prideš v Beogradu v kak višji urad, ti ponudijo črno kavo. Ker pa je sedaj posebna zvišana trošarina na kavo, so se sluge zmenili, da bodo začeli kuhati kneipa, sicer ne pridejo več na svoj račun. Tudi je sedaj nevarnost, da bode ti sluge vprizorili posebno demonstracijo. Moja žena gre tudi zraven! Jaz pa ne, ker vem, da bo najbolje, ako naučimo domače krave, da nam bodo mesto mleka dajale kavo, sicer je ne bomo več pili! B. Rangus zlatar in sodni cenilec v KRANJU Vsakega zadovoljimo I Točne ure, poročne prstane, zlatnina, siebrnina, očala, jedilno orodje, nalivna peresa, krasna zaloga kristal stekla. Vsa popravila urarska, zlatarska, optična, nalivnih peres itd. se strokovno pod jamstvom v naši preurejeni prvi delavnici na Gorenjskem točno in solidno izvrše. Kupujem vse stare predmete, zlato in srebro po najviS-jih cenah, — Po želji brezplačen cenik. — Imamo veliko množino rimskega srebrnega denarja na prodaj. 1 Zajci so «* $jpreMCJiiii v peieline! Večkrat ci-tamo, da se moški izpremcui v žensko. C* po-jrledajn po svetu, vidim da je res marsikdo na videz moški, v resnici pa je prava baba. Dočim j« tudi res, da je katera ta videz ženska, dejansko pa je prav moška. Toda tega pa nisem še slišal, da so se zajci spremenili v peteline. V Sloveniji se je sedaj to zgodilo. Kakor zajci so čepeli za grmom in se skrivali, da bi jih ne prepoznali. Sedaj pa so skočili na gredo in zakikirikali naši mladi komunisteki. Pa bo tudi (cjra petelinjega petja kmalu konec. Vse je narodno! Imamo narodno šolo, narodno skupščino, narodno banko, narodnih podjetij v vsakem kraju na tucate, narodnih društev z do ttomilijonskim članstvom, vse je narodno, narod pa je revež, d* se Bogu smilil Učitelji proti! Izšla je naredba, da sme učiteljica, ako hoče ostati učiteljica, poročiti samo učitelja. Zoper to odredbo so sedaj protestirali učitelji, ne učiteljice. Razumljivo, ker nimajo sedaj več ljubega miru! čudna govorica. Prijatelj, les raste, les raste! Kmet ga je poslušal in odgovoril: ako raste, potem bo padel, da bom lahko jaz vstal iz svojih dolgov, v katere sem padel, ko je les padel. Lesnim trgovcem bo sedaj padel tisti greben, ki so ga tako visoko nosili, ko so mislili, da so nam dobrote delili, ko so nam les tako poceni pustili padali. Jaz pa k tej govorici rečem še to le: če kje les pade, naj tudi raste in sicer na istem mestu, ker sicer bodo zanamci samo to vedeli o lesu, da pada, in nič o tem, da raste! Razburjenj« aa sejmu. Na zadnjem sejmu je bilo veliko razburjenje. Prišli so Lahi, pozdravili z dvignjenimi rokami in nakupili krave in v.ole. In to govedo nerodno je dvignilo rep ter veselo odšlo v Italijo. Komaj sem jaz razložil, da to ni nikaku demonstracija proti fašizmu, da si nismo tako pokvarili novega trga. Boljše br • "'vezati repe k nogam, kakor pustiti kšeft! (Slov. gospodar.) »GORENJEC« muli pfiisj Za vsako besedo v malih oglasih se plačaO-50 D. NajmanjSi znesek je 6 Din Halo I. Otomane, divane, modroce in vsa ▼ to stroko spadajoča dela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor ione je tapetnik, t hiži g. Kocbeka._ Važno! Modroce, otomane, spalne divane i. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik. Na skali 5 (▼ hiši g. Šipica). P K ODAM lovsko puško, dvocevko znamke „Gre-ner" kal. 116. Poizve se v upravi lista. Proda se železni voziček za gnojnico 60 lit. in železni voz za skladišča in tovarne. Naslov v upravi. Odda se lepa sončna soba z 2 posteljama in kuhinjo, vse opremljeno. Pripravno za 2 gospodični, ali za poročeni par. Mestni trg 19. Lokal manjši (s kletjo), na prometnem kraju takoj oddam. Istotam prodam električni motor znamke „Siemens". Naslov v upravi. Nadaljevanje in zaključek strelske tekme bo v nedeljo, IS. aprila na »Stari polti*4. Lepa darila, tekmuje lahko vsakdo. Pridite vsi! Fant revnih kmečkih staršev išče mesto vajenca. Izučil bi se rad za mehanika ali ključavničarja. Klane 45. Kranj. Vsled 40-letnega jubileja smo zabinkoštno prodajo cene znižali za 10 do 15% Zato vse hiti in kupuje samo v manufakturni trgovini Logar & Kalan, Kranj Ogromna zaloga moških štofov že od Din 12'— Za ženske poletne obleke že od Din 6*— ■•koristite ugoden nakup v Jubilejnem letu t Vina Za težko delo je močno vino! Dobite ga najlažje v Centralni vinarni t Ljubljani, Frankopanska ulica 11. Opozorilo! Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjamo, da smo svojo dosedanjo sprejemalnico za barvanje in kemično čiščenje oblek, ki se je nahajala pod mestom, na splošno željo občinstva preselili v sredino mesta in se od sedaj nahaja v Laverjevi ulici v Ažmanovi hiši, poleg hiše g. Kocbeka. Olivni trg —» | Savnik | Zahvaljujemo se za dosedanje cenjeno zaupanje in se priporočamo za nadaljno cenjeno naklonjenost. Josip Koliaš in sinova parna barvarna in kemična čistilnica Družine fotografirat pride na dom brez poviška cene fotograf - JUG - Kranj (Sedaj nasproti trg. Savnik) Kolesa nova od 500 din naprej kupite pri A. Lipar, Cerklje Istotam dobite original - torpedo kolesa Kdor zida hišo, sebi ali drugim mu zasteklim stavbo poceni in solidno aH dam samo šipe točno po merah prirezane. Mizarji pri šipah popust. Na zalogi imam vedno stekleno opeko vseh vrst. Prepričajte se - prihranili boste! Hlebš - Kranj ZAHVALA Vsem, ki ste ob najtežji izgubi nase mame Marije Eržen sočustvovali z nami in nas tolažili in vsem, ki ste pokojnico obsuli s cvetjem, molili zanjo in jo spremili na njeni zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo. Vsem bodi Bog plačnik. Na Klancu, dne 15. aprila 1937. Družina Erženova. ntr\f IO znamke ..Wanderer", dvokolesa, šivalne vlvljv stroje svetovnoznanih nemških tovarn dobite najceneje pri znani tvrdki Ivan Bit ene - Kranj trgovina poleg gimnazije Blago solidno in poceni! Oglejte si brezobvezno našo zalogo t Za urednika ia izdajatelja odgovarja Vertovšek Milan, v Kranju. Tiska Tiskarna Tiskovnega društva v Krnn J«. ^129