— KRANJ, torek, 12. 4. 1983 CENA 11 din «T 3H t* 3S&&, m Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek Št. 28 LETO XXXVI GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO omejene obveznosti v prireji mesa in mleka Pot do boljše oskrbe ktos naj bi na Gorenjskem namolzli preko 33 milijonov litrov in zredili domala 10 tisoč goved, 1980 prašičev in 300 ovc, ..deva samoupravni sporazum o pravicah, obveznostih in vornostlh v prireji mesa in mleka —Jj — Kmetijsko-živilski kom-jfliat Gorenjske ter kmetijske za-Škofi a Loka, Bled, Srednja - Bohinj in Gorenjska kmetij-5*a zadruga naj bi po sporazumu po-•e&le stalež krav za 471 glav, pianih goved za 490, plemenskih svinj ^ "5, pitanih prašičev za 970 in štelo ovc za 370 glav. Na farmah in v *<šebnih hlevih naj bi letos namolzli ^ družbeno prehrano preko 33 mi-kjonov litrov mleka, odkupili blizu 8 W mladih pitanih goved (starih treh let) ter skoraj dva tisoč ®-2rejših. Zredili naj bi tudi 1980 hašičev in 300 ovc. Sporazum predava, da bi izvozili 1100 klavnih in s tem ustvarili preko 500 Odredba o moki ni sprejemljiva Lesce — V Žitovi temeljni or-^flizaciji Triglav Gorenjka v Les-^ % se na posvetu s predstavniki VAližkega komiteja za gospodarja ter skupščin in izvršnih svetov ^vljiške in jeseniške občine ter pijanske občine Moste-Polje sešlo ^džtvo in predstavniki samouprav-^ organov in družbenopolitičnih jfenizacij temeljne organizacije. . Povaljali so se o rekonstrukciji k ^arne čokolade, edine tovrstne to-i^-Tie v Sloveniji, o problemu pndo-V-anja dohodka, o cenovni politiki ^Pekarski in konditorski proizvod -- t; je zadnje čase izredno zao- tisoč dolarjev deviz. 350 tisoč dolarjev namreč gorenjsko kmetijstvo potrebuje za uvoz sestavin za krmila in reprodukcijskega materiala. Za preskrbo v pokrajini pa bi bila vsekakor ugodnejša druga možnost, da bi devize prispevale gostinsko-tu-ristične organizacije. S tem bi se Gorenjska lahko odpovedala izvozu in doma bi ostalo 1100 goved, kar bi se bržkone poznalo tudi pri oskrbi z mesom in mlekom, z mesnimi in mlečnimi izdelki. Kmetje in kmetijske organizacije bodo morale za uresničitev zastavljenih ciljev s pomočjo pospeševalne službe izboljšati pridelovanje krme na najmanj 14 tisoč hektarih površine. Mešalnica močnih krmil se je s sporazumom obvezala, da bo gorenjskemu kmetijstvu zagotovila potrebnih 8156 ton močnih. krmil. Zadruge, kombinat, kmetijske zemljiške skupnosti, zveza vodnih skupnosti in drugi bodo v izboljševanje plodnosti, izšuševanje in za nadaljevanje zložbe zemlje vložili 62 milijonov dinarjev. Za povečanje staleža ter za gradnjo hlevov, silosov in drugih živinorejskih objektov bodo namenili 176 milijonov dinarjev. Poleg kmetijskih organizacij in predelovalne industrije bi morali denar za to združevati tudi večji porabniki hrane - hoteli in družbeni obrati. Naložbe v živinorejo in prašičerejo bi se tudi njim splačale, saj jim pomanjkanje svinjskega in govejega mesa povzroča precej težav. >3 sporazumom povezano kmetijstvo in predelovalna industrija, z razmejenimi obveznostmi v prireji mesa in mleka, bosta lažje nastopala proti tretjemu v »verigi« - proti porabniku. Prav takšno povezovanje pa je bilo doslej na Gorenjskem malo uspešno. Podpisani samoupravni sporazum predstavlja skupaj s prehrambenimi bilancami m z intervencijskimi skladi temelj za oblikovanje samoupravne interesne skupnosti za preskrbo na Gorenjskem, na kar se v pokrajini pripravljamo že pet let. Ce bomo uresničili zapisano v sporazumu, bomo zaustavili padec prireje mesa in mleka, s tem pa zagotovili boljšo oskrbo,« poudarja Janez Tavčar, predsednik odbora, ki bo bedel nad izvajanjem sporazuma. C. Zaplotnik sko-gozdarski sejem v Kranju. Najdlje se je Zdržal na rnL^1' prostoru Agromehanike in SIP Šempeter, k er seZ^LZnT Z" ? 2zpAvw°ad:em pro9raTin s član fZta fZ Sl SejeZSk,° PDnreditev ogledali tudi Miha Mannko član sveta federacije, Miha Ravnik, sekretar predsedstva CK 7KK Marjan Orožen in Zdravko Krvina, predsednik in sTrZ?repubUške ga sveta Zveze sindikatov, delegacija Zveze slovenskih organ^aci^na Koroškem in Trgovinske zbornice dežele Koroške in drucnTn^benn politični delavci in gospodarstveniki, (cz) - Foto~ F Perdan V SREDIŠČU POZOR I n;: a? J -.v:', ......... P^i i I HRHCS K|9| Stolpiča na Ravnah rasteta Na mestu starih hiš na Ravnah že rasteta dva stanovanjska stol-plca, k, se jima bosta v tem sprednjeročnem obdobju pridružila se dva - Revitalizacija mestnega jedra poteka po načrtih - Sto" novanjska skupnost vlaga tudi v poslovne prostore . "=usutvniki Žita so opozorili na N«*t. ki jih je še bolj zaostrila Navna odredba Zavoda za stan- S^cijo SFRJ. Boloča namreč, da barska industrija poslej dobila * * 27 odstotkov belih vrst moke. je to premalo za oskrbo z kruhom in pekarskim peci->< Posebej s keksi in kolači, da ne Jenjamo testenin, ki jih izdelujejo iz bele moke. . in drugi izdelovalci teh iz-se boje, kaj bodo lahko po-^ gostinstvu v času turistične ^oe. Skrbi jih tudi, kaj bo z ^iifitvijo izvoznih načrtov, saj izvoz dobro kakovost kondi- , Korejo sprejeti takšne __ • Povedali na posvetu in terjali, da • vendarle upoštevajo razmere, ki • prav idaj najbolj silijo v kako-"*trio in zadostno proizvodnjo. Po-J^dali &0) da izgovor o varčevanju s ne drži, saj se iz določene — pšenice pridobi enaka ko-moke kot iz drugih žitaric, le ^ J* boljša, kar omogoči večji izbor Jkikov. Terjali so, da zvezni organi proste roke proizvajalcem J izbiri vrst moke, ki jo potrebujejo ** proizvodnjo. Omejevanje obstoja zmogljivosti v Sloveniji bi Uročilo nepopravljive posledice. Tržič — Potem ko so porušili stare in nefunkcionalne sklope stanovanjskih hiš na Proletarski cesti 7, 9, 11, 13 ter 15 in 17, sta na Ravnah takoj začela rasti dva stolpiča. V vsakem bo po 26 stanovanj, od tega dvajset nadomestnih, in vanje se bodo vselili občani iz hiš, ki so še predvidene za rušenje, in sicer Ravne od številke 14 do 17. Po načrtih bosta stolpiča vseljiva maja prihodnje leto, že v začetku leta pa bodo najbrž začeli graditi tretji stolpič in konec leta še četrtega. Tako bo v tem srednjeročnem obdobju stanovanjska gradnja na Ravnah sklenjena, medtem ko se bo zunanja ureditev zavlekla predvidoma v naslednje obdobje. Vzporedno z novo gradnjo uspeva stanovanjski skupnosti slediti tudi načrtu revitalizacije starega mestnega jedra Tržiča. Trenutno gradbinci obnavljajo Koželjevo hišo na Trgu svobode 11. Skupnost je odkupila tri četrtine stavbe, v kateri bo do občinskega praznika s tem, da bo izkoristila tudi podstrešne prostore, dobila šest sodobnih stanovanj. Obnovitvena dela vsebujejo ureditev ostrešja in kritine, vseh inštalacij, dimnikov in pročelja. Glede rgre-vanja odločitev še ni dokončna. Obdržati je mogoče klasičen način kurjenja ali pa uporabiti odvišne zmogljivosti kotlovnice, s čimer bi se ogrevanje v že revi tal i žira nih hišah na Trgu svobode tudi pocenilo. Občinska stanovanjska skupnost se je letos namenila odkupiti nekaj več poslovnih prostorov v starem tržiskem jedru, v katerih naj bi po usmeritvah izvršnega sveta dobile mesto deficitarne dejavnosti. Tako bo Droga jeseni odprla na Trgu svobode 9 ribarnico, riiedtem ko namembnost prostorov Koke iz Varaždina na Trgu svobode 25, ki jih bo odkupila stanovanjska skupnost, še ni določena. H. Jelovčan Zakon v neugodnem času Do konca tedna bodo še delovni ljudje in občani razpravljali o osnutku republiškega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, nato bo zakon s pripombami iz razprave zrel za republiško skupščino. Le-ta ga bo sprejela konec maja, kajti v drugem polletju naj bi že začel veljati. Novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju si prizadeva zgladiti vrsto pomanjkljivosti, ki jih je pripisati neusklajenosti starega pokojninskega sistema z ustavo, zakonom o združenem delu ter zakonom o minulem delu in razširjeni. reprodukciji. Slednjega oblikovalcem novega zakona še ne bo moč vgra-. ditiv novi sistem, načeloma pa osnutek vendarle dohaja današnje družbene razmere. Dosedanje javne razprave, pa najsibo v združenem delu, krajevni skupnosti, med upokojenci, kmeti ali invalidi, ves čas spremlja napotilo, naj razpravljalci ne pozabijo težkih gospodarskih razmer, v katerih zakon nastaja, in naj razprave zato ne izzvene kot »sejmi želja«. Osnutek zakona je že tako kljub težavnim razmeram precej razširil pravice zavarovancem. Zato oblikovalci tega akta malce dvomijo o sprejemljivosti vseh novih določil, zlasti tistih, ki bodo denarno pritisnili na pokojninske sklade. Predčasno upokojevanje je že taka pravica, ki bo terjala poseg v blagajno, tudi nekatere novosti v zvezi z družinsko pokojnino pa predlog o preračunavanju pokojnin na povprečje osebnega dohodka v zadnjem in ne več v predzadnjem letu kot doslej. Znatno več kmetov, ki jim novi zakon obeta obvezno zavarovanje, bo prva leta obremenilo pokojninske sklade, pa čeprav njihovo zavarovanje temelji na dajatvah po dohodku. Skratka, novi sistem terja denar, ki ga bo že tako obremenjeno združeno delo najbrž težko prispevalo v ta namen. O zakonu, za katerega mnogi obžalujejo, da nastaja v neprimernem času, bodo morale odločiti družbene okoliščine, ne pa nestvarne želje. Javna razprava, ki zakona ni prepustila formalnosti in birokratskim vodam tako kot mnoge druge zakone, doslej še ni zašla v nerealnost. Prav zato je upati, da bo večina predloaov in pripomb upoštevanih. D. Z. Žlebir ^mmmMBMmmmmmmmmmmm^mzjmmmmmmml^mmm^B^iBKKmmatmmmmmammmmmmmamnmmamm Večno sveže Avsenikove viže Ansamhpl hrafm; _;___i? , , „ Ansambel bratov Avsenik je minuli petek s svečanim koncertom proslavil na Bledu svoj visoki jubilej: tridesetletnico nastopanja - Avseniki odlikovani z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo, prejeli so se tri zlate plošče in vrsto priznanj - Vilko in Slavko Avsenik sta doslej napisala 536 skladb, mnoge so že ponaro- Bled — Težko pričakovani jubilejni koncert ansambla bratov Avsenik je v petek, 8. aprila blejska športna dvorana pričakala akustično opremljena in bojazen, ali bo z lesom obiti svod prav odbijal zvokje poslej odveč. Akustičnost dvorane je dobra in obrestovalo se bo 9 milijonov dinarjev, ki so jih vložili blejski turistični delavci s pomočjo radovljiške občine. Poslej bo dvorana primerna za najrazličnejše prireditve, morda celo za svetovna srečanja ansamblov narodno zabavne glasbe, kakor je obljubil Avsenikov koncert-organizator. Ob dvorani velja .I^HBiMiHHHMHHk-—~ ^f W ■ m T -v --------------------------------— Wusujoče so na petkovem jubilejnem koncertu na Bledu zaigrali Avseniki - Foto: F. Perdan omeniti še domiselno, v gorenjskem stilu opremljen oder, delo leške Murke. Dvorana je bila tako kot na slehernem Avsenikovem koncertu nabito polna. Če prištejemo še vse, ki so skoraj štiri ure spremljali svečani koncert kar stoje, je bilo poslušalcev gotovo 5 tisoč. Zbrali so se prijatelji, znanci, ljubitelji Avsenikove glasbe, med njimi je bila vrsta naših političnih delavcev: Stane Dolanc, Milan Kučan, Zvone Dragan, dr. Marijan Rožič, dr. Matjaž Kmecl, Tomaž Ertl, Marjan Orožen, Miha Ravnik in Jože Smole. Avseniki veliko nastopajo na tujem in jubilejni koncert je zbral predstavnike mnogih velikih evropskih radijskih in televizijskih postaj ter tovarn gramofonskih plošč, celo naših izseljencev v Kanadi. Prišlo je več kot sto domačih in tujih novinarjev. Med občinstvom smo lahko uzrli mnogo znanih obrazov in naj ne bo odveč, če omenimo, da so prihod Bojana Križaja ljudje pozdravili s samodejnim aplavzom. Vsekakor imajo Avseniki širok krog ljubiteljev svojih viž. Naj je morda spočetka kdo mislil, da ga Avsenikove viže ne bodo ogrele — ko so jo urezali tako, kot znajo le oni, so bile vroče vse dlani. Kot vse koncerte doslej, so Avseniki tudi jubilejni koncert ob tridesetletnici svojega nastopanja začeli s polko »Pod golico«. Med novimi skladbami so seveda igrali tudi stare, dobro znane polke in velčke in kaj 1 nalu je skladba »Tam kjer murkt cveto« dodobra ogrela srca. Osrednja svečanost je razpolovila koncert. Avseniki so že doslej prejeli polno naročje priznanj in odličij, vse do oskarja evropskih diskografskih hiš. Jubilejni koncert je bil seveda priložnost za nova. Predsedstvo SFRJ je februarja letos sklenilo, da ansamblu bratov Avsenik za negovanje izvirnega slovenskega melosa dodeli visoko državno odlikovanje — red zaslug za narod s srebrno zvezdo. Ansamblu ga je vročil dr. Matjaž Kmecl, sekretar republiškega komiteja za kulturo, ki je ob tem s spročeno besedo označil veliko priljubljenost, izvirnost, delavnost in svežino Avsenikov in njihove glasbe in dejal, da je prava ljudem všečna glasba pomembna sestavina naše kulture. Z edino slovensko tovarno gramofonskih hiš, s Helidonom , Avseniki tesno sodelujejo že petnajst let in direktor mariborske založbe Obzorja je ansamblu izročil tretjo zlato ploščo. Kar dve pa je prinesel s sabo direktor velike nemške tovarne gramofonskih plošč TELEDEC g. Stein, ki je dejal, da je tridesetletni (Nadaljevanje na 20. strani) GLAS 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE TOREK, 12. APRILA 1913 PO JUGOSLAVIJI SPOMIN NA VELIKEGA REVOLUCIONARJA Veliki revolucionar in sooblikovalec nove Jugoslavije Boris Kidrič bi bil 10. aprila star 71 let, včeraj pa je minilo 30 let, odkar je umrl kot član zvezne vlade in član sekretariata izvršnega komiteja CK ZKJ. Boris Kidrič je imel odločilne zasluge za enotnost in širino Osvobodilne fronte v Sloveniji, bil pa je tudi prvi predsednik slovenske vlade. Izjemen je njegov prispevek pri snovanju delavskega samoupravljanja in novega gospodarskega sistema, kjer je šlo za obračun s stalinizmom, kot tudi z državno birokratskim vodenjem gospodarstva. V Kidričevem celotnem teoretičnem in praktičnem delovanju je mogoče tudi razbrati nenehno zanimanje za kuiturnopolitična vprašanja. Pri tem je še danes aktualno, kako je presojal položaj, mesto in naloge inteligence glede na njen delež v revoluci-narnem spreminjanju družbenih odnosov, v vzpostavljanju novih demokratičnih razmer in v razvnemanju svežega duha drugačnega življenja. Ob obletnici smrti Borisa Kidriča je bila včeraj v veliki dvorani skupščine Slovenije slavnostna seja upravnega odbora sklada Borisa Kidriča s podelitvijo Kidričevih nagrad. ŠTAFETNA PALICA V ČRNI GORI Na tisočih kilometrov dolgi poti skozi Bosno in Hercegovino so se nosilci štafete ustavili v številnih krajih, ki so se med NOB zapisali v zgodovino. Posebno slovesno so bili sprejeti v mestih Jajce, Rudo, Doboj in znameniti Foči. Iz Tjentišta je štafeta krenila v Trebinje, ki je bila poslednje postajališče pred predajo štafetne palice črnogorskim mladincem. Prvi nosilec je bil predsednik nikšičke mladinske organizaacije Vladimir De-libačič. USPEŠEN IZVOZ TOBAKA Iz Makedonije so v prvem četrtletju tega leta izvozili za približno 15 milijonov tobaka, kar je dobra četrtina letošnjega načrta. Okrog 2500 ton orientalskih tipov tobaka v vrednosti 10,3 milijona dolarjev so izvozili na konvertibilni trg, za nekaj več kot 4,5 milijona dolarjev pa na klinnški trg. Tja so poslali 1000 ton fermentiranega tobaka in okrog 100 ton tobačnih izdelkov. Kot določa načrt za to leto, naj bi izvozili nekaj več kot 16.000 ton fermentiranega tobaka in 3000 ton cigaret v skupni vrednosti 70 milijonov dolarjev. Stanovanjska zadruga Kranj Kranj — Zakon o stanovanjskem gospodarstvu določa, da se morajo tudi stanovanjske zadruge ustrezno samoupravno organizirati. Tako so se organizirali tudi v Stanovanjski zadrugi Černetov vrt v Kranju. Na zboru zadružnikov, kjer so razpravljali o samoupravnem sporazumu, so sklenili, da je najvišji organ zadruge skupščina, ki jo sestavljajo delegati, izvoljeni iz članov zadruge. Skupščina odloča o sprejemanju samoupravnih aktov, organizaciji dela in poslovanju delovne skupnosti zadruge in o ugovorih zoper odločitve izvršnega odbora. Razen tega skupščina voli izvršni odbor zadruge in imenuje upravnika. Z novim sporazumom se je zadruga tudi preimenovala v Stanovanjsko zadrugo Kranj. Članstvo v zadrugi je prostovoljno. Vsak novo-sprejeti član pa mora ob vstopu plačati zadružni delež, ki znaša 4000 dinarjev. Poleg tega člani vsako leto plačujejo tudi članarino, ki znaša 10 odstotkov od zadružnega deleža. Takšen predlog samoupravnega sporazuma je na zadnji seji potrdila tudi skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti Kranj. A. Z. Na proslavo v Železni Kapli so pripeljali številni avtobusi z Gorenjske in Štajerske. Obenem so si ogledali tudi številna spominska obeležja na Koroškem in muzej v Peršmanovi hiši v Podpeci. — Foto: D. Dolenc Bili bi nevredni dediči, če danes ne bi zdržali V nedeljo je bila v Železni Kapli proslava v počastitev 40-letnice ustanovitve 1. Koroškega bataljona in 40-letnica smrti narodnega heroja Franca Pasterka-Lenarta Železna Kapia — Velika množica ljudi, Slovencev z obeh strani meje, se je v nedeljo popoldne zbrala na pokopališču v Železni Kapli, da počaste spomin na dni, ko se je skupaj z našimi narodi tudi slovenska Koroška dvignila v boj proti nacizmu in dala tudi svoje žrtve. Na pokopališču v Železni Kapli so na visokem štirioglatem spomeniku, obrnjenem na vse štiri strani neba, izpisana imena 140 žrtev, ki jih je dala Železna Kapla z bližnjo okolico. Med njimi je tudi narodni heroj Franc Pasterk-Lenart, komandant 1. Koroškega bataljona. Ranjen je bil s 3. na 4. april 1943 v bojih pri Mežici in nekaj dni za tem je podlegel ranam. V tistih hudih aprilskih borbah leta 1943 je skupaj z Lenartom padlo veliko koroških borcev, skoraj ves 1. Koroški bataljon. Vendar, kot je poudaril v svojem govoru Peter Kuhar, podpredsednik Zveze koroških partizanov, slovenski narod na Koroškem nikoli ni bil tako složen, kot prav v času narodnoosvobodilne borbe. Preko 1200 žrtev je dala samo Koroška. In kot pravi koroški pesnik Valentin Poljanšek, naj se Avstrijci in vsi nemško misleči ljudje na Koroškem zavedajo, da Slovenci tu niso v gosteh. Tu so doma. Svojo pravico so si pridobili še enkrat v narodnoosvobodilnem boju, ko so dali tisoč in več žrtev. Prav tako složni, kot nekoč morajo biti složni danes, ko se bore za svoje narodnostne pravice. Zbrane je v imenu koroških partizanov Gorenjske pozdravil Alojz Zupančič-Zmago iz Kranja, ki je poudaril, da smo neprecenljive vrednote svobode sposobni in dolžni varovati ter nadalje razvijati pridobitve in izročila naše borbe. Danes, v težavnejših gospodarskih razmerah v svetu, se vrednote narodov in Danes te borbe ne bomo opustili, je poudaril tovariš Šturm, kajti bili bi nevredni dediči vseh naših prednikov, vseh naših borcev, ki so žrtvovali življenja za uničenje nacizma in fašizma. Ponosni smo na tiste, ki so v pravem trenutku spoznali pravo pot, In naša pot naj bo le nadaljevanje njihove. Zbor v Železni Kapli je pozdravil tudi predsednik zveze koroških partizanov Janez Wutte-Luc, v kulturnem delu pa so sodelovali recitatorji in pevski zbor ZARJA iz Železne Kaple ter Partizanski pevski zbor iz Celovca. _ . D. Dolenc Solidarnost s previsoko porabo Kranjska in škofjeloška zdravstvena skupnost bosta i prispevali solidarnostna sredstva radovljiški zdravstveni skupnosti, vendar pa so delegati zahtevali ostrejse varčevalne ukrepe v Radovljici in zmanjšanje sedanjega previsokega nivoja pravic do regijskega povprečja Kranj - Z majem se prispevki za zdravstveno varstvo v vseh gorenjskih občinah zmanjšujejo, ker zdravstvene skupnosti poračuna-vajo lanska preveč natečena sredstva s pritokom denarja v tem letu -izjema je le Radovljica. V tej občini že lam ni bilo mogoče zbrati dogovorjenih sredstev za zdravstveno varstvo, kar je ob hkratni najvišji porabi teh sredstev na porabnika v gorenjski regiji zdravstveno skupnost pripeljalo v izgubo. Nič drugačen položaj pa se ne kaže tudi v tem letu, saj za dogovorjeni program zdravstvenega varstva v radovljiški občini zmanjka 14 milijonov novih din. Ko so o takšni situaciji razpravljali delegati medobčinske zdravstvene skupnosti, so se strinjali, da kranjska in škofjeloška zdravstvena skupnost, ki edini v regiji lahko zbereta sredstva za regijsko solidarnost, na ta način pomagata razrešiti radovljiške finančne probleme kljub temu da se na ta način solidarnosti dodeljuje mimo kriterijev! Do regijske solidarnosti v zdravstvenem varstvu je namreč upravičena le tista občinska zdravstvena skupnost, kjer je enotna potrošnja v zdravstvenem varstvu na uporabnika nižja od regijske, vendar v radovljiškem primeru ni tako Prav zato tudi ni čudno, da so v škofjeloški zdravstveni skupnosti delegati ob odobrenih solidarnostnih sredstvih za radovljiško skupnost v višini 3 milijonov din postavili tudi pogoj: v radovljiški zdravstveni skupnosti morajo sprejeti takšen sanacijski program, da se bodo v pol leta pokazali učinki, da se bo zmanjšala poraba zdravstvenih sredstev na porabnika in se tako približala porabi v ostalih občinah; ne pa tako kot lani, ko se je še povečala. Takšna zahteva za radovljiško zdravstveno skupnost ne bo lahka, saj morajo v Radovljici zbrati za letošnji dogovorjeni program zdravstvenega varstva sami še manjkajočih 10 milijonov din. Ali bo ob tem prišlo tudi do prerazpode-litve sredstev v skupni porabi v korist zdravstvenega varstva, se bodo pač odločili v Radovljici; da pa ne bo šlo brez ostrih varčevalnih programov, je razumljivo. Prav takšno zahtevo, namreč, da se v vseh občinskih zdravstvenih skupnostih upošteva dogovorjeni nivo pravic iz zdravstvenega varstva, so postavili tudi v kranjski zdravstveni skupnosti, ki so odločali o dodelitvi solidarnostnih sredstev radovljiški zdravstveni skupnosti v višini 11 milijonov din. Kranj ima sicer povprečno porabo sredstev za zdravstveno varstvo na uporabnika v regiji, zbere pa denar tako za regijsko kot za republiško solidarnost. Ker pa kranjski zdravstveni dinar omogoča radovljiškemu uporabniku višji zdravstveni standard, kot je regijski, je povsem upravičena pobuda kranjskih delegatov, da je o takšnem načinu solidarnosti treba spregovoriti v skupščini gorenjskih občin; ne le o zdravstvenem dinarju, pač pa tudi o drugih vrstah skupne porabe. . Manjko tekstilnih kemikov in mehanikov Nesorazmerje med prijavami skulau"v srednji npira konfekcionaria, kemika in mehanikai bt in obutvini šoli v Kranju omiliti s preusmerjanjem Učencev - Preveč za konfekcionarja, premalo za kemika m me-San"kiytoda prav teh profilov tekstilni industr.,., k, doz.vlja nov poslovni razcvet, najbolj manjka ljudstev teptajo s silo in orožjem. Svet je na videz postal neobčutljiv za žrtve in trpljenje narodov. V takem času moramo na tem majhnem koščku zemeljske oble — a za nas vse tako velikem in pomembnem — intenzivneje sodelovati na vseh področjih, da bo naša narodna skupnost na tej strani Karavank obdržala svojo kulturo, jezik, običaje, razvijala svoje gospodarstvo. Velikega pomena je pri tem medsebojno večje sodelovanje društev, organizacij in občin z obeh strani državne meje. Dr. Marjan Šturm pa je v svojem govoru poudaril, da odpor na Koroškem niso bile le diverzantske akcije posameznikov, kot danes trdijo nacionalisti, temveč je bil to množičen, oborožen boj. Koroški Slovenci so bili izpostavljeni posebnemu nacističnemu zatiranju. V začetku vojne so velenemško nastrojeni nacisti, ki so po plebiscitu odkrito ali prikrito delovali proti Slovencem, dobili še večji polet. Posebno še potem, ko je Hitler v Sloveniji in Jugoslaviji doživel prve zmage. Partizani onkraj meje so pritegnili v odprt boj tudi koroške Slovence. In pravo koroško partizanstvo se je razvijalo že v času, ko so avstrijski sodeželani še čakali in verjeli v moč nacistične Nemčije. Kranj — Izobraževanje za potrebe tekstilne industrije je v Kranju približno toliko staro kot industrija sama, ki ima na Gorenjskem, v Ljubljanski kotlini, delu Primorske, Štajerske in Dolenjske dolgoletno tradicijo in močno zaledje. Z razvojem industrije so se spreminjale tudi potrebe po različnih »profilih« tekstilnih delavcev. V srednji tekstilni in obutveni šoli v Kranju izobražujejo učence v treh osnovnih programih: mehanik, kemik in konfekcionar. Vsak od njih je razdeljen še na skrajšani in srednji program, obstaja pa tudi oddelek prilagojenega skrajšanega programa za pomočnika tekstilnega konfekcionarja, ki je v prvi vrsti namenjen učencem iz osnovne šole s prilagojenim učnim programom. Za novo šolsko leto v tekstilni in obutveni šoli razpisujejo skupaj dvanajst oddelkov tekstilne usmeritve. Kljub bogati tradiciji in novemu vzponu, ki ga v zadnjem obdobju doživlja ta industrijska veja, pa imajo v šoli vsako leto precej težav, da napolnijo vse programe. Razpis prostih mest v prvem letniku, usklajen s kadrovskimi potrebami združenega dela, prvilači učence najbolj v program tekstilnega konfekcionarja, kjer je po podatkih o prijavah osmošolcev skoraj za dva oddelka preveč kandidatov, medtem ko jih v programih tekstilnega mehanika in temika še manjka. Manjko je sicer nekoliko milejši kot lani, vendar problem ostaja. Zato bodo v šoli poskušali »od-višne« učence preusmeriti iz pro- arja r. Vsaj „ • • . , . odločitvi, in tiste, ki nimajo dovolj ročnih spretnosti. S tem bi se hkrati radi izognili tudi nepriljubljeni objavi sklepa o omejitvi vpisa. Delavci šole sicer dobro sodelujejo s poklicnimi svetovalci in usmerjevalci, toda osmošolci premalo poznajo program tekstilnega mehanika in kemika ter možnosti kasnejše zaposlitve. Program mehanika izobražuje za dela v predilnicah, tkalnicah, pletilnicah, torej v primarni proizvodnji, medtem ko so kemiki zaželeni v belilnicah barvarnah, tiskarnah, kemičnih čistilnicah in pralnicah, če naštejemo samo nekaj možnosti. Ob tem je vsekakor tudi treba povedati, da je konfekcijska industrija že dokaj nasičena s strokovno podkovanimi delavci, da pa jih v primerni proizvodnji, kar je razvidno tudi iz razpisa kadrovskih štipendij, prece? manjka. Vsekakor je to med drugir posledica premalo dolgoročnega ru-Čina kadrovanja, saj je do uvedi* usmerjenega izobraževanja, industrija zaposlovala pretežno ne-priučene delavce. Kot že rečeno, zadnja leta k* stilne tovarne doživljajo nov tehnološki in s tem poslovni reze ver 0 tem priča nekaj lanskih rezultate«-Noben kolektiv v Sloveniji ni irn«R izgube, prihodek je zrasel povpreče: za 30 odstotkov, dohodek prav tak* za «30, dohodek na delavca je znaši 600.000 dinarjev, v drugih industrijskih vejah le 447.000 dinari Akumulacija se je povečala za 2-» odstotkov, izvoz za 60, masa sredstev za osebne dohodke za 30. torej občutno več kot sicer v industriji. Tudi razlike med konfekci j, in tekstilno panogo so precejšni vse pa govorijo v prid tekstilni. H. Jelovčan Kritično o turizmu in trgovini grama tekstilnega konfekcionarja v oddelke mehanikov in kemiki tiste, ki niso povsem trdni v svon GLAS Ustanovitelji Glasa obćlnske konference SZDI. Jesenice Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič _ Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Jože Košnjek - Novinari!: Leonoldin*Bona Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj Novinarji: Leopoldinff Bogataj, Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena ■ a m i as UMrinaer Stolen Saie Darinka Sedej Marija Volčjnk, Cveto Zaplotnik, Andrej Žaiar in Danica Žleblr — Fotoreporter Franc Perdan JerIh'Lhl!nTSn A ki o ve c — Ob M kovnici: Loj« Erjavec, Slavko Ham in igor Kokalj - List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1953 Stavek TK Kranju številka - Tehnični ureon « « tedsn3k0i od Jamiarja 1964 kot poltednlk ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih In petkih kot poltednik ^j® Dravic3 Mubliaria Naslov uredništvo in uprave lista: Kranj. Moše Pijadeja 1 - Tekoč! račun pri SDK v H . Goreniski tisk tisk ZP Ljudska pravica -I J redakcija 21-660. odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propa- 51500-603-31999 -Jele«0^: dl^k 0Mn g a^. ureQ^ _ ODro&i#no prorwtntp» rtavks po or.stojnem mn.niu 451-1/72 - Polletna naročnina panda, računovodstvo 28-463, man ogio»i. 350,— din Bohinjska Bistrica - V pripravah na programsko sejo občinske organizacije ŽK Radovljica so podrobno razčlenjevali in kritično presojali svoje delo, uspehe in težave tudi komunisti v osnovni organizaciji Bohinjska Bistrica. Opozorili so na vse bolj opazne probleme v turizmu, njegovo nepovezanost in v zvezi s tem na slabšo ponudbo in nižji ustvarjeni dohodek. Ugotovili so, da akcijska konferenca ZK, ki je bila sklicana o razreševanju problemov razvoja turističnega gospodarstva ni dala tistega kar so pričakovali. Vse prepočasi se izvajajo sklepi, zategadelj turizem ostaja še naprej razdrobljen, nepovezan in neučinkovit. Medtem ko ie na blejskem območju opaziti določene premike, za Bohinj kaj takega ne morejo reči. Iz sprejetih dokumentov je sicer videti, da bo zadeva krenila z mrtve točke glede postopnega odpravljanja nerazvitosti Bohinja, a ni še vedno nič otipljivega. 2e leta 1977 so se dogovorili o izdelavi študije o dolgoročnem razvoju Bohinja. Na osnovi te bi naj izdelali akcijski program usmeritve razvoja. Pa vendar ni ostalo drugega kot sklep. S težavo so postavili v Bohinju pod streho leta 197G od potresa porušeni hotel Jezero. Z obnovitvenimi posegi so uredili Kompasa hotel Stane Žagar, s čemer pridobili na kakovosti storitev, ir-gubili pa število ležišč. Res pridobili z razvojem zimskošportne-ga centra K obla več možnosti prihod gostov, a kaj,ko jim raier skromnih restavracijskih zmogljivosti, privatnih ležišč in seveda čudovitih smučišč, nimajo ponudi:: kaj več. Nezadovoljni so tudi s sedanjo organiziranostjo trgovine in njeišo ponudbo. Razen poslovalnice rija Bled in povsod po P razkropljenih prodajaln Goz __ kmetijske zadruge Srednja vas so tem območju le delovne Ljubljanskih mlekarn. Vsi zf ieio, da imajo tako malo dol da bi kot TOZD sploh ne obstajati. Bohinjci menijo dr Ob boljši povezanosti in organiziranosti v okviru občine, bi br*ča> lahko bolj zadovoljevali potrebe občanov in turistov, pa tudi njun b. poslovanje šlo bolje od rok. Bohinjski komunisti menijo, da h z unomo voljo in večjo odgovor-LS vih v gostinstvu m turizmu vkf/učno ^ trgovci, lahko dose,, več ko. do zdaj. TOREK. 12. APRILA 1983 GOSPODARSTVO .3. STRAN O Prvi meseci zadovoljivi Gorenjsko gospodarstvo je letos v prvih dveh mesecih sicer izvozilo manj, kot je znašalo lansko dvomesečno povprečje, vendar so dosežki zadovoljivi — Največ so izvozili v Planiki, IBI, Tek-stilindusu, Iskri, Savi in Peku Na Jesenicah za letos planirajo 28-odstoten porast skupnega uvoza o 14-odstoten porast skupnega izvoza, v Kranju naj bi povečali skupen izvoz za 17, uvoz pa za 19, na lOEvertibinem področju pa naj bi bil izvoz večji za 17 in uvoz za 14 od-^ stotkov, v Radovljici načrtujejo" 18-odstoten porast izvoza na konvertibilno področje in enak uvoz kot ani, v Škofji Loki naj bi bila skupna rast izvoza 8-odstotna, in uvoza 2-odstotna, na konvertibilni trg pa saj bi prodajo povečali za 12 in na-iupe za 5 odstotkov, medtem ko V Tržiču predvidevajo slabih 11 odstotkov večji konvertibilni izvoz in j^O-odstotno pokritje konvertibilnega uvoza. Januarja je gorenjsko gospodarstvo izvozilo za 863 milijonov dinarjev, februarja pa za 1,34 milijarde imarjev blaga, medtem ko je znašal januarski uvoz 932 milijonov dinarjev in februarski 1,33 milijarde dinarjev. Lanski povprečni mesečni izvoz, korigiran za tečajne spremem-je na Gorenjskem znašal 1,48 mi--'jarde dinarjev, uvoz pa 1,17 milijarde dinarjev. Torej je bil izvoz januarja znatno pod lanskim letnim povprečjem, medtem ko se mu je februarja že močno približal. Enako od na gibanja so se nadaljevala •idi marca. Enako je bil tudi uvoz januarja nekoliko nižji od povprec-A,februarja pa je bil večji. Na konvertibilnem področju je znašal januarski izvoz 502 milina is februarja 863 milijonov dinarjev. Unsko mesečno povprečje znaša milijonov dinarjev. L voz je ou&l ianuarja 553 milijonov dinarjev, februarja pa 950 milijonov farjev, lansko mesečno povprečje & je 882 milijonov dinarjev. Pokritje uvoza z izvozom je lam znašalo na konvertibilnem področju % odstotkov, letos v prvih dveh mescih pa 90,8 odstotka. Na klirinško področje je bilo januarja izvoženo za 361 milijonov dinarjev, februarja pa za 480 milijonov dinarjev. Lansko mesečno povprečje izvoza na vzhodna tržišča je znašalo 642 milijonov dinarjev. Uvoz s klirinškega področja je bil januarja 397 milijonov dinarjev, februarja 385 milijonov, lansko povprečje pa 289 milijonov dinarjev. Ti podatki kažejo, da je bil klirinški izvoz oba meseca pod lanskim povprečjem, uvoz pa je bil precej večji. Pokrivanje klirinškega uvoza se je poslabšalo od 221 na 110 odstotkov. Čeprav so številke nižje od lanskega povprečja, je vendar treba upoštevati, da je izvoz v prvem trimesečju vedno skromnejši. Lani je znašal le 16,5 odstotka celoletnega izvoza. Zato lahko ocenimo, da so letošnji zunanjetrgovinski rezultati gorenjskega gospodarstva zadovoljivi. Januarja nobena občina ni presegla lanskega mesečnega povprečja, .na konvertibilnem področju pa Škofja Loka in Tržič. Pri uvozu je lansko mesečno povprečje na konvertibilnem področju dosegel Tržič, na klirinškem Jesenice, Radovljica in Tržič. Februarja sta lahnsko mesečno povprečje konvertibilnega izvoza presegla Kranj in Škofja Loka, na klirinškem področju pa Jesenice. Uvoz s konvertibilnega področja je bil februarja večji od lanskega mesečnega področja na Jesenicah in v Kranju, na klirinškem pa v vseh petih občinah. Največji izvozniki v prvih dveh mesecih pa so: Planika, ki je dosegla za 115 milijonov dinarjev konvertibilnega izvoza, IBI Kranj s 67 milijoni din, Tekstilindus s 55 milijoni din, Iskra Telematika TOZD TEA s 54 milijoni din, Iskra Kibernetika TOZD Števci z s 111 milijoni din, Sava TOZD Semperit s 114 milijoni din, Iskra Železniki s 85 milijoni din in Peko s 55 milijoni dinarjev konvertibilnega izvoza. L. B. 40 tisoč obiskovalcev Krani - V nedeljo se je v Kranju končal 22. sejem kmetijstva in gozdarstva. V desetih dneh si ga je ogledalo 40 tisoč obiskovalcev z Goren ske iz Slo-vS Si ostalih republik ter iz zamejstva. Med njimi so prevlado^ kmetje, kooperanti kmetijskih in gozdarskih organizacij Med obiskovalci je bilo največ zanimanja za razstavljeno kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo in opremo, za razstavo radovljiške Almire in Sukna iz Zapuž, predstavitev kunčereje in lovska razstava. Številne spremljajoče prireditve - bilo jih je več kot deset — so sejmu dale obenem značaj strokovne prireditve, (cz) Preobremenjeno gospodarstvo v tržiški Občini ugotavljajo, da so se najrazličnejše obveznosti le-^ Mve^ skupaj za 116 odstotkov - To pomen,, da gre vsak 3ZSZSAL delovne organ.zac.je za davke m pnspevke -Ogrožen nadaljnji tehnološki razvoj in ekonomsko socialm Položaj delavcev Tržič - Tržiško gospodarstvo se ^fne otepa z izgu&ami, vendar pa ne plava v dohodku. Zlasti ne ** ima zelo staro tehnologijo de *ttko že stoodstotno odpisano m so Motivni ponovni rezultati pred plod prizadevnega dela pro r.odnih ^ strokovnih delavcev \-Z\rtek 14. aprila, bo republiški 4zv^ sindikatov Slovenije med ^^fim razpravljal tudi ^"^o-^oomskem položaju delavcev v ^ženem delu v Rogoph gospo Urjenja v minulem in na začetku "tržiški delavci so za razpravo priSvUi pregled obremenjenosti ^aitv^ zlasti dohodka m po-skladov, iz katerega je razvidno da so letos nekatere obvez- Si'cefo dvakrat višje kot lam. himer ene od tržiških delovnih or- Jivosti, kjer je osnova P0^™ vtlad, povečale z indeksno rastjo # Prr pevek za modernizacijo že- rw^kočil od 1,3 na 1,8 od- Ž a L^predstavlja 183-<>dstotno '^ek.sno rast. Posojilo « kredit -■**je hitrejšega razvoja manj raz vi ' republik in avtonomnih pokra i in * i* novečalo s 3,7 na 5,6 odstotka ' '^fr o v višini 305. Novi sta tudi -imi stopnji za pospeševanje ^^bilnega deviznega preliva za izvoz blaga, in sicer 2,8 odstotka, ter za republiške blagovne rezerve 0,40 odstotka. Skupaj so se obveznosti letos povečale za 116 odstotkov, to pa predstavlja 20 odstotkov dohodka delovne organizacije. Z dru- minu ucacuaiui. vsan. jjcti uniai iz. uu- hodka gre za davke in prispevke. Delavci opozarjajo tudi na porabo v interesnih skupnostih zunaj občinskih meja. Medtem ko se združeno delo že bori z likvidnostjo, v interesnih skupnostih ustvarjajo presežke, namesto da bi primerno znižale prispevne stopnje. Velike obremenitve Tržičane najbolj motijo zato, ker jim v že tako dovolj težavnih pogojih gospodarjenja dodatno ovirajo nadaljnji tehnološki razvoj, saj je amortizacija na delavca v tržiški občini najnižja med gorenjskimi. Drug močan nasprotnik takih povečanih obveznosti so življenjski stroški, ki so se marca v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečali kar za 31,9 odstotka (po uradnih podatkih), zaradi česar je ogrožen ekonomsko socialni položaj številnih delavcev. Tržičani zato menijo, da bi moral, republiški svet zveze sindikatov kot podpisnik dogovora o delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke predlagati spremembo dogovora ter tako poskrbeti za boljši položaj delovnega človeka. t , y H Jelovčan Iskra prodala licenco v Ameriko Iskra je prodala ameriški firmi AMI licenco za elektr-akustični del telefonskega aparata — Nadaljnji razvoj integriranih vezij, da bodo lahko zadovoljili tudi zahteve najzahtevnejših kupcev Iskra dosega dobre rezultate tudi na področju razvoja telefonskih aparatov, ki so plod razvojnega dela domačih strokovnjakov na področju konstrukcije, oblikovanja in mikroelektronike. Pri razvojnem delu se Iskra povezuje z domačimi inštitucijami pa tudi s strokovnjaki iz samostojnih poklicev. Vse to ji je omogočilo hiter razvoj tudi na področju telefonije. Po klasičnem telefonskem aparatu z ogljenim mikrofonom so razvili aparate z avtomatsko regulacijo jakosti, v naslednji generaciji pa je bil ogljeni mikrofon že zamenjan z elektrodinamičnim vložkom v eta aparatih. Tudi oblikovno se je razvoj nadaljeval do aparata eta 80. Elektronski aparat eta je strokovnjakom ponujal možnosti nadaljnjega razvoja z uporabo mi-kroelektronskih vezij. Tako so pred dnevi dosegli nov uspeh: Iskra je licenco za elektroakustični del telefonskega aparata, ki je realiziran v C-MOS integrirani tehnologiji, prodala v Kalifornijo in to prav v Santa Claro, kjer je center mikroelektronske tehnologije. Jože Pavlin, vodja tehnične službe v temeljni organizaciji Terminali, je dogodek takole predstavil: »V sodelovanju z laboratorijem za mikroelektroniko na Fakulteti za elektrotehniko in Mikroelektroniko (delovno organizacijo v ustanavljanju) smo delali na razvoju elektroakustičnega vezja v C-MOS tehnologiji. To je bila ena prvih aplikacij linearnega vezja v C-MOS tehnologiji na svetu. Rezultat tega dela je integrirano vezje EMZ 1300. Uspešnost tega dela potrjuje prodaja licence za to vezje ameriški firmi AMI. Prodaja je toliko pomembnejša, ker smo prav od te firme odkupili tehnologijo za izdelavo mikroelektronskih vezij. Hkrati prodaja potrjuje pravilnost razvojne usmeritve Iskre v lastne kadre in znanje. Naše integrirno vezje je AMI vključil v svoj pro- gram telefonskih vezij. Dogovorili smo se tudi za nadaljnje sodelovanje na tem področju. S štirimi vezji bomo pokrili vse tehnične potrebe na tem področju.« Kako pa bo z novim vezjem doma? »Glede na stroge zahteve naše PTT to vezje pri nas še ni rentabilno, ker zahteva preveč dodatnih elementov. Možno pa je vezje uporabiti v tistih deželah, ki nimajo posebnih tehničnih zahtev. Ker je tudi ta trg dovolj velik, se je firma AMI odločila za nakup licence. Iskra pa bo izdelala primerno cenen aparat za morebitne nastope na manj zahtevnih trgih. Seveda bomo telefonski aparat izpopolnili tako, da bi odgovarjal tudi domačim zahtevam. Ze sedanje vezje namreč omogoča razen prenosa govora tudi poziv z uporabo mikrofona kot pozivnika pri položeni slušalki. Nova vezja pa bodo vsebovala še dekadno in tonfrekvenčno izbiranje v enem integriranem vezju. Ob proizvodnji eta aparatov je bila Iskra prvi proizvajalec z elektronskim vezjem v svetu. Z novimi vezji in nadaljnjim razvojem na tem področju pa bomo to prednost še naprej obdržali. Ob doseganju takšnih rezultatov je velikega pomena povezava med ljudmi iz industrije s sistemskim znanjem, strokovnjaki z univerze s tehnološkim znanjem iz elektronike in z delavci Mikroelektronike.« K. Mohar Novi Lipovi podboji V Lipovi tovarni vratnih kril in podbojev na Rečici pri Bledu so pred dobrim letom začeli izdelovati nov suhomontažni podboj vrhunske kakovosti — Z novo tehnologijo bodo podvojili proizvodnjo in več prodali na tujem Bled — 26. aprila bo minilo leto dni, odkar so v Lipovi tovarni vratnih kril in podbojev na Rečici pri Bledu uvedli poskusno izdelavo novih suhomontažnih vratnih podbojev. Pri uvajanju za naše razmere najsodobnejše tehnologije seveda so imeli nekaj težav, saj so se morali delavci navaditi na nove stroje. Novi tehnologiji so morali prilagoditi tudi pripravo dela, saj je sedaj izbira in priprava izdelavnega materiala zahtevnejša. Cilj temeljite rekonstrukcije delavnice za izdelavo vratnih podbojev je proizvodnja 150 tisoč vratnih podbojev na leto ter seveda njihova vrhunska kakovost, ki jo terja posebej tuje tržišče. Po letu dni pa je ta izdelava utečena in računajo, da bo letos prišlo iz delavnice blizu 140 tisoč vratnih podbojev. S skoraj podvojeno proizvodnjo vratnih podbojev bodo znatno dohiteli izdelavo vratnih kril, ublažili dosedanji količinski razkorak v proizvodnji vratnih kril in podbojev, na kar je pokazala analiza tržišča. Letos računajo, da bodo izdelali 220 tisoč vratnih kril. Zavoljo vse bolj zaostrenih razmer pri prodaji stavbnega pohištva doma in zahtevnosti tujega tržišča bodo nove podboje laže prodajali. Proizvodnja namreč le ne bo količinsko večja, temveč tudi kakovostna. j pi edhc gije je predhodna površinska obdelava plošč, ki gredo v nadaljnjo izdelavo furnirane in lakirane. S tem posameznih elementov ni treba skozi večkratne prehode lakirati vsakega zase. Razbremenili so lakir-no linijo, ki sedaj lahko postopek površinsko obdela, več vratnih kril. Seveda so časovno skrajšali postopek izdelave podbojev, saj so zmanjšali transportne poti med posameznimi operacijami. Tehnologija novega podboja je zamenjala staro. Nekatere stroje so ustrezno dodelali, povsem nova pa je izdelava pokončnih in prečnih oblog po sistemu folding, kar bi lahko poslovenili v zvijanje. Obloge so izdelane iz predhodne površinsko obdelanih in ustrezno narezanih ivernih plošč v enem prehodu skozi strojno linijo. To seveda pomeni občutno skrajšanje izdelavnega časa in dragoceni prihranek delovnega prostora, saj linijo predstavlja en sam stroj. Pri naknadni obdelavi oblog je novost avtomatska obdelava oblog na zarejo, kar zahteva predvsem tuji trg, seveda pa tudi na domačem trgu predstavljajo boljšo kakovost. Novi, suhomontažni Lipov vratni podboj prihaja iz proizvodnje v času, ko je kakovost izdelkov vse bolj pomembna, ko je še posebej po- trebno zasledovati razvoj tehnoloških postopkov različnih izdelovalcev opreme kot tudi izdelkov znanih zahodnih izdelovalcev stavbnega pohištva. Na uvedbo nove tehnologije pri izdelavi vratnih podbojev so se v Lipu začeli pripravljati pred dvema letoma, saj je bilo treba dobiti vrsto soglasij in dovoljenj za uvoz opreme. Na začetku lanskega leta so naročeno opremo dobili. Najpomembnejši je bil stroj za folding, ki je tedaj veljal 15 milijonov dinarjev. Med demontažo stare strojne opreme so že postopoma vgrajevali novo, tako da večjih zastojev ni bilo. M.Volčjak Manj kot 9000 dinarjev »plače« Tržič — Občinski svet zveze sindikatov Tržič je ugotovil, da je januarja letos 116 tržiških delavcev zaslužilo manj kot 9000 dinarjev. Decembra lani jih je bilo 308. KLjub polovičnemu osipu pa je socialna varnost delavcev vse bolj ogrožena, saj na drugi strani življenjski stroški bliskovito naraščajo. Razen 116 delavcev, ki dobijo na mesec manj kot 9000 dinarjev, se namreč pri večini Tržičanov osebni dohodki gibljejo med 9000 in 12.000 dinarji. Svet za socialno politiko pri občinskem svetu zveze sindikatov Tržič, ki je o tej problematiki razpravljal, je ponovno naročil vsem osnovnim organizacijam v združenem delu, naj temeljito analizirajo socialno varnost delavcev z najnižjimi osebnimi dohodki. H. J. - . Ali veste ... Na Gorenjskem je v hlevih zasebnih kmetov in družbenih posestev privezanih približno 42.500 govedi. Od tega je 16.000 pitancev in 19.000 krav molznic, j Na sedmih družbenih farmah redijo približno 1100 molznic in 800 plemenskih telic. Letno na Gorenjskem pridelamo 4800 ton govejega mesa in 31 milijonov litrov mleka. O LAS 4 STRAN. GORENJSKI KRAJI IN UUDJE TOREK, 12. APRILA 1H3 Med izgradnjo koče na Golici Zbirajmo star papir V aprilu RK Slovenije znova organizira zbiralno akcijo starega papirja — Izkupiček je namenjen v humanitarne namene _ v Sloveniji zberemo skoraj 45 kg starega papirja na prebivalca Rdeči križ Slovenije organizira v mesecu aprilu zbiranje odpadnega papirja v humanitarne namene. Akcija, ki naj bi jo tako kot že deset let izvedli v vseh slovenskih občinah, ni pomembna le zato, ker se zbirajo sredstva, ki jih Rdeči križ koristno uporabi. Tako je letos denar namenjen za zdravljenje in letovanje socialno in zdravstveno ogroženih otrok v mladinskih zdraviliščih in okrevališčih RK Slovenije. Pomembna pa je še druga plat zbiranja odpadnega papirja; varovanje in hkrati pomoč papirni industriji. V zadnjih letih je Rdečemu križu uspelo s to akcijo varčevanje dvigniti na zavidljivo raven. V Sloveniji namreč zberemo največ odpadnega papirja na prebivalca v svetu, to je 44,8 kg, letno pa to pomeni 82 tisoč ton starega papirja. Vendar pa tudi ta količina še ne zadošča papirni industriji, saj bo morala letos okoli 53 tisoč ton uvoziti. To pa je približno četrtina uvoženega odpadnega papirja, ki ga potrebuje jugoslovanska papirna industrija. Delovne organizacije sicer že redno oddajajo star papir organizacijam za promet s sekundarnimi surovinami, vendar pa jih Rdeči križ naproša, da bi v aprilu del količin odstopili v humanitarne namene. Po krajevnih skupnostih bodo odpadni papir prevzeli aktivisti Rdečega križa, kot vedno pa se bodo v akcijo vključile tudi šole in vrtci. Star papir, kot so na primer časopisi, revije, ovojni papir, kartoni, lepenke, zvežimo v snope, ves ostali papir pa skušajmo spraviti v večje papirne vreče, tako da bodo svežnji primerni za prekladanje in odvoz. Rdeči križ Slovenije bo po končani akciji objavil rezultate zbiranja in tudi podatke o tem, koliko je bil iztržek in za kaj so bila porabljena sredstva. L. M. BLAGOVNICA FUZINAR JESENICE Komna privablja vedno več planincev Janez Cvetek je verjetno najmlajši oskrbnik planinske koče, vendar na Komni kljub mladosti dobro gospodari Komna - Malo je planincev, ki jih pot še ni zanesla na Komno. Dobri dve urici hoda od slapa Savice, za tiste z vrhunsko kondicijo pa le ena sama, pa si pri domu, ki ga ima v zakupu ljubljansko planinsko društvo Matica. Od tu planinca navadno vodi pot na Sedmera jezera, h Krnskemu jezeru, Podrti gori, do Spodnje bohinjske gore, na Vogel, v Vrata, pozimi pa do neštetih točk, od koder je možna turna smuka v dolino. Najbliže je do Bogatina, od koder je mogoče občudovati prelestno zimsko pokrajino. V domu na Komni pa se ne ustavljajo le mimoidoči. Tudi šolarji v naravi najdejo pot do sem, tu se nastanijo planinci, kadar imajo katerega svojih tečajev, mnogim pa je Komna tudi edini cilj planinske poti. Zato ni čuclno, če je dom, ki sicer premore 90 ležišč in še 30 v depandansi, neprestano poln. Zci novo leto so gostili blizu 200 planincev, poleti jih pride tudi do 300, čeprav se morajo potem zadovoljiti s skromnim ležiščem pod stopnicami. Janez Cvetek je oskrbnik že tretje leto. Kaže, da je delo v planinah že nekakšna družinska tradicija, saj je Komni služil že Janezov oče. Najprej je s konji tovoril hrano in vodo na Komno, nato pa stregel tamkajšnji tovorni žičnici. K žičnici je pritegnil tudi sina. »Danes so konja na planinskih tovornih poteh že vsepovsod zamenjala sodobnejša transportna sredstva,« pravi Janez Cvetek. »Konji danes ,furajo' le še na krajših planinskih poteh, na primer od tu do koče pod Bogatinom. Tudi k Sedmerim jezerom še tovorijo s konji. Na Kredarico vozijo hrano in pijačo s helikopterjem, ker jim je računica pokazala, da je to občutno ceneje. Mi, kot rečeno, pa za vsakodnevne potrebe dobimo po žičnici.« Kaj je Janeza Cvetka prignalo na delo v planine? Malce okoliščine, ko zanj v dolini ni bilo več dela, najbolj ša podedovana ljubezen do gora. Janez Cvetek je doma iz Srednje vasi v Bohinju. S Krajevna skupnost Besnica Samoprispevek in prostovoljno delo Zgradili bodo mrliške vežice, garažo za gasilski avto, obnovili javno razsvetljavo, uredili pokopališče in ogrevanje v domu družbenih organizacij njim in s pomoč i o širše skupnosti ter prostovoljnim delom zgradili mrliške vežice, garažo za gasilski avto, v obnovili javno razsvetljavo, uredili v pokopališče in ogrevanje v domu Jgf l: družbenih organizacij. . W v iifiiiiiifiirjTi »Pred dnevi smo s prostovoljnim ISHR delom začeli uresničevati program, lilPBB^ za katerega smo se odločili na re-M ^T* t — ferendumu.fc pravi predsednik sveta jl* % J krajevne skupnosti Miha Sušnik govorilnico v zaselku Zabukovje,« Tako kot z začetkom prostovoljnih delovnih akcij so v krajevni skupnosti zadovoljni tudi z delom družbenopolitičnih organizacij in društev. Dobro dela tudi delegacija v zboru krajevnih skupnosti občin ske skupščine, več težav pa je $ konferenco delegacij za samoupravne interesne skupnosti. Med zares delovnimi velja še posebej omenit Radio klub in turistično društvo. Slednje bo letos 4. julija praznovale 30. ooletnico delovanja. Slovesnost bodo združili s krajevnim praznovanjem in se že pripravljajo na Miha Sašnik, predsednik sveta krajevne skupnosti Besnica Besnica — Krajevna skupnost Besnica zajema naselja Zgornjo in Spodnjo Besnico, Rakovico in Zabukovje. Ima okrog 1250 prebivalcev oziroma 330 gospodinjstev. Že v preteklih letih so krajani urejali komunalne in druge probleme s samoprispevkom in prostovoljnim delom. Tako so asfaltirali ceste, uredili avtobusna postaj'ališča, zgradili dom družbenih organizacij itd. 1979. leta pa so se v krajevni skupnosti začeli pripravljati na samoprispevek. Sklenili so, da bodo z Že opazne razlike - Lani so kmetijske zemljiške skupnosti v sodelovanju s pospeševalci in z inšpektorji pregledovale, kako obdelana je zemlja. Akcija se bo nadaljevala tudi letos. Ze zdaj pa se lahko o nečem prepričamo: med že povsem ozelenelimi travniki so nekateri še povsem rjavi, čeprav v kakovosti tal ali legi ni bistvenih razlik. Razlika je v tem, da so dobri gospodarji travnike zadostno pognojili, drugi pa so rast prepustili naravi ali so bih pri odmerkih gnoja in gnojila bolj skopi. Spomladanski zaostanek se bo poznal tudi pri krmi. Na že sedaj ozelenelih travnikih bodo kosili celo dvakrat več kot na površinah, kjer se rast šele prebuja. (cz) hribi je takorekoČ rasel, zato se mu na Komni ni bilo težko privaditi. Tudi ljudje, pravi, so tu gori drugačni, bolj iskreni in ne odrekajo prija teljstva. »Vendar planinska idila ni popolna,« pravi mladi oskrbnik z malce grenkobe. »Ne gre za probleme z. oskrbo, še manj z vodo ... Težko je le z osebjem, ki bi bilo pripravljeno ves dan delati, posebej tr-. do pa ob koncu tedna. Čeprav je plača višja kot v dolini, za delo v hribovskem gostinstvu težko najdemo primernega človeka. Ni namreč vsak za tako delo. Na Komni nas zdaj dela pet, vsi imamo že nekaj let staža. Vendar se je bati, da tudi nas zvabi dolina. Kruh v dolini je lažji. Mislim, da bom tudi sam odšel nazaj, če se bo le pokazala ugodna prilika.« D. Z. Žlebi,- Pripravljalnih del za izgradnjo mrliških vežic se je na prostovoljni delava akciji pred dnevi udeležilo 45 krajanov. — Foto: F. Perdan »Prve prostovoljne delovne akcije se je udeležilo 45 krajanov. Začeli smo ka' pripravljalnimi deli za električni „„bel in vodovod, za mrliške vežice ter z zemeljskimi deli za izgradnjo garaže za gasilski avto. Takšnih akcij bomo imeli letos še več, tako da bomo večino del opravili sami, kmetje pa bodo pomagali s prevozi in materialom. Tako nameravamo letos zgraditi mrliške vežice, garažo in del javne razsvetljave. Prihodnje leto pa bosta na vrsti preostali del javne razsvetljave in ogrevanje v domu družbenih organizacij. Razen tega urejamo tudi iavno telefonsko stavo o starih običajih in nekdanjih ročnih delih. »Precej dela os nas čaka tudi v prihodnje,« oceniti: Miha Sušnik. »V novem naseli Pešnica, kjer je že 150 hiš, po dograditvi pa jih bo 180, bo tre« zgraditi otroško igrišče, trgovino ic telefon. Tudi vrtec postaja premajhen pa v šoli bo kmalu premalc Erostora. Eden od največjih pro-lemov, ki bo letos deloma rešen os je cestna povezava Kranj — Besnica I To bo 600 metrov dolg odsek cest« ' \ ► od zadružnega doma v smeri proč * Nemiljam.« A. Zal ar S prostovoljnim delom bodo zgradili v Besnici tudi garažo za gasilski ura> mobil. — Foto: F. Perdan Tržič — V okviru programa revitalizacije starega mestnega jedra so se Tržičani lotili prenove Koželje ve hiše na Trgu svobode H-V njej bodo predvidoma do občinskega pravnika pridobili sr's'f sodobnih stan o vani loto:^ ' Jilhka poleti pogosto ottajct fj S Zato potega^ •» I __N /k/fl MK - .VUIMaaHMi^^H 'DREK, 12. APRILA 1983 5. STRAN o LAS Nasilje in upor V tržiškem paviljonu NOB se z razstavo »Nasilje in upor« predstavljata Tone in Vojko Svetina — Razstavo si lahko ogledate do maja, vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 17. do 19. ure jo nosi v sebi boj za obstanek. Tone Svetina priznava boj kot sestavni del razvoja, obsoja pa brezumno slo TONE SVETINA - pisatelj in par. To je v najbolj čistem pome-i besede najbolj pravična oznaka •azstavljalca, ki se zdaj drugič s tržiškim razstaviščem. Tudi zaporedni vrstni red umetnikove oznake je najbolj pravilen, saj je sebi najprej iskal besede, ki jih je osneje zapisal v knjige. Mnogo t iščimo vzrokov, zakaj se je -ratnikova sla po izražanju za-*renila k drugemu mediju. Morda odgovor v tej smeri. Upoštevajmo predvsem Svetinovo ciparsko tvarino — JEKLO. Jeklo, € ga je po svoje preoblikovalo na-ije, jeklo, ki samo v sebi nosi odgovora na vsa vprašanja. Soavtor Svetinovih del v kovini je * ojna. Zanj je napisala okviren snopsis, ki ga je nato osmislilo q»rjevo delo. Le-to pa ne obsega le Ustavljanje drobcev zla v proti- " čeprav bi površno gledano Ji rekli tako. Kes je, da se je »1 granatnih razstrelin vzvih-*ujočih skulpturah do svoje stopnje. Iz skrajne točke ,_so pripotovali drobci v svet darovanja, negibnosti, pripetosti na dstavek. Kakor feniks iz « vojne je jeklo vstalo v novo ije, tisto, ki tu in tam preveč iro vdira v nas, a vendar kovine, ki je morala najprej itarzo greha-vojne, da je ___vredna kiparjeve izpovedi. Drobci, ki so ubijali s svojo ne-3o«žko energijo, cevi, ki so prožile * smrtonosna telesa, vse to je zdaj kiezna Svetinova roka vklemla s tiskom - praizvorom življenja toleg sonca, vode in zemlje - v pripoved. , _ Pripoved o kom? In komu? Vae kiparjevo snovanje, pa naj gre mterierno plastiko - morda tu še ^jbolj - ali za spomeniške stvarit-Mq ih je razdal po Vsej domovini tudi svetu, vse to snovanje je £wna, močna in, če hočete, obvezu-obsodba tiste praživalske sle, ki Večerni koncert |v Kranju Irani - Danes zvečer ob 19. uri * v dvorani Glasbene šole Kranj <*cm z violinistko Vero Bilič n Anatom Andrejem Jarcem Na fcttdu bosta imela dela J. J. Brahmsa, S. Prokofjeva fJt^goja in Španski ples M. de Likovni igrici . V lutkovnem gledališču v gradu kombivak Vrsta zanimivih predavanj Kranj — Marksistični center pri Visoki šoli za organizacijo dela v Kranju prireja naslednji teden več predavanj, na katere poleg študentov zaradi že doslej izrednega zanimanja vabi tudi druge občane. Včeraj, 11. aprila, ob 16. uri je v dvorani št. 15 Skupščine občine Kranj predaval dr. Vojan Rus, v krajevnih skupnostih, ki zaradi pomanjkanja denarja ni bil izpeljan v preteklem letu. Za ta že precej okrnjena sredstva pa se je prijavilo kar 29 krajevnih skupnosti z 20 milijoni potreb, vendar je predlog po kriterijih pripravljen za 27 krajevnih skupnosti v višini 11,5 milijona din. Vse krajevne skupnosti imajo, kot zahtevajo kriteriji, najmanj 80 odstotkov lastne udeležbe ter vso potrebno dokumentacijo za opravljanje del. Ta vsota se je odboru že takoj zdela previsoka, zato so komisije obiskale prav vse krajevne skupnosti, ki so letos kandidirale za združena sredstva, ter na mestu samem ugotavljale upravičenost tako visokih zneskov. Povsod se je uspelo dogovoriti za zmanjšanje predračunskih del, tako da bodo v krajevnih skupnostih morali krajani več prispevati s prostovoljnim delom in gradbenim materialom. Le s takšnim krčenjem je bilo mogoče pripraviti predlog delitve sredstev za vse krajevne skupnosti, ki so izpolnjevale zahtevane pogoje. V krajevnih skupnostih so letos namenili za najrazličnejše investicije okoli 72 milijonov din, z udeležbo združenih sredstev pa okoli 83 milijonov din. Še vedno namenjajo veliko denarja za asfaltiranje in posodobitev cest, saj bo kar šest krajevnih skupnosti vložilo v ceste 2,2 milijona iz združenih sredstev, največ denarja pa je namnjenega za gradnjo mrliških vežic, ki se jih lotevata dve krajevni skupnosti. Ostali denar pa bo razdeljen med tiste krajevne skupnosti, ki morajo obnoviti prostore za krajevno skupnost, domala prav toliko denarja - 2,3 milijona din pa bo obogatilo že zbrana lastna sredstva za obnovo vodovodov, odvodnjavanja, ureditev kanalizacije in javne razsvetljave, dve krajevni skupnosti pa napeljujeta telefon. L. M. Iz delovanja škofjeloških tabornikov Priprave na akcije Škofja Loka — Konec marca se je sestal izvršni odbor Taborniške zveze v občini Škofja Loka. Sejo je posvetil obravnavi nekaterih že opravljenih nalog in pripravam na akcije aprila ter maja. Gospodarska komisija zveze je svoje delo v bližnji preteklosti usmerila v pripravo predloga finančnih stroškov za delovno akcijo v Fažani, ki bo od 26. aprila do 2. maja, pa v izdelavo predloga, katere rekvizite odredi najbolj nujno potrebujejo pri svoji dejavnosti. Razen tega je pregledala opremo po izvedbenem zimovanju in zagotovila nakup obvezne literature za Selški odred. Sklenila je tudi opozoriti gospodarje odredov, da se* morajo v bodoče redno udeleževati seminarjev zanje, saj je na letošnjem izobraževanju sodeloval samo gospodar enega odreda. Komisija za propagando doslej ni bila aktivna. V načrtu ima objavo prispekov o delu Članstva Taborniške zveze iz škofjeloške občine v glasilu Tabor in skorajšnjo izdajo številke občinskega taborniškega glasila. Za jesen pripravljajo v okviru Loškega odra predstavo Taborniški glasbeni večeri, za katero se bo skupina tabornikov urila med drugim v sklepnem delu kadrovskega tabora na Pokljuku. Glede aktivnosti aprila in maja je izvršni odbor sklenil, da je treba primerno proslaviti dan tabornikov, 22. april. Tedaj bodo škofjeloškim tabornikom vrnili obisk taborniki iz Sovodnja ob Soči, s katerimi so pobrateni. Za praznik dela, 1. maj, bodo organizirali pohod za vse odrede. Udeležili se bodo tudi tradicionalne prireditve Ob žici okupirane Ljubljane, kamor bo udeležence popeljal poseben avtobus. Več pozornosti so namenili pripravam na letošnje taborjenje v Fažani. Za taborni prostor so se že dogovorili in zagotovili tudi potrebna finančna sredstva. Kot so sklenili na seji, bo v prvi izmeni od 2. julija dalje letovalo 120 tabornikov iz 4 odredov, do prihodnjič pa bodo pripravili program taborjenja in se dogovorili o sestavi vodstva ter nosilcih posameznih nalog med letovanjem. S. Saje profesor Filozofske fakultete v Ljubljani, o morali poslovodnih delavcev. Jutri, v torek, 12. aprila, ob 9. uri dopoldne, pa bo v istih prostorih predaval Branko Pribičevič s Fakultete za politične vede v Beogradu in sicer o razpotju evropskega socializma. Popoldne ob 16. uri pa bo v isti dvorani predavanje Vloga znanja in tehnologije v dolgoročnem razvoju Slovenije, predavatelj pa je Emil Milan Pintar, direktor projekta dolgoročnega razvoja Slovenije. Kranj — V petek si je kmetijsko — gozdarski sejem v Kranju ogledal tudi član sveta federacije Miha Marinko. Zanimala ga je predvsem lovska razstava in dosežki sestavljene organizacije KIT. Po ogledu se je gost zadržal še v krajšem pogovoru s predstavniki sejma in družbenopolitičnega življenja Kranja. — Foto: F. Perdan Črtomir Zoreč POPOTNI UTRINKI IZ KRAJEV NA PODROČJU ŠKOFJELOŠKE OBČINE (8. zapis) DVA ŽIROVSKA VRHA Tako sem s temi zapisi le »pripotoval« do Zirovskega vrha, tako lepega imena, a zaradi »nevarne« uranove rude kar malce razvpitega. A, glej! Saj sta dva Zirovska vrha! Kateri je pravi, oni že kar zloimeni? Prvi je — manjši le z blizu 50 prebivalci - nad poljansko Gorenj o vasjo. Samotne kmetije na rahlo valovitem slemenu in na policah skoraj 10 km dolgega gorskega hrbta, so razpostavljene v višinah od 600 do 742 m. Med dolino Brebov-nico in dolino Račne. Le potok Koširnica, ki priteče izpod 900 m visokega Javorča,loči to naselje od enakoimenega Zirovskega vrha nad Zalo. Torej nad onim gozdnim kompleksom, ki ga Ivan Tavčar opisuje v lovski povesti »V Zali«. - Zirovskarjev s tega drugega Zirovskega vrha je več - kar blizu 760. So pa tudi njihovi zaselki raztreseni, da je le kaj - na višinah od 512 do 882 m. V starejših virih sem našel še dve poimenovanji Zirovskih vrhov: za onega nad Gorenjo vasjo »Zirovski vrh sv. Antona«, za onega nad Zirmi pa »Zirovski vrh sv. Urbana«. Domačinka pa me je opozorila, da poznajo" ne le dva, pač pa kar tri Žirovske vrhe: prvega nad Zirmi, drugega nad Zalo (t.j. del nad Brebovnico, proti Lučinam), tretjega pa nad Gorenjo vasjo. — Bo že tako držalo — saj besedi domačinov gre slejkoprej vera. Prav na vrh Javorča vodi stara vojaška cesta. Na njem stoji pomnik padlim borcem v NOB. V Žirovskih vrheh so bila prizorišča partizanskih bojev z Nemci. Še od prej, izpred vojne, je ostalo tu nekaj utrdb takoimenovane »Rupnikove linije« proti Italiji. PO SLEDEH URANOVE RUDE Uran v naši Poljanski dolini! Že kmalu po osvoboditvi, vsekakor pa že pred poldrugim desetletjem, je pričela krožiti novica, da bodo v Žirovskem vrhu pričeli kopati uranovo rudo za naše bodoče jedrske elektrarne. Novica je bila za nekatere vzpodbudna — saj bi bil to prvi uranov rudnik v državi — za druge pa zlovešča. Kajti uran ni kaka nedolžna rudnina — to je bila splošna vera. Zanimivo predavanje Kranj - Hortikulturno društvo Kranj vabi na predavanje Slavka Zgonca »Varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci v vrtu in stanovanju«, ki bo v četrtek, 14. aprila, ob 18. uri v koncertni dvorani Delavskega doma Kranj. Seveda je bilo treba najprej pokriti ljudi, posebno domačine, da x ves izkop in odlaganje »jalovine« potekalo pod strogim nadzorom. Ke: pa je uranova ruda tudi mojstra teške važnosti, je bilo treba 5»; tudi varnost rudniku samemu n-gotoviti. Bila je to velika stvar -laikom nedostopna in tudi nerazur^ ljiva. Iznenada se je pojavilo vprašan* zaposlitve vsaj pol tisoč rudarjev, h še vsakodnevni bolj ali manj nevaren prevoz rude v eno smer 1 prevoz strupenih snovi v naspro~v smer. Izračunali so, da bi po lep Poljanski dolini vozili kamici dnevno kar 46 ton žveplene kislir* 12 ton živega apna, 625 kg natr.>e-vega klorata, 190 litrov ke rozin a £ 96 ton kurilnega olja. In pojavil se je nov problem: kak. najbolj varno prepeljati vse to nuno (ali celo skozi!) Škofje Lok problem je izgradnja nove cestf Poljanski dolini. A, glej! Že je tu vprašanje naša nitve rudarjev, ki bi najbrž ir.onL priti iz drugih krajev. Jim zgradb posebno nasčlje blizu rudnika al: ii nastaniti v vaseh po vsej Poljani dolini? Rudnik še ne dela tako, kot ie bts v načrtih predvideno — problemi * so že tu in kar žgoči. Varnost naselitev, cesta. Pa tudi JE Krško. * še ni izmotala iz porodnih knš« Vsaj tako čitamo v dnevnem ča--pisju. Prihodnje leto bo poteklo že U 10 let od začetka intenzivni raziskav ležišč naše uranove ruoe Izvrtanih je bilo celih 70 km vrtin » izkopanih več kot 16 km rudari rovov. Raziskave kažejo, da ie rx> dobra in izkop ekonomičen; posk?i* tudi zato, ker je potencialno rud* nahajališče dolgo celih 15 km. vst približno. Odprtje rudnika urana ie h dognana stvar - tu so tudi dr*a\-interesi in gospodarske perspektivi To vsi vemo. Toda za nemoč knr tov, ki se boje za svojo zemljo is ekologov, ki bi radi obvarovali na ravo pa tudi vemo, žal... Le zakaj je bilo treba novo »Save« in novo »Iskro« na Laborah gra^i: na nekdanjih rodovitnih njivah'7 P* tudi skladišča Živil in Merkuru Naklem, prav tako na rodov«* ravnici? Ko je bilo (in je še) divie^ zapuščenega sveta za $mar?es* goro še in še in tudi gmajn .t* Naklem ni malo. Toča je seveda -pobila, nič več ne pomaga tamar* Sicer pa veljaj, da ekologi (t 1. w nostniki narave) niso Rroti napsc ku; le proti surovosti so. Ni Laltf-' človek surov samo do sočlo^ tudi surovost do narave in do dob* zemlje poznamo. Gibanje »zelenih« (t.j. ekolog dobiva v svetu vse večjo' podpor: 1 sosednji Avstriji se že močno šin. glej, to je edino avstrijsko nemi gibanje, ki se žene za narodnosti pravice Slovencev onstran vank! Sicer je morda res, da taka mišljevanja ne sodijo v »popon* utrinke«, toda popotniku se nebo:-utrnejo te misli. In kje kar vese. je vsaj selško Rudno polje osti zeleno in nezazidano ... Edo Torkar #popotna povest plovba On bi jo prav gotovo rade volje peljal v disko, do jutra bi se naplesala... To teslo pa še svoje kabine ne premore in v žepu mu cinglja samo še drobiž, si je najbrž mislila o meni. Si predstavljate to: z najlepšim azijskim dekletom ste v najbolj norem in razvratnem azijskem pristanišču, pa nimate denarja, da bi jo peljali v disko! Počutil sem se kot ženin, ki je na poročno noč ostal brez svojega moškega orodja. Ali je kaj čudnega, da je potem vse šlo samo še navzdol? Ko sva legla in sem se ji skušal približati, je potožila, da je prehlajena, da jo boli glava, pa tudi menstruacijo da bo vsak čas dobila, in da naj jo za božjo voljo pustim SPd»Nisem te plačal zato, da bi spala,« sem rekel »Bolna sem, razumi vendar.« »Nisem te plačal zato, da bi bila bolna.« »Saj sva dvakrat popoldne. Kaj ti ni dovolj?« 1 • 1 i- .Ni mi. Meni ni nikoli dovolj.« »Rada bi spala. Prosim, pusti me spati,« me je rotila. »Nisem te plačal zato, da bi spala,« sem še kar naprej trmasto gonil svojo. »Ali hočeš, da grem?« »Tvojemu bratu sem plačal za celo noč.« »To se zgovori z bratom,« je rekla in se začela oblačiti. »Kar imata vidva med sabo, se mene nič ne tiče.« In je šla. Tudi jaz sem vstal in se oblekel. Čeprav je bila ura že čez polnoč, je na ladji še vse vrvelo od življenja. Pristaniški delavci bojo delali do jutra, tudi mornarji še ne bojo šli tako kmalu spat — pa tudi kurbe se še niso vse spravile v promet. In za nekatere je vse kazalo, da se tudi ne bojo. Posedale so po stopnicah, oprezale po hodnikih, ali pa so v salonu posadke gledale televizijo in polagale pasjanso — ta uboga priletna bitja, izmozgana od alkohola, nikotina in mamil, ki so vse, kar so kdaj imela — svojo mladost in lepoto — košček za koščkom puščala na umazanih mornarskih pogradih, dokler niso ostale brez vsega. Gedal sem boks po televiziji — posebne vrste azijski boks, pri katerem se borilci obdelujejo tudi z nogami — ko je prišel v salon kadet Aco in mi povedal, da me išče Dang. Torej se je vendarle premislila, trmoglavka! Zunaj na palubi so kurbe in mornarji družno praznili steklenice in razbijali kozarce, domači delavci, vsi zgarani, na pol goli in beli od moke, ki so jo tovorih na hrbtih, pa so molče použivali svoj polnočni obrok ribje juhe in riža. Dang me je pričakala z velikim kuhinjskim nožem v roki — in s spravljivim nasmeškom na ustih. »Kje imaš pa brata?« sem rekel. »Vidim, da mu kupčija ne cvete več tako kot dopoldne.« Nič ni rekla na to, samo gledala me je in odkimavala z glavo. »In jaz sem mislila, da si dober fant,« je zavzdihnila. »Dober sem, kadar so drugi z mano dobri.« »Kdor je dober, je zmeraj dober.« »Kdor je zmeraj dober, je neumen.« Tokrat nisem nič prosil in nič spraševal. Brž ko sva prišla v kabino, sem jo vrgel na posteljo in ji zvlekel obleko s telesa. A to se mi je maščevalo. — Vzel sem jo nepripravljeno, do bolečine sem se ožulil v njej in ko sem se dvignil, je od mene kapljala kri in tudi rjuhe so bile vse krvave. »Poor boy! Ubogi fant!« je zastokala, ko je videla, kaj se mi je zgodilo, in oči so se ji zaro-sile od sočutja. Peljala me je k umivalniku, me umila s toplo vodo izpod pipe in me skrbno obvezala s čistim belim robcem — nobena bolniška sestra ne bi znala tega storiti bolje. Komaj pa sva se za silo uredila, že so se treskoma odprla vrata in noter je planil Zlat-ko, bolj pijan kot kdajkoli (čeprav si je zdravil triper in se alkohola niti pritakniti ne bi smel), in za seboj je vlekel kurbo — najgršo in najbolj zdelano od vseh, ki so prišle na ladjo. (Ali je treba še posebej poudarjati, da tudi z ženskami ne bi smel imeti opravka, dokie: je bil v takem stanju?) »Zajebavajo me, da bom moral spati zuo* na palubi, zdaj ko si ti pripeljal svojo v kano!« je ves besen začel. »Ampak Zlatko ne S' nikogar prosil za kabino, Zlatko že ne! Zla:*-' bo kavsal v svoji kabini, pa če je komu prs* ali ne!« »Je že prav,« sem ga skušal pomiriti. »K»" bodita tukaj, midva bova samo še spala.« »Ona že ne!« je s prstom pokazal na Dan* »Z mano ni hotela, pa tudi s tabo ne bo! ^ vseh štirih bo šla ven, obe bosta leteh ve& prašiči' — Da veš, tole staro kuzlo sem san** zato privlekel noter, da bom zdaj obe nagri ven! Samo zato! In to takoj! Pri tej priči! Afc skidaj ta!« »S svojo naredi kar hočeš, mojo pa pus: pri miru!« . ... »Misliš, da je tvoja kaj boljša od moje. a Prav taka prašiča je, kot vse druge na tej bar mogoče, a ti ji tega ne boš rekel. N> je plačal, da bi ji lahko kaj rekel.« »Si jo pa zato ti.« »Seveda sem jo. Plačal sem jo. Zato pa t^ di vljuden do nje in ne kliči je z zivalskur. imeni, če nočeš imeti opravka z mano.« »Mi groziš?« »Sploh ne Samo opozarjam te.« »Groziš mi!" TOREK. 12. APRILA 1983_OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE _7 QLA8 Imeli ga bomo prav kmalu! GLAS 8. STRAN. POGOVOR V UREDNIŠTVU: POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE TOREK. 12. APRILA 1 Nov zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Obilje novosti, toda previdnost pri Te dni se vsepovsod zaokrožajo javne razprave ob osnutku republiškega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Lani sprejeti zvezni zakon je dopustil precej možnosti, kako v Sloveniji urediti sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Njegovo končno podobo bo te dni poleg javne razprave ukrojilo tudi gospodarsko stanje, ki terja realnost in ne preobčutnega širjenja pravic. Neusklajenost in nedorečenost • Kaj je sploh narekovalo nastanek novega republiškega zakona? tere kategorije prebivalstva: kmete, športnike, invalide, katerih status glede invalidskega in pokojninskega zavarovanja so republike različno opredeljevale. Različne odločitve v posameznih republikah narekujejo poenotenje, kar je dosegel zvezni zakon, republiški pa naj to uskladijo. ERŽEN: Spremembe ustave, sprejem zakona o združenem delu ter uveljavljanje minulega dela, ki ga predvideva zakon o razširjeni reprodukciji in minulem delu, je že lep čas narekovalo tudi novo zakonsko ureditev pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Zakon se je pripravljal takorekoč celo desetletje. Zvezni je bil sprejet lani aprila, sledile so mu tudi republike. Tudi naš republiški zakon naj bi temeljil na novostih, ki jih vsebujejo omenjeni zakoni. V Sloveniji smo vztrajali zlasti na minulem delu, vendar za uveljavitev slednjega ni bilo dovolj materialnih osnov, da bi minulo delo že zdaj lahko jemali za osnovo pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V doslej veljavnem zakonu je bilo tudi veliko neopredeljenega. Družbene razmere so narekovale tudi spremembe za neka- ERŽEN: Tudi po novem ni rečeno, da bodo republiški zakoni med seboj strogo usklajeni, saj v republikah veljajo specifične razmere od demografskih do ekonomskih. Ujemati se morajo le glede pomembnih temeljnih določil. Invalidi na ramena združenemu delu • Dosedanji sistem invalidskega in pokojninskega zavarovanja je preveč spodbujal invalidsko upokojevanje. Kako bo poslej, ko to breme v veliki meri prevzema nase združeno delo? POGAČNIK: Stroški pokojninskega in invalidskega zavarovanja ne obsegajo le pokojnine, temveč tudi različna nadomestila, stroške prekvalifikacij in podobno. Določila novega zakona bodo zato najbolj prizadela tiste delovne organizacije, ki imajo več invalidskih kot starostnih upokojencev. Za tiste invalide, ki bodo postali invalidi do sprejetja zakona (se pravi, 1. julija 1983), še vedno velja po starem. Le-ti ostajajo v pristojnosti skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, preostale pa prevzame že združeno SKRT: Razprava je poudarjala, da bi delovne organizacije morale spremeniti pravilnike. Ko na primer delavca s težkega dela prestavijo na tako, ki ustreza njegovim preostalim sposobnostim, naj to delovno mesto ustreza tudi njegovi strokovnosti. Doslej smo imeli tudi primere, ko so delavce z dobro plačanih del prestavljali na niže vrednotena, razlika v dohodku pa je šla v breme skupnosti. Poslej bodo razlike domena delovnih organizacijah, zato bodo razumneje premišljali o prerazporeditvah. POGAČNIK: Ustava je terjala tudi izravnavo pravice kmetov z delavčevimi, česar poprejšnji zakon ni zadovoljivo rešil. Na pokojninske sklade je začelo zaskrbljujoče "trkati veliko število invalidskih upokojitev, kar zahteva novo opredelitev le-teh. SKRT: Osnovne pravice so zajete v zveznem zakonu, vendar ta zakonodaja dovoljuje veliko »zraka«. ŠIMNOVEC: Predčasno upokojevanje so na primer nekatere republike imele uzakonjeno, druge pa ne. Tudi v Sloveniji smo ta instrument leta 1973. ukinili. HAFNER: Zavarovanci so kritični ravno do številnih različnosti, ki so za sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja veljali v jugoslovanskih republikah. To je vidno tudi v razpravi. VIDALI: Organizacije združenega dela bodo prevzele na svoja pleča vse pravice, ki izhajajo iz preostale delazmožnosti, iz sedanje II. in III kategorije invalidnosti (torej stroške prekvalifikacij, nadomestil), skupnost pokojninskega in invalidske^ zavarovanja pa obdrži sedanjo I kategorijo invalidov, torej invalidske pokojnine. Delo, temelj kmečke pokojnine • Novi zakon združuje poke-ninsko in invalidsko zavarovanje kmetov z ostalimi zavarovanci. Kaj to pomeni za kmeta? VIDALI: Poprej so bili kmeek zavarovanci združeni v skupno?: starostnega zavarovanja kmetov. odslej pa za vse zavarovance velja enoten sistem. POGAČNIK: Po novem so obvezno zavarovani vsi, ki delajo na zemlji, ki jim je kmetovanje edini ir glavni poklic, ne glede na lastnino zemlje. ERŽEN: Po novem imamo tr kategorije kmečkih zavarovancev združene kmete, posamezne kmeti in starejše kmete. Za pokojninsko ir. invalidsko zavarovanje plačujek prispevek glede na dohodek. VIDALI: Združeni kmet je zava rovan z vsemi pravicami,' s zavaruje najmanj za višino* zajamčene pokojnine, torej okrog T.^V dinarjev. Ti kmetje imajo SKRT: Prenos invalidskega zavarovanja s skupnostmi pokojninskega in invalidskega zavarovanja na delovno organizacijo je za slednje morda nekoliko prehiter skok. Zato bo novi zakon ponudil možnost postopnega prehoda do leta 1986. VIDALI: Zakonodajalec je imel namen združeno delo na ta način zadolžiti za prevencijo, to pa bodo dosegli, če bo delovna organizacija za invalida skrbela, da bo šel zdrav v pokoj. Doslej so delovne organizacije izkoriščale možnosti, ki so jih invalidom nudile socialne službe. ŠIMNOVEC: Invalidsko zavarovanje gre v združeno delo in organizacije so dolžne z zakonom uskladiti tudi svoje samoupravne akte. • pravice kot ostali zavarovanci O tali združeni kmetje, ki ne bode sposobni plačevati prispevkov v te' višini, imajo status kot posamezr I kmetje. Slednji imajo le osnovne ' pravice, torej do starostne, invalid ske in družinske pokojnine. Za 5 starejše kmete se nadaljuje sedarv: . pokojninski sistem. Zanje velja tud: minimalna pokojnina, 3520 dinariev ŠIMNOVEC: Praviloma se kmetje zavarujejo na osnovi dohodki Kjer pa je dohodek kmeta nec-gotovljiv, se bodo sami odločali rs plačilo prispevka, ki ga nuci3 ? zavarovalnih razredov. S tem prispevkom si sami krojijo pokojnino Pogoji za pridobitev prasne 3 pokojninskega in invalidskega zavarovanja so po novem pri kn:e:-enaki kot pri ostalih zavarovancih ODGOVORI NA VPRAŠANJA Bralka, ki je šla z 31 leti delovne dobe predčasno v pokoj, sprašuje, zakaj se ji vsa-' kokratno povišanje pri pokojnini tako malo pozna? Povišanje pokojnin je za vse enako, vendar se bralkini pokojnini pozna 77-odstotna odmera pokojnine in odbitna postavka, ker je šla predčasno v pokoj (1,-83 odstotka). Vse ostale predčasne pokojnine se bodo po novem zakonu prevedle na nove pogoje in odbitek se ne bo upošteval. Valentina Habjan iz Selc bo stara 55 let in ima 13 let delovne dobe. Ali ima kako možnost za upokojitev? Ko bo imela najmanj 15 let zavarovalne dobe in bo stara 60 let, tedaj se lahko starostno upokoji. Margareta Mihelič iz Kranja se sklicuje na znanca, ki se je s 60 leti in 34 leti delovne dobe upokojil, štela pa se mu je 10 odstotkov povečana pokojninska osnova, ker ima priznan meseč »partizanščine«. Vprašuje, ah ima sama kako možnost za polno pokojnino: stara je 55 let, ima 33 let in pol delovne dobe, med NOB je bila izseljena in ima priznani dve leti in pol udeležbe v NOB? Če se ji del dobe iz NOB dvojno šteje, ima izpolnjene pogoje za polno pokojnino. Marija Sever iz Cerkelj: ali je treba za predčasno upokojitev izpolnjevati oba pogoja, 50 let starosti in 30 let delovne dobe? Oba. Angelca Zupan iz Tržiča: zakaj delavke s polnimi 30 leti delovne dobe, ki še niso stare 50 let, nimajo možnosti za predčasno upokojitev (zakaj je zanje, ki so začele delati s 15 leti, drugače kot s tistimi, ki so začele pri 20 letih)? Zvezni zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju točno določa izpol- nitev obeh pogojev, republiški mu mora v tem slediti, sicer gre že za preveliko širjenje pravic. Bralka Ida je stara 50 let, ima 32 let in pol delovne dobe, zadnjih pet let dela na 4 ure skrajšan delovnik, ker je invalid II. kategorije. Kakšni so pogoji za njeno upokojitev? Bralka bo pod enakimi pogoji pridobila pokojnino kot ostali, ker se čas od ocenitve invalidnosti II. kategorije šteje kot polna delovna doba. Bjalec iz Škofje Loke ima hčer, ki v Nemčiji dela že 16 let. Skupne delovne dobe ima 33 let, stara je 53 let. Ali lahko v domovini vloži prošnjo za predčasno upokojitev? Po konvenciji sta naša in nemška delovna doba enaki, zato bralčeva hči lahko prosi za predčasno upokojitev. Pogoje namreč izpolnjuje, s tem, da seji v domovini odmeri sorazmerni del pokojnine za dobo (17 let), prebito v Jugoslaviji. Za delovno dobo, prebito v Nemčiji, pridobi pokojnino, ko izpolni pogoje, veljavne v Nemčiji. Bralka Megličeva iz Tržiča pravi, da si s predčasno upokojitvijo dvakrat oškodovan. Kako je, ko v predčasnem pokoju izpolniš starostno dobo: se prištejejo le prej odbiti odstotki ali se pozna tudi pri osnovi? Odmera se ne spremeni, odpade le odbitek zaradi neizpolnjevanja pogojev starosti. Anica Meško iz Cerkelj in Rada Virant iz Kranja govorita o povojni generaciji, ki se je izčrpavala na delu. Zdaj ima ta generacija možnost predčasne upokojitve z odbitnimi postavkami. To se jima zdi nepravično, saj je po njunem pri predčasni upokojitvi opeharjena za minulo tlelo? Predpis ne sili v predčasni pokoj. Če je delavec »povojne generacije« toliko iztrošen, da ne more več delati, ima tudi možnost invalidske upokojitve, z oceno ustrezne invalidske komisije seveda. Jože Dolžan in Albin Palovšnik: kdaj se bo v pokojninsko osnovo štela vojaščina? Niti zvezni niti noben republiški zakon tega ne predvideva, zato tudi od slovenskega zakona ne moremo pričakovati, da bo v pokojninsko dobo vštel vojaščino. Predlagata tudi, naj bi se v pokojnino delavke štelo tudi število otrok in Članov družine, za katere je morala delavka gospodinjiti. Ta predlog je bil že nekajkrat dan, vendar ni bil sprejet. Za matere se morda lahko doseže podaljšan porodniški dopust. Predlagata, naj bi se materam z več otroki beneficirala delovna doba, ženskam brez otrok pa naj bi se izenačila z delovno dobo moških. Predlog je nesprejemljiv in ga osnutek ne predvideva. Bi se lahko beneficiralo tudi nočno delo? Ni mogoče... Povečana zavarovalna doba velja le na delih, ki občutno kvarno vplivajo na zdravje. Zgolj nočno delo ni med temi. Marija Primožič iz Kranja gre letos v invalidski pokoj. Glede na to, da je bila veliko v bolniškem staležu, jo zanima, kako se ji bo odmerila pokojnina? Ker se v odmero pokojnine računajo vsa desetletja od 1966. leta, ima zavarovanka možnost izbire najugodnejšega desetletja, ki bo služilo za odmero. Vera Perko iz Dupelj: zakaj novi zakon ne ureja invalidskega statusa za duševno prizadete? Pravica pokojninskega in invalidskega zavarovanja izhaja iz dela, zato to ni mogoče. Dopolnili pa se bodo predpisi v okviru socialnega varstva, ki urejajo socialni status teh oseb. S. S. sprašuje, koliko delovne dobe ie potrebno za invalidsko upokojitev? Vsaj tretjina pokojninske dobe mora bit: krita z delovnimi leti, po dopolnjenem 2( letu starosti. Le v primeru nesreče pri delu ali poklicnega qbolenja se pokojnina od mer tako, kot bi bila izpolnjena polna pokoj ninska doba. Darko Zavrl iz Kranja ima beneficirano delovno dobo (16 mesecev za eno leto). Ker bo napolnil šele okrog 46 let, ko bo šel v pokoj, sprašuje, ali ima tedaj še možnost, da opravlja svoje delo? Redno tedaj ne more biti zaposlen Lahko pa dela, če se odpove pokojnini, kajr. dvojnega statusa ne more imeti. Naročnik iz Škofje Loke je 100-odstotni invalid in že prek 80 let star. Ali je oproščen plačila samoprispevka? Za to skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja ni pristojna, lahko pa se bralec pozanima pri krajevni skupnosti ali skupščini občine, ki je samoprispevek razpisala. Milan Piželj iz Kranja bo čez 3 leta star 6» let, kar je prvi pogoj za starostno upokojitev istočasno bo napolnil 32 let delovne dobe'. Kolikšna bo pokojnina^če je njegovo desetletno povprečje OD 10.000 din. Pokojnina bo 6.900 dinarjev. Mariia Šturm iz Škofje Loke: upokojila se ie juHja 1981 in imela pokojnino v višur. ^ odstotkov od OD. Toliko je prejemala n vih 6 mescev, nato pa le še 55 odstotkov d OD k ga prejemajo delavke na delovnem ♦ tifr ie prej delala ona. Sprašuje. ^Taj pokojnina ne dohaja gibanj osebnih dohodkov? jI i/ , ie pokojnina lahko padla, saj V temi^im£ od predzadnjega leta v seje valorizirala oap ^ da ^ 1 nuo, aa s, pokojnina povečuje OD delavcev. —— Za žensko s 15 leti zavarovalne dobe znaša 3,717 in za moškega 3.252 dinarjev. Najvišja pokojnina naj bi znašala 85 odstotkov od tri in polkratnega povprečnega slovenskega osebnega dohodka (42.700 din) ali po varianti 85 odstotkov štirikratnega zneska povprečnega OD (se pravi 48.800 din). Novi osnutek zakona predvideva tudi možnost dokupa let za kmete, vrhunske Širjenje pravic? • Novi zakon v veliki meri širi pravice, obsežnejši je tudi krog zavarovancev. Kje bodo pokojninski skladi za to v prihodnje črpali sredstva? HAFNER: Združeno delo bo v prihodnje zaradi teh pravic nedvomno bolj obremenjeno, vendar bodo pokojninske sklade napolnjevali tudi drugi viri. ŠIMNOVEC: Do.hodek in osebni dohodek sta še naprej vira napajanja pokojninskih skladov. Za kmečko zavarovanje pa se bodo oblikovali povsem novi viri. Prispevek bodo plačevali vsi lastniki kmetijskih zemljišč, tudi nekmetje. Poseben prispevek bodo plačali ob spremembah namembnosti zemljišč, kar pomeni, da bo novi lastnik zemljišča plačal skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja poseben prispevek. Prispevek pa naj bi plačal tudi kmet, ki je uveljavil pravico do pokojnine, pa kmetije ni predal dediču. D. Z. Zlebir Foto F. Perdan Na pogovor smo povabili: V Glasovem pogovoru so sodelovali: Vinko ŠIMNOVEC, vodja odseka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri SPIZ enoti Kranj, Milica SKRT, vodja oddelka za invalidsko zavarovanje pri isti skupnosti, Nuša HAFNER, predsednica zbora delegatov SPIZ Tržič, Viktor ERŽEN, predsednik zbora delegatov SPIZ enote Kranj, Marina VIDALI, predsednica odbora za varstvo, rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov pri skupščini SPIZ Slovenije in Zdravko POGAČNIK, predsednik odbora za uveljavljanje pravic zavarovancev pri območni enoti SPIZ Kranj, izpostava Jesenice. \___) TOREK. 12. APRILA 1983 _13. STRAN OLA8 športnike in delavce iz samostojnih poklicev. širjenju pravic POGOVOR V UREDNIŠTVU: POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE SKRT: Na primeru si oglejmo, koliko bi znašala pokojnina delavke, ki gre predčasno v pokoj. Denimo, da ima 51 let in 30 let delovne dobe. Za 30 let delovne dobe se ji odmeri 75 odstotna pokojninska osnova. Osnova OD je na primer 10.000 dinarjev. Pokojnina brez zmanjšanja bi znesla 7.500 dinarjev. Ker gre 4 leta prej v pokoj, se ji odbije 1,5 oziroma 2 odstotka od pokojninske osnove. Pri odbitku 1,5 odstotka njena pokojnina znaša 7.050 dinarjev, pri 2 odstotkih pa 6.900 din. ŠIMNOVEC: Po preteku 4 let Eokojina zaradi dosežene starosti ne o več zmanjšana, vendar bo še naprej odmerjena od 75 in ne od 85 odstotne osnove, kakor bi bila, če bi delavka delala polno delovno dobo. Novost je tudi pri družinski pokojnini, kjer je zdaj izenačena starost moškega in ženske za pridobitev pravice do družinske pokojnine. Oba pridobita pravico do nje pri 50 letih. ŠIMNOVEC: Po novem se uvajajo tudi tri nove kategorije pokojnin: zajamčena, najnižja in najvišja. Prva je tista najmanjša pokojnina, ki jo za polno pokojninsko dobo dobi vsak upokojenec. Po izračunih za leto 1983 znaša okrog 7.900 dinarjev, to je 55 odstotkov od povprečja OD vseh delavcev v Sloveniji. Najnižja pokojnina je določena v vseh primerih, ko zavarovanec nima polne zavarovalne dobe. • Kako novi zakon obravnava pogoje za pridobitev pokojnine? ŠIMNOVEC: Pogoji so več ali manj znani, saj smo ta instrument v zakonu imeli že pred 10 leti. Predčasno upokojevanje pa ima določeno destimulacijo. Za vsako leto predčasne upokojitve se bo odtegoval določen odstotek od pokojninske osnove. Z dopolnitvijo starosti pa se ta odtegljaj ukine. ERŽEN: Za Slovenijo sta predlagani dve odbitni postavki: 1,5 odstotka in 2 odstotka za vsako manjkajoče leto do 60 (55) leta. Povsod po Jugoslaviji to ne bo enako; odbitne postavke bodo namreč niž_|e tam, kjer je večja brezposelnost in je treba zato predčasno upokojevanje bolj spodbujati. Tiste, ki se bodo zatekali k predčasni pokojnini, velja opozoriti, da z njo niso upravičeni do varstvenega dodatka. HAFNER: Še ena novost pa je ta, da se izenačuje tudi izvenzakonska skupnost z zakonsko, kar je važno pri pravici do družinske pokojnine. ŠIMNOVEC: Pogoji so isti kot prej, le da v nekaterih primerih odpade gostota let. Zdaj pridobi Pravico do starostne pokojnine tudi soški 65 in ženska 60 let ki imata ^manj 15 let zavarovalne dobe, vendar s pogojem, da sta bila s 15. 5. 1945 v delovnem razmerju. Novost f- tudi predčasna upokojitev. Največ zanimanja za predčasno upokojitev •Po 10 letih znova uvajamo aožnost predčasnega odhoda v pokoj za tiste delavce, ki so dopo nili 35 let delovne dobe m 55 let starosti (za delavke 50 let starosti in 30 let delovne dobe). Kako je z ostalimi pogoji/ r--- 14. STRAN. ŠPORT IN REKREACIJA TOREK, 12. APRILA 1913 ZAKLJUČNI TURNIR GORENJSKEGA PIONIRSKEGA KOŠARKARSKEGA FESTIVALA — Dvorana na Planini je bila prizorišče zaključnega turnirja letošnjega pionirskega gorenjskega košarkarskega festivala. Pionirska moštva OŠ Prežihov Voranc z Jesenic, OŠ Ivan Tavčar iz Gorenje vasi, OŠ Anton Tomaž Linhart iz Radovljice in OŠ Bratstvo in enotnost iz Kranja so se za najboljšega borili na štirih turnirjih, ki so bili v Gorenji vasi, Jesenicah, Radovljici in Kranju. To so hkrati tudi občinski prvaki. Ta pionirski festival ima tak tekmovalni sistem, da se igra občinsko prvenstvo, regijsko in zmagovalec tega regijskega tekmovanja pride v slovenski finale. Najboljšo igro so na vseh štirih turnirjih pokazali mladi igralci OŠ Bratstvo in Enotnost iz Kranja. To moštvo bo igralo tudi na zaključnem republiškem turnirju. Izidi četrtega turnirja: OŠ 1. Tavčar: OŠ Bratstvo in enotnost 25:52 (14:36), OŠ A. T. Linhart: OŠ P. Voranc 9:65 (7:32), A. T. Linhart: OŠ Bratstvo in enotnost 19:84 (11:39). Vrstni red — 1. OŠ Bratstvo in enotnost, 2. OŠ Prežihov Voranc. 3. OŠ Ivan Tavčar, 4. Anton Tomaž Linhart. (-dh) — Foto: F. Perdan Kolesarji v predtekmovalnem obdobju Kranj — Slovenski kolesarji so sklenili tako imenovane bazične priprave ter prešli v predtekmovalno obdobje priprav za novo sezono. Dirke, ki jih trenutno vozijo, ne izkoriščajo toliko za doseganje vrhunskih rezultatov kot za telesno in tehnično izpopolnjevanje. »Glavna letošnja cilja državne reprezentance sta nastopa na svetovnem prvenstvu in mediteranskih igrah v prvi polovici septembra,« je povedal zvezni trener in kapetan Franc Hvasti. »Druga pomembna nastopa pa sta dirka Po Jugoslaviji in balkansko prvenstvo v Turčiji, ki nas čakata Junija oziroma iulija. To pomeni, da >omo morali vrhunsko formo načrtovati na dve obdobji.« Za uvod v novo tekmovalno sezono bodo reprezentanti 16. aprila štartali na etapni kolesarski dirki Settimana Ber-gamasca v Italiji, kjer bodo nastopili Bulič, Vitasovi«? in Valčič iz Siporexa ter Lojen in Pavlić iz zagrebškega Metalia commerca. Druga ekipa, v kateri bodo Ropret, Cuderman in Udovič (Sava), Čerin, Zaubi in Pirš (Rog) pa bo od 25. aprila do konca meseca tekmovala na Giro della Reggioni in Liberacione, prav tako v Italiji. »Ko se bomo vrnili s teh preizkušenj, čaka kolesarje prva letošnja domača klubska dirka Alpe-Adria, ki bo trajala od 5. do 9. maja,« je dejal Franc Hvasti. »Skušali bomo ubraniti lansko Marnovo in ekipno zmago Save, čeprav bo konkurenca precej močna. Na dirki bodo namreč sodelovali tudi kolesarji iz Vzhodne ter Zahodne Nemčije, Sovjetske zveze, ČSSR, Madžarske, Italije in Lichten-steina. Po tekmi Alpe-Adria se bodo naši tekmovalci v glavnem pripravljali po klubih, in sicer do prvega pomembnejšega cilja, dirke Po Jugoslaviji.« Cerin in Ropret izredna V italijanskem Coll S. Martino je bila v nedeljo mednarodna kolesarska dirka, dolga pet krogov oziroma 158 kilometrov. Proga je bila zelo zahtevna, saj je bilo v vsakem krogu deset kilometrov klanca, tako da je bila povprečna hitrost zmagovalca 39,500 kilometrov na uro. Takoj po startu sta pobegnila Ropret in Poljak Sharushi. Sama sta prevozila dva kroga in nabrala dve minuti prednosti. V tretjem krogu sta ju ujela še Poljak Komisarok in Sved Nilson. Skupaj so vozili do zadnjega, petega kroga, pobirali leteče in gorske nagrade. V Zadnjem krogu jih je dohitela skupina, iz katere se je v končni boj pognalo deset tekmovalcev, med njimi tudi naš Cerin, ki je v Aprintu osvojil šesto mesto. Za njim je do cilja pripeljalo še okrog 50 kolesarjev, tudi Jugoslovani Ropret, Bulič in Lojen. Startalo je 257 tekmovalcev iz Poljske, Švedske, Švice, Italije in Jugoslavije. Zmagal je Italijan Ravosio. V ZENICI NAJBOLJŠI »VOJAKI« V soboto je bila tradicionalna dirka »Oslobodjenje Zenice«. Največ uspeha so imeli kolesarji iz vojne pošte Kranj, ki so v ekipni razvrstitvi premagali Astro Sava ie bila peta. Posamično je zmagal Cubnč (V. P. Kranj) 2:44,45, 2. je bil Babajič (Kragujevac) z istim časom, 3. Lampič. 8, Marn, 14 Polanc (vsi V. P Kranj), 9. Kavaš (Sava). , t11 .. .. Naslednj: dan, v nedeljo, je bil kriterij. Zmagal je Fumič (Lokomotiva Zaereb), Z. in 3. mesto sta osvojila Cubnć m Lampič, 8 je bil Bojane (vsi V. P. Kranj), 13. Tunič (Sava). F. Hvasti Franc Hvasti Po Jugoslaviji se bodo s tujimi reprezentancami kosale prva državna ekipa, ekipa vojne pošte Kranj ter tri republiška moštva. »Kolesarji, ki služijo vojaški rok v Kranju, se v okviru možnosti trenutno pripravljajo za dirko miru, največjo amatersko preizkušnjo na svetu, ki bo od 9. do 22. maja. Če bodo na njej res lahko nastopili, jim bo to v veliko pomoč pri pripravah za svetovno prven-' stvo.« Toliko Franc Hvasti kot zvezni kapetan. Kot trener kolesarjev kranjske Save pa je povedal, da načrtne priprave trajajo že od lanskega novembra. »V članski vrsti imamo skupaj z .vojaki' devet kategoriziranih tekmovalcev, doslej najkvalitetnejšo ekipo. Starejši mladinci so, razen Pagona in Bitenca, še dokaj neizkušeni, medtem ko imamo pri mlajših nekaj zelo nadarjenih kolesarjev. Delo v klubu dobro poteka. Za napredek članov, mladincev in pionirjev skrbijo še trenerji Kalan, Cosič, Pečnik in Frelih. Pestijo nas le denarne težave, saj že dve leti dotacije ne rastejo. Ce bomo hoteli obdržati kvalitetni nivo začrtanega dela, bomo morali zbrati dodatna sredstva po delovnih kolektivih, od katerih pričakujemo pomoč.« Za klubske nastope bodo letos predvsem pomembna clržavna prvenstva in dirke za slovensko prvenstvo ter tradicionalne preizkušnje, kot so Po ulicah Kranja, Astrina, Rogova in veteranska dirka. H. Jelovčan Otvoritveni klubski miting Kranj - V soboto je bil na stadionu Stanka Mlakarja otvoritveni klubski miting, vendar pa je bil zaradi nepripravljenega stadiona izbor disciplin okrnjen. Na mehki stezi so na 300 m dobro tekli pionirji, na 1000 m pa mlajši mladinci. V metu krogle se je izkazal Culig, ki je z metom 14,15 m dosegel perspektivni razred. Rezultati: 300 m: pionirji: 1. Rako-vec 39,3, ml. mladinci: 1. Nikolaš 42,1, st. mladinci: 1 Petek 41.3; tek 1000 m: ml. mladinci: 1. Rus 2:41,1 st. mladinci: l. Pivk 2:41,1; krogla: pionirji: 1. Djuran 12,66, ml, mladinci: 1 Culig 14,14*, člani: l. Gašpirc 12,62; kopje: ml h;, pionirji: 1. Kranjc 27,46, st. pionirji: 1. Bitenc 38,04, ini. mladinci: i Mencinger 54,78, st. mladinci: 1. Hohnjec 37,86 t • • L. Kogovšek Tekači prek Zbiljskega jezera in Delavskega mostu Prebačevo — Sto tekačev, rekrea-tivcev in kategoriziranih tekmovalcev je v nedeljo nastopilo na prvem »Maratonu dveh mostov«, ki ga je pripravilo Športno društvo Jakob Štucin Hrastje — Prebačevo. 25 kilometrov dolga proga je vse ljubitelje teka vodila oa Prebačevega skozi Trboje, mimo gostišča Kanu, prek zbiljskega mostu, po gozdni poti do Podreče, skozi vasi za Savo in prek delavskega mostu v Kranju do cilja na Prebačevem. Najboljši čas je dosegel Svjetlan Vujasin, član atletskega kluba ŽAK Ljubljana. Vsi tekmovalci pa so pohvalili progo, da je primerna za priče-tek letne tekaške sezone.' Slabša je bila udeležba na trimskem teku od Prebače-vega do Vokla in nazaj. Pokrovitelja prvega marona sta bila Cestno podjetje Kranj in tekstilna tovarna Zvezda, k uspešni izvedbi pa je pripomogla tudi skupščina občine Kranj. Rezultati - mali maraton — moški do 30 let: 1. Jeraš (Mojstrana), 2. Urh (Kamnik), 3. Kalan (Skofja Loka), od 30 do 40 let: 1. Vujasin (Ljubljana) 1.04,40 — rekord proge, 2. Kotnik (Olimpija), 3. Umek (Kokrica), od 40 do 50 let: 1. Jošt (Naklo), 2. Bartol (Zadvor), 3. Lesjak (Vič), nad 50 let: 1. Rant (Kokrica), 2. Finci, 3. Šink (Hrastje), dekleta - do 25 let: 1. D. Zupan, 2. B. Zupan (obe Stahovica), od 25 do 35 let: 1. Hočevar (Ljubljana), nad 35 let: 1. do 2. Rozman in Erzetič (obe Kranj), 3. Udovč (Dolga pot); trimski tek: 1. Stare, 2. Kožuh (oba Hrastje), 3. Vidmar (Ponikve). C. Z. Konstrukcijski problemi jadrnic KRANJ — Konstrukcijski problemi jadrnic je naslov enega izmed petih predavanj o gradnji jadrnic, ki jih bo organiziralo Brodarsko društvo Kranj. To društvo uspešno opravlja svojo izobraževalno nalogo in je že preteklo sezono pritegnilo ing. Staneta Fa-leta, ki je v ciklusu šestih predavanj govoril o oblikah jadrnic in jader. Ing. Stane Fale bo ob novem ciklusu najprej povzel vsebino lanskih predavanj, nato pa bo podrobneje spregovoril o načinu gradnje jadrnic, o sestavnih delih in opisal najobičajnejše tipe tekmovalnih in turističnih jadrnic. Po izkušnjah se ve, da so predavanja ing. Staneta Faleta zanimiva, zato BD Kranj vabi vse, ki jih jadrnice zanimajo ali pa so potencialni samograditelji. Prvo f>redavanje bo v četrtek, 14. apn-a, ob 17. uri v Gimnaziji Kranj. Vhod v Gimnazijo je z dvorišča. Vstopnine ni. -dh Naši športniki Boris MokiČ: Pozen nogometni začetek KRANJ — Člansko nogometno moštvo kranjskega Triglava, ki ie edini gorenjski pradstavnik v republiški nogometni ligi, je dobro začel pomladanski del prvenstva. V prvem pomladanskem kolu je startal s Stolom in tekmo izgubil. Nato so doma Triglavani gostili Muro in jo z dobro igro premagali. Preteklo nedeljo so gostovali v Ljubljani, kjer so nesrečno izgubili točko. To nedeljo so gostili na stadionu Stanka Mlakarja Šmartno, ki je bilo že republiški prvak. Tudi v tem srečanju so pokazali dobro igro in goste iz Šmartnega tudi premagali. Čeprav so še vedno v nevarni coni za izpad iz slovenske lige, je prav nedeljska tekma pokazala, da je igra Triglava ohrabrujoča in skoraj ni bojazni, da se ne bi obdržali v slovenski nogometni druščini. V moštvu je tudi lanski najboljši strelec Boris Mokič (17 golov), ki je že šesto leto član NK Triglava. Prav lansko sezono je Triglav s šestim mestom dosegel najboljšo uvrstitev, odkar nastopa v slovenski članski ligi. Svojo nogometno kariero je Boris Mokič začel pred desetimi leti v Naklem, ko mu je bilo že triindvajset let. Torej pozen začetek za nogometaša. Vendar je Mokič z marljivim delom dokazal da je dober in nadarjen nogometni napadalec, ki zna doseči zadetek. Kako bi vi ocenili jesenski del prvenstva, ki vas je spravil v nevarno cono? »V jesenskem delu je bilo veliko nevšečnosti, ki so vplivale na našo igro in slab start v novo sezono. Bilo je preveč izključenih in poškodovanih igralcev. In tako smo iz tekme v tekmo krpali moštvo, da smo sploh lahko igrali. Prav zaradi tega smo doma izgubili srečanja, ki bi jih lahko dobili. Proti koncu jesenskega dela prvenstva smo imeli Še probleme s trenerjem. Tako je bilo moštvo pod psihološkim pritiskom in ni bilo več prave motivacije za igro. Vem, da je moštvo Triglava tisto moštvo, ki spada v zlato sredino republiške lige. Re9 izstopa šest mo.;tev, vsi ostali pa smo si enakovredni. To so bile po mojem okoliščine, ki so nas spravile v nevarno cono glede izpada.« V pomladanskem delu prvenstva ste doma osvojili vse možne točke. Premagali ste solidno Muro in Šmartno. Torej se Triglavu obetajo boljši časi? M^s;' < V,?' »Čeprav smo imeli slabe pogoje za priprave, smo se pod vodstvom trenerja Ha&ana Ibrašimoviča dobro pripravili za sklepni del prvenstva. V teh prvih štirih kolih smo dokazali, da znamo igrati nogomet, kljub temu da smo izgubili na gostovanju pri Stolu in Slovanju. Vendar sta nam dve zmagi doma dali poleta za še boljšo igro v nadaljevanju. Prepričan sem, da bomo uspeli in se v tej ligi tudi obdržali. Toda, na domačem terenu ne smemo dopustiti, da bi iz rok izpustili točko. Vsa moštva, ki gostujejo pri nas. morajo iz Kranja oditi poražena' Le tako se bomo obržali v ligi. V nedeljo gostujemo v Sežani in nato 24. in 27. aprila igramo doma z Izolo in Železničarjem iz Maribora. Prav v teh dveh srečanjih se bo delal naš obstanek. Proti vsem nasprotnikom moramo igrati s polno obremenitvijo in ne smemo podcenjevati nobenega.« Glede obstanka bodo Triglavani na jasnem že konec aprila. V obeh srečanjih bodo s tako igro kot so -,o pokazali proti Muri in Smartneniu pri osvajanju potrebnih točk prav gotovo zmagovalci. Prepričam smo, da bodo uspeli in tudi v pn. hodnji sezoni igrali med najboljšim slovenskimi nogometnimi klubi. D. Humer Gorenjci v ligaških tekmovanjih NOGOMET - Z goli Radosavljeviča (55) in Mokiča (60) so nogometaši kranjskega Triglava v četrtem kolu članske republiške lige premagali solidno moštvo Šmartnega. Gostje so svoj zadetek dosegli po sumljivi enajstmetrovki. V SNL-zahod so Jeseničani visoko izgubili v Ljubljani. Izida - Triglav : Šmartno 2:1 (0:0), Ljubljana : Jesenice 4:1 (0:0). Sporočili ste nam- Delavci Obutve tekmovali na Zelenici — Sindikalna organizacija tozda Obutev tržiškega Peka je na Zelenici pripravila tekmovanje v veleslalomu. Med 79 udeleženci je dosegel najhitrejši čas Franci Meglic. V skupini starejših žensk je zmagala Olga Bencina pred Cilko Brodar in Joži Sede.i in med mlajšimi Blanka Ruparčič pred Polono Vogelnik in Marjano Zalaznik. V skupini starejših moških je bil prvi Tona Meglic, drugi je bil Janez Bencina in tretji Jože Sober. Med mlajšimi je slavil Franci Meglic pred Robijem Vodnikom in Janezom Kavarjem. — J. Kikel Alpinistične novice MANASLU 1983 Manaslu, z 8156 metri nadmorske višine sedmi vrh po velikosti na svetu, je novi cilj jugoslovanskega alpinizma. Začetek marca je v Katmandu odpotovala splitska alpinistična ekspedicija na Himalajo Manaslu '83. V načrtu ima novo smer v južni steni te gore. Moštvo sestavlja 14 članov, med katerimi sta tudi Viki Grošelj (AO Matica) in Nejc Zaplotnik (AO Kranj) iz Slovenije. Planinsko društvo Mosor, ki je pripravilo odpravo, je bilo ustanovljeno 1925. leta, v začetku petdesetih let pa so osnovali še alpinistični odsek. Potem so njegovi člani opravljali vse težje in težje ture v domačih gorah. Centralnih Alpah in izvenevrop-skih gorstvih. Sodelovali so na prvi hrvatski odpravi na Grenland (1971), organizirali so tudi svoje odprave na Svalbard (Spitz-berge) in v Hindukuš. Vmes so bili člani še na Kavkazu, v Andih in Pamirju; sodelovali so tudi v jugoslovanski odpravi na Everest. PLEZANJE V ZALEDENELIH SLAPOVIH Približno dve leti je minilo, odkar se je pri nas zelo razširilo plezanje po zaledenelih slapovih. Letošnja zima ni bila primerna za tovrstno dejavnost, kljub temu pa je bilo zadnji čas opravljenih nekaj dobrih vzponov po ledu slapov. 19. februarja so Matjaž Beguš, Janez Triler in Nejc Zaplotnik preplezali Siriji slap pod Češko kočo, šest dni kasneje pa sta ga preplezala tudi Igor Jelovčan in Srečo Rehberger. 24. februarja je Tomo Česen opravil drugi solo vzpon v slapu Lucifer (Mokre plati v Martuljku). Za 160 metrov visok slap z naklonino od 75 do 90 stopinj je potreboval 1 uro. Dva dni kasneje so Tomo Česen, Igor Jelovčan in Andrej Štremfelj plezali v slapovih nad Tamarjem (blizu koče, ob poti na Sleme). Najprej so splezali Srednji (največji) slap (130 m, 90 /70 - 75 , 2 uri), potem pa še slap nad votlino (100 m, 80 /60 -65, 1 ura). Za vse te vzpone je treba omeniti, da so jih plezalci opravili v slabih vremenskih pogojih; zaradi odjuge je ponekod celo tekla voda. AO JEZERSKO Zajeda Ekar-Jamnik, značilna razčlemba v severni steni Dojške škrbine, je bila preplezana 1966. leta. Do danes so smer velikokrat ponovili, doživela pa je tudi tri solo vzpone. Pozimi so jo nekajkrat skušali preplezati, vendar niso uspeli. Konec januarja letos pa sta Davo in Luka Karničar opravila prvo zimsko ponovitev te znane smeri, ki je ocenjena VI-/V, Ao, zgornji del fll, IV. Za smer, ki je visoka 350m, sta potrebovala 8 ur, najtežji raztežaj pa sta plezala kar 3 ure. Tomo Česen Para prihodnjega kola - Jadran Triglav. Jesenice : Kočevje. KOŠARKA - Kočano je tekmovan* v ženski in moški republiški košarkarsk ligi. Moštvo kranjskega Triglava je t zadnjem kolu dobilo srečanje s Cerkiucc. v ženski ligi pa so Jeseničanke, ki."«? vodstvu v prvem delu, v nadaljevan« morale priznati premoč Senožečan: ^ moški ligi je prvak Novoles (Novo mesto Triglav je peti z osemnajstimi točkami > ženski ligi si je naslov prigarala Rogaški Jeseničanke pa so s štirinajstimi točkac-devete. Izida - Triglav : Cerknica Sft* (42:34), Jesenice : Senožeče 62:76 ROKOMET -VI.B ZRL liri soigralke Alplesa v dvorani Poden v Loki gostile vodilno moštvo ljubljansi* Olimpije. Ljubljančanke so bile boljše ic so opravičile prvo mesto na lestvici V drugi ZRL za ženske so Preddvorčank Eostovale v Vinkovcih, kjer so srečane -.okomotivo izgubile. Tudi v repubiišt ženski ligi sta bili moštvi Peka iz TržiCa in Dupelj poraženi V moški drup hi Jelovica ni prinesla točk iz gostovanja pr Inlesu, rokometaši tržiškega Peka pa so izgubili v Celju. Izidi r- ženske - Alples : Olimr a 18:26 (6:10), Burja : Peko 33:25 <13:? Polana : Duplje 21:15 (10:3), Lokojpctni Preddvor 33:21 (15:11), moški - Ir.le> Jelovica 24:21 (12:12), Aero Celje : Peke 33:25(13:9). Pari prihodnjega kola - ženske Podravka : Alples, Preddvor Aren«. Peko : Polana, Duplje : Šmartno. mo£ki -Jelovica : Šoštanj, Peko : Prule. ODBOJKA - Blejski odbojkarii. b nastopajo v moški I. B ZOL, so 2 dobr? igro doma brez težav premagali mc^;w ravenskega Fužinarja. Končano je prvenstvo v drugi ženski zvezni ligi m * slovenskih republiških ligah V dru^ zvezni Ženski ligi so Blejčanke dobil* srečanje s Pulo, v republiški ligi pa Gorjanke v Ljubljani morale priznat: premoč domačinkam. V moški republik figi so »Zelezarji« v Izoli prarua^s. domačine, medtem ko mladega moSt^ Bleda ni bilo na srečanje z Brezovicv Izidi - ženske - Bled : Puii Partizan-Tabor : Gorje 3:1 moški r Bled : Fužinar 3:0. ^-Z?[ez&T -Brezovica : Bled (mladi) 3:0 b^ b. V naslednjem kolu Blejčani gostujejo pri Metalcu. , KEGLJANJE - V nadaljevanju n*> Ske in ženske republiške lige so Kranjčani tokrat na domačem keglj^ču gostil: moštvi mariborskega Konstruktor;, M cika vrsta TrijU je goste K n^uA« .^r. K^a23SS s* - ss* moSk!!l®' ajiril slovan: Triglav. -dh TOREK, 12. APRILA 1983 KRONIKA .15. STRAN O Gorenjska nočna kronika VABLJIVA KLET Nekje blizu Lancovega imajo odlično vinsko klet. Zadnjič je vino tako zadišalo dvema mi-moidočima, da sta ročno vlomila vanjo. Najprej sta sklenila napolniti steklenice, nato pa si omočiti še grlo. Vendar jima namera ni uspela, saj so ju prej zalotili. zbujen iz sanj Možaka v vrhnjem nadstropju nekega kranjskega bloka hrupna glasba očitno ni motila pri spanju. Motila pa je ostale stanovalce in so klicali miličnike. Ker pa nihče ni odprl, so pomislili, če ni morda možak v zaklenjenem stanovanju mrtev, zato so skupaj z gasilci vdrli. Možak je ob rjo-veiem radiu in prazni steklenici sladko spal, šele nenajavljeni obiskovalci so ga vrgli iz sna * aprilsko vedenje Neki Tržičan se je tistega dne prav muhasto vedel do svojega dekleta. Najprej ji je grozil, dajo bo pretepel, hip nato ga je bila sama nežnost, potem ji je dejal, da jo bo ubil, zatem jo je spet tolažil in jo slednjič surovo pretepel, za nameček pa razbil še nekaj pohištva v njeni sobi. Z miličniki ni bil voljan iti, vendar so ga primorali. ostanki FOLKLORE V mnogih gorenjskih gostilnah ie vlada nekdanji folklorni duh: veselje, pesem, kozarček čez mero, nato pa preizkušanje moči. Včasih se mladci po pretepu brez prask in zamere razidejo, a vedno ni tako. Vsaj v jeseniški Kazini pa v gostilni Majolka in v kranjskem hotelu Creina so odhajali krvavi in v spremstvu mož postave. KRVAV PRETEP Zadnjič se je na blejski avtobusni postaji videlo, da nekateri še veliko dajo na gangs trske filme, čeprav jim trkajo na vrata že zrela leta. Dva pretepača sta se spoprijela tako, kot veleva mafija, z britvama. Eden je v tem filmskem pretepu skupil tako globok vrez v goltanec, da so ga morali peljati k zdravniku. Drugi je lep čas prebil za zapahi. VSI NA ENEGA Potem ko so se fantje iz samskega doma na Jesenicah pošteno napili in se vrnili v dom, so družno pretepli vratarja, še preden jim je revež karkoli očital. Miličniki so pretepenega našli v kaj klavrnem stanju, zato je moral kolovodja z njimi. RESNA GROŽNJA V Skofji Loki se je dogodilo, da je neki moški vztrajno zasledoval žensko in ji grozil, da jo bo zaklal. Lepega dne jo je čakal v njenem stanovanju z naperjenim rezilom v roki. Na srečo so že pred njeno vrnitvijo domov prišli miličniki in jo obvarovali nasilja. Poslej se bosta krvoločni znanec in nesojena žrtev sporazumevala le še prek jezičnih doh-tarjev. SLEPI POTNIK Potnik na avtobusu Ljubljana — Kranjska gora vse do Jesenic ni hotel plačati vožnje, češ da nima s čim. Ko je sprevodnik na Jesenicah pripeljal v avtobus, miličnika, je objestnež iz žepov nemudoma nalovil drobiž, potreben za vozovnico. S SODIŠČA Formaldehid v odpadni vodi Konec preteklega meseca je bil za gospodarski prestopek pred Temeljnim sodiščem v Kranju obsojen LIP Bled, Tozd Lesna predelava Tomaž Godec v Bohinjski Bistrici. V aprilu leta 1981 so namreč v tem tozdu izpustili iz čistilne naprave odpadno vodo v potok Belco, pri tem pa je koncentracija fomaldehida v odpadni vodi kar za 80-krat presegala dovoljeno. Prav tisti dan, ko je inšpektor Uprave inšpekcijskih služb vzel vzorec odpadnih voda, ki so jih izpuščali v Belco, je namreč koncentracija formaldehida znašala 40,9 mg/l. Tedaj se je namreč na čistilni napravi pokvaril iztočni ventil, zato je odpadna voda s strupenim formaldehidom onesnažila potok, vendar do pogina rib ni prišlo. Za izpust takšnih odpadnih voda bi bilo potrebno dovoljenje vodnega gospodarstva, s katerim se predpišejo pogoji za rabo voda, vendar ga v tozdu Lesna predelava niso imeli. Odpadne vode laboratorijsko kontrolirajo vsak dan, vendar prav tisto dopoldne, ko se je pokvarila čistilna naprava, izpusta še niso zmerili niti niso preprečili iztekanja v Belco. Sodišče je za kršenje zakona o vodah odmerilo denarno kazen v višini 50.000 din tozdu Lesna predelava, denarno kazen 2000 din pa je prisodilo tudi odgovorni osebi, ker delo ni bilo organizirano tako, da bi se lahko pravočasno ugotovila prevelika koncentracija formaldehida v odpadnih vodah. Sodba še ni pravnomočna. r Za večjo prometno varnost Tekmovanje »Kaj veš o prometu« Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu vsako leto razpiše medobčinsko tekmovanje, občinski svet pa medšolsko tekmovanje učencev in dijakov na temo Kaj veš o prometu. Za to tekmovanje je bilo vedno veliko zanimanje med mladimi. Mentorji prometne vzgoje po šolah organizirajo šolska tekmovanja, najboljše ekipe in posamezniki pa se pomerijo v medšolskem tekmovanju. Najboljši se bodo udeležili republiškega tekmovanja. Organizatorji tekmovanj so občinski sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki prevzamejo tudi finančne stroške. Tekmovanje Kaj veš o prometu je ena najbolj množičnih oblik prometnega izobraževanja otrok in mladine ter učinkovita preventiva za varno obnašanje v prometu tudi kasneje. Tekmovanje se deli na mlajše in starejše skupine oziroma posameznike. Ocenjujejo se najboljša likovna in literarna dela, reševanje prometnih testov, spretno-stne vožnje s kolesom na poligonu ter vožnje s kolesi in kolesi z motorjem v prometu. V kranjski občini bo letos sodelovalo v tem tekmovanju okoli 9000 učencev in dijakov. Občinsko medšolsko tekmovanje bo v soboto, 16. aprila, ob 8. uri dopoldne pri osnovni šoli Bratstvo in enotnost na Planini. K ogledu tekmovanja so vabljeni vsi starši in seveda vsi drugi občani, ki jih zanima prometno znanje mladine. k Mrak Letošnje delo Občinske gasilske zveze v Kranju Pozornost preventivi in Kljub prizadevnosti nerešene zadeve Čeprav je občinska sodnica za prekrška v povprečju presegala mesečno obveznost za 70 odstotkov, je ostalo precej zadev nerešenih - Zato je nujno zaposliti še enega sodnika za prekrške -Boljša izterjava povprečnine Škofja Loka - Lani je občinska vrtnica za prekrške v Skofji Loki Škofja Loka - Lani je vjdnica za prekrške v Skc_,- I dobila 2386 predlogov za uvedbo postopka in tako so skupaj s 392 zaaevami, ki so ostale nerešene iz leta 1981, obravnavali 2778 zadev. fJd teea' so rešili povprečju vseh zadev ni tega ----- Rešenih je torej ostalo 691 predlogov Razen tega so ugodno rešili še zaprosil drugim sodnikom za prekrške (to so zaprosila za zasli-fenje obdolžencev, ki imajo stalno »H "začasno bivališče v škofjeloški občini) ter opravili 347 preverkov organom pregona. Čeprav je število nerešenih zadev Precejšnje, je v primerjava z rešenimi najhio, kar je rezultat izredno Prizadevnega dela, saj jesodnicav dnevu zaslišala tudi 40 do 50 strank Kakšen napor je to, pove tudi podatek, da po veljavnih normativih za sodnike za prekrške v Sloveniji velja, da letno obravnavajo približno 1200 zadev Zato bi balo razmisliti, da bi v Skofji Loki zaposlili še enega sodnika za prekrške, zlasti še zato, ker sta že vsa leta sistematizirani za to delo dve mesti. Čeprav je sodnica vsak mesec za 70 odstotkov presegala normo, ji uspelo rešiti. Ob teh zahtevah se je pojavilo stališče, da pač nekatere zadeve oziroma manjši prekrški lahko zastarajo. To pa je po mnenju sodnice nesprejemljivo, saj je vse več pomembnejših prekrškov, ki jih odkrijejo inšpekcijske službe. Zavedati se je tudi treba, da z ukrepi sodnikov za prekrške skušamo doseči javni red in varnost oziroma družbeno disciplino v najširšem smislu. Izvolitev še enega sodnika je torej nujna, kar pa seveda zahteva dodatna finančfia sredstva. Zato je predlagano, da bi se povprečnine, to so stroški postopka, ki se izrekajo od 50 do 500 din in so dohodek občine, odstopile v izterjavo in uporabo sodniku za prekrške. Denarne kazni namreč dokaj uspešno izterjujejo, medtem ko o povprečnini tega ni mogoče reči, saj pristojni delavci občine Škofja Loka ne vodijo potrebne evidence. Tako dobljena sredstva bi se izkoristila za funkcionalne izdatke in bi nekako krila stroške za dežurstvo in stroške evidence. L. B. Preprečevanje nevarnosti požarov i V___• ---------n in onrviniinii/\ efonnoolnA lr «« Kranj - Varstvo pred požari ima med nalogami za gospodarsko ustalitev pomembno mesto. Varovanje družbenega premoženja pomeni namreč eno od oblik varčevanja. Ker je moč s preprečevanjem požarnih nevarnosti znatno zmanjšati 4odo, so se v požarnem inšpek-'/>ratu pri upravi inšpekcijskih služb za Gorenjsko v Kranju odločili za spodbujanje preventivnih protipožarnih pregledov od začetka letošnjega leta naprej. Za uresničevanje te naloge seje zavzela tudi Gasilska zveza Slovenije ki je načrtovala v okviru " gasilskih ki je predkongresne aktivnosti .. organizacij širom po Sloveniji akcijo z geslom »Sto tisoč članov gasilske organizacije - sto tisoč preventivnih pregledov«. Tako preventivni Pregledi potekajo enotno po krajevnih skupnostih kot sestavni del aktivnosti gasilcev in drugih občanov v letošnji akciji Nič nas ne sme presenetiti. . Pri delu mora z vso odgovornostjo delovati čim širši krog prebivalstva da bi preprečili kar največ požarov in s tem prispevali k zmanj-'*nju gmotne škode m človeških žrtev V požarnem inšpektoratu so zato predlagali, da po krajevnih ^upnoetih ustanovijo komisije, v **terih bodo poleg članov gasilskih organizacij tudi predstavniki samoupravnih organov in zlasti mladinske organizacije. Krajevne *upnosti so obenem zaprosili, da *7naniio krajane z akcijo m pred njo spodbudijo stanovalce k urejanju vseh prostorov v stanovanjskih in drugih stavbah, saj bodo tako olajšali delo komisijam in se z lastno prizadevnostjo pravočasno zavarovali pred nevarnostmi požara. Sestavili so tudi enoten obrezec za zapisnik o pregledu, med katerim ugotavljajo, ali je podstrešje založeno z gorljivimi predmeti, ali so kurilne in dimovne naprave brezhibne, ali so plin, kurilno olje in druge vnetljive snovi shranjene v skladu s predpisi, ali imajo v stavbi gasilni aparat ipd. V kranjski občini so iz dvajsetih od 43 krajevnih skupnosti sporočili, da preventivni pregledi potekajo po načrtu, ponekod pa . so jih celo končali. Dosedanje ugotovitve v zapisnikih opozarjajo na slab pritisk v hidrantih, dotrajano električno napeljavo v starejših hišah, neurejene dimovne naprave, založenosti stopnišč, podstrešij in garaž, nepravilno shranjevanje plina in tudi na prenaseljenost za bivanje povsem neprimernih stavb. Akcijo preventivnih pregledov nameravajo v krajevnih skupnostih na Gorenjskem končati do konca oktobra, ko bodo sklenili tudi dejavnosti v tednu požarnega varstva. Na ugotovljene probleme v zapisnikih bodo zatem v požarnem inšpektoratu pismeno opozorili krajevne skupnosti, ki bodo morale poskrbeti za odpravo pomanjkljivosti. S. Saje NESREČE TRČENJE ZARADI IZSILJEVANJA PREDNOSTI Lesce - V soboto, 9. aprila, se je v križišču regionalne ceste Lesce-»led z magistralno cesto zgodila prometna nesreča, v kateri sta bila dva udeleženca laže ranjena, materialna škoda pa znaša 100.000 dihi??^ ,ose£nega avtomobila, 22-letm Vojko Ferjan iz Brez- mce pn Jesenicah je pripeljal po regionalni cesti z Bleda in v križišču v Lescah izsilil prednost vozniku osebnega avtomobila Janezu Zupanu, staremu 37 let, iz Naklega V trčenju sta bila ranjena voznik rerjan, ki so ga zdravniki takoj odpustili v domačo nego, in njegova 16-letna sopotnica Nada Lepuša iz Begunj, ki so jo odpeljali v jeseniško bolnišnico. PREHITER VOZNIK IN NEPREVIDEN PEŠEC Britof - Voznik osebnega avtomobila, 31-letni Boris Leskovar iz Kranja, ki je v petek, 8. aprila prehitro peljal skozi Britof, je v vasi povozil pešca Antona Jelana, starega 67 let. Pešec je neprevidno prečkal cesto in ob sebi peljal kolo V nesreči je bil huje ranjen. Požar Poljšica — Na gospodarskem poslopju, last Francke Ambrožič s Poljšice pri Bledu, je v nedeljo, 10. aprila, nekaj pred enajsto uro ponoči nastal požar. Ogenj je uničil gospodarsko poslopje, v katerem je bilo kako tono in pol sena, slamoreznica, kmetijsko orodje in enofazni električni motor. V drvarnici pa je zgorelo prek 20 kubičnih metrov drv. Skupno škodo cenijo na 500.000 dinarjev. Vzrok požara še raziskujejo. varčevanju Kranj - Velika lanskoletna požarna škoda terja od gasilskih organizacij v letošnjem letu posebno skrb pri delu njenih operativnih enot oziroma stalnem strokovnem izpopolnjevanju članstva. Z vključevanjem v vse obrambnozaščitne aktivnosti si bodo gasilci prav tako prizadevali za usposobljenost članstva pri delovanju v sistemu splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, predvsem po organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. Poleg tesnega sodelovanja z družbenopolitičnimi organizacijami pa samoupravnimi organi v delovnih in življenjskih okoljih bo za uresničevanje njihovih nalog pomembno tudi utrjevanje odgovornosti članstva v delegatskih odnosih. V letu pred gasilskim kongresom se bodo prek organov Občinske gasilske zveze v Kranju zavzemali za izpolnjevanje sklepov Gasilske zveze Slovenije kot tudi za uresničevanje sklepov in stališč, ki jih bodo sprejeli v samoupravni interesni skupnosti za požarno varnost. Ob vzgoji gasilskih kadrov za preventivno in operativno delo, da bodo enote pripravljene za hitro in učinkovito ukrepanje ob požarih, naravnih in drugih nesrečah ter v izrednih razmerah, bodo pozornost posvetili kadrovskemu utrjevanju gasilskih organizacij — predvsem vključevanju mladih, usklajevanju tehnične opremljenosti z možnostmi nakupa, vzdrževanju vozil in tehnične opreme pa prostorov ter drugega premoženja gasilskih organizacij in, ne' nazadnje, sodelovanju z Gasilsko reševalno službo oziroma poklicnimi T idu gasilskimi enotami v industriji enotami civilne zaščite. Ob sprotnem razreševanju problemov si bodo prizadevali tudi za vključevanje enot v gasilska tekmovanja in širjenje gasilskega tiska ter strokovne literature. Težišče dejavnosti izvršnega odbora Občinske gasilske zveze bo na uresničevanju obvez in resolucije IX. kongresa Gasilske zveze Slovenije ter stališč programske konference OGZ. Posebno pozornost bo odbor posvetil nalogam pri formiranju medobčinskih območij v skladu s statutom GZS, sodelovanju z upravnimi organi, strokovnimi službami, družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi interesnimi skupnostmi prek svojih dele- gatov, razvijanju revolucionarnih in borčevskih tradicij ter pospeševanju kulturnih, športnih in drugih dejavnosti, zlasti za mladino. Na rednih Novorojenček v smeteh sejah bo obravnaval delo štaba operative in drugih organov OGZ. Štab operative do skrbel za uspešno delovanje operativnih enot gasilskih društev. Spremljal bo izdelavo operativno taktičnih načrtov, ki bodo osnova za operativno dejavnost gasilskih društev; razen za nuđenje pomoči društvom pri opravljanju operativnih nalog pa bo skrbel tudi za uresničevanje preventivnih ukrepov požarnega varstva. Druge naloge bodo izpolnjevali odbori in komisije OGZ; obsežno dejavnost načrtujejo v komisiji za požarno preventivo in propagando, v komisiji za delo s papirji in mladino, v komisiji za delo s članicami in komisiji za finančne zadeve. Vse delo Občinske gasilske zveze v Kranju bodo prav tako podredili uresničevanju akcijskega programa stabilizacije. Z njim so predvideli zmanjšanje porabe vseh oblik energije, varčno uporabo osebne opreme in tehnike, prizadevanje slehernega člana gasilske organizacije za boljšo požarno varnost v delovnem in bivalnem okolju, organizacijo sestankov izven delovnega časa in zmanjšanje stroškov za potovanja ter razna srečanja. V društvih naj bi razen tega poskrbeli za prostovoljno delo pri vseh večjih opravilih in za zbiranje raznih odpadnih mate-nalov- S. Saje Begunje — V soboto, 9. aprila, Begunjah pri hišni številki 15 Cesta med Kranjem in Besnico je med slabšimi v kranjski občini Letos bo urejen najbolj kritičen, 600 metrov dolg odsek od zadru*neaa doma v smeri proti Nemiljam. - Foto: F Perdan ^aruznega so v Begunjah pn hišni številki 15 v kanti za smeti našli odvrženo truplo novorojenčka. Otroka naj bi odvrgli v smeti tega ali prejšnjega dne. Preiskovalni sodnik je odredil obdukcijo trupelca in sprožil preiskavo. Krivca in vzroka dejanja do zdaj še niso odkrili. Ustrelili steklo mačko Tržič — Na tržiško postajo milice so v soboto sporočili, da se je k stanovanjskim blokom v Bistrici pritepla mačka, ki kaže znake obolenja za steklino. Da žival ne bi ogrozila okolice, so jo nemudoma ustrelili in posfali na pregled. Sporočamo žalostno vest, da nam je umrla naša ljuba mama, stara mama, prababica MARIJA ZAROTNIK . roj. Kos Pogreb pokojnice bo v sredo, 13. aprila 1983 ob 17. uri na pokopališče v Lipici pri Škof j i Loki. Žalujoči otroci: Anica, Ciril, Gašper z družinami in ostalo sorodstvo. Škofja Loka, 11. aprila 1983 CSLrAfS 16. STRAN. OGLASI, OBVESTILA, OBJAVE SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KRANJ Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj objavlja na podlagi 16. člena Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje družbenih najemnih stanovanj iz sredstev solidarnosti v občini Kranj ter po sklepu 5. seje Zbora uporabnikov z dne 5. 4. 1983 RAZPIS \ o zbiranju prosilcev - upravičencev za dodelitev družbeno najemnih stanovanj, zgrajenih iz sredstev solidarnosti v občim Kranj. 1. UPRAVIČENCI DO DODELITVE STANOVANJ SO: 1. družine, mlade družine in sdmski občani z nizkimi osebnimi dohodki, 2. upokojenci, 3. starejši občani in za delo nesposobni obcam oz. invalidi, 4. borci NOV. II POGOJI, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI PROSILCI ZA PRIDOBITEV STANOVANJA: a) družine z nizkimi osebnimi dohodki imajo pravico do stanovanja ustrezne velikosti glede na število družinskih članov pod pogojem, da mesečni dohodek na člana družine v letu 1982 ni presegel 8.619,00 din, oziroma za samske občane 10.055,50 din. b) mlade družine (ki imajo najmanj dva otroka in da od zakoncev nobeden ni starejši od 30 let) imajo pravico do stanovanja ustrezne velikosti glede na število družinskih članov pod pogojem, da mesečni dohodek na člana družine v letu 1982 ni presegel 10.055,50 din. c) prosilci — upravičenci so dolžni ob dodelitvi stanovanja zagotoviti lastno udeležbo v skladu s Pravilnikom o obvezni zagotovitvi lastne udeležbe za pridobitev stanovanjske pravice na družbeno najemnih stanovanjih s katerimi razpolaga Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj. d) da izpolnjujejo ostale pogoje pravilnika o dodeljevanju stanovanj. III. POSEBNI POGOJI: a) pravico do stanovanja, zgrajenega s sredstvi solidarnosti v občini Kranj imajo občani, ki do sedaj še niso imeli ustrezno rešenega stanovanjskega problema in da imajo stalno prijavljeno bivališče na območju občine Kranj oz. začasno v samskem domu. b) na dokončno prioritetno listo ne morejo biti razporejeni tisti občani, ki prebivajo v stanovanjih, iz katerih so se izselili občani po dokončani prioritetni listi iz prejšnjih dveh razpisov. c) upravičenec je dolžan v roku 3 dni po prejemu dokončnega sklepa zbora uporabnikov prevzeti stanovanje, v nasprotnem primeru se ga črta s prioritetne liste. IV. DOKUMENTI Š KATERIMI SE DOKAZUJE PRAVICA DO STANOVANJA: 1. Potrdilo o številu družinskih članov in od kdaj stalno prebivajo na območju občine Kranj oz. potrdilo o začasnem bivanju na območju občine Kranj (potrdilo izdaja oddelek za notranje zadeve Skupščine občine Kranj). 2. Potrdilo o času delovne dobe. 3. Potrdilo o osebnem dohodku za leto 1982 vseh članov družine (V dohodek občana ali njegove družine štejejo vsi dohodki družine ali posameznika: dohodki od dela iz delovnega razmerja, honorarnega, pogodbenega ali popoldanskega dela, vse oblike nadomestil osebnega dohodka, dohodki od opravljanja kmetijske ali samostojne poklicne ali gospodarske dejavnosti, prejemki iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetov, dohodki po predpisih o varstvu borcev in vojaških invalidov ter civilnih invalidov vojne, dohodki od premoženja in preživnine). 4. Mnenje delovne organizacije združenega dela oziroma krajevne skupnosti ali društva upokojencev. 5. Potrdilo o premoženjskem stanju oz. o dohodku od tega premo- 6. Invalidi oz. delovno nesposobni občani predložijo odločbo o stopnji inyalidnosti 7. Udeleženci NOV predložijo potrdilo o udeležbi v NOV . MERILA k 13. členu Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje družbenih najemnih stanovanj iz sredstev solidarnosti v občini Kranj. A. STANOVANJSKE RAZMERE 1. Prosilec ima po površini na stanovalca neustrezno stanovanje: do 5 m2 50 točk do 8 m2 • • 35 točk do 12 m2 25 točk do 20 m2 10 točk do 28 m2 5 točk nad 28 nr r 0 točk Prosilec ima glede gradbeno-sanitarnih pogojev neustrezno stanovanje: a) vodovod: — izven stanovanja — izven zgradbe 5 točk 10 točk b) sanitarije: — souporaba (v stanovanju) — izven stanovanja (če jih prosilec uporablja sam) — izven stanovanja (če jih prosilec uporablja še z drugimi strankami) — izven zgradbe c) brez pomožnih prostorov (klet, drvarnica) , (če prosilec ne živi v skup. gosp.) d) — neustrezno stan. vxkleti (če je vsaj 1,5 m pod nivojem zemljišča) — neustrezno podstrešno stanovanje (mansarda — provizorij) — baraka e) brez kopalnice souporaba f) vlažnost stanovanja — popolna — delna g) ni posebnega prostora za kuhinjo (kuhanje in spanje v istem prostoru — ne velja za prosilce, ki stanujejo v skupnem gospodinjstvu z ozpmi družinskimi člani) h) souporaba kuhinje i) skupno ležišče otrok z ostalimi druz. clam: — 1 ali 2 otroka do 10 let — 1 ali 2 otroka nad 10 let — več kot 2 otroka do 10 let — več kot 2 otroka nad 10 let B. DRUŽINSKO STANJE 1. Število družinskih članov: — 2 ali več otrok različnih spolov do 10 let — 2 ali več otrok različnih spolov nad 10 let 2. Splošne zdravstvene in socialne razmere: a) težje ozdravljive bolezni: — en družinski član — dva ali več družinskih članov b) invalidnost ali telesna okvara — I. kategorija ali 70—100 % telesne okvare — II. kategorije ali 30—70 % telesne okvare c) duševna obolenja v primeru, da je član ožje družine v domači oskrbi d) sodna odpoved stanovanja točk točk Čas stalnega bivanja v občini Kranj oz. začasnega v samskem domu: V ROK ZA VLAGANJE PROŠENJ: prosilci morajo vložiti prošnjo in vso dokumentacijo za stanovanje - - b° UP°- števala. VI VELJAVNOST PRIORITETNE LISTE: Prioritetna lista velja do vselitve v^^^ v letu 1983/84 in se v času njene ve°za uPvrstltev na S * vselitve. VII. , c Prošnje m vsa dokumentacija se vlaga samo osebno na'naslov: Sa- sšsb: »cv-o »Hnm in vseln formacije da j e strokovna služba Samoupravne stanovan, 9 00-12 00 in od 14.00-16.00 ure, srr-da od 13'.00-17.00 ure petek od 9.00-12.00 ure. Kranj. 5. aprila 1983 SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KRANJ Predsednik zbora uporabnikov DEMETER VALENCIČ. 1. r do 10 let 5 točk do 15 let 25 točk do 20 let 50 točk nad 20 let 70 točk Čas bivanja v sedanjih stanovanjskih razmerah: do 1 leto 5 točk do 5 let 10 točk nad 5 let 15 točk Čas delovne dobe: - do 5 let 10 točk - do 10 let .15 točk - do 15 let 20 točk — nad 15 let 30 točk Povprečni mesečni dohodek na družinskega čiana upravičenca — poprečni dohodek na člana družine v SRS: do 40 % od 40 %—70 % (40-60 %) od 70 %-80 % (60-70 Jft) nad 80 % (70 %) 20 točk 15 točk točk točk 10 5 D. UDELEŽBA V NOV a) Aktivno in organizirano delo v NOV: - nosilci Partizanske spomenice 1941 - od leta 1941 do 15/5-1945 - od leta 1942 do 15/:»-1945 - pred 9/9-1943 oz. 13/10-1943 do 15/5-1945 - po 9/9-1943 oz. 13/10 1943 do 15/5-1945 - od leta 1944 do 15/5-1945 - od leta 1945 do 15/5 1945 40 točk 35 točk 30 točk 25 točk 20 točk 15 točk 10 točk b) vojaški vojni invalidi —' od I. —III. skupine - od IV.—VI. skupine - od VII.-X. skupine c) aktivno delo v NOV: - od leta 1941 do 15/5-1945 - od leta 1942 do 15/5-1945 - od leta 1943 do 15/5-1945 - od leta 1944 do 15/5-1945 č) vdove in za pridobitno delo nesposobni otroci padlih borcev NOV d) za pridobitno delo nesposobni družinski clam po vojni umrlih borcev NOV : e) družbenopolitična aktivnost po vojni 20 točk 15 točk 10 toes 5 točk 30 točk 20 točk -30 točk 3 točke 5 točk 10 točk 15 točk 5 točk 15 točk 15 točk 15 točk 10 točk 5 točk 15 točk 5 točk 10 točk 5 točk 5 točk 10 točk 15 točk 20 točk 10 točk 1F točk 20 točk 40 točk 30 točk 15 točk 3. Družine, ki živijo ločeno, ker nimajo pogojev za skupno življenje 30 točk Če upravičenec izpolnjuje pogoje po več točkah C 3 meril.se točke seštevajo. Vojaški vojni invalidi ne more dobiti točke po B 2-b meril. Oceno o družbenopolitični aktivnosti po vojni daje občinski odbor ZZB NOV na zahtevo komisije (17. člen Pravilnika) Posebne okoliščine (opisna ocena komisije) 10 točk (Dokumentirana mnenja, OZD, družbeno političnih organizacij, krajevnih skupnosti, skupščine občine Kranj, izvršnega sveta Skupščine občine Kranj, Centra za socialno delo Kranj, zdravstvenih, socialno-varstvenih in socialno skrbstvenih organov). Za posebne okoliščine je smatrati samo okoliščine, ki niso zajete v predhodnih merilih. Na podlagi 79. člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur list SRS št. 3/81), 6. in 58. člena Družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Ur. list SRS št. 15/81), Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kran-za obdobje 1981 — 1985 (Uradni vestnik Gorenjske št. 7/81) je zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj na seji dne 5.4.1983 sprejel RAZPIS ZA DODELITEV POSOJIL DELAVCEM IN DRUŽBENO-PRAVNIM OSEBAM IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV VZAJEMNOSTI I. SPLOŠNI RAZPISNI POGOJI: 1. člen Razpisa se lahko udeležijo: Organizacije združenega dela in delovne skupnosti (v nadal-njem besedilu: organizacije), ki imajo sedež v občini Kranj in so podpisale Samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti' občine Kranj za obdobji 1981 — 1985, ne glede na to, kje imajo sedež njihove organizaci;-ske enote, ki — združujejo sredstva za vzajemnost v dogovorjenem roku m obsegu, — začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za načrtovani obseg stanovanjske graditve :r. združujejo sredstva vzajemnosti v dogovorjenem roku in ob- — in so sposobne združevati sredstev vzajemnosti in jim pristojni organ stanovanjske skupnosti začasno, deloma alt \ celoti odloži obveznost plačila obračunanega prispevka vzajemnosti v skladu s pogoji in merili, ki so določeni v samoupravnem sporazumu o temeljih plana stanovanjske skupne- Delavci ki združujejo delo v temeljnih grganizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, ki združujejo sredstva vzajenv nosti v stanovanjski skupnosti ali so zdruzevanja začasno oproščeni, kmetje kooperanti in združeni kmetje, ki združujejo delo in sredstva v kmetijskih zadrugah in drugih oblikah združevanja kmetov, ki so družbeno pravne osebe, ce združujejo sredstva vzajemnosti. 3. Upokojenci in invalidi, ki imajo stalno prebivališče na območju 4 Detovnnjudje, ki samostojno z osebnim delom opravljajo dej av nost s sredstvi v lasti občanov in zdruzujejo sredstva vzajemno sU v stanovanjski skupnosti in pri njih zaposleni delavci. 5 Delovni ljudji, ki samostojno opravljajo kot poklic umetniško ali drugo dej av nost in združujejo sredstva vzajemnosti v samo upravni stanovanjski skupnosti. R Rnrri NOV ter kmetje borci NUV. Za občane ki so navedeni v točkah od 2-6 se v nadaljevanju upo-rablja izraz: delavci. 2 stano- 2. člen ■ » iinnsteva število stanovanj, ki so jih or- Razpisana vrednost posoj 1 upošteva «ev opredelile v Sa ganizacije združenega dela Samoupravne * moupravnem sporazumu o temdjih^an«» h v ^ vanjske skupnosti občine Kranj za oDdODje in sicer: . .. - iz združenih sredstev vzajemnosti - iz sredstev solidarnosti ♦„„„„„ni A) Za kreditiranje ^radnje nakupa stanovan in stanovanjskih hiš v družbeno last, v vi B) Za'kreditiranje in nakup stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebno last, višini C) Za kreditiranje gradnje m prenove steno vanj in stanovanjskih his v zasebni lasti, v Č) Akreditiranje gradnje in P^8^ vanj in stanovanjskih hiš porcev kmetov borcev NOV in upokojencev, v visi ni 250,000.000,00 din 6,000.000,00 din 150,000.000,00 din 50,000.000.00 dir. 50,000.000,00 din 6,000.000,00 din TOREK, 12. APRILA 1983 OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE .17. STRAN GLAS [L POGOJI ZA PRIDOBITEV POSOJILA - ORGANIZACIJE: Delavec dobi posojilo po naslednji lestvici: 3. člen Družbeno-pravne osebe lahko dobijo posojilo, če izpolnjujejo pogo-ie 12 člena Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz sredstev vzajemnosti, združenih v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kranj (v nadaljevanju: pravilnik). 4. člen Višina posojila, ki ga lahko dobi organizacija iz sredstev vzajemnosti za nakup ali graditev stanovanj oz. za soinvestitorstvo izven območja Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj, je odvisna od -azmerja med poprečnim mesečnim čistim osebnim dohodom na zaposlenega delavca v SRS, po zadnji objavi in poprečnim mesečnim čistim osebnim dohodkom na zaposlenega delavca v organizaciji za isto obdobje, in sicer: Popr. mesečni dohodek na člana družine v primerjavi s poprečnim mesečnim čistim OD na zaposlenega delavca v SR Sloveniji v letu 1982 v višini 14.365,00 din Posojilo, izraženo s % do maksimalne vsote vseh posojil po 26. členu pravilnika gradnja in prenova za nakup stanovanja in mont. stan. hiše do 70 % največ 45 % največ 60 % nad 70 % do 100 % največ 40 % največ 55 % nad 100 % do 120 % največ 30 % največ 40 % nad 120 % x največ 20 % največ 30 % 16. člen Delavec priloži k vlogi za posojilo, poleg dokumentov iz 19. člena pravilnika, še dokumente, navedene v pravilniku banke o stanovanjskih posojilih občanom. Glede kreditne sposobnosti delavcev, zavarovanja, porabe, odplačevanja posojila in določil, ki jih ne navaja pravilnik, veljajo določila pravilnika banke o stanovanjskih posojilih občanonj. 17. člen Prednost pri pridobitvi posojila po pravilniku ima delavec, ki kupuje stanovanje vseljivo v krajšem roku ali ima stanovanjsko hišo zgrajeno do višje gradbene faze. Delavec lahko dobi posojilo po prejšnji lestvici pod pogojem, če znašajo privarčevana sredstva in posojila banke na podlagi njegovega namenskega varčevanja: IV. OSTALE DOLOČBE: 18. člen Poprečni OD Lastna udeležba organizacije Višina posojila v % od vrednosti iz dokumenta, predloženega ob razpisu Doba vračanja največ do 100 % nad 100 % do 120 % nad 120% najmanj 50 % najmanj 60 % najmanj 70 % največ 50 % največ 40 % največ 30 % 10 let 8 let 6 let spravne stanovanj^- . mb površin v soinvestitorski P06z.v fanke vrniti preve* ,zko- pemznesek kot K^ Minimalna lastna udeležba r nosti stanovanjske površine. ki Odplačilna doba se^unav^ Za soinvestitorje s področja solstva zorav soinvestirajo samo socialnega skrbstva za 10 poenov. Rvanje, organizacije SatlSen o.medsebojnem - prednost- im reševanju stanovanjskih vprašanj. 6. člen ^ijam. nt POGOJI ZA PRIDOBITEV POSOJILA - DELAVCI! 7. člen Xavci lahko pridobijo posojilo, če izpolnjujejo pogoje 9. in 19. čle-; ^ pravilnika. 8. člen • varčevati za objekt, ki se kreditira j '5- delavci so dolžni f^ti delavci na dan zaključka - -tatenkoli banki, m sicer moi j narnensko varčevanje. 1- borce nov in stanovanj- nega pose je soinvej Mi^f&r je najmanj 50% vred- Delavcu, ki ne doseže navedenega odstotka posojila na podlagi namenskega varčevanja, se višina posojila izračuna tako, da se privarčevani znesek in posojilo, na podlagi namenskega varčevanja, pomnoži s faktorjem po naslednji lestvici: Poprečni mesečni dohodek na člana družine v primerjavi s popr. mes. čistim OD na zaposlenega delavca v Faktor SR Sloveniji v letu 1982, v višini 14.365,00 din do 70 % nad 70 % do 100 % nad 100 % do 120 % nad 120 % 10,0 5,0 2.5 1.6 Borci NOV, kmetje-borci NOV in upokojenci dobijo posojilo, ker ni potrebno imeti namenskega varčevanja, v enakem razmerju kot ostali delavci. Pri tem se upošteva poprečna višina posojila v posamezni kategoriji poprečnega mesečnega dohodka na člana družine. V kolikor pa so namensko varčevali, lahko uveljavljajo način določitve višine posojila s tem členom. 12. člen Za posojila iz namenskega varčevanja se štejejo pridobljena posojila na podlagi: J ^ 1. pogodbe o namenskem varčevanju občana, 2. pogodbe o predhodnem varčevanju občana za vezavo sredstev. Posojilo se obračuna po lestvici za namensko varčevanje pravilnika banke. 13. člen Odplačilna doba za posojila se izračuna v skladu s 25. členom pravilnika. 14. člen Vsota vseh posojil za stanovanjsko enoto pri bankah, stanovanjskih skupnosti in družbeno-pravnih osebah lahko znaša pri: 1. nakupu etažnga ter zadružnega etažnega stanovanja 80 %, 2. zadružni stanovanjski graditvi 75 % 3. graditvi stanovanjske hiše v zasebni lasti izven zadružne stanovanjske graditve 80 %, 4. prenovi 80 %, od predračunske vrednosti oziroma končne cene, upoštevaje standardno stanovanjsko površino, "ki lahko znaša pri stanovanju in stanovanjski hiši največ 90 m2. 15. člen Vsoto vseh posojil se pri individualni gradnji ugotavlja: 1. posojila odobrena v letu razpisa se seštejejo, 2. posojila odobrena v letih pred razpisom pa se valorizirajo tako, da se ugotovi, koliko m2 stanovanjske površine bi se s temi posojili lahko kupilo ali zgradilo. V ta namen se uporabi ceno m2 stanovanjske površine, ki jo je določila vsako leto samoupravna stanovanjska skupnost in se upošteva za izračun predračunske vrednosti pri dodelitvi posojil. 19. člen Obrestna mera za posojila po tem razpisu je 5 % letno. 20. člen Udeleženci razpisa morajo k vlogi za posojila na predpisanem obrazcu, ki ga prosilci dobijo pri LB - TBG Kranj, Cesta JLA priložiti: a) organizacije: — sklep organa upravljanja o najetju in namenu porabe posojila, — zagotovilo, da bodo vsako leto pri delitvi dohodka namenili ustrezna sredstva za odplačevanje posojila, — sklep o določitvi pooblaščenih podpisnikov, — prodajno pogodbo pri nakupu stanovanja (rezervacija) ali so investitorsko pogodbo, — gradbeno dovoljenje z ustrezno dokumentacijo za gradnjo ali prenovo stanovanja ali stanovanjske hiše oz. potrdilo pri stojnega organa občinske skupščine o priglasitvi in opisu del. — fotokopijo pogodbe o vezavi sredstev v banki in — fotokopijo posojilnih pogodb za že odobrena posojila, s katerimi bo plačana kupnina stanovanj. b) delavci: — prodajno pogodbo, overjeno na sodišču za nakup statiovanja (rezervacijo) ali soinvestitorsko pogodbo, — gradbeno dovoljenje s tehnično dokumentacijo. — potrdilo pristojnega organa občinske skupščine o priglasitvi z opisom del, ki jih obsega prenova stanovanja oziroma stanovanjske hiše, — predračun stroškov prenove stanovanja ali stanovanjske hiše, — zemljiškoknjižni izpisek, ki ne sme biti starejši od 14 dni, — fotokopije posojilnih pogodb za že odobrena posojila na podlagi namenskega varčevanja za objekt za katerega prosi posojilo, — potrdilo o OD članov družine, — potrdilo o številu družinskih članov, — potrdilo o premoženjskem stanju oziroma dohodku iz tega premoženja, — potrdilo SO Kranj — Uprave družbenih prihodkov, da združuje sredstva vzajemnosti (velja za prosilce pod točko 4 in 5, 1. člena tega razpisa. 21. člen Ob enakih razpisnih pogojih imajo po razpisu v letu 1983 prednost tisti prosilci, ki so po razpisu za leto 1982 izpolnjevali pogoje, pa jim posojilo ni bilo dodeljeno zaradi pomanjkanja sredstev ter imajo o tem že ustrezen sklep. 22. člen Vse informacije in sprejemanje zahtevkov po tem razpisu opravlja LB-TBG Kranj, Oddelek stanovansko komunalnih naložb, Cesta JLA 1, Kranj, do 26. 4. 1983, vsak dan razen sobote, od 9. do 16. ure Pravilnik o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Kranj, je objavljen istočasno z razpl som, v Uradnem vestniku Gorenjske. O izidu natečaja bodo obveščeni vsi prosilci posojila najkasneje v 15 dneh po seji odbora za graditev pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kranj. Pri določitvi poprečnega mesečnega OD na zaposlenega v SR Sloveniji se upošteva poročilo Zavoda za statistiko za leto 1982 in znaša 14.365,00 din. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KRANJ Predsednik zbora uporabnikov DEMETER VALENCIČ, 1. r. OBVESTILO Obveščamo vse imetnike stanovanjske pravice na družbenem stanovanju ali stanovanju v lasti občanov ali civilno pravnih oseb, da imajo do 30. 4. 1983 pravico vložiti prošnjo do delne nadomestitve stanarin. Prošnje, vložene do tega datuma,se bodo pri obračunu upoštevale za nazaj od 1. 1. 1983, vse kasnejše vloge pa v skladu s Pravilnikom o delni nadomestitvi stanarine, to je od prvega dneva v naslednjem mesecu, ko je bila vložena zahteva. Obrazec in vse potrebne informacije dobite na Centru za socialno delo Kranj, Trg revolucije 1, soba štev. 99, in sicer vsak dan od 8.—12. ure, v ponedeljek in sredo tudi popoldan od 14,—17. ure. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KRANJ Predsednik odbora za solidarnost , ROMAN SAVNIK, l.r. Kranj, 28. 3. 1983 18. STRAN OBVESTILA, OGLASI TOREK, 12. APRILA 19S3 IZPOLNITE OTROKU VELIKO ŽELJO -OBDARUJTE GA S KNJIGAMI IZ ZBIRKE PONATIS III LETNIKA NAJBOLJ PRILJUBLJENE ILUSTRIRANE ZBIRKE PRIPOVEDNIH DEL ZA ŠOLSKO MLADINO V prednaročilu, ki velja vključno do 30. septembra letos, je zbirka dvanajstih knjig 200 din cenejša samo ^ Izjemna priložnost! 4.400 din PO IZIDU OKTOBRA LETOS BO ZBIRKA STALA 11 PRIPOVEDNIH DEL V 12 KNJIGAH PETNAJSTLETNI KAPITAN \/\\, J. Verne, il. K. Gatnik CVETJE V JESENI, I. Tačar, il. R. Skočir VIKE VIKING IN BRDAVSI, R. Johnsson, il. EWK, pobarval A. Mavec SKRITI DNEVNIK, . L. Suhodolčan, il. L. Kopre KO ZORIJO JAGODE, B. Jurca, il. M. Vovk MLADOST NA STOPNICAH, A. Ingolič, il. M. Vovk GOSPOD HUDOURNIK, F. S. Finžgar, il. B. Kos KNJIGA O TITU, F. Bevk, il. I. Seljak-Čopič DEČEK Z DVEMA IMENOMA, A. Ingolič, il. D. Furlani HAJDUŠKI STUDENEC, V. Podgorec, il. M. Amalietti OSLOVSKA LETA, B. Čopič, il. B. Kos DARILO! Za vse, ki nam boste poslali izpolnjeno naročilnico najkasneje do petka. 30 septembra 1983. smo pripravili darilo: VAROVALNI OVITEK ZA KNJIGO, na katerega je ilustrator Marjan Amalietti naslikal v barvah prizore iz Levstikovega Martina Krpana. Na zadnji strani ovitka pa vam predstavljamo naslove vseh knjig iz zbirke Zlata knjiga. Darilo boste prejeli s knjigami po pošti. Knjige lahko naročite v knjigarnah, pri naših založniških poverjenikih ali z izpolnjeno naročilnico na naslov: MLADINSKA KNJIGA TOZD Založba Prodaja po pošti Titova 3 61000 Ljubljana ■A n založba mladinska knjiga NAROČILNICA DA, želim prejeti III. letnik zbirke 01 0155471 ZLATA KNJIGA — 4.400 din v prednaročilu 09 01" 2340 00000 L i l I i i -L _L_J—I—l i i l .1 J-J Priimek Ime L j ' ' ' ' 1 1 i ■i i 1 i * ■ I 1 ■ 1 i i—L- Ulica (hišna štev.) 1 1 j I 1 I » 1 I I 1 Naziv pošte J—L—L -L J poštna štev. ■ ! I i I I I I i i I I I I ! i j, |,| Naslov iz osebne izkaznice i 1 i i i M I I I I I I I I I 1 let. rojstva LLLL Zaposlen(a) pri (naslov) Li JL j i ____i Štev. osebne izkaznice Izdane pri JJ 0 0 Plačal(a) bom: □ po povzetju, ob prevzemu knjig v celotnem znesku □ v 8 zaporednih mesečnih obrokih po 550 din Liill 0 2 0 3 LJ-J i__L_ I Strinjam se z navedenimi prodajnimi pogoji Znesek bom poravnal(a) pod pogoji, ki sem jih ozna-čil(a) takoj po prejemu računa in položnic na tekoči račun: Mladinska knjiga, TOZD Založba Ljubljana 50101-603-46486 Pri naročilu na obroke se obvezujem, da jih bom plačeval(a) vsak mesec. Če ne bom plačal(a) dven zaporednih obrokov, se strinjam da celotni znesek zapade v takojšnje plačilo s prištetimi 12% zamudnimi obrestmi. Morebitne napake bom reklamiral(a) najpozneje v osmih dneh poznejših reklamacij Založba ne bo upoštevala Ta naročilnica zavezuje naročnika in Založbo Morebitne spore rešuje pristojno sodišče V Ljubljani Datum (Će se odločite za nakup po povzetju zadošča vaš naslov in podpis ) Podpis CENTER ZA SOCIALNO DELO JESENICE Razpisna komisija razpisuje prosta dela in naloge DIREKTORJA Za direktorja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje na slednje pogoje: — da je državljan SFRJ in da izpolnjuje pogoje določene z zakonom, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, — da ima visoko strokovno izobrazbo ustrezne stroke (socialne, sociološke, psihološke,pedagoške ali pravne smeri) z najmanj tremi leti delovnih izkušenj na področju socialnega dela, — ima višjo strokovno izobrazbo (socialne, sociološke, pedagoške ali pravne smeri), z najmanj pet let delovnih izkušenj na področju socialnega dela, — da je moralno in politično neoporečen in družbeno politično angažiran, — da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti. Dela in naloge se razpisujejo za dobo 10 let. Kandidat mora k svoji prijavi priložiti vsa potrebna dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev. Prijave naj kandidati pošljejo v roku 8 dni od objave na naslov Center za socialno delo Jesenice, Titova 65, s pripisom »za razpisno komisijo«. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku razpisa. = zavarovalna skupnost triglav m ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV KRANJ Gorenjska območna skupnost Kranj Razpisna komisija pri izvršilnem odboru razpisuje prosta dela in naloge VODENJE ODDELKA TRANSPORTNIH IN KREDITNIH ZAVAROVANJ na katerih ima delavec posebna pooblastila in odgovornosti. Kandidati za opravljanje navedenih del in nalog morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da imajo najmanj višjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri, — da imajo 5 let delovnih izkušenj, — da pasivno obvladajo angleški jezik, — da je družbeno politično aktiven in da imajo pravilen odnos do dela, sodelavcev in do gospodarjenja z družbenim premoženjem in da izpolnjujejo pogoje, ki jih zahteva družbeni dogovor o kadrovski politiki občine Kranj. Interesenti naj vloge s pismenimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naslovijo na naslov: Zavarovalna skupnost Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj, sektor za samoupravno organiziranost in kadre, Oldhamska 2, v zaprti ovojnici z oznako »22 razpisno komisijo«. Objavni rok poteče 15. dan po Objavi. Kandidati bodo o izidu izbire obveščeni najkasneje v 15 dneh pe opravljeni izbiri.____. TER MIKA TERMIKA LJUBLJANA n.sol.o. TOZD Proizvodnja Škofja Loka, o.sub.o. Objavlja na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge SKLADIŠČNIKA MATERIALA, DROBNEGA MATERIALA IN REZERVNIH DELOV za opravljanje skladiščnih del v DE Bodovlje. Pogoji: — srednješolska izobrazba ekonomske ai tehnične smeri, — dobro poznavanje materialnega in skladiščnega poslovanja, — 1 leto delovnih izkušenj na podobnih delih. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delov mm časom. Zaposlitev je možna takoj. Pismene vloge z dokazili o izobrazbi pošljite na naslov: Termika TOZD Proizvodnja Škofja Loka, Trata 32, v 8 dneh. Dodatne informacije lahko dobite v kadrovski slu: bi. O izidu bodo kandidati obveščeni v 15 dneh od preteka roka za prijavo. a M 'Ji HANS MARESCH Žaganje in obdelava lesa A-9162 VVEIZELSDORF Svetna vas telefon: 9943-4227-2386 (na cesti Ljubelj-Celovec zavijete levo na križišču pred mostom čez Dravo) Nudimo vam: vse vrste desk (mecesen, smreka, borovec) obloge (18 mm) . ^ * A|CH jn; .adllsKipod^ fiZfiSStZ Plačljivo tudi v dinarjih jugoslovanskim kupcem dajemo p 3% popust, pri nakupu nad 1000 Asch pa povrnemo 18 *■ 16. ure, ob sobotahod8_do_i__-- 1 TOBEK. 12. APBIlft 1983 MALI OGLASI, OSMRTNICE, ZAHVALE .19. STRAN HALI OGLASI tel.:27-960 PRODAM S Lgodno prodam otroško PO|TEUI-z ioajiem in dve zlozljivi POSTE- DSan Kavčič, Oprešmko- AVTOMAT Z zabranim delom ali brez. Rakovica j4^SENO. Smlednik, Valburga ^»EVI za talno ogreva- ^SlSB l«nm.rnean3°5b00 mivko, i,* 90 90 cm • Ovo lončeno , w,0m vratica, samotno moko) cena din, zastekljeno vezano okno Logatec 140 x 90, vezanoOKNO ^ea« s termopan roleta 120 x 140 *Je STREŠNE LEPENKE in tri IBITOLA, 20 % ceneje. Bled * ift-206 J '"^am PSA črnega koker španjela ^a 9 tednov. Informacije po "-«39 od 16. do 18. ure J^' . Sodno prodam nov BIDE zelene ^ Telefon 74-833 ; ^:SnCrom"ro,ceL .7.000 Teiefon 76-146 KON^vajen^^vseh 343b ^ ur* del. Tel. Prodam 20 do 60 kg težke PRAŠIČKE. Stanonik, Log 9. Škofja Loka 3435 KUPIM Prodam VOGALNIKE 14 cm. Opreš-'.sova 20, Klanec, Kranj 3134 JROBILEC KORUZE (šrotar), še v aranciji, prodam po nabavni ceni. >.x, Vodice 74 3144 Prodam neobžagan LES za ostrešje. 1, Preddvor 3170 Prodam trodelno klasično OKNO z sieto, zastekljeno, dimenzije ^ * 140 4 obroče za kolo in nove VE-^E za lado 1200 ter VRATNO KRI-IiJ šir. 80, pleskano. Franc Sajovic, ^io 16. tel. 47-318 3247 Prodam rjave JARKICE hisex, stare l'-ednov Helena Dobre, Loka 4, Tržič 3250 Prodam 8 tednov stare NEMŠKE '"•'carje, odličnih staršev. Stane Parkić, Strahinj 70/A, Naklo 3269 Prodam 20 oken KOZOLCA z beton-Mimi podstavki in mlado KRAVO po **tu. Voglje 86, Šenčur . 3385 Prodam 4 kub. m macesnovih PLO- I HOV'(5cm). Janez Smolej, Gozd Mar-'--jek 7, Gozd Martuljek 3386 Prodam LATE za kozolec. Otoce 21, Pjdnart 3387 Prodam 110 cementnih KVADROV a 11 VOGALNIKOV. C. na Brdo 18, Kranj - Kokrica 3388 Prodam hlevski GNOJ in nekaj ton SINA. Porenta, Škofjeloška 32, Stra- 3389 Oddam večjo količino SENA. Predos-Krani 3390 Prodam 4 MOŠKE OBLEKE za močnejšo postavo. Naslov v ^snem o(*delku. J , hodam lepe hrastove PLOHE. Tele-Icc 064-49-141 -?odno prodam ojačevalec SANSUI - A 80, z deklaracijo. Sandi Romih -'^kova 4, Kranj Prodam temnomodro fantovsko ^EKO za birmo, za 16 let. Telefon Vodarn smrekove DESKE inPLO-* Petrič, Trata 1. Velesovo -Cerklje Prodam RESKALNI STROJ alge Telefon 24-334 Kranj 339b Prodam enodnevne PIŠČANCE m ** tednov stare PUŠKE ter ŠOTOR. " tlefon 40-14-6 Prodam 400 kosov BH 4 in 300 kosov ŠDAKA Brezje 45 pri Trzicu 3398 Prodam PSICKO nemškega ovčarja, ; ^vTukom. Dare Hribar, Zasavska ' ^i Orehek - Kranj c , Prodam 10 kub. m SIPOREKSA ^ Telefon 82-261 dopoldan (Kari - »S; Vodarn kioer PRIKOLICO 3-tonsko V^er. iSnovec, Verje 47, Med- Kupim 1/2 eolske POCINKANE CEVI za vodo, 60 m. Alojz Čemažar, Češ-njica 7, Železniki 3410 ' Kupim HLADILNIK za mleko, električni, za 40-litrske vrče. Korenjak, Predoslje 95 3411 VOZILA Kupim zadnja desna vrata LADA 1200. Telefon 27-112 — popoldan Prodam MOTOR z menjalnikom za ZASTAVO 1300. Visoko 15, Šenčur 3412 Ugodno prodam avtomobilsko PRIKOLICO, nosilnost 1 t. Svoljšak, Zbilje 43 3413 Prodam PONY EXPRESS, dodatno opremljen. Janez Šifrar, C. talcev 2, Škofja Loka, tel. 60-721 3414 Prodam rezervne dele s strojem in menjalnikom za NSU 1200 C. Ferdo Latič, Radovljica, Prešernova 13 3415 Prodam novo PRIKOLICO za osebni avto, cena 1,6 SM. Informacije po tel. 24-917 3416 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1972. Informacije po tel. 21-078 3417 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750. Bašelj 23, Preddvor 3418 Prodam ZASTAVO 750/letnik 1981. Hrovat, Kamna gorica 21, tel. 79-414 Poceni prodam R-6 TL, prevoženih 300 km po gneralnem popravilu motorja. Petric, Seljakovo naselje 35, Stra-žišče — Kranj 3420 Prodam osebni avto ZASTAVA 750, letnik 1972, registriran do februarja 1984. Ogled popoldan. Jože Krnjak, Sp. Bistrica 127, Tržič, tel. 50-338 3421 STANOVANJA Takoj najamem STANOVANJE v Kranju (predplačilo). Šifra: Modna oblikovalka 3422 Enosobno STANOVANJE z atrijem in telefonom na Planini v Kranju, prodam. Ponudbe na p. p. 467, Ljubljana I. 3423 Mati z otrokom išče SOBO z možnostjo kuhanja ali GARSONJERO na območju Gorenjske. Šifra: Predplačilo za eno leto 3430 Kupimo več samskih sob v Kranju ali v bližini letališča. Vzamemo jih tudi v najem. Ponudbe z navedbo cene sprejema Kadrovska služba AERODROM LJUBLJANA, 64210 Brnik. POSESTI Najamem PROSTOR za mirno delavnico (atalje v Kranju). Šifra: Modno oblikovanje , 3424 Kupim HIŠO v okolici Tržiča (do 150 SM). Čamil Keranovič, Križe 75 3425 Prodam novo HIŠO v okolici Kranja, plačljivo pod ugodnimi pogoji. Naslov v oglasnem oddelku. 3426 ZAPOSLITVE Takoj zaposlim KV ali PKV PLESKARJA. Samsko stanovanje zagoto-vlieno. OD po dogovoru. Telefon 23-143 J 3361 Takoj zaposlim PK ali priučenega KLJUČAVNIČARJA, z znanjem varenja. Repovž Strahinj 34, tel. 47-409 ELEKTROINSTAIATERJA, sprejmem v redno delovno razmerje. Informacije po tel. 24-191 POKLICNI VOZNIK — avtomeha-nik, išče kakršnokoli honorarno popoldansko delo. Naslov v oglasnem oddel-ku. 3427 Takoj sprejmem stavbnega • KLEPARJA. Osebni dohodek in ostalo po dogovoru. Janez Šifrer, C. talcev 2, Škofja Loka, tel. 064-60-720 ali 064-61-115 3428 Zaposlim NK, PK ali KV delavca v kovinski stroki. Telefon 064-61-897 3429 OBVESTILA SERVIS! Za čiščenje »tepihov«, tapi-soma in itisona. Čistim za zasebni in družbeni sektor. Telefon 25-819 od 15. do 20. ure 3118 LEPE SADIKE CIPRES za ograje ter OKRASNO DREVJE (srebrne smreke in pančieke) za vrtove, dobite pri Kancilija, Kranj, AL. Kokrškega odreda 12/A (v bližini Vodovodnega stolpa, takoj za št. 12) 3063 OSTALO Iščem žensko k 4-članski družini za VARSTVO otrok. Ostalo po dogovoru. Telefon 74-833 3431 Iščem VARSTVO za 7-mesečno deklico. Bremec, Mlakarjeva 22, Kranj, tel. 23-888 3432 Zaposlim GOSPODINJSKO POMOČNICO. Ponudbe po tel. 061-349-964 ali pismeno: Sonja Dolinar, Ul. Narodne zaščite 2, Ljubljana 3433 Pomoč v GOSPODINJSTVU, iščem za čas od 7.30 do 15. ure. Ponudbe po tel, 061-349-964 ali pismeno: Sonja Dolinar, Ul. Narodne zaščite 2, Ljubljana 3434 Elitina trgovina GALANTERIJA v Prešernovi ulici nudi večjo izbiro modnih torbic iz skaja in pravega usnja od 597,50 do 2.314,71 dinarjev, dežnike od 400 do 1.000 din, pasove od 200 do 600 din in garnaste rokavice v rjavi, drap in modri barvi od 180 do 250 din. ali že varčujete z energijo? kombivak VZGOJNO VARSTVENA ORGANIZACIJA ŠKOFJA LOKA Popravek k oglasu z dne 8. 4.1983, ki je bil objavljen v Glasu št. 27. Komisija za sprejem otrok v WE, VVO Škofja Loka razpisuje prosta mesta za september 1983 (v primerih zainteresiranosti pa tudi že s 1. julijem 1983) in ne s 1. avgustom, kot je bilo objavljeno. SREDNJA LESARSKA ŠOLA ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 59 Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge DELAVKE ZA ČIŠČENJE ŠOLSKIH PROSTOROV Dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Nastop dela možen takoj. Prošnje pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na gornji naslov. KONCERT POMLADI VINKO ŠIMEK SKUPINA F + MAJDA SEPE TOMAŽ D0MICELJ MIRKO BOGATAJ Skoraj 2 uri dobre glasbe in zabave. Športni center Planina Kranj. 15 4. ob 20 uri Športna dvorana Poden, škofja Loka, 17. 4. ob 20. uri TONE ČUFAR Jesenice, 18.4. ob 17. uri Predprodaja vstopnic Kompas Kranj, Alpinina trgovina na Titovem trgu v Škofji Loki in Gledališče Tone Čufar na Jesenicah. 0 Tiskarna in kartonaža GORENJSKI TISK, n.sol.o. Kranj, Moše Pijadeja 1 Delavski svet delovne organizacije razpisuje v skladu s statutom delovne organizacije dela naloge m PREDSEDNIKA poslovodnega odbora delovne organizacije Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: imeti mora visoko šolsko izobrazbo ekonomske, organizacijske, pravne, grafične ali druge ustrezne smeri in tri leta delovnih izkušenj ali višjo šolsko izobrazbo ekonomske, pravne, organizacijske, grafične ali druge ustrezne smeri in pet let delovnih izkušenj na odgovornejših nalogah. ČLANA poslovodnega odbora za splošno pravno področje Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: imeti mora visoko šolsko izobrazbo pravne, organizacijske ali upravne smeri, tri leta delovnih izkušenj ali višjo šolsko izobrazbo pravne, organizacijske ali upravne smeri in pet let delovnih izkušenj na odgovornejših delovnih nalogah. Kandidati morajo izpolnjevati še naslednje naloge: — znanje nemščine ali angleščine, — izpolnjevati morajo pogoje, ki jih za poslovodne delavce določa družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj, — ne smejo biti kaznovani ali v kazenskem postopku po 511. členu zakona o združenem delu. Mandat predsednika poslovodnega odbora in člana poslovodnega odbora za splošno pravno področje v smislu statuta delovne organizacije tra'ja 4 leta. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo priporočeno na naslov: Tiskarna in kartonaža GORENJSKI TISK, n.sol.o., Kranj, Moše Pijadeja 1 — tajništvo — za razpisno komisijo 500. O izidu razpisa bomo prijavljene kandidate obvestili v 30 dneh po zaključku razpisnega roka. ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta in starega očeta ALEŠA MARKUNA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem tovarne Save, Elite in SDK Kranj za izraze sožalja, darovano cvetje in številno spremstvo k zadnjemu počitku. Iskreno se zahvaljujemo zdravniškemu osebju Inštituta Golnik za zdravljenje, g. župniku za lep pogrebni obred ter pevcem za lepo petje. VSI NJEGOVI Srednja vas, Šenčur, Kranj ZAHVALA Ob boleči izgubf dragega očeta in starega očeta JOŽETA MUŠIČA Urhovega ata iz Pšate se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom prijateljem, in vsem ostalim, ki so nam v težkih trenutkih pomaga-fi sočustvovali z nami, izrazili sožalje, darovali cvetje in ga pos-Lmufna zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za po-premiu grebni obred. VSI NJEGOVI V krogu družine in prijateljev smo se v soboto, 9. aprila 1983 poslovili od naše drage MARJETKE NADIŽAR roj. HUDNIK 'viks&š&m. 7JL wmmkmm*wnwMwm Vsem, ki so ji v času bolezni pomagali in jo tolažili, iskrena hvala. Enako hvala tudi vsem ki so ii darovali cvetje in nam pomagali v najtežjih trenutkih. ' NJENI Kranj, 12. aprila 1983 i W" JtS- Si oravnanih stanarin Tržič - Tržiška stanovanjska skupnost upravlja s 1754 družbenimi stanovanji v občini. S stanarinami bi morala lani iztržiti blizu 14 milijonov dinarjev, kar je 97 odstotkov načrtovane vsote, saj stanarin zaradi zamrznitve cen ni dvignila, kot je bilo predvideno. Konec leta je bilo na seznamu neplačanih stanarin le dobrih 116 tisoč dinarjev, torej mani kot odstotek vseh. Med neplačniki so najpogosteje socialno ogroženi stanovalci oziroma njihove družine, ki bi bili upravičeni celo do subvencije, včasih pa je vzrok tudi v samem pobiranju. Stanovanjska skupnost vodi samo pregled stanarine, ne pa tudi obratovalnih stroškov, kot so ogrevanje, kanalizacija, smeti in podobno. Tako se zgodi, da kakšen hišni svet oziroma njegov tajnik preprosto zamudi z nakazili. Po vsej verjetnosti so bili stanovalci iz Bistrice 166 in 176 stanovanjski skupnosti konec minulega leta dolžni 22.791 oziroma 16.192 dinarjev stanarine prav zaradi tega vzroka. Med posameznimi dolžniki, kot že rečeno, prevladujejo socialno ogroženi in nezaposleni stanovalci. V glavnem se iz leta v leto pojavljajo isti. Najvišji znesek neporavnane stanarine je lani znašal 8341 dinarjev, in sicer v Križah 14. Skupščina stanovanjske skupnosti je v soglasju s skupnostjo za cene s 1. aprilom letos dvignila stanarine v tržiški občini za 38 odstotkov. Ovrednotenje oziroma točkovanje stanovanj v skladu z novo metodologijo je izvedla že lani, saj je podražitev zakonsko pripisana na novo vrednost stanovanj. To pomeni, da bodo odslej predvsem starejša stanovanja, ki imajo večje površine kleti, drvarnic in drugih »pritiklin«, ki po tej metodologiji dobivajo točke, dejansko dražja za več kot 38 odstotkov, nova, pri katerih metodologija izpušča opremo, pa za manj. Kljub temu pa v masi stanarine ne bodo bistveno poskočile, Za koliko dražji plin? V sredstvih obveščanja so bile 2. aprila objavljene nove stopnje zveznega prometnega davka. Zvezna skupščina je namreč sprejela spremembe in dopolnitve zakona o obdavčevanju izdelkov in storitev v prometu in tako pri večih izdelkih povečala stopnje temeljnega prometnega davka, da bi tako pokrili primanjkljaj v zveznem proračunu. Med izdelki, ki so se na ta način podražili, se je znašel tudi tekoči plin (butan in propan) v jeklenkah in kontejnerjih, ki se prodaja občanom za potrebe gospodinjstva. Podražitev znaša 15 odstotkov. Pojasnjeno je bilo tudi, da za ta plin znaša stopnja temeljnega prometnega davka 60 odstotkov, kadar se uporablja za pogon motornih vozil ali plovnih objektov. Do spremembe prometnega davka je bilo za 10-kilogramsko jeklenko za gospodinjstvo treba odšteti 370 dinarjev. Marsikdo pa je bil v ponedeljek, 4. aprila, neprijetno presenečen, ko je izvedel, da velja po novem 10-kilogramska jeklenka plina 524,40 dinarja. Kako je prišlo do tolikšne podražitve? Povprašali smo v prodajalni plina v Kranju. Povedali so nam, da gre tokrat slučajno za dvojno podražitev. Že precej časa imamo v Sloveniji samo plin iz uvoza. Izgube pri prodaji tega plina pa so bile lani in letos v prvem tromesečju vedno večje. Izračuni so pokazali, da bi bilo treba prejšnjo nabavno ceno od 34,39348 dinarja za kilogram povečati na 45,563 dinarja za kilogram in k temu prišteti še stroške prečrpavanja. Tako je 1. aprila začela veljati nova maloprodajna cena za plin v 5, 10, 15 in 35-kilogramskih jeklenkah in je znašala 45,60 dinarja za kilogram. Na to ceno pa se je 2. aprila povečal za 15 odstotkov zvezni prometni davek. Ob takšnem spletu dogodkov in preračunavanju pa je plin od 4 aprila v Sloveniji precej dražji kot je marsikdo pričakoval glede na povečane stopnje zveznega prometnega davka. Ob tem pa ie treba dodati, da se je plin v Sloveniji podražil za toliko le v tistih prodajalnah, kjer je dobavitelj Petrol. V prodajalnah, ki jih oskrbuje Ina, je plin dražji le za 15 odstotkov. saj so v starih stanovanjih nepri-" merno nižje kot v novih. Vzporedno z zvišanjem stanarin se valorizirajo tudi subvencije, to je družbena pomoč socialno ogroženim stanovalcem pri plačilu stanarine. Ta lahko doseže največ 80 odstotkov stanarine, pokriva pa se iz sredstev solidarnosti, ki iih združeno delo namenja za gradnjo solidarnostnih stanovanj in za subvencije stanarin. Lani je v tržiški občini prejemalo subvencije 28 stanovalcev. Letos bo tako interesentov kot upravičencev predvidoma več. Ob tem stanovanj- ska skupnost opozarja na težave, ki se porajajo zaradi zmotnega enačenja stanarin z obratovalnimi stroški. Prvič v povezavi s subvencijami, ki so namenjene izključno kot olajšave pri plačilu stanarin, drugič z neporavnavanjem stanarin. Če stanovalec ne plača stroškov električne energije, na primer, se bo kaj hitro znašel v temi, medtem ko pri stanarinah take »prisile« ni, saj je postopek za izterjavo precej bolj zapleten in dolgotrajen. H. Jelovčan Številna priznanja so prejeli Avseniki na blejskem koncertu. Dr. Matjaž Kmecl jim je izročil državno odlikovanje, predsednik radovljiške skupščine Boris Setina pa plaketo radovljiške občine Večno svež' (Nadaljevanje s 1. strani) uspeh velika redkost, še večja redkost pa je trideset zlatih plošč le ene glasbene skupine. Dodal je še, da zdaj, ko je prvič prišel v Slovenijo, razume, da je lahko vesela glasba, ki gre v kri in prevzame srce, prišla iz čudovite slovenske pokrajine. Priznanje občine s plaketo je Vilku in Slavku Avseniku izročil predsednik radovljiške občinske skupščine Boris Setina, posebno priznanje Turistične zveze Slovenije je predal Leopold Krese, Avseniki so prejeli še jugoslovansko estradno nagrado, slovenski izseljenci v Kanadi so simbolično prinesli s sabo ključ mesta Cleveland, na svoje slavne godce niso pozabili Begunjča-ni, ki so ponosni, da so se Avseni-kove viže rodile pri Joževcu v Begunjah. >>Se veliko Avsenikovih let,« so ansamblu -želeli vsi po vrsti. Kar deževale so čestitke. Glasbeniški velemojstri izpod Robleka so jo nato še enkrat urezali, še bolj sproščeno kot v prvem delu koncerta, sveže kot ^senikove viže vedno. Slavko je z večno širokim nasmehom in hitrimi prsti razpotegnil harmoniko, Franc Košir je veselo kot vedno igral na trobento, obračal klobuk in stresal šale, Mik Soss je z rogom in basom odsekano poudarjal ritem, Albin Rudan se je kot že tolikokrat virtuozno izkazal s klarinetom Lev Ponikvar je mojstrsko brenkal na kitaro, pevski trio Alh Nipič, Jožica Svete je z »novo« Jožico Kališnik deloval še bolj sveže Viljio Avsenik ni mogel obsede ti med poslušalci, šel je za oder po klarinet in stopil k Albinu. Spored je s kopico šal in veselih zbadljivk začinil popularni Vinko Šimek, Nataša Dolenc je izvrstno povezovala svečani del sporeda, saj je hitro prevajala sproščene čestitke, da so jih razumeli vsi v dvorani. Številke, ki označujejo Avsemkov uspeh, so osupljive. Trideset let v vrhu evropske popularnosti, 15 milijonov izdanih plošč, med petdesetimi velikimi ploščami trideset zlatih, preko 6 tisoč nastopov in še bi lahko naštevali. Največji dokaz njihove izvirnosti pa je 536 skladb, ki sta jih doslej napisala Slavko in Vilko Avsenik. Mnoge so že povsem ponarodele in mnogi morda celo ne vedo več, da so Avsenikove. M. Volčjak Vilko Avsenik, aranžer in nekdanji klarinetist ansambla, ni vzdržal med gledalci. Tako kot nekdaj je prijel za svoj priljubljeni klarinet. Kje je meja varčevanja? Ko smo lani izvedeli, kolikšne so težave, v katerih smo se znašli, smo se zavedli, da si tolikšnega razmetavanja v prihodnje ne moremo več privoščiti. Z razumevanjem srno zato čakali in spremljali različne varčevalne oziroma stabilizacijske ukrepe, ki naj bi preprečili, da jutri težave ne bodo še večje ali celo nepopravljive. Zavedali smo se, da bo na prenekaterih področjih treba zategniti pasove in začeti varčevati. Med številne oblike varčevanja pa seveda sodijo tudi podražitve. Nihče ne pričakuje, da bomo rezultate dosegli čez noč. Vendar pa smo bili in smo še zadnje čase priča nekaterim podražitvam, ki dajejo vtis, da skušamo vrsto dosedanjih napak popravljati prav na ta način. Zato se vse bolj sprašujemo, kje je pravzaprav meja varčevanja skozi podražitve. Recimo, da smo bili včeraj tako razvajeni, da se nismo niti zavedali, da imamo v trenutku, ko beremo časopis hkrati prižgan televizijski in radijski sprejemnik. Danes se že marsikdo zaveda, da ne more slediti vsem trem medijem hkrati. Tudi in predvsem zaradi varčevanja. Kaj pa jutri? sednik odbora za uresničitev programa na podlagi samoprispevka v krajevni skupnosti Besnica. Pred referendumom smo predvidevali, da bomo v petih letih s samoprispevkom zbrali 3 milijone dinarjev. Zdaj kaže, da jim bomo 5 milijpnov ali več. Vendar pa je zadnje'čase inflacija pri odhodkih zaradi podražitev veliko večja. Osebni dohodki so nespremenjeni. Zelo pa me motijo nenehne podražitve, ki jim ni moč več slediti. Prepričan sem, da nas takšno reševanje ne bo rešilo težav. Razen tega lahko rečem, da sem v matematiki kar dobro podkovan, pa vendar ne znam izračunati skromnih padcev življenjskih stroškov kot nam jih prikazuje statistika. Mislim, da pri vsem skupaj nekaj ni v redu. Tako kot na primer ne morem razumeti, da so v naši Oranži lahko različne režijske ure.« Jelka Čebul j s Kokrice: »V zadnjem času na delovnem mestu pogosto slišim pripombe, kako neverjetno se posamezne stvari dražijo. Nekateri se mi kar zasmilijo, ko imajo s seboj le toliko denarja, kot je bila še včeraj cena za izdelek. Pa tudi doma so se lanske napovedi, da bo treba bolj varčevati, pokazale v zelo realni obliki. Oba z možem sva zaposlena, vendar so z jedilnika že izginili alpsko in čokoladno mleko, pomaranče in marsikdaj ni več mesa. Plače se niso spremenile. Vse bolj pa bomo varčevali tudi pri obleki, obutvi, opremi stanovanj. Predrago postaja. Najteže pa je, da se stvari tako hitro dražijo, da pravzaprav šele kortec meseca vidiš, ko ti zmanjka denarja. Ko smo pred leti gradili hišo, pri hrani nismo varčevali. Danes se kar zgrozim, če pomislim, da bi morali začeti z gradnjo. Najteže pa je, ko človek ne ve, koliko časa bo trajala ta negotovost. Laže bi bilo zategniti pas, če bi vedeli, da bo čez dve, tri leta sedanjih težav konec.« Janko Potočnik iz Besnice: »Pravzaprav je kar neverjetno, kolikšni inflaciji smo bili priča pri dohodkih in odhodkih. Sem pred- Nežka Vindišar iz Kranja: »Delam v trgovini in zdi se mi. da smo se v zadnjem času na podražitve kar nekako navadili. Vendar pa trgovina pri tem ni še nič pridobila, zato postajajo vse bolj vprašljivi tudi naši sorazmerno nizki osebni dohodki. Ob vsem tem pa mi ni jasno, kako ie moč izračunati, da so se življenjski stroški tako malo znižali Nisem podkovana o tem, ali so vse te podražitve upravičene ali ne. Še najbolj sem bila presenečena, da se je elektrika za toliko podražila, saj se je že doslej dražila vsako leto: tudi po dvakrat. Najbolj pa me moti, da ne znamo (ali nočemo) Čez noč uskladiti tudi različne lestvice in limite za otroške dodatke, štipendije, za varstvo otrok ...« A. Žalar Pohod Po poteh bitke na Nanosu Slavko Avsenik, vodja ansambla, stalno ustvarjalni glasbenik, mojster harmonike brez primerjave ... Vipava - Planinsko društvo iz Vipave organizira v počastitev 41. obletnice prve bitke primorskih partizanov z okupatorjem 18. aprila 1942. leta na Nanosu tradicionalni Eohod Po poteh bitke na Nanosu, etošnja, 10. množična prireditev, bo v soboto in nedeljo, 16. in 17. aprila. Oba dneva bo na sporedu skupinski pohod na Nanos do zavetišča pri Ježu na Abramu. Do tod je moč priti v približno treh urah hoje iz Vipave prek Gradiške ture, Starega grada ali Plaza. Skupinski start, ki Bo ob 9. uri s Trga Pavla Rušta (pri avtobusni postaji) v Vipavi, je namenjen predvsem nepoznavalcem Nanosa. V soboto bo tudi tekmovalni pohod. Tekmovalci bodo na približno 15 kilometrov dolgi progi reševal kontrolnih točkah naloge iz na Proslava ob planinskem jubileju Šraufciger oziroma Vinko Šimek je na blejskem srečanju z Avseniki popestril vrhunski glasbeni dogodek Jesenice — Planinci v gornjesav-ski dolini slavijo letos 80. obletnico ustanovitve slovenske planinske organizacije za to območje. Na pobudo vnetih jeseniških planincev Milana Guština, Frančiška Ranta, Štefana Podpaca in Petra Rozmana so namreč 19. aprila 1903. leta na Jesenicah osnovali Slovensko planinsko društvo za kranjskogorski sodni okraj. Ta jubilej svoje organizacije bodo člani šestih planinskih društev v gornjesavski dolini počastili s proslavo, ki bo v četrtek, 14. aprila 1983, ob 19. uri v amaterskem gledališču Toneta Ču-farja na Jesenicah. Zbrane na proslavi bodo pozdravili organizator svečanosti Stanko Ravnik, predsed- nik koordinacijskega odbora planinskih društev v jeseniški občini m podpredsednik jeseniškega planinskega društva Janez Košnik ter na^ čelnica mladinskega odseka pri PD Jesenice Pavla Klinar. Po njihovih nagovorih bodo v kulturnem sporedu nastopili pihalni orkester Jeseniški železarji, moški pevski zbor Mar-lan Vodopivec iz Kranjske gore, folklorna skupina KUD Jaka Rabič Dovje-Mojstrana, moški oktet DPD Svoboda France Prešeren iz Žirovnice in recita torka Mojca S trga r. Svečanost bodo sklenili s Dodelitvijo priznanj jeseniškega planinskega društva drugim društvom za uspešno sodelovanje. Vstop prost! (S) zgodovine NOB, prve pomoči, oriec-tacije ter poznavanja živalstva ' rastlinstva na Nanosu, opravili bodo še streljanje z zračno Udeležence bodo razvrstili v kategoriji; v 5-članskih skup bodo tekmovali 3 fantje m 2 de v starosti do 16 let, 3-člansK skupine pa bodo sestavljali udeleženci po poljubnem izboru. ' Organizatorji obveščajo ude žence da bo v soboto ob 12. un | spomeniku na Nanosu krajša vesnost, med katero bodo k _ meniku položili venec. Obenem £ hodnikom priporočajo, da hodijo £ markiranih poteh sicer lahko U) kmalu zaidejo med številnimi goia-nimi cestami in vlekami po Namm Predlagajo tudi možno, turo od A hrama po transverzalni planinski iri do bikove koče (2 un) in do Kazdrtega (1 uro), ali v obratni smeri ^ Razdrtega do Vipave. trebna, riTne trVgTjo planinskega c^t.Hi. Šajo, da ne trgaJuH pohoda v med katerim bosU V j £ ^ razcvetu tudi avn«} ^ a-asa«-in ■ številki (065) 65-220