...
-
—

...........
=
37
Posamezna številka stane 60 vinarjev.
Baitar. $m 16, serMra W
54. leteik.
List ljudstvu v pouk in zabavo
«i» ': žeiriek	.jraliBia» sred in v Maribora t po&ijaajca n* ¿oin za csio teto 24 K, pol teta 12 K i« žalil tet« G K. — Naročala» teren Jugoslavije 32 K. — Naro&foa se poiiii* uai
■nitivo „Ssovesal«®» Gospodarja* v Maribom. —i Liti te dOjpešRja do odpovedi, — Od',e gKatoUShega ■¡¡skovaegt. Crc3i?sa doh3va{o )iit brez poseitne a&ročniae, — Posamezni listi sSanejo, i« ,,t?o I akinS 40 vin., ne & straneh 60. vin. — UtečMtfvm KorcMcs cesta itev. S. — Rcfeap&i se tk vračajo. — Dpnralifra i Koroika esita Stef. 5, «prejema t?arožabio, Snserate In rčislamadj« :,«e ie pSsčufe cd eoostopBS$pe£trate za eufcrai K 1-80. Z« vežinvins ogfsae primeren popust V oddeSka .Mi!« nezsuinfla" »istsc feeseda 50 »te. — Scaeratl se sprejemajo do tota opoidn««
Neaprte rsk^gsadje ao poSioJne pionte.
Volitve za državni zbor (ustavodajno skupšči -zio) so pred durmi. Izid teh volitev bo odločilen za rnšo državo za dolgo vrsto let Poslanci, ki bodo izvoljeni 28. novembra, bodo izdelali važne temeljne postave za našo državo. Odločali bodo, kako se bo država vladala bodočih 50 do 100 let, odločali bodo o pravicah in dolžnostih državljanov, o notranji uredbi države, o njenih uradih, o samoupravi ali avtonomiji pokrajin in občin, o finančnih zakonih itd.
Predvsem pa bodo prihod« j i državnozborski poslanci določili tudi razmerje med državo ter Cerkvijo in vero, ali bo država Cerkvi priznala prostost, ali pa .jo bo tlačila in zatirala, ali bo šola verska ali bo brezverska, ali se bo smel zakon sklepati pred duhovnikom v cerkvi, ali pa se bo moral sklepati pred državnim uradnikom, ali bo zakon nerazdružljiv, ali pa, se bodo smeli zakonci ločiti in sklepati nove zakone.
Ker bo prihodnji državni zbor tako velikanskega pomena, zato se protikrščanske in brezverske politične stranke že na vso iboš pripravljajo na volitve. Demokrati ali liberalci, samostojieži, socijalai demokrati, komunisti že delajo za volitve z agitacijo po •shodih in časopisih. Bogati demokrati in liberalne »anke darujejo za stranko velikanske zaeske — ne po 1000 in 10.01« K, asapak po lM.IOt K in še več! Socijalni demokrati in komunisti odtegujejo, oziroma nalagajo vsak teden svojim pristašem visoke zneske srot strankin davek za votel ni sklad.
Vse stranke torej žrtvujejo velikanske svote za volitve, ker dobro vedo, da bodo ravmo prihod »j« volitve odločile, kako se bo naša država vladala pri -hodnjih 50 ali 100 lef, ali še bo krščanska ali nekr-šfljanska«
Ali naj krščanska Slovenska ljudska stranka in Kmečka zveza v požrtvovalnosti zaostane za nas-
f d?»
protniki? Brez denarja je volilni boj s tolikimi nasprotniki nemogoč. Denarja je. treba za pisarno, za shode, za sestanke, za agitacijo, za letake, knjižice in razne tiskovine. To pri sedanji draginji ne stane tisočake, ampak na stotisoče! Pristaši nasprotnih strank zbirajo milijonske sklade! Ali naj s svojo malomarnostjo dopustimo, da zmagajo nasprotniki krščanske vere in nam v državnem zboru vzamejo najdražje svetinje: versko šolo in krščanski zakon!
Ne! To se ne sme zgoditi! Zato pa vsi na delo za volilni sklad!
Krščanski možje in mladeniči, posebno Vi Orli! Kršdanske žene in dekleta, navduSene Orlice! Strnite se v en* vrsto in zbirajte povsod med svojimi pristaši in prijatelji od hiše do hiše doneske za volilni sklad!! Na vsakem skodu, pri vsaki prireditvi, v veselih družbah — kratko povsod na j se nabira volilni sklad. Cisti dobiček vseh prireditev od zdaj zanaprej naj se steka v volilno blagajno. Denarni zavodi, posojilnice in hranilnice naj darujejo v ta namen po svoji raoii! Pristali! Odpovejte s» tudi v teh resnih časih kaki udobnosti in darujte prihranek volileemu skladu! — Doieski za volilni sklad se naj pošiljajo na naslov: Spoiaještajerska posojilaica v Mariboru, ali pa na naslov: Dr. A. Jerovšek, ravnatelj Cirilove tiskarne v Maribor«.	»
Vsi pristaši na delo za volilni sklad in na agitacijo, in zmaga bo zopet naša.
Maribor, 12. septembra 1920.
Dr. Josip H o h n j e c, dr. Franc Jankovi č, F. P i g e k, prof. Ivan V • s e n j a k, poslaaci; Vladimir P u S e n j a k, nadrevizor; Franc Ž e b o t, tajnik Kmeške zveze; Marko K r a j n c, urednik ; dr.
Anton Jerovšek, ravnatelj Cirilove tiskarne.
j
Mmšmmmi wmMtmw w kmmmWto*w*&
Minulo je že nekaj časa, odkar je razpadla — grešna Avstrija in so pogaale na njenih razvalinah jiove, samostojne države, med temi tudi trobratska nam Jugoslavija. Vse države naslednice Avstrije so si tekom osvobojenja že ustvaril» potom koastituaat ustavotvornih skupščin) nove postave in zakone. Le <a»dino v naši Jugoslaviji še vedno životarimo v Sloveniji po avstrijskih, v Hrvatski po madžarsko-avst-rijskih in v Srbiji po srbskih zakonih. In veadar bi že morali posedati mi Sloveaci, Hrvati ter Srbi kot v skupno državo ujedinjeni narod skupne zakone — eno ustavo. Da torej dobimo skupno ustavo, so raz -pisane volitve za 28. novembra v ustavotvorao skupščino, ki bi nam naj izdelala skupne postave in zakone, nam dala novo ustavo in ta državni zbor, ki se lio ukvarjal z ustvaritvijo ter ureditvijo naše nove iii aa celo našo kraljevino veljavne ustave se imenuje:. ivonstituanta.
Ti 28. novembra izvoljeni ustavotvorni poslanci se bodo sešli k ustavotvorni skupščini ali konsti-tuanti že 15. decembra.
Prihodnji državni zbor nam bo torej dal zakone in postave, ki bodo za vedno ostali veljavni za celotno SHS kraljevino. Izmed vseh parlamentov, ki oodo sploh kedaj v dogledni prihodnosti delovati tu v Jugoslaviji, je gotovo ustavotvorni državni zbor za nas vse Jugoslovane največjega pomena ter največje važnosti.
Predvsem pa si mora naš kmet kot podlaga r.st-še države v teh dneh pred temi clržavnozborskimi volitvami predočiti važnost volitev v konstituanto. Kakšna bo ta nova ustava, taka bo tudi politična ter gospodarska usoda našega kmeta. Slovenski kmet, dobro prevdari: Komu boš zaupal tvorbo nove ustave in svoje prihodnje usode? Odgovor na to vprašanje jo enostaven: Poslanci za konstituanto morajo biti možje vesti in krščanskega prepričanja ter poznati in posedati smisel za kmetske težnje in bremena.
Ifako bi bilo z našim kmetom, njegovimi verskimi svetinjami in davčnimi bremeni, ako bi dobili v kenstituanti večino možje brezversko liberalnega ali socialističnega prikroja, nas je že dovolj poučila de-
mokratsko-socijalistiéna vlada, ki nam je hotela vsiliti brezverski uini aačrt, kateremu smo se ubranili edino le potom najostrejših protestov. Znan je tudi našemu kmetu oni od demokratov (liberalcev) z vso silo zahtevaai „kaacalparagraP, katerega smo komaj pobili. Kaki prijatelji kmeta da so liberalni demokrati, je razvidno iz sedanjega državnega proračuna, potom katerega bi radi demokrati privili ravno kmtta z davčnim vijakom do gospodarske propasti. Da smo se ubranili brezvorskega ufeiega načrta, kancelparagra-la, i» če bomo ublažili »ezaosni državni proračun , gre zasluga edino le sedanjim kmetskim zastopaikom iz našega Jugoslovaaskega kluba in iz srbske radikalne (kmetske) straak».
Iz teh par vzgledov, katere je videl ter doživel naš kmet sam, je jasao razvidno, da ne smemo pustiti dostopa v konstituanto liberalcem (tudi njihovim sinovom samostojnim ne!) in socijalistom, ker bi nam ti ljudje skovali brezversko ustavo in zvalili vso davčno breme iz svojih kapitalističnih ram na ubogega kmeta.
Velevažnost volitev v konstituanto zahteva torej može krščanskega prepričanja in ki so ter bodo ljubitelji kmeta. Ustavotvorae poslance, katerim je krščanstvo vse in ki so prfšinjeni ljubezni do kmeta, vam bo, slovenski kmetje, dala na razpolago naša v boju za korist in dobrobit kmeta dovulj preizkušena, in od kmetov samih priznana Kmetska zveza. Naši kmetje volilci v konstituanto, proč od liberalcev, samostojnih in socijalistov, ki so sovražniki kmetskih koristi in vere, držite pri prihodnjih volitvah s Slov. Kmetsko zvezo, ki bo razgrnila pred vami kandidat -no listo krščanskih mož, ki bodo ustvarili v Beogradu kmetu koristne zakone in postave.
(Vseh poslancev za konstituanto bo 429, od teh pade na Slovenijo 40. Od vseh poslancev mora biti po postavi vsak četrti kvalificiran, to se pravi, mora posedati visokošolsko izobrazbo. Visokošolska izob -zba se zahteva od prihodnjih ustavotvornih pos' i-cev zaradi tega, da pridejo v to velevažno Vupščino možje, ki se razumejo na tvorbo zakone/ in postav.)
Isvfeeek t & mp menice
iklufea.
Član Jugoslovanskega kluba poslanec dr. Iloh* njec je v imenu Jugoslovanskega kluba izročil ministrskemu predsedniku in finančnemu ministru glede državnega proračuna spomenico sledeče vsebine:
Dražavni proračun je nezakonit, ker ga je vlada kratkomalo razglasila, ne da bi ga bili odobrili ljudski zastopniki in ne da bi se bilo o njem razpravljalo v državnem zboru. Ni pa samo nezakonit, ampak je tudi nesprejemljiv, ker nalaga na rame ljudstva neznosna davčna bremena, katera bi naš gospodarski položaj, kateri je itak nepovoljen, tako poslabšala, da bi bili gospodarsko uničeni. 2e sedaj na raščajo posojila in hranilne vloge se stalno dvigajo tako, da noben denarni zavod v Sloveniji ne izkazuje več vlog, kakor dvigov. Predvsem se pa mora ugovarjati proti nameravanim novim davkom, kot zvišanju taks, novemu davku na dodariae in prenosnike* davku na laž (elektrika, sveče, petrolej, karbid) itd. Tudi je veliko previsoko odmerjen davek na sladkor* kavo, olje, riž in kras. Tudi posredni ali indirektui davki, posebej še trošarine ki moaopoli ter carine ne odgovarjajo gospodarskim razmeram naših pokrajini Posebno kričeča krivica je v tem oziru davek na vi« no, ki je upelj*n samo za Sloveatijo in davek na sadjevec ter prevelika omejitev prosite žg&njekuhe. Naše ijudetro je sicer pripravljeno dati državi, kar potrebuje za obstanek in razvoj, ker država mora živeti, toda država mora skrbeti za dobrobit in gospodar« ski procvit državljanov in jih s svojimi davčnimi me rami ne sme ugoaoMti.
Odlošai »astop Jugoslovanskega kluba je imel uspeh, državni proračun pride pred državno zbornico, kjer se bo razpravljalo o njem.
PaHflčnl •iled.
Jugoslavija. Regent Aleksander se Je baje ob priliki potovanja v Pariz zaročil s princesiio Marijo, drugo hčerko romunskega kralja. Regent o-biš&e 17. t. m. Sarajevo.
Jugoslavija in Italija sta se sporazumili glede razdelitve avstroogrske trgovske mornarice. Pogajanja med našo in italijansko državo glede rešitve jadranskega vprašanja se bodo vršila od 20. do 80 t. m.
Naše Narodno predstavništvo se peča sedaj z bolgarsko in avstrijsko mirovno pogodbo.
Naše čete, ki so v okolici Reke, imajo zapoved, da preprečijo vsak D'Annunzijev poizkus zasesti kake kraje v reiki okolici.
Na Koroškem zbirajo Italijani celo divizijo na mojni črti Beljak—St. Vid.
Italija. D'Annunzijo je proglasil Reko /a neodvisno državo in jo nazval „Regenza italiana del Car»«ro". Po večjih italijanskih mestih je izbruhnila revolucija. Kmetje in delavstvo se polašča nasilnim potom veleposestev. Delavstvo zilseda tvornice v Milanu, Genovi in Turiau. Napram temu delavskemu revolucionarnemu gibanju je vlada brez moči. Ostri izgredi so se doigravali zadnje d«i pri Sv, Jakobu v Trstu. Delavstvo je zaprlo pot vojaškim avtomobilom in patruljam z barikadami, nazdravljalo Ljeninu in razoroževalo manjše vojaške oddelke. Oblasti so od n poslale proti Sv. Jakobu vojaštvo in topiyštvo. S topovi so razstrelili barikade m pregnali množice s strojnicami. Več oseb je bilo ranjenih in ubitih. Vi cerkvi sv. Antona novega v T,rstn je nek italijanski fantin dvakrat streljal na slovenskega duhovnika, k« je ta pridigoval slovenskemu ljudstvu. K sreči pridi« gar ni bil zadet. V. italijanskem mestu Vivizzano je bil tako hud potres, da je 400 mrtvih, 1110 ranjenih! in 25,000 oseb brez strehe.
Ruska-Poljska, Boji med Rusijo in Po* ljaki so še sicer na dnevnem redu, vendar potekajo brez prave odločitve na eno ali drugo stran. Rusija in Poljska sta že odposlali svoje mirovne odposlanca v Rigo, kjer se bodo začela mirovna pogajanja me$ obema državama 18. t. m.
Str--.»- v
S L O V E NT S K i GOSPODAR
10 • ppNmihr*
Kmefska zveza.
Naznanila.
Shodi Kmetske zvezo se vršijo: V. nedeljo dne 19. septembra ob 8. uri pri Sv. M a r j e t i blizu Rimskih toplic, ob 5412. uri pri Sv. Miklavžu nad Laškim, po rani božji službi (ob 8. uri) v R u š a h pri Mariboru v gostilni Novak, v Slivnici pri Maribora v Društvenem domu. V sredo , dne 22. septembra po prvem opravilu bo velik shod Kmetske zveze vSt. Janžuna Vinski gori. V nedeljo, dne 20. septembra: V Sevnici ob Savi po rani božji službi; v B r a s 1 o v 6 a h ob 8. uri v kapi aniji, vSmartinuob Paki po večernicali. Na vseh teh shodih dovorijo govorniki iz Maribora in Celja. Zaupnike prosimo, da razvijejo za shode živahno agitacijo.
V n e d e 1 j o 26. s e p t e m b r a po rani maši shod Jugoslovanske strokovne zveze in Kmetske zveze v šoli prvega razreda v Skalah pri Velen-) u. Popoldne pa veliki ljudski itabor za vse krščan -ske organizacije. Začetek ob 3. uri popoldne. Po zborovanju ljudska veselica s petjem dn zabavo pri cer-kveni gostilni poleg cerkve.
Kotijo pri Guštanju na Koroškem je \ansko leto zadela nesreča, da so tam skoro cel mesec majnik gospodarili Nemci, lolksveroici in rdeče čete. Napravili so ogromno škodo. Vlada je to škodo le deloma poravnala. Letos pa je toča uničila vse poljske pridelke. Prav žalostna je letošnja jesen v teh krajih pod goro sv. Uršule. Drugod se drevje šibi pod težo sadja, tu pa je vse kar oskubljeno. Žitnega pridelka ni nobenega. Kmetje, ki so sicer sami pridelali, kar so rabili, morajo sedaj žito in moko od drugod kupovati Najhujše pa je, da ni bilo mogoče dobiti dovolj ajde, katero bi bili po toči lahko še posejali in da še sedaj, ko je treba v teh visokih gorskih krajih že pričeti z zimsko setvijo, ni dobiti semena. Bati se je, da bode še letos ostalo mnogo polja neposejanega. Ljudstvo samo je doslej storilo vse, da si pomaga . Pisali so naokrog, da si nabavijo semena. Dolgo jih je za nos vodila Kmetijska družba in jih naposled napotila na Žitni zavod, ki je pa za jesensko setev ponudil — semensko koruzo. Škodo so možje sami cenili, ker se od okrajnega glavarstva v Velikovcu ni nihče zganil. Vložili so prošnje za podporo, a poklicani vladni činitelji še dandanes niso v tej zadevi ničesar ukrenili. Včeraj (12. t. m.) se je vršilo lepo obiskano zborovanje podružnice Kmetske zveze v znamenju pravega ogorčenja. Po govoru zastopnika mariborskega vodstva KZ so se pri&eli oglašati možje sami in razlagati svoje zahteve. Zborovalci so sprejeli tri resolucije glede izplažila odškodnine po nemškem vpadu, glede podpore vsled škode po toči in pa glede priznanja vojnih posojil onim, ki so v ta posojila vložili svoj težko prisluženi denar. Zborovaici so izrazili svoje zaupanje v Kraetsko zvezo, da jih bode podpirala pri njih zahtevah. Tudi od zastopnikov S. L. S. v Beogradu pričakujejo, da bodo na pristojnih mestih malo podregali, da se velikovško okrajno gla-varstvo, ki je menda na ta kraj čisto pozabilo, vendar enkrat zgane in se zave, da ima poleg plebiscita tudi še kako drugo nalogo in da izvrševanje le-te naloge morebiti prav bistveno spada k plebiscitni nalogi.
V S t. P e t r u niže Maribora se je vršil minulo nedeljo shod KZ v prostorih cerkvene hiše. Govorilo se je o važnosti volitev v konštituanto in o političnem položaju. Ob koncu zborovanja so bile pred -lagane in sprejete sledeče resolucije: 1. Zborovalci KZ v St. Petru protestirajo proti uveljavljenju drža vnega proračuna v sedaj predloženi obliki. 2. Zbo -rovalci odobravajo rešitev viničarskega vprašanja, ki se rešuje v sporazumu s KZ. 3. Izrekajo zahvalo Jugoslovanskemu klubu, ki je izposloval ukinjenje žigosanja živine in vozov.
Sv. Miklavž pri Ormožu. Shod Kmetske zveze, ki se je vršil zadnjo nedeljo 5. t. m. po ranem sv. opravilu, je zopet pokazal, kako močna je Kmetska zveza v naši župniji. Pred mnogoštevilno množico mož in žen je govornik Marko Krajnc opozarjal na važnost prihodnjih državnozborskih volitev, ki se nam bližajo. Smiklavževska župnija je vsa v Kmetski zvezi. Naj bi ta <ediaost in zvestoba Smi -klavževčanov naši Kmetski zvezi ostala tudi še v bodoče!
Središče. Shod Kmetske zveze v Središču, ki se je vršil v nedeljo, 5. t. m., popoldne po veier-uicah, je bil izborno obiskan. Dvorana je bila lepo napolnjena. Govornik Marko Krajnc iz Maribora je v svojem jasnem in temeljitem govoru razložil novi občinski volilni red in posebno povdarjal pomen obč. volitev. Zatem nam je govornik v jasnih potezah pokazal, kolikega pomena bodo bodoče državnozborske volitve za ustroj naše mlade države. Opozoril nas je predvsem na par točk, katere bodo obravnavali po -slanci v novem parlamentu, n. pr. razmerje Cerkve do države, zakon, šola in veronauk itd. Poslušalstvo mu je sledilo s popolnim umevanjem. Enoglasno so se sprejele sledeče resolucije: 1. Protestiramo proti temu, da bi demokratje zavlačevali občinske volitve. 2. Smo proti izterjavanju dohodninskega davka za leto 1920. 3. Odločno protestiramo proti odloku, ki nam prepoveduje prodajo in klanje telet pred osmimi tedni. 4. Odločno protestiramo tudi proti proračunu in nameravanim previsokim davkom. 5. Izrekamo neomajno zaupanje Jugoslov. klubu in njegovemu načelniku dr. Korošcu.
Gornji g r u d. Pri nas jo sklicala Kmetska zveza v nedeljo 12. septembra političen shod pri „Još kotu". Bil je zelo dobro obiskan. Oitvoril ga je predsednik okrajne Kmetske zveze kmet Dobrove, p. d. Krajnc iz Nazarij. Za predsednika je bil izvoljen domač kmet Plaznik. Govornik Zebot iz Maribora nam je poročal o političnem položaju, o organizacijah, o r;:zliki med strankami in o predpripravah za volitve. Sprejele so se važne resolucije kot kmetske zahteve in se je obnovil krajevni odbor Kmetske zveze. U -si eh shoda je bil zelo lep.
Zborovanje glavnih z a u p n i kov K Z za sodni okra j Gornjigrad se je vršilo dne i2. septembra popoldne v Gornjemgradu. Zanimanje za ta sestanek je bilo tako veliko, da so bile zastopam» z malo izjemo vse župnije in občine v okraju. Bil je to mal parlament, politična šola za naše ljudske voditelje po občinah. Zboru zaupnikov je predsedoval oc! ičen kmet iz Nazarij Matevž Dobrave. Govorili so: urednik Zebot iz Maribora ter gg. Kemperle, Močnik, Dobrove, Lovec i. dr. Usoeh shoda: je, da bodo vsi naši vodilu; možje po občinah razvili takoj živahno delo za. strankino organizacijo. Dne 10. oktobra bo pri Sv. Frančišku velik političen tabor pri -stašev Kmetske zveze za cel gornjegrajski okraj.
Sv. Martin za Dreto je imel zadnjo nedeljo 12. t. m. zelo lep shod KZ. Govoril je urednik Krajnc. Visokošolec Poznik je predlagal koncem zborovanja naslednje resolucije: 1. Zahtevamo za Slovenije kar največjo samouoravo. 2. Odločno ugovarjamo, da bi se nameravani državni proračun uveljavil. 3. Da se davki za kmeta zmanjšajo, zahtevamo, da se takoj izvede davek na vojne dobičke. 4. Protestiramo, da se je izvoz in uvoz prepustil poedincem na škodo kmetskega stanu in zahtevamo, da se izvoz in uvoz kmetskih potrebščin izvaja potom gospodarskih zadrug, ki naj bodo združene v Središnji zadrugi. 5. Izrekamo poslancem SKZ in njihovemu voditelju dr. Korošcu popolno zaupanje. Posebej se še zahvalimo poslancu dr. Hohnjecu, da je takoj odločno nastopil proti nameravanemu neprimernemu načinu popisovanja vozov in živine po okrajnih glavarstvih in je dosegel, da se tak neumesten način popisovanja ni izvajal. Razun nekaj znanih demokratov v Vasi, ki pa so se zadnji čas prelevili v Samostojne -že, je vsa naša župnija v vrstah KZ.
Trbovlje. Kmetska zveza. V nedeljo 5. t. m. se je vršil sestanek naše Kmetske zveze. Zborovanje, ki je trajalo skoro dve uri, je jasno pokazalo, kako velike težave danes tarejo predvsem kmeta in nova bremena, ki se mu obetajo, ne bodo uničila samo kmetskega stanu, ampak tudi tiste, ki danes tako lahkomiselno vladajo. Govor je bil predvsem o novih davkih, že sedaj jih je preveč, pa bi jih naj še štirikrat povišali. Osebno dohodnino zvišujejo in pobirajo brez razumevanja za neizmerno povišanje kmetovih izdatkov in stroškov. Naši fantje so morali zaradi komu -nističnih neumnosti k vojakom, ko bi jih v poletnem času najbolj rabili doma, in trpijo sedaj po zapuščenih macedonskih mestih grozne muke. Radi vsega tega in tudi radi žganjekuhe smo poslali pritožbe na poslance in druga pristojna mesta. Zadnji čas je tudi, da pridejo enkrat volitve in da pridejo v državni zbor ljudje, ki bodo imeli več smisla za ljudske potrebe, ko pa za lastne žepe!
Dekliški shod pri Sv. Križu pri Planini dne 8., m. se je kaj lepo vršil. Številna udeležba iz vseh gornjih župnij kozjanske dekanije, spredaj dekleta in žene, v ozadju fantje in možje, ki so do konca vztrajali pri zborovanju, je nudila zanimivo sliko na hribčku, odkoder se ti odpira krasen razgled. Domači g. župnik Vurkelc otvori zborovanje. Mladenke govorijo a raznih dekleta in žene zadevajočih predmetih, z ozi-ro:n na sedanje razmero, zlasti o političnih pravicah' ženske in se vnemajo za svoje dekliške vzore. Govo-i le so: Neža Kovač, Minka Tovornik, Amalija Ver-iačnik, Minka Kolman, Julijana Lovaičič, Mar. Hid-rih, Marija Topolinek. G. župnik Bosina oriše v svojem govoru pomen prave mladinske narodno-politične izobrazbe, kakor jo krvavo zahteva sedanji čas. Pori)! tudi fantom iskrene nauke. Z mičnimi pesmicami se je zaključil shod, nakar so bile v cerkvi še večernice, kjer je župnik Bosina označil pomen Marijinega rojstva za družbenice. Dal Bog vspehov obilno lj — V nedeljo 19. t. m. pa na dekliško-žeuski shod na Staro goro pri Podsredi!
Orli.
Ustanovitev Orla pri Sv. Miklavžu pri Ormožu. Zadnja nedelja 5. t. m. je bila
za šmiklavževsko mladino kaj vesela. Ustanovila si ie Orla in Orlico. Ze ves prejšnji dan so se vršile priprave za prireditev. V nedeljo so prikorakali nove brate in sestre pozdravit Orli in Orlice iz Središča, Ljutomera, Svetinj, Sv. Tomaža s svetinjsko godbo na čelu. Po poznem sv. opravilu, pri katerem je pridigal domači g. kaplan Guček, se je vršilo mladinsko zborovanje in ustanovitev Orla. Zborovanje je vodri predsednik ljutomerskega Orla br. Novak. Govorili so: brata Ploh Franc in Hriberšek Matija, in sestra Crček Micka iz Središča, brat Zmavc in sestra Micka Meško od Sv. Tomaža, sestra Micka Nedl iz Ljutomera, sestra Barbika Vraz od Svetinj, sestra Pušenjak Antonija in sestra Janežič Angela od Sv » Miklavža. Urednik Marko Krajnc iz Maribora je pozval navzoče Orle, naj sedaj, ko so razun Sv. Bol-fenka vse župnije preprežene z orlovskimi odseki, polete k našim bratom v Mediimurje in tudi v tamošnja mladinska srca vsade vzvišeno orlovsko misel. Popoldne se je vršila telovadba in igra.
flUadinska organizacija.
Zene 1» dekleta
Velik ženski in dekliški shod se bo vršil dne 3. oktobra t. j. na Rožnovensko nedeljo v St. Petru pri Mariboru za spodnji del mariborske dekanije in sosedne župnije. Spored bo sledeči: Ob '/alO. uri se zbereio društva z zastavami — če mogoče — in drugi udeležniki pri cerkvi Sv. Petra, odkoder je potem procesija na Goro, kjer se bo vršila služba božja s slavnostno pridigo in s slovesno sv. mašo. Nato je odmor do 1. ure. Ob 1. uri slovesne večernice v župnijski cerkvi, nato pa zborovanje zunaj cerkve. Ob slabem vremenu ne bo shoda. Zberimo se v obilnem številu krog Marijinega prapora, ki nas bo pripeljal k zmagi!
Sv. Križ pri Slatini. V nedeljo, dne 19. t. m,, ob enih popoldne v Društvenem domu pri Sv. Križu tik Slatine zborovanje dekliških zvez rogaške dekanije. Po zborovanju slovesae večernice. Dekliške zveze sosednjih dekanij dobrodošle!
Shod dekliških zvez pri Sv. Križu pri Ljuto -meru v nedeljo 5. septembra je zbral kljub slabemu vremenu veliko število zavednih mladenk iz vseh župnij ljutomerske dekanije. Zastopane so bile vse dekliške zveze v dekaniji. V cerkvi je govoril dekletom župnik Gomilšek, ki je tudi na shodu podal potrebna navodila za usnešno delovanje zvez. Slovesno sveto mašo je opravil župnik Stuhec. Na shodu v Slomškovi dvorani, ki je sedaj primerno razširjena in na daleč okrog največja, jo vladalo veliko navdušenje, ki so še ga povečali ognjeviti praktični govori 11 mladenk. Bogoslovec Kovačič jo vspodbujal mladenke k delu v imenu Slovenske dijaške zveze. Vmes so mladenke zapele več pesmic. Osnoval se je dekanijski odbor dekliških zvez z duh. voditeljem župnikom Stu-hecom. Sklenilo se je, da se bo nadaljevalo s snovanjem Orlic v okrepitev dekliške organizacije. Želimo, da se važni sklepi tega shoda prav kmalu izvrše po vseh župnijah. Po večernicah .smo se zopet zbrali v dvorani, poslušali krasno petje ženskega zbora in tamburanje in na to strme sledili prizorom času primerne igre „Moderno suženjsty°% ki so jo križevske mladenke izborno predstavljale. Vsa čast prireditelju kaplanu Ostržu! Igra je bila dostojen zaključek tega lepega dne.
v Hstavoivorao
cJfiuuSiJhSiBm
«■'» npvvln V
(državni zbor) se bodo vršile 28. novembra t. 1. Vo* J ihte imenike morajo župani sestaviti do 25. septembra. Volilec je vsak moški, ki je star dne 25. septembra vsaj 21 let, ki tega dne biva vsaj šest mesecev m dotični obšini in ki nima kake kazni, katera bi ga izključevala od volilne pravice. Osebe, ki so se pri ljudskem štetju leta 1910 dale vpisati za Nemce, nimajo volilne pravice. Teh niti ni treba djali v volilni imenik. — Zaupniki KZ naj takoj natanko prepiše;o volilni imenik. V vsaki občini sestavite volilni odbor, ki naj pripravi takoj vse reklamacije. Pri teh volitvah se bodo morali imeniki in reklamacije nredložiti okrožni sodniji (Celje ali Maribor)* Reklamacije sestavite tako-le: „Županstvo v Moški žeji. Zoper razgrnjeni volilni imenik za občinsko volitev vlagam pravočasno ugovor (reklamacijo), ker je v imeniku izpuščen(a) — vpisan(a) — g. Boštjan1 Kozlovič, bivajoč(a) v Mali Moški žeji, h. štev. 13 * Svoj ugovor opremim s sledečimi dokazili: (Domov-niča, potrdilo o šestmesečnem bivanju). Iz teh doka -zov je razvidno, da ima — nima — gori imenovani aktivno — aktivne — volilno pravico — volilne pravice — v občini Moška žeja. Okrožna sodnija naj tedaj, upoštevajoč ta dokazila, razsodi, da se ima gori imenovani(a) vpisati v volilni imenik — zbrisati iz volilnega imenika. V Moški žeji, dne 30. sept. 1920. Miha Bizgolinšek." Rok za vlaganje reklamacij poteče dne 6. nov.
Zaunniki Kmetske zveze, okrajni in krajevni odbori bodo dobili prihodnje dni volilni red in potrebna navodila naravnost od tajništva KZ. Naj ga le vsak dobro prečita in prouči. — V Sloveniji bodemo volili 40 poslancev. Od teh odpade na bivšo Slovensko Štajersko z Mežiško dolino in Prekmurjem 21. Vsak četrti kandidat mora imeti visokošolsko izobrazbo, a ne sme biti v državni službi.
Vse okrajne in krajevne odbore ter vodilne zaupnike prosimo, da pridno pi^rejajo sestanke volil -cev po občinah. Poučujte ljudi o važnosti teh volitev. Zbirajte doneske za volilni sklad. Širite „Slovenskega Gospodarja" in „Stražo"! Ce vam glede volitev še kaj ni jasno, pišite takoj: Tajništvu Kmetske zveza v Mariboru (Cirilova tiskarna).
Volilni shodi. Kdor skliče shod z ozirom na
razpisano volitev v ustavodajno skupščino, mu ga ni treba prijaviti nobeni oblasti, razven, ako se ima vršiti pod milim nebom. Sklicatelj omeji shod na kogar hoče, postavi reditelje, katerim se mora vsak poko -riti.
Volitve v agrarne odbore so bodo vršile meseca oktobra. Te volitve bodo velike gospodarske važnosti posebno za viničarje in druge kmetske delavce, male posestnike, .najemnike in obrtnike. Zupane in zaupnike Kmetske zveze opozarjamo na članek v, „Straži" z dne 15. septembra na 4. strani. Članek prinaša natančna določila glede teh volitev.
Pristaši,
zbiridte neiitai skladi

Ttdeoslce novice.
ljubljanska vlada podala
Ectsnima plebiscitna komisija v Celovcu je zahtevala od naše vlade v Ljubljani, da se mora «makniti iz koroškega glasovalnega pasa: 1. vse juaše vojaštvo. 2 Našf orožniki se nadomestijo z domačim J[k »roško aemškutarskim) orožništvo:*». -3. Ukine se nadzorstvo nad koroško vele posestjo. Te le zatteve naša vlada ni mogia izpolniti, radi tega je odstopila, odgovornost za koroško prevzame beograjska vlada.
Sprejem gojenk na državno moško učiteljišče, v Mariboru. Vsled brzojava višjega šolskega sveta v Ljubljani sme drž. moško učiteljišče v Mariboru sprejeti v I. letnik do 40 gbjenk, v višje letnike pa se sprejemajo samo bivše tukajšnje gojenke. Oglasiti -.se je takoj.
S Javnost obmejnih Slovencev v St. llju se je dne 8. Septembra zelo lepo obnesla. Naša najsevernej ža postojanka je bila vsa v zastavah. Iz Maribora je vozil poseben vlak Orle in druge goste v St. Hi. Pozdravil nas je g. Thaler, odzdravil mu je Orel Novak iz Ljutomera. Slavnostni govor v cerkvi je imel dr. Medved, slovesno sv. mašo pa je služil prof. V reže* Na slavnostnem prostoru — nekdaj last Siidmar-ke — se je popoldne "vršila lepa narodna slavnost, kot desetletni spomin ha otvoritev Slov. doma. Ude -ležilo se je slavnosti več tisoč ljudi. Imeli smo odlične goste: Jugoslovanski člani razmejitvene komisije -j. generalom Pliveiičein na čelu, okr. glavar dr. Lajn s£ič, dr. Kovačič in drugi. Vršil so se govori, telo -vadba, petje, godba in druge zabave. Bil je to res .prijeten dan za osvobojene obmejne brate in sestre. Vreme je bilo krasno, vršilo se je vse v najlepšem redu.
Poraz samostojnežev v St. Lovrencu pod Pre-¿inoin. V nedeljo 5,: septembra je vsiljivi Urlep sklical shod SKS v St. Lovrenc pod Prežinom. Mnogo-brojni plakati pa so kot glas vpijočega v puščavi' vabili na shod. Vendar nikdo ni slutil, najmanj še Urlep, zgodilo se je: iz shoda Samostojne je postal shod Kmetske zveze. Shod je bil napovedan ob 2. uri popoldne. Vrli kmetje šentlovrenski so se zbirali pred gostilno, Urlep in kapetan Lancin pa sedita za mizo ter nestrpno čakata, svojih pristašev, a nju čakanje je zastonj]! Naposled se vendar Urlep ojunači, se poda med kmete ter pove, da so če Spije letos bogato obrodile. Ker je bila ura že> % na vpraša neki kmet Urlepa, zakaj ne začne z zborovanjem. On pa pove, da se bo ravnal „po stari" uri. Ker pa tudi po stari uri ni bilo nobenega njegovih, se ga usmilijo naši kmetje, ter napolnijo dvorano. Gladko obriti Urlep se prijazno smehlja, mane roki in zatrjuje: sai nismo proti veri!? — slaba vest —! že vstajajo lasje. Za predsednika smo si izvolili kmeta člana KZ. Loškega Ta podeli besedo navdušenemu kmetskemu fantu, čla aiu Kmetske zveze, kateri v jedrnatih besedah razloži program in delo Kmetske zveze, krtači samostojnaže mer opiše njih nesrečno politiko za kmete na Slovenskem. Kot spokorna grešnika sta poslušala Urlep in Lancin! Med njegovim govorom je Fr. Baumgartner z natančnimi podatki označil Uriepovo ljubezen do malih kmetov. Nato je dal predsednik na glasovanje govor našega govornika. A niti eden, — z Urlepom in od Samostojne dobro plačanim tajnikom Lancinom vred — ni dvignil roke proti! Konečno naš govornik ■odločno zavrača vsiljivost samostojnežev in zakliče: „Obžalujem gospodje samosiojneži, da ste danes tako pogoreli!" Hvala vam, da ste pripomogli k tako lepe-,nu shodu Kmetske zveze. Zdaj pa pojdite, od koder ste prišli!" Z navdušenimi klici: „Živela Kmetska zveza!" smo kmetje zapustili dvorano in evo vam zopet Urlepa in Lancina sama za mizo. Da bi jima pa ne bilo predolg čas, sta jima pa vrla kmeta Spolcer in Polak dala več lepih naukov, kateri jima gotovo Se danes nemilo donijo po ušesih. Samostojneži! Zapomnite si enkrat za vselej! Mi Sentlovrenčani odločno odklanjamo Samostojno in ne bomo trpeli, da bi nam ta v občini kalila mir. Vi g. hauptman Lancin pa stopite rajši zopet v jugoslovansko armado, če vam srbska disciplina ni prestroga, ali pa. pojdite na zaj v tužno Istro svoje rojake tolažit in bodrit. S tem si pridobite več zaslug za Jugoslavijo, kot pa z vsiljevanjem Samostojne. Ker ste se pa s znanjem svetega pisma tako ponašali, pa raztolmačite, predno o-didete, samostojnežem eno poglavje, — o krivih prerokih !
Sinil; oljska nedelja pri Sv. Mihelu nad Laškim se bo letos obhajala zadnjo nedeljo v mescu sep-
tembru.

Gospodarstvo.
Vinogradniki! Ptnrl
Trgatev se bliža in steni vprašanje vinskih cen ssa letošnji pridelek.
So menda nikoli ni vladala v tem ozlru tolika nejasnost, kakor ravno letos. Vinska trgovina popolnoma počiva vsled valutnih in drugih razmer, in prav za prav nimamo, razven za letnik 1917, nobenih vinskih cen, ker so nič no proda in nič ne kupi. Poročila o letošnji trgatvi, to se pravi glede pričakovane množine vina, ki se nahajajo semtertje v časnikih in se lansirajo od gotove strani, iz več ali manj se-
bičnih namenov, so popolnoma netočna in se puščajo v svet le, da se ljudstvo zmede.
Zatorej mi naj bo dovoljeno tukaj izrečno pov-dariti, da so vse vesti o obiilosti pričakovane trgatve neresnične in, da bo letošnja vinska letina, kar se tire skupne množine pridelka, komaj dosegla lansko letino, to je, da bo jo prištevati slabšim vinskim letinam. Ze nastavek grozdja spomladi ni bil, kakor se '( splošno trdilo, bogat, temveč k večjemu srednji. Med cvetom je odpadlo vsled slabega, deževnega vremena tudi dobra četrtina in od ostalega se mora od-računiti škoda, ki so jo povzročili oidij. peronospora i» druge ujme in ki znaša tudi 40—50%. Končni uspeh trgatve znal bi torej biti četrtina od spomladi pri čakovanega pridelka. Razmere na Hrvatskem so sli-čne: vSlavoniji in Vojvodini nekoliko boljše Pa tudi v zadavili dveh ne pričakujejo bogve kako bogate vin ske letine, temveč le srednjo.
V očigled temu deistvu in ker nikakor ni pri -C-.;kovati količkaj znatne nadprodukcije, je izključeno, da bi \ isoke cene znatno padle. Vinogradniki se torej svarijo in opozarjajo, da naj se nikar ne prenaglijo z odprodajo letošnjega vinskega pridelka. Pa -danje vinskih cen, kakor se nam to skuša natvesti , istodobno, ko vse drugo gre na-kvišku, ko cene vseli predmetov in potrebščin vedno naraščajo, ni naravno in vzdržljivo. Gre le za lahko prozoren manever, kakor se ga je tudi opazovalo večkrat v normalnih časi !j pred trgatvo.
Vinogradniki! Ne nasedite tem limanicam ter počakajte z odprodajo do par tednov po trgatvi, do -k'er se dobi pregled čez dobljene množine in se ra -zraere nekoliko ne ustalijo.
Vinogradniki, ki nimajo potrebne posode, naj s: jo izposodijo od onih, ki jim take preostaje. Pose-f-t iiki prazne posode naj pomislijo, da bodo sokrivci padanja vinskih cen in, da škodujejo samemu sebi', če posode, ki je sami ne rabijo, drugim ne prepustijo in jih na ta način primorajo prodati vino za vsako ceno.
Vinarske in kletarske zadruge! Priskočite na pomoč onim posestnikom, ki nimajo svoje posode! Od kupite jim vino proti gotovi naplati in poznejemu obračunu! Storite svojo dolžnost v interesu posameznih kakor tudi v občnem interesu!
Vinogradniki! Ce hočete doseči cene za letošnji pridelek, ki bodo v primernem razmerju z današnjimi ogromnimi pridelovalnimi stroški, na je neobhodno potrebno, ne samo. da se ne prenaglite ori odprodaji, temveč da posvetite tudi kakovosti pridelka čim večjo p ižnjo. Kakor veste, je povpraševanje po boljšem vinu zelo veliko in se ponujajo za tako zelo visoke cene Letnik 1917 je ta'K-orekoč izčrpan. Letnika 1918. in 1919, ki se še nahajata deloma v naših kleteh, pri. deta pri- tem komaj v poštev, ker njiju kakovost ne odgovarja. Zatorej ima letnik 1920, ki obeta pod go -tovimi pogoji izborno vinsko kapljico, najbol Se šance za odprodajo po dobrih cenah. Le razmere je treba izkoristiti.
Razvite k grozdia je letos, kakor je znano, zelo neenak. Na enem in istem trsu se nahaja često skoro zrelo grozdje poleg napol zrelega in popolnoma zelenega, kakor- tudi poškodovanega vec ali manj po oi -d iju. To bi skup potrgano ter sprešano dalo le vino slabše kakovosti, kakoršnega že itak imamo dovolj po kleteh izza zadnuh dveh let. Ce pod danimi razmerami hočemo doseči boljšo kakovost, se pred vsem ne smemo prenagliti s trgatvo, to se pravi, čakati moramo ž njo, dokler dozori večina grozdja. Nikakor torej, početi s trgatvo še ta mesec, kakor "se namerava! S tem pa ni rečeno, da nebi smeli grozdja, ki gnije ali se vsled pokanja suši, poprej potrgati ali, kakor se pravi podbirati. Ravno narobe! Podbiranje se priporoča povsod in je nadaljnemu razvoju ostalega grozdja, le v korist, če se bolano .grozdje čim preje odstrani. Z glavno trgatvo je pa, kakor že rečeno, početi še le, ko dozori večina grozdja v vinogradu. Pri tem je porezati najpoprej vso lepo, popolnoma dozorelo grozdje. K zrelemu grozdju spada tudi nagnito grozdje, če ni napadeno po zelenem plesniv-cu. Navadna gniloba zrelega grozdja je namreč tako-zvana „žlahtna gniloba", o čem se lahko prepriča vsakdo, če tako jagodo poskusi in jo najde sladko ter prijetnega okusa. Ravno to grozdje daje najboljšo kakovost! Ostalo, manj dozorelo grozdje in grozdje, ki zeieno, ozir. napol zrelo gnije, ozir. je vsled oidija močno bolano, pa se pusfii pri glavni trgatvi viseti in se še le potem potrga spreša in spravi. Na ta način dobimo tri vrste vina, in sicer: 1. podbirino (iz gnilega in po oidiju napadenega grozdja), 2. vino iz lepega grozdja in 3. vino iz nezrelega slabšega grozdja. Prvo in zadnje se spravi skup in daje več ali manj okusno in zdravo pijačo za domačo rabo, ozir tudi prodajo za lokalne potrebe. Srednjo tvori' kvalitetno vino in je glavni zaklad vinogradnika.
Srednjim in večjim vinogradnikom se priporo -ča, da trgajo in prešajo tudi posamezne grozdne vrste posebej ali vsaj po dve taki skup, ki se oboje -stransko v svojih lastnostih spopolnito, kakor n. pr. burgundec ali rulandec in silvanec, silvanec in drobna ali laška graševina, laška graševina in žlahtni-na itd. in narede sortna vina, po katerih še bo večje povpraševanje. Naprava sortnih vin se priporoča odslej tudi takim vinogradnikom, ki imajo mešane nasade. Saj se itak najdejo dandanes povsod delavci , ki poznajo posamezne vrste in se jim to delo lahko prepusti. Zamude in nekoliko večjih stroškov, ki nastanejo vsled sortiranja, pa se naj nikdo ne ustraši. Ti mu bodo vsled boljših cen, ki jih bodo dosegli vsled sortiranja, bogato povrnjeni.
Vinogradniki! Enkrat za vselej vam bodi povedano: „Časi, ko se je dalo prodati vsako čmigo za
dobro vino, so konečno minuli! V Jugoslaviji se Oortoi dala prodati za primerne cene le kvalitetna vina,/ Največji vpliv na kvaliteto vina pa ima umno sortiranje grozdja pri trgatvi in umno kletarenje. Posvečal-te torej trgatvi in sortiranju posebno pažnio! Navadile se tuui umno kletariti ter ne zabite nikoli, da tvori snaga tri četrtine umnega kletarstva!"
Slednjič se občinska zastopstva vinorodnih obči.) (gg. občinski predstojniki) nujno naprošajo, obja-« vdi tu. razglas na običajen način ter v interesu vinogradnikov ukreniti potrebno, da se v občini izvoli odbor, ki naj stopi z drugimi merodajnimi krogi okoli-» ša v dotiko ter določi povprečne stroške pridelovanja enega litra vina v dotičnem okolišu, ozir minimalno ceno za letošnjo vino, izpod katere se vinogradnikom priporoča vina ne prodajati!
Za vinarski in sadjarski odsek Maribor Slo -vedske kmetijske družbe:
Vinarski ravnatelj Puklavee*
Vinogradno poročilo iz ljutomerskih goric a dne 5. septembra 1920. Čeravno je les lansko jesen slabo dozorel, so vendar očesa vsled izredno mile zime dobro prezimila in trsje je kazalo bujno rast. Prva kop se je dobro presušila in topli pomladanski dnevi so ugodno vplivali na razvijajoči se trs. Grozdja se je prikazalo precej in v južnih in jugozapad-nih legah je večinoma odevelo pred dežjem. Kjer se je marljivo in pravočasno škropilo ni opaziti perono-s; ore. Samo pepel nam je povzročil škode na milijone V kljub dva do trikratnem žveplanju se je koncem julija in začetkom avgusta razpasla ta bolezen takov da je mnogim posestnikom vzela ves up na bratvo. A ko gremo po vrhovih, najdemo parcel«, ki so na pol ali popolnoma zdrave, poleg njih pa vinograde, ki nimajo enega zdravega grozda. Kje tiči vzrok? Zakai je v enih goricah ohranjeno grozdje, v drugih pa jo p! pel mučil nastavek? Pojdimo vprašat tiste, ki imajo zdravo grozdje, kaj in kako so delali! Človek so uči, dokler živi. Od pepela napadeno grozdje je začelo sedaj vsled dežja pokati. Zdravo grozdje pa še lani ob brat vi ni bilo tako lepo od solnca pečeno, kakor je sedaj v začetku septembra. O cenah za letošnji mošt se še nič ne ve. Za lansko vino se plačuje po 14 do 16 K. Kleti so skoraj prazne, posode ne bo primanjkovalo in zato ni upati', da bi posestniki dali novo kapljico za slepo ceno. Portogizar, ki se je bral te dni je kazal 18 do 20 odstotkov siadkor^a. Bog daj samo še dva ali tri lepe solnčne itedne.
Ljutomersko-ormožke gorice. Nastopilo je lepo vreme in unanje na prav dobro kapljico raste. Mnogi bodo radi tega še počakali z bratvo, ker vedo, da hodo dobili za dobro kaoljico višje cene. Portugizerv ki se je bral pretekli teden, je kazal 18—22, burgundec 20. šmarnica 16—18, podbirina pa 14—16 stopinj sladkorja. Cene za staro vino rastejo, za mošt pa šo ni kuncev.
Vinske cene, ki so od meseca aprila neprestano '<adale, so se začele ustavljati in se ne gibljejo več navzdol. Znamenja kažejo, da smo menda že prekoračili najvišje cene. Upanje na bogato jesen se ni uresničilo in zato ljudje več ne silijo s prodajo svojih zalog.
Trgatev v Evrom. Jugoslavija pričakuje slano srednio trgatev glede množine a prav dobre kakovosti, ker ni jilo oliko dežja, kakor v Nemški Avstriji Nemška Avstrija je obupana ker ne bo pride-inla niti desetino tega, k*;- bi porabila za-se, negle-de na trgovina Ogrska državica se boji, da ne bodo dosegla lanskega pridelka. Zato se kupujejo lanske in predlanske vinske zaloge od nemških in čehoslov. trgovcev no zvišani ceni. Italija ima srednjo trgatev* Južni deli države so trpeli hudo sušo, ki je slabo u-plivala na množino. Vinske cene ne grejo nazaj kljub ¡emu, da je trgatev pred durmi. Francija pričakuj» indi sred no trgatev. Vinske cene gredo navzgor. Španija in Grška boste imeli- baje dobro trgatev. Poročila pravijo, da so se v vseh državah vinske cene ustalile in da kažejo odločno smer navzgor. —r.
-
Rnše. Tukaj se vrši 19. in 20. septembra čebelarski teča.i, ki ga bo vodil znani strokovnjak Ivan Jnrančič. Teoretično in praktično predavanje vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ure.
Popisi.
Sv. Peter pr! Mariboru. Na Fabrizzijevem posestvu vlada čuden duh. Tamkajšnji oskrbnik — Duh mu je ime — še ne ve, da je v Jugoslaviji, ne pa v stari Avstriji, ki je take in enake nemškonavdahnjen co ščitila s čudovito ljubeznijo. Zakaj ni splaval ta Duh v „tajčesterajh", zakaj nas sedaj izziva z dvojezičnimi napisi, ki so celo v mestih prepovedani? Me-rodajne oblasti, kje sta vaš« ugled in oblast? Zakaj ne pristriže takim ptičkom perhti? Ce boste k vsem tem molčali, utegnejo našim nemčurjem zrasti rogovi» ki bodo marsikomu v napotje. Oskrbnik Duh je služabnik tistega Fabrizzeja, ki je baje rekel, da nima živine za Jugoslavijo. To je neki rekel takrat, ko soje zvedelo, da se bo vršilo pri nas popisovanje živine in vozov. Kaj pravite k temu?
Obrež pri Središču. Pri nas je vendar enkrat odpravljena sramota, ki je dolgo časa ležala na naši občini s tem, da je odpravljen avstrijski komisarijat. G. Raušl, bivši avstrijski komisar, ni ljubljenec gosp* Netolička, ki ga je baje za jugoslovanskega župana zaprisegel g. Petovar, je odstavljen in za gerenta i ■* menovan v občini splošno priljubljeni g. Andrej Bed-janič.
8 LOVEN? K T Ci O S P O T> A P
19 r-ntft
uns
I
Si. .Tanž pri Velenju. Pri nas je bil shod Samo j stojne. Udeležili so se ga tudi pristaši Kmetske zve* J ze, posebno iz Dobove in St. Llja, da so imeli veliko večino kmetskega ljudstva. Samostojna kmetijska stranka je poklicala na pomGČ velenjske rudarje, ki > so tvorili večino samostojnežev. S ponosom j« gospod kmet hauptman Saneîin pokazal na nje pri glasovan- jj ju za predsedstvo, češ, to so naši. Samo par besed o tem shodu, da boste poznali naše samostojneže. L Klelo se je tako, da govornik Urlep iz St. Ju rja sploh ni mogel govoriti. Boga in Marijo so preklinjali tako kot nekdaj pogani, ko so kristjane preganjali, ïn vse to je delala stranka, ki ni zoper vero, ampak skozi in skozi verna! 2. Ko je neka ženska, znana vsem po svojem življenju in navdušenosti za Samo -stojno udarila domačega g. župnika po obrazu, in se je zahtevalo, da se jo aretira, so se vsi samostojneži potegnili za njo. Čast jim! 3. Ko je govoril g. kaplan iz Dobrne in se je spomnil v prvi vrsti zasedenega ozemlja, na katerega g. Sancin. kot tamkajšnji rojak nié ne misli, so samostojneži zagnali grozen krik, da jik hujska na vojsko, naj jih vrag vzame, kaj jim zanje iti. Da niso govornika pretepli in svoje grožnje udejstvili, ni zabranila žandarmerija, pač pa samostojneži sami, ker so se že sramovali svojih lastnih pristašev, katere je njihov načelnik Kranjc sam na shodu imençval, da so navadni pobi. To so tudi pokazali, Sredi shoda so dali poklicati g. župnika na spoved, z grožnjami so ga naganjali, da so ga morali iantje stražiti, ko se je vračal domov. Vračajoče Dobrnčane so s kamenjem napadali. Zvečer so župnišče napadli, na pokopališču je eden križ izru-val iz groba in z njim tolkel po železnih vratih. Seveda so s tem razburili naše fante, ki so stražili župnišče, da so jih nagnali, kakor so zaslužili. Načelnik Samostojne, je čisto zadel, kake ljudi ima za seboj. G. Dolinšek, km et ski fant iz St. Ilja je pametno predlagal, naj se vsi pametni odločijo od takih poba-linov, naj se vsi res krščanski kmetje obrnejo od o-nih, ki so jih zapeljali v tako družlbo lažikmetov in ïdivjanih knapov. Vsak pameten je na shodu izpre-gledal, da kakor kletev ne izkliče božjega blagoslova nd zemljo, pač pa kazen, tako tudi Samostojna za kmetsko ljudstvo ni drugega kakor nesreča. Kmetje , ako hočete po vsej Sloveniji imeti take fante in take razmere kot so se pokazale v St. Janžu, tedaj vsi v Samostojno. Ako pa hočete mir, poštenost in pravico za vse, za Boga in za ljudi, tedaj se tudi vi odločite, kakor so se večinoma vsi St. Janški kmetje: Proč s Samostojno, naša organizacija je Kmetska zveza.
Up® kmeëïr<« Ä
6»*r4 «x» cd Rims'.üh toplic, se da telo nge&sirai v nt^œt, Zivi»» i« aeàtuj «?»ep ancra íaati uj»R»& sue. Pwsssila dijo áap-a ¡»¡ri oued r r'J-vekih t»aiiesA. 772
Obleka
í PTV
ÜIBpl
Druitvcaa laziinila.
Sv. Jurij ab j. žel
Da» 19. sspt. «k S. mri p»p»14a»
priredi OktliHn p»žana kttakl
▼ $t. Jarja «k jmiM M. t gitie,-li§ki dr«ra»i Kit D«aa i fraku: „Zupaneva Muka". P« »rtdjtafi prssi» zabava.
Slif&iea fri
Mariboru.
Na*» brata* draitv« priredi t u d»lj», da« lt. iept»nbra p» v«-tersUth igre „Ha da« a«««", t Sraitveaea dene. Pri ¿i t«!
Vnhilft k	8k,r"
auu" kraailaise ia p«so-
jilnioe pri It. t Slar. g»ri«ak, r«g. z z ae«a. a., kateri s* Trii ▼ nedeljo 21. sept. v nradaik prc-storik. Zaeetek »k 3. uri p»f»lda».
Dnevai r»d : 1. f»rotilo »ač»lstva. 2. Odobriij» rač. »afcljalka is 1. 1919. 3. T«Kt»v nai»litva ia raS. pregledovaleev. 4. 8!nčajso»ti. — K polaeštevilai «¿»i«,V vabi 829_____________Naeelstr«.
Kapela - Radenci
Bralno draitv« priredi v nedelje, dne 26. aept. . 92» v Rad«a«ik igro „KriviprUeiaik" ia Saleigre „Vse nai»\ Sedelaj« tjakuraSfc»
društvo.
fr
Mol
dr. Jes. Barl« >|iém avaaaj», d« j« »tv»rä iitetiW pisan« t Marîb»ni Al»k*aadr»v» «s(i» it. 14 (d«s»4»j pisana notarja Sri-Ipwrja).	818
PrtaiiijkriiJÄJTH"!
üaznai
ltfrftai* Mika»l Kerber vljnd-J.^ U t»I m# ifczaaaja, da je otvoril nstarsk« pisarn« v Mariboru, SSarijina uli»a št. 12, pspr«j pisarna notarskega namastnifc« Ivana Ašlo». % ?
Pouk
817
t iraa«»skem, Ita-ljaasfraa ln nem-Skem Jealkn. Gregeríiáeva ul. 29 I. nads*. lev«, Maribor._ 834.
T„;— JazJsra TamSek,
iz j aya. m„,tai*& ▼ d«-
fcriíi vasi št. 2», P»ir»vie, ne d»-
veljaj »a, da ki •• aa to pesBitvo delal i»k d»l| brea mojega do-Toljoaja. Ak« ki Jaaez TurnSek ali Matilda Paik si ispesedila aa to posestvo kak deaar ali kaj družba, ns plaiam takega delga. 839	Jera Tarnéek.
P O SC it TO
slov v apravaiStva.
malo, se vzame v najea. Na-SSS
rt aa tadaa mm p*M rwüJ-n«fft prafta Hastia. Ok peaaaj-kaaia fans«, k« s« up»¡ak^a|e naé«B»«*tM sradslva za hnaAa, pa se pri«»t» dvakrat. Diataktei «ríiai MMt» je d»kâ MSfriij» Jñ»ls(a» aa vasstavak v Laaáeaa, v Pariva, ▼ Staa ia aa 3aa*jjj*. ïigoëi g«»pad«rje»' bvalij« Maska, ko ga ea'BFAt p» skakj« im ga aara« rakij». h aav»j»v Maska aadosMq» oa « za »a» g« prriHia ali v»ka. Ak» s« Mask« pri Tss v l»kar«ak ia t f$«-ri&ak ne d«ki, petesa ga nsr»4it« p« p»ftt. 5 ¿afsjsv Mwtiaa ll it {'•šSaiae pr»iV» na d»a. Xat3« zoper garj» (naft««Maaäs) uaift fri ljad«k garje, Wiaj, s*k»Ms«, ko,àit balezai, izpailsje. Pri kvfeei uoiéi gasj«. Sa laaiek a« paik K 1SÍ0. LXKilMi TI»»«, Ljubljana. 751 Zraven rotovia.
P@««stro
se zamanja. tva »kura ils-veka issata blia« Marikem pese-
atva, katero meri S eralav, 1«> sad»a»saik, njiv», travnik, gasd, ter prias»ra» posl»pj» war »s, bi pa rada zaradi oaeiaogl«sk »s-neajal* za manjše poiestv« 4 ak 5 «call; ae zahteva se v ravniai, saa« da j« bliže cerkve. Pcjasaäa daje: Jaaes Grraadeiek, v (iia-düVi, p»ita Pesnica.	8Î7
s» kapi j» ariaenú ceïi. físpw pa €dp*I¿c »aas. P«".cdbe
na apreva Kaste.
jpaje vsako i..20äisi0 po oajriíift ceaak.
à* A t,
dajii mlina
mo5ka ia «a ¡S'.iri-leîaega de t k: a,
ženske êevija, iras, rjave št. S3,	m , .
nova žeaska olleka, ovraulki^t.	i K k nez 1 rautmansdorifavi
38, <■?, bel* Bt«j«te rokavi*» ia	; graüáiii Nogova spnisjeli
razKčae re« «a pr»daj_pri x»fei	j v îraa,j.
Ésr»i aa Sëavïiai, je aa pra-daj. lUñektinti ^aj evaja
Hila J* n* M*t< ea S »»jiasMjî csíJj«js
ejkrbai'.-i, Mariker, SlïîMiska al. it. 28 (BarggLVBts).	82Ï
TTf^lfîPii =5«Jta«ga sprejme ÏJ Celit-'» aHaraki aejster
v Sloveniki aiici v Maribora.
808
Uéeifc
se takoj sprsjaa
v trgoviao z me-äaaia hbgtm Franc Šošterič, Sv Ti d pri Prnjn.	810
k»Udv»r« v v MkrikwR.
j« na Tea»;, S«v, ea pvaasi»* aajM&t-wj*	«toreiSL'Teo»6«iênse
•ral vrta, i -i?»t rá -J j, 30. isepteakra «skrWtm ; MilMâl* StS^
Msljcki
citri it. 14 Sil
K
Wariber.
E0 proda. Ksptllilsa tilica št. lt, ?*bri'šjš', «SP
íjrj.i¿¡!fis kaj®?»., p ïrstmici, katíre áaj« taái uataaiaejá.» jpojjwsila.	76«
B»rtjtQ'5 takoj : 1: ua«*®i d>£ii j>ri Plorjsaa Gsj-Sek v Lnki ¿ri Žr&an. iîrana ia stsî!ora»ie-r hiši.	800
Harmonij tSS&A
«d trrdke lisaarlii dvo vnoi, « < spr«a»ai, so preda. 0¡í»da ea in ixv» zs oeae pri J413. Brésil orglarski mojster v "srib»rs. 819
Mm !tps Mji i fiiißirele Mi
———	•	»	jäjs., î,-____».r_____ ^
■AmmjmA^vêuêAm. ; Deget n9Tik ß 0
d o v
s prst lepimi ;o«¡»pj-', dobrimi tsavaiki ia rodovitaim! njivami, 'epia gosá«m viasgiad^m ia prav '•»f it» :il*vaiakaat. vie v knitsÀ iegi. Vsi peve uprava lista pod „lopa kmstijs.". * >
iäio baroa ïwii*çl, Maribar, Barf ■ Maierhof.
j Hlapca
..'.as Mi gvaje gusáon, ki m- za •ikfttí, proáfctí peStoMKsra tes-. ia trgs.í«a, as^j ¿ítsiwri z aa-r .bo TsiSwstí g««dft, tociáevna «áki na Hgf&TO list». 60S
po ?•• litrov proda Bamžak, so-dar, Raäe.	814
malo, 6 oralo v se preda, T/- ! b»aje Vnzeaita pri Peka 41. 815
Posestvo
Večjo maežiMO ;
nov h vinskih soáo? ims na pro- t daj Franc Scree, sodar na dre^n i
pri Ptgju.
laski soil
< pulorajsiri) 1 K 2-6« aa prodaj F. Crftlhak, Maribar, Meljska e.
št. .-9.	8S6
Industrijami železniški tir,
doigost 400 metrov, širokost 46 emtr., šinje 6 cmtr. visake ia d ta želetna vozova, kolesa» visakost 28 cmtr. ž» rt!>jesa. Mlinska u-redba že rabljenn, 2 nova nlinska kaiasaa sa belo ia d#a vida« kolesa na prodsj. Nu»l»v: J.tkeb K«itomaj, Sv. Jarij eb južni že-lezaioi.	821
MHINI
kateri raaiiar.a v gaspo.iatstv,, in fiaojradižtvi se sprejme proti 760 j debr<smu plačilu, n ,-to;> tistiij. Jožef Planina, Esgatee. 82i
Pridnega
sprejme g. B.-spnt, > o r&S. Ora-havavií, Sliva/trt pri iiatiboro.
821
79 4
Krojaškega
stalne del» Janez Partlič, kr»jaSki r»ojster v Studsncih pri Mariboru, Okrajna cesta št. 1.	812
fsii^ar pp«'steE s 4 ds 6 T .»»i f	delavskimi aeimi
se preti Ujfediiimi pogoji sprejme pri g. Emiliji Kartin, Gornja Pel-ekava.	865
Vini
ar
se cpržjm-s ¡a vinograd v Tiiz-vanju pri Î.i-m'ibot'u. ôgiusi fs n^ pri odv»:jiii»f¡ dr. Sersi>«a, Sjdnsr ulica S'. 14	815
•ÜSitcIjicaÄK^
mL- bioveaka «a i?ïe za Ta-k v u cri Cfllju k dvaiaa otrokou.« (■■•■ i do 6 let s 1. no?eaib!\m 1.1. 1' it ndbe z zal i-svami, g s iko pri-•Aî'iîditve se prosijo na Kalija pl. jS rasr, Allgiaci," p. Poiega, Sia-vaaija.	789

ÏAITAL L. Zs v»® á»kaae iskrenega eoés^ja pa-v«i*n b»kaai is smrti našsg» iskre»©Ijab-lj«Mga 6iia, h rato, svaka ia h trica
Él .S»?SM ÏMVP- o-»,: ki j« po ¿aijotrajai mskapolai boleai, ka-twe si jo »akosal v eaelsteCBi italijacskoaa vjotaiikrK, da« i. s«pt. IIS® v najlepši doki $3 lot ixdibiil srsjjo kla^o «Ingo, izrfekaaso t»si »«ton Aaäriapjie zftkvalo. Peaekm se zAkvalj^Mto prsi. dakariêmi, g. dr. tu «j s m pefaíroval» teed, gg. »«vecai, daroTat«^«ai kraaofga srai^ rsoai, ki bo spr«ssili dra-pakajatiia m ajogOTi zadaj i p«ü Sv. Patsr p »i Av. tsraai 9. s«pt. 1121.
Žakjeia redkiaa Beri« — I«4svar.
mísmtamií:
wssmsmmum^ riimsskzmmmztmmi; ^fmmsmmssam
r (Wirtschaftsr) s štirimi ali tremi delavnimi močmi za poljedeljstvo, P živinorejo in mlekarstvo se sprejme	sis
W	v S.ÍJTEHS1ERGU.
f . v
i Ctrkvtna »ar««üit«
ÉfiANrani
od aa^rlf TMtejie £»a^fla»jie imtöw Mnlji
äntofi Spalt
Parna tiIGA
V	743
frivzaras vsfcko vr»to mskkafain trdaga okroglega l«w v	Proti kulantni postrežbi.
!
708

j« ïjakmïea» a»r¿»ljivo sredstvo proti svinjskim kalaHtas. 1 steklvaita skMe K 8'—. Dobi se pri
hlMmU Mwi i lirliry
446
♦
IVAN HAJNV MARIBOR
PtsMMI Ivrin
^leluii^dr^s mm	^mm* ^!wlftrsi, mlmr&lrn
Stciftii«
POLJB»KLJSKII«fSTIt«JKV
k«t: vitle, mlatikiee sa rotai pf.g»», na vit»!, iita» &ri&ao aHa», to^esje ali 8lu «d-kirsiniŠT, ^lamoreBiise, izvrstne sadse uka», gw«adae Bsiks, skskalaie», karaaae Mkkaaje v «i ia tudi rnaajS», kakar sdk» k»4«, rapcraari««, aaiveriMita» plag», gaejaiiae i^paJk»^ 'rvrataa paeiukaa« brsoparilniko t r«l&ask i« 1«» 1, žaleoae ■>•««, kstesae k»k» s» | šfMsj» krhati ia stala» ter provaiaječe avtaajs. Prip*r«žax tadi izvrstne alaiae «»»tri J f»g» aK aoi«aratarj«. Oskrbi« oliaii.-eaBs aeie ter »epa»vil« vsakevrstoih steejer. P«streiba1 tožna in solidaa. Na pisaeaa vpraiaaja daje« odgovor.
vsake vnt» ss sprejemaj« ▼ popravil«. Zalaga ur, zlakthi« in srebrnin». Cene smern». Postrežba točna.
m ighach, mmw
Grajm trg v grsdn (Birg).
. »aisrKnavT*
Gostiliara^^S
šah s« odda 1. decembra t. 1. ca ¡j raiaa. Posadke se naj poSjajo v ( Lak« pri Zttsmn.	8 o 1
Kmmbm Wersch«.
' mteslno iR3fiuf8i»tern® Um * im «Pl po i^einiiil^ tm a&s

IIIS IIÁSIÜJÍ
VeietopevinaS&neski raz ;ože celo salego piutcf/, eefarja, tiskaniae, vwlae,kW»v o in s okna v ostanke ter »a«p«»Uja ista po iudovito zaikMČ «Mi v Bavo jih po 590 K ia 10M K. ilago j» augleškaga, imm«skega ta itolijansk^ga iz-V«». Kar ne ugaja so zamenja aH v rao denar. Pri naročilu veê zavojev se priložijo rasna darila.
7ži#|irau in ralijains SÄlffi Cilje. Sloreiiija.

m S® ^ai^äus'm Kafc» tisKnvm d-mi&ro»

W&«rtSS»
'^Bk Wams*» «v. C&^ia * MiriH3^