Posamezna Številka 1*20 Štev. 115. i gotovini. F LMIoM, \f foreJc dne 24.maja IS2!. Leto M. •SLOVENEC« velja p* poitt aa im strani Jugoslavije ta t Ljubljani: M orto lato naprej. K 2«V— n pol lata n M 120"— n četrt teta H • . „ BO*— n n mesec a ■< ■ 20*— Si taOSOOtttVO mWm Kff|l> B Sobotna izdaja: s Ia oelo leto ..... K 40-—. minoiMistv« . „55 — Insoratl: Snostolpna poUtrrsta (59 mu široka la 3 mm visoka aH nje prostor) sa enkrat ... po K Odposlana Hd. . ' . po K 9-— Pri večjem naročila popust. Nfcjmanjšl oglas 39/Smui ii 15. Izhaja vsak dan krnmSJ ponedeljka ln dneva po praznika ob 5. url zjutraj. SV Uredništvo je t Kopitarjevi nllol fitev. B/m. Rokopisi se ne vračajo; nefraaklrana pisma se se sprejemajo. Uredn. telet. štv. 50, npravn. žtv. 328. Političen list za slovenski narod. Uprava je t Kopitarjevi ni. 0. — Radon poštne bran. ljubljanske it. 850 u naročnino ln št. 34S sa oglase, avstr. ta češke 24.797, ogr. 26.511, bosn.-tiero, 7563. Protldr2a«yni agitatorji u Prekmiarfii. (Iz govora 1. prekmurskega poslanca g. Josipa Klekla v konstituanti.) Zastopam sicer cel narod, a predvsem svojo ožjo domovino, naše lepo Prekmurje. Ta pokrajina je šele pred kratkim začutila bratski objem matere domovine Jugoslavije, a vendar je slavila to ujedinjenje s takim navdušenjem, da je brate preko Mure ne samo dosegla v iskrenem ra-dovanju, afnpak mogoče še prekosila. To se je zgodilo 13. avgusta 1919 v Beltincih, ko je 15.000 zavednih Prekmurcev slavilo ujedinjenje starodavne prekmurske »Slovenske krajine« z materjo Jugoslavijo. Civilna in vojaška oblast je bila očarana, ko je videla to navdušenje. In bodi povedano, gospodje: med navzočimi izobraženimi Prekmurci so bili edino tamošnji duhovniki jugoslovanskega mišljenja. (Klici: »Ta-ko je!«) Če sedaj iščemo tega navdušenja, ga ne najdemo. (Minister Pucelj: »Kam ste ga pa dejali?«) Vam takoj povem. Navdušenje ni izginilo zaradi tega, ker morebiti ljudstvo ni za našo državo. Saj so naši ljudje komaj čakali ujedinjenja. Toda hujskači so, ki hodijo okoli, in agitatorji. Ti agitatorji so — krivice. Povdarjam, da me ne bodete napačno razumeli: v Prekmurju imamo sodnike, ki so dobri brez razlike;; imamo tudi dobre uradnike,. izvrstne častnike, imamo dobre Učiteljih Toda vendar moram konštatirati, da nekateri delajo tako, da jemljejo ugled ne saitod svojim kolegom, ampak državni služb!V itaamo uradnike, ki rekel bi, tirajo i« obup naše ljudstvo. Odkril sem rane našega ljudstva gospodu finančnemu ministru, g. ministru prosvete, g. ministru za »šume in rude, za agrarno reformo, za soci-'alno politiko, g. ministru saobračaja in drugim ter upam, da bom uslišan in da se posušijo solze mojih rojakov. Vendar pa mi dovolite, da pokažem na dva vzroka, ki bodita našo nezadovoljnost. Zasmehuje se vera in blati duhovščina. Prvi vzrok je ta, da se zasmehuje vera. (Ugovori ministra Pucelja, posl. Wil-derja in Milana Pribičeviča. Klici: »Konkretne slučaje!«) Počakajte, Vam navedem takoj konkretne slučaje. Naše ljudstvo, čast mu bodi, je globoko vemo. Mislim, da je za državo dobro, če je narod veren. Kajti če je narod veren in pobožen, tudi uboga. Mi mu rečemo z besedami svetega pisma: »Ni oblasti razen od Boga«, in ker je oblast od Boga, zato jo moraš ubogati. In baš zaradi tega, ker je Prekmurec veren, tudi uboga. Če bi ne bil veren, bi se spuntal. Gospodje! Baš radi tega, ker je naše ljudstvo globoko verno, težko prenaša take šikane, s katerimi se zasmehuje verski čut prebivalstva. Naši duhovniki so bili preganjani, so bili celo zaprti, so bili oropani, ker so se borili za ujedinjenje. Hvaležnost za to se pa kaže v tem, da se dan na dan blatijo baš katoliški duhovniki. Povem en slučaj. Ko je postal mesto dr. Brejca predsednik "deželne vlade v Ljubljani dr. Pitamic, vzame neki učitelj v Prekmurju v roke političen časopis in reče: »Glejte, deca, sedaj je konec popovske vlade.« Medklici: »To nima z ustavo ničesar opraviti.« — Poslanec Škulj: »Počakajte, bodete že videli, v kakšni zvezi je to z ustavo.« (Nekateri poslanci in ministri pristopijo k govorniku in se informirajo pri njem v razgovoru podrobneje glede inkri-miniranih slučajev.) Poslanec Josip Klekl: Odide kate-het iz šole. Učna moč odpre okno in pravi otrokom: »Naj duh popovski ide ven.« To vendar ni dostojno! Druga učiteljica pravi javno naglašuj6: »Jaz sem naprednega mišljenja, sem bila, sem in bom. Baš zato ne grem v cerkev in ne spoštujem popa.« Ali j« to samo norčevanje iz našega stanu?! Rekel sem že, da je naše ljudstvo verno. Vsuko nedeljo je njegova l^rva dolžnost, da gre v cerkev. Mislim, da tega ljudem ni zameriti. Toda ko so bile volitve, bo bik) jroLšča nalašč tako razdeljena, da naše ljudstvo ni moglo zadostiti svoji verski dolžnosti. Ljudje pravijo: >Lahko bi volili doma pri cerkvi, pa so nalašč volišča tako razdelili, da ne moremo iti k maši, če hočemo iti volit.« Cela katoliška župnija Sveta Jelena je morala iti volit v nemško občino Fukslinec, kjer je bil en sam volivec in kjer ni redne božje službe. (Klici: »Čujtek) To vendar ni verska svoboda! Višji šolski svet — cerkvena oblast. Omenim še nekaj. Civilni komisar za Prekmurje je razposlal sledečo naredbo, datirano z dne 4. aprila t. 1., štev. 880 š: »Vsem šolskim vodstvom v Prekmurju. Vsled odloka višjega šolskega sveta v Ljubljani z dne 29. marca 1921, št. 3733, se prepoveduje nadaljnja uporaba prekmurskega katekizma. Ta knjiga se mora odstraniti iz šole takoj in nadomestiti s katekizmom, ki ga je izdala Jugoslovanska (prej Katoliška) knjigarna v Ljubljani. Ta knjiga se dobi pri šolskem oddelku.« In zakaj je izšla ta odredba? Zato, ker se ta knjiga dobi pri šolskem oddelku. Gospodje so nakupili knjig, tako sem informiran, pa jih ne morejo prodati; zato so naš slovenski katekizem prepovedali. (Posl. dr. Žerjav: »Toda saj je novi katekizem tudi katoliški in slovenski! Naši kateheti so dali odgovor, da se tej odredbi ne podvržejo. Ljudstvo je ogorčeno. A 1 i ni to preganjanje verske svobode, če nam predpisuje katekizem višji šolski svet? To je naša cerkvena zadeva. Mi imamo za Prekmurje poseben vikarijat. Pri nas ima pravico naš vikarijat odrediti, katera knjiga se mora pri poučevanju verouka rabiti. Če bi bil naš katekizem mažarski, bi človek saj razumel, da ga svetna oblast preganja. Toda to je slovenski katekizem, čisto slovenski. Poprej smo imeli takozvani prekmurski sosvet. Zastopniki našega ljudstva so se poklicali in pritožbe naših ljudi so se poslušale. Sedaj tega ni več, sedaj se dela brez nas. Uprava kot agitator. Poprej smo imeli mažarsko upravo. Sedaj pa veljajo pri nas včasih mažarski, včasih srbski in včasih avstrijski zakoni. Če je treba davek plačati, velja na primer glede vinskega davka mažarski zakon. (Medklici: »To ni mogoče! Ljudem bi ne bilo treba plačati tega davka!«) Naši ljudje so morali plačati. Niti prosta kuha žganja za dom ni bila našim ljudem dovoljena, kar je sicer dovoljeno vsakemu, ker niso plačali po mažarskem zakonu vinskega davka. Drugi vzrok naše nezadovoljnosti je ta, ker se naši domačini zapostavljajo. Skoro nemogoče je našim ljudem priti do službe; to povem odkrito. Mi smo zadovoljni z agrarno reformo, kar se tiče naših siromakov. Mnogi so dobili zemljo in so zadovoljni. Toda gleite: naši ljudje niso zadovoljni s tem, da se jim deli zemlja brez njih. Mi smo večkrat zahtevali, naj bo v dotični komisiji, namreč med uradništvom vendar tudi zastopano Prekmurje. Pri nas je veleposestva okoli 80.000 oral. Vem, da se vsem ne more naenkrat utsreči. Nekaj smo dosegli. Dobili smo enega uradnika v Lendavo. Za tega nismo prosili. Drugega smo dobili na lastno prošnjo v Beltincih. A vendar naše Prekmurje ni zastopano med uradništvom. Prišli so Rusi in drugi, ki niso nikdar niti videli veleposestva. Ni treba drugega nego malo dobre volje, pa se da odpomoči nezadovoljnosti našega ljudstva. Naj omenim pri agrarni reformi še drva. Mi potrebujemo uvoza lesa, pa se naš les še izvaža. Tvrdka Hirschler in Ujlaki je kupila gozdove, ki spadajo pod agrarno reformo, in sedaj izvaža les; pravi, da za železnico. Našim ljudem pa pravijo »Pojdite na Kranjsko in kupite tam lesa!« Naše hiše se podirajo, a ni pomoči. Manjka pač tisto malo dobre volje. (Ugovori. Minister za agrarno reformo se polglasno razgovarja z govornikom. — Splošen nemir.) Gospod minister kaže prav dobro voljo in upam, da bo pomagal. Naj omenim še nekaj, kar je tudi vzrok nezadovoljnosti ljudstva. Strogo se postopa, kar se tiče obrtnega lista. Pri nas je razvita lončarska domača obrt. Naši lončarji so kakor navadno peljali svoja lonca na sejem. Orožniki so zahtevali od njih obrtni list. Žena nese iz lastnega vrta luk (čebulo) na sejem. Orožniki zahtevajo od nje obrtni list. Iz Prekmurja nosijo jajca na prodaj v Čakovec in preko Mure, da jili draže prodajo. Saj veste, da v Prekmurju nimamo železnic, nimamo mostov, da smo odtrgani od vsega sveta, ne samo od Mažarske in Nemške Avstrije, ampak tudi od Slovenije in Jugoslavije. Zato nosijo jajca na prodaj, kakor rečeno, v Čakovec in preko Mure. Pa pride orožnik in jih jim zapleni. V Čakovcu je veletržec kupoval jajca po 1 K 50 v. Naši mali trgovci so kupovali temu veletržcu jajca po ravno isti coni. Pa pridejo orožniki, zaplenijo jajca in kaznujejo vsakega, ki je kupoval jajca dražje nego po 2 K. Veletrgovec jih sme prodajati po 3 K, siromak pa ne dražje nego po 2 K. »Črni pop« pred prekim sodom. Dovolite, da bom sedaj neskromen. Mene boli, če moram o sebi povedati kaj dobrega. Slabo raje povem. Toda sedaj moram navesti tudi jaz svoj argumentum. Gospodje poslanci! Zaradi svojega jugoslovanskega mišljenja sem jaz črni pop, a z belo dušo, stal pred prekim sodom. Pa me vpraša vojaški sodnik: »Zakaj delate, tako?« Odgovorim mu: »Ker ljubim svoje ljudstvo.« (Veliko navdušenje in ploskanje v celi zbornici.) Nato sem bil popolnoma oropan. Ne mislite pa, da sem jaz kak milijonar. Denarja nisem imel nič. Vse mi je odneseno zaradi mojega jugoslovanskega mišljenja. In tretjič: bil sem na smrt obsojen, na smrt iskan. Samo Tistemu se imam zahvaliti, ki prebiva nad nami, da sem se rešil. Prestal sem vse smrtne težkoče in bridkosti. Toda kljub temu, da je plačilo za to požrtvovalnost pri mnogih samo natolcevanje in preganjanje, jaz ne odstopim od svojega dosedanjega delovanja, ampak hočem delati še nadalje za to, da se naše ljudstvo s celim srcem vživi v to lepo državo, hočem delati na to, da bo naše prekmursko ljudstvo zadovoljno, hočem delati na to, da na podlagi ljubezni, ki so jo dokazale žrtve, ki so jo dokazale tudi žrtve moje malenkosti, da na podlagi te ljubezni Vi v vladni večini in mi v opoziciji done-semo sporazumno ustavo, ki bo zadovoljila ves naš narod Srbov, Hrvatov in Slovencev. (Odobravanje in ploskanje. Govorniku čestitajo.) (Govor narodnega poslanca dr. Josipa Hoh-njeca v konstituanti 11. maja. (Dalje.) Pravo občine in pokrajin. Razširjena familija je občina. Občina ni poljubna in samovoljna družabna tvorba, ampak se je naravno razvila iz farni1! i je, je torej utemeljena v naravi t«a ima od nje določen delokrog. Državna centralna oblast nikakor nima pravice, sam oglasno posegati v njen delokrog, je ne sme potisniti ob strani ter je oropati njene samostojnosti in neodvisnosti. Le kolikor bi splošni blagor cele države zahteval, ima država pravico, da omeji svobodo občine. Kar smo rekli o občini, to velja tudi o pokrajini. Zvesti organskemu pojmovanju države zahtevamo za te orgarrske ce-lotc kot sestavne dele države resnično avtonomijo. Ustavni načrt, izdelan od vlade in ustavnega odbora, jc prošinjen z duhom, mehanično-individualističnega pojma o državi ter odklanja idejo istinite in dejstvene avtonomije. On spaja pasomezno teore-tično-enakopravne individuje z obročccm centralizma v državno skupnost. Gospodjel Iz zgodovine in iz izkustva Črpamo globoko prepričanje, da se enakopravnost dejansko ne da obistiniti brez občinske in zlasti brez široke in krepke pokrajinske avtonomije. Brez nje bo vsa enakopravnost ostala na papirju, bo okvir brez vsebine. Boreč se za popolno enaikfc-pravnost v plemenskem, socialnem in gospodarskem oziru in za dosledno uresničenje demokratične ideje, se borimo zoper centralistično državno ureditev, ki jo smatramo za inkarnacijo ideje državnega absolutizma in plemenskega hegemonizma. Sodbe dr. Mahnšča. Dovolite mi, gospodje, da v podkrepitev svojih besed navedem sodbo velikega jugoslovanskega škofa dr. Mahniča, ki je umrl preteklo leto. Ta mož jc bil globokega jugoslovanskega mišljenja ter jc za svojo jugoslovansko idejo tudi veliko trpel. Italijani so ga odvedli v ujetništvo, kjer je dolgo ostal in se bolan vrnil v domovino. Iz italijanskega ujetništva je dr. Mahnič pisal pismo, v katerem pravi: »Hrvati, Srbi, Slovenci! Božja je volja, da ostanete na vijeke nerazdruživo ujedinjeni. Promisao odredila Vas za visoke ciljeve. Samo u je-dinstvu je Vaš spas, Vaša budučnost« (Splošno odobravanje in ploskanje.) »Ker je klerikalec.« Gospodje, to jc lepo. Toda ali smatra dr. Mahnič centralizem za sredstvo, ki bo ustvarilo nerazdružljivo edinost? Ne! On je proti vsakemu centralizmu. (Poslanec Milan Pribičevič: »Seveda, ker je on klerikalec in se boji za cerkev.«) Tu se motite. Hočem Vam navesti besede, ki jih je napisal Mahnič o centralizmu 1. 1894. Takrat je Mahnič izdal spis z naslovom: •»Meje državne oblasti,« V tem spisu pravi: Centralizem — absolutizem. •Absolutizmu je prirojeno, da hoče sam povsod biti, sam vse videti, tako da sc nič ne zgodi brez njegovega vedenja, brez njegove volje. Da pa to lažje doseže, centralizuje, to je nareja vse odvisno odi osrednje vlade in njenih organov. Centra-lizujoči obsolutizem sovraži pokrajinsko in občinsko avtonomijo, zatira zgodovinska prava, naravno pravo družine prenaša na državne organe, katere sam postavlja; on vse še tako različne dele državne skupine poenačue in podreja istim centralnim zakonom, naj pokrajinskim razmeram prijajo ali ne. Centralizem uradnike, profesorje z enega konca na drug premetava, kakor kroglje po igrišču,, nc da bi vprašal, poznajo h razmere, nrarmejo jezik, so li sploh sposobni!« Žalostne so poslcdice adRaolutistične ccntralizacrje! Ona izključuje od javnega ivljenja najboljše, izkušene državljane, kateri imajo um in srce za domovino, vsiljuje pa v šole, v urade, v javna»zastopnii>-tva ljudi, ki vse sodijo, v vsem se ravnajo po mrtvi črki državnega zakonika, nc da m Dunaj, 23. (Izv.) »8-Uhr-Blatf« poroča iz Celovca, da tamkajšnje stranke (soc. dem., kršč. soc. in nemško nac.) smatrajo izjavo belgrajske vlade glede vprašanja za zelo resno. E. koroškega LDU Pariz, 21. maja. (Havas,) »Temps* objavlja članek predsednika Poincarcja o gorenje-šlezijskem vprašanju, ki veli, da se je ljudsko glasovanje, ki ga je svoj čas zahteval Lloyd George, izvršilo s takšnimi pogoji, da je izid prevara. Poincarc odklanja angleško stališče glede določbe ineje. Določbe versailleske pogodbe nikakor ne vele, da se mora odločitev ravnati po večini zavezniških in pridruženih glavnih velesil, namreč Amerike, Anglije, Francije, Italije in Japonske. Bilo bi nekaj groznega, ako bi velesile z večino imele odločati o usodi cele dežele in aku bi dve ali Iri od njih mogle drugim vsiliti svoje mnenje v vprašanju, ki sc tiče svobode drugih. bi se ozirali na dejanske razmere, katerih sploh ne poznajo, da bi po teh razlagali postavo.« Ker centralna vlada povsod vsiljuje le svoje ljudi, ljudi brez lastne misli in volje, ki ne znajo drugega nego slepo pokoriti se višjemu povelju, izgube najsposobnejši državljani veselje za javno delovanje, se odtegujejo politiki in javnim upravam; taka vlada zatira v podložniku državljanske kreposti, požrtvovalnost za obči blagor, brezsebično ljubezen za domovino, ker vse daje upravljati po dobro plačanih uradnikih, ki nimajo ni razuma ni srca za ljudi, med katerimi živijo. Centralizacija razrušuje dalje vse one socialne organizacije in skupine, v katerih se ljudje združujejo, da bi zadostili raznim socialnim potrebam in nagonom človeške narave; ona ljudi osamlja in društvo ato-jnizuje ter tako gladi pot do velikih socialnih preobratov. V službi centralizujočega absolutizma stoji birokratizem. Birokratizem precenjuje svojo oblast in svojo ocebo, nositeljico one oblasti, a v isti meri neskončno podcenjuje vse druge ljudi, kateri nimajo sreče opravljati državnega posla. Domišlja si, da njemu pripada, iz svoje pisarne vse druge ljudi, takozvano »ljudstvo«, po svoji volji vladati in nadlegovati in tlačiti. Njemu je do-gnana resnica: »Ljudstvo je le radi onih, ki vladajo.« »Samosilje in despotizem se mh?]a tudi tam, kjer politična stranka tlači občinstvo. Reče li en sam: »1'etat c'est moi«, aH tuli isto pesem sto in tisoč glasov, —-zlo je vedno isto, tiranstvo imaš tu in tam!« (Poslanec Milan Pribičevič: »Kdaj je Mahnič to pisal?« Leta 1894. (Poslanec Milan Pribičevič; »To je pisal proti Avstriji, to pa ne velja za našo državo.«) Radikalec Ljuba Jovanovič se je v načelu izrazil za kancelparagraf, izjavil pa je, da bode glasoval za predlog jugoslovanskega kluba proti kancelparagrafu. Zemljoradnik Jovan Jovanovič je zahteval, da se črta kancelparagraf, čeravno so dali zemljoradniki pobudo za kancelparagraf. To so storili vsled zahteve slovenskih samostojnežev; odkar pa so se slovenski samostojneži ločili od zemljoradniškega kluba, odpade za zemljoradnike ta ozir. Proti kancelparagrafu je glasoval tudi bosanski radikalec Srskič. Večina ustavnega obora je glasovala za čl. 12, kakor je bil sprejet v generalni debati in zavrgla predloge socialistov in Jugoslovanskega kluba. Prvotna redakcija kancelparagrafa se je nekoliko izpremenila in se glasi sedaj sledeče: Verski predstavniki ne smejo uporabljati svojo duhovno oblast po verskih mo-lilnicah ali po napisih verskega značaja ali sicer pri izvrševanju svoje duhovniške dolžnosti v strankarske svrhe. Nemiri v Egiptu. LDU London, 23. maja. (Brezžično.) V velikih mestih Egipta so izbruhnili nemiri. Angleške čete so vzpostavile mir. Ubitih je več oseb. V Aleksandriji so domačini napadli angleške vojake. LDU Kairo, 20. maja. (Reuter.) Položaj v Aleksandriji je resen. Vest, da je Grk ubil domačina, je povzročila napad na Grke in druge Evropce. Streljali so vso noč. Žrtev je mnoga Množica je razbila Izložbena okna evropskih trgovin. Evropci so pobegnili h krajnim oblastvom in za-htnvali varstva ali pa dovoljenja, da bi ee mogli sami varovati. Streljanje se nadaljuje. Pogorelo je mnogo prodajalnic. Semkaj so dospele britanske čete. ■ [ j___ Reorganizacija francoske armade. Po novem načrtu brambnega zakona bo štela francoska armada v mirnem času 450.000 mož. V teku 12 dni po vojni napovedi se to število poveča avtomatično na 900.000 mož. Armadni zbori se odpravijo, bodo le avtonomne divizije iz 3 polkov pehote. Alarmantne vesti iz Itusije. Iz Helsingforsa se poroča iz protibolj-seviških virov, da se je 40.000 vstašev pod poveljstvom generala Bjelova polastilo mesta Omska in da zdaj korakajo proti Tomsku. Novice iz Hale Azije. Zdaj je gotovo, da je turška narodna skupščina V Angori definitivno odklonila londonski pakt, kakor ga je sklenil Bekir Sami beg z zavezniki. »Times« poroča, da je Munir beg odpotoval iz Angore preko Adane v Bajrut, da predloži generalu Gourandu izpremembe prvotnih pogojev za premirje v Ciliciji. — Glasom poročil iz Angore so Grki pretrpeli nov. občuten poraz pri Ušaku. Člen 12 ustaunega načrta sprejet. Kakor smo že poročali, je bil člen 12, ki govori o razmerju države do veroizpo-vedanj, sprejet na seji ustavnega odbora dne 18. 5. Debata je bila dolga, kakor prej V načelnem pretresu. Predložena sta bila dva izpreminjeval-na predloga in sicer predlog Jugoslovanskega kluba, da se črta iz tega paragrafa takozvani kancelparagraf in en odstavek, ki govori o občevanju priznanih veroizpo-vedanj z njihovimi vrhovnimi verskimi poglavarji in se glasi: »Način, kako se bodo vzdržale te vezi se uredi z zakonom.« Socialisti so stavili predlog, ki zahteva svobodo vere, ki pa da je privatna stvar in da se verske zajednice stavijo pod zakon o združevanju. Socialist Nedeljko Divac je zahteval v smislu socialističnega predloga ločitev cerkve od države in proglasitev, da je vera privatna stvar. V svojem dvojnem mišljenju so socialisti najodločneje proti verskemu pouku x šolah« Konstituanta, 20. maja. V specialni debati je govoril tudi poslanec Samostojne kmetijske stranke. Njegov neizmerno plitvi govor je bil prava podoba njegove stranke. Mož je očividno pozabil, da govori v konstituanti in ne na kakem shodu samostojnih pretepačev. Namesto umskih sil je razvil vse svoje fizične sile: Kričal je, penil se in znojil, ceptal z nogami, skratka, podal je zbornici figuro, ki je bolj vzbujala pomilovanje nego odpor. Vladne stranke je bilo Drofenikovega govorniškega nastopa sram. Predsednik je imel z govornikom precej posla, ker ga je moral večkrat opomniti, naj govori k predmetu. Lističi, na katerih je imel spisan govor, ki ga je bral, so se zmešali. Takoj ob začetku govora je bilo videti, da bo g. som »Pučkega Prijatelja« težki nedostatki v naši organizaciji. — V Istri so fašisti bili tako nesramni, da so izdali za volivno agitacijo potvorjeno številko »Pučkega Prijatelja!« — Jugoslovani se bodo proti volitvam v Istri pritožili._ PolIfiCne norice. + Še enkrat kandidatura g. Ščeka. Neki demokratski list zopet trdi »iz najzanesljivejšega vira«, da je Vatikan g. Ščeku prepovedal kandidaturo, da pa g. Ščeku prepoved ni bila dostavljena. Nasproti temu ugotavljamo, da je ta »najzanesljivejši vir« — »Giornale d' Italia«, ki pa ne trdi, da se je g. Ščeku kandidatura prepovedala, nego samo to, da od Vatikana ni imel pooblaščenja, da kandidira. To je pa nekaj čisto drugega. Ker se namreč lahko predpostavlja, da določba »Non expedit« za nove kraje ne velja, zato g. Šček pooblaščenja sploh ni rabil. Na vsak način pa ni bilo nobene prepovedi, ki bi se bila sicer gotovo pravočasno objavila, + Dr. Trumbič in naš grb. Še bo marsikomu v spominu, da je »Slovenec« o priliki razprave ustavnega odbora glede drž. grba nastopil odločno proti polmesecu in predlagal med drugim za slovenski grb tri šesterožarne celjske zvezde. »Jutro« nam je takrat očitalo separatizem, avstrijakant-stvo in druge lepe reči njegovega slovarja, toda kljub temu je bil v ustavnem odboru sprejet tozadevni predlog Jugoslovanskega kluba. Celo dr. Žerjav je postal Savel ter glasoval za naš predlog z dodatkom, da naj polumesec ostane še zanaprej poleg treh zvezd. Proti temu polumesecu pa je z istimi razlogi kot svojčas »Slovenec« nastopil v konstituanti 19. maja tudi dr. Trumbič zahtevajoč, da se more polumesec v slovenskem delu državnega grba izbrisati, ker je nezmiseln in izposojen od Bi-zantincev in Osmanov. Čudimo se le, da »Jutrovck bivšemu predsedniku jugoslovanskega odbora in našemu prvemu zunanjemu ministru ne očitajo separatizma in avstrijakantstva. Najbržje so medtem demokratarji prišli sami do spoznanja, da stvo v VII. čin. razredu za leto dni pri ljubljanski delegaciji finančnega ministrstva. — Lese. V nedeljo, dne 8. maja ob 3. popoldne se je v prisotnosti vodje okrajn. glavarstva v Radovljici, drja Hubada vršila volitev župana in občinskih svetovalcev. Za župana je bil soglasno izvoljen g. Anton Bohinjec, vnet in odločen pristaš SLS. za svetovalce pa gg. Franc Mlakar, Valentin Valjavec in Franc Bešter, istotako pristaši SLS. — Naj uvažuje novi župan, kar mu je po volitvi na srce položil svetovalec Mlakar: »Po poti in zgledu starega župana za blagor in procvit naše občine! Bog ga živi!« Bivši župan namreč g. Franc Valjavec, oče treh duhovnikov, si je tekom več ko 40 letnega delovanja kot občinski mož stekel za občino nevenlji-vih zaslug, tako da mu je isti svetovalec po pravici zaklical: »Štejem si v prijetno dolžnost, da se bivšemu g. županu prisrčno zahvalim za njegovo dolgotrajno, požrtvovalno delo v prid naše občine. Bog Vam povrni! Živeli!« — Mošnje, Pri volitvi župana sta se NSS (5) in SKS (4) združili proti SLS (7) in izvolili nadučitelja I. Stupica. »Slov. Narod« piše, da učitelj kot državni usluž-benec ne more biti voljen v starešinstvo; potemtakem se bo še enkrat volilo. Nad-učitelj je ustanovil stranko nepremožnih delavcev najrazličnejši hmišljenj. Uradno pozvan, naj se odloči za kako politično stranko, se je po obotavljanju odločil za NSS. — Iz Medvod. Dne 19. t. m. je bila pri nas volitev župana. Izvoljen je pristaš SLS s 14 glasovi; eden naših je zamudil, nasprotnih je bilo pa 9. — Otiški vrh (okr. Slovenjgradec). Za župana je bil izvoljen Peter Vrhovnik, veleposestnik, za svetovalce Vinko Jamnik, Franc Rotovnik in Anton Pernat; vsi odločni pristaši slov. kmetske zveze. Slabo-stojnež in liberalec, znani Ivan Verdnik, je popolnoma pogorel, dasiravno je iskal pomoči pri rudečkarjih in NSS, — Ljubljanski veliki semenj. Vse stranke, katere nameravajo postaviti na za pomoč, a oče Žerjav in njegov pobratim g, Kušar sta sramežljivo povešala oči z drhtečim srcem — »pomagaj si sam in ne polomi ga, saj smo itak že na koncu po ugledu in po številkah.« Oči znoječega se govornika so iskale Puclja — ni ga, Majc-na, ni ga, Ureka, ni ga, Mermolja, vsaj ti! Ni ga! In stožilo se mu je v srcu, češ: S tro ria pri obratnem ravnateljstvu južne železnice v belgijski vojašnici II. nadstropje, kateri jim bo dal vse potrebne podatke. — Moste. Ženski odsek izobraž. društva Moste poživlja vsa zavedna kršč. dekleta in žene iz Most, da se v največjem številu udeleže v četrtek 26. maja, proces sije sv. Rešnjega telesa pri sv. Petru in poslanec obtičal; obračal se je na vse strani, ker medklici Jugoslovanskega kluba so I je polumesec-kifelček bila avstrijska poli- I prostoru »Ljubljanskega velikega semnja« bili tako močni, da so reveža sukali kot cijska oznaka: Slovenija pa bo imela v svo- lastne paviljone, se prosijo, da se naj zgla-vihar strešnega petelina. Milo se je obračal | jem grbu ovekovečen spomin na policajde- | se takoj pri gospodu arhitektu Costapera mokratski režim. + Ministri za blagor stanke in ne za obči blagor. Belgrajski listi poročajo, da bo današnja vlada ostala neizpremenjena do končnega glasovanja o ustavi. Radikalci so sicer zahtevali, da se rekonstrukcija izvrši takoj, a so na Pašičevo zahtevo od tega odstopili. V radikalnem klubu hočejo, da bento oznanjamo v svet, koliko storimo za I vstopijo v vlado mlajši ljudje, ki bodo de- I sicer v pristnih narodnih nošah. Zbirališče druge, a glej, niti lastnemu tovarišu samo- | lali več v korist stranke. Zahtevajo tudi, ta dan ob 5. zjutraj pred cerkvijo. da je načelnik v notranjem ministrstvu pri- ^ — »Uradni list« prinaša v svoji 55. staš njihove stranke. številki: Uredbo o izpremembah in dopol- -f Samostojni ne bodo več govorili v nitvah v zakonu o Narodni banki. Natečaj konstituanti. Belgrajska »Pravda« poroča za sprejem v nižjo šolo vojaške akademije iz zanesljivega vira, da bo odslej prepove- ^ ~ dano čitati govore, da se na ta način skrajša debata. — Drofenik jo je še krečno od nesel. -f O razmerah v Jugoslaviji, posebno pa o katoliškem dijaškem gibanju je poročal v Zvezi inozemskih dijakov v Parizu (A. C. I. F.) g. Sestinac. Predavanje je objavljeno v »Libre Parole« 12. maja t. 1. -f »Bele garde«. Muslimani iz Plevlja so se obrnili na izvrševalni odbor jug. muslimanske organizacije v Sarajevu, da intervenira proti ustanavljanju »belih gard« v plevaljskem okrožju, ki so se ustanovile in pod krinko, da zasledujejo roparje, terorizirajo muslimansko prebivalstvo. Odbor se je telefonično obrnil na klub muslimanskih poslancev, da protestirajo pri vladi. stojni ne pridejo v najhujši stiski na pomoč! Medsebojni pogovori poslancev so govorniku omogočili sapo, da je vendar začel s predmetom! In ta predmet ni bil drugega kot to, kar znajo samostojni po naših shodih. Blatenje, grdo obrekovanje, natolcevanje in to v taki meri, da je njegov govor žal v sramoto celemu slovenskemu ljudstvu, ker Drofenik je trdil, da govori v imenu slovenskega kmeta. Spravil se je nad naše ženstvo, češ da ne mara volivne pravice, njegove trditve so Izzvale v pri log slovenskemu ženstvu od strank Jugoslovanskega kluba tak vihar, da je revež omahnil in komaj se je vlovil ob drugo točko, ki jo je ponovil že na vseh shodih: grdenje sloven. duhovščine. Njegov napad je bil tako grd, da se je studil tudi Srbom in Turkom. Tričetrt ure je utemeljeval potrebo kancelparagrafa, ki ga on predlaga iz ljubezni do — čistosti katoliške sv, Cer kve. Napadel je parkrat tudi imenoma ka toliške duhovnike iz Štajerske, govoril o obhajanju , o spovednicah, napadal menihe, Ko je njegovo sramotenje preseglo vse meje, nastopi poslanec Škulj in ni odnehal, dokler predsednik dr. Ribar ni uko-ril govornika z zahtevo, da bodi govor vsaj dostojen. Pa ker je mož takega tona navajen, se je vrnil še enkrat k izrazom, kakršne mu je predsednik na zahtevo opozicije ponovno odločno prepovedal. Besedičenje g. Drofenika je i vladne stranke spravilo v največjo zadrego in vse je čakalo konca, ki ga je g. Drofenik izvršil z izjavo, da se v imenu slovenskega ljudstva zahvali za lepo ustavo, ki da vsebuje vse, kar želi slovensko ljudstvo. Po govoru je zmuče- Bnmne noiice. — Najvažnejši jugoslovanski koncert v tej sezoni se bo brez dvoma izvršil danes zvečer v Unionu,. ko bo nastopila izbrana četa hrvatskih pevcev, ki so združeni v koncertnem zboru »L i s i n s k e m«. Važen za vse, ki se brigajo v prvi vrsti za glasbo, važen pa tudi za vsakega Slovenca sploh, zakaj spoznali bomo veliko krasnih glasbenih del naših južnih sosedov Hrvatov in Srbov, ki jih v Ljubljani doslej še nismo slišali. S tem koncertom se zopet tesneje zvežejo kulturni stiki, ki smo jih __________ ________ - - o_____, _____ doslej gojili z našimi južnimi brati. Zato nega delavca sprejel v svoje mehko naroč- upamo, da bo Ljubljana znala ceniti trud je dr. Žerjav, prišel ga je gladit Milan Pri- | in žrtve bratskega društva in počastila mi bičevič in prostozidar Juraj Demetrovič, ker vsi ti se obešajo na suknjo zapeljanega kmeta, ki po njem ubijajo pravice slovenskega ljudstva in napadajo katoliško Cerkev. Po voiivnem boju v Sstri. Volivnih upravičencev v Istri je bilo 86.845. Glasovalo je samo 41.030. 45.815 volivcev ni oddalo glasu; skoro vsi ti so bili od fašistov terorizirani, da so se morali z volišča vrniti domov, ne da bi glasovali. V tržaški okolici so se nasilja vršila pri Sv. Križu, na Opčinah in v Gropadi. Drugod in v mesiu ni bilo nasilja, kljub temu je veliko naših doma ostalo. Tako pri Sv. Jakobu v Trstu nismo dobili na nobenem volišču niti 10Q glasov. Bili so gla- le nam goste s svojo prisotnostjo. — Jan Sedldkf 0 Binkoštih je umrl na Češkem Jan Sedlak, znani organizator češkega kmetskega zadružništva. Bil je tudi v osrednji zadružni zvezi na Dunaju eden najbolj vnetih in razboritih zadrugarjev. S pokojnim dr. Krekom ga je vezalo osebno prijateljstvo. Rojen je bil 1. 1849 ter se je že mlad udeleževal pod Riegerjem političnih bojev. Kot politični delavec pa ni zanemaril gospodarskega dela, čegar krona je zadružništvo. Temu se je posvetil popreje z vso silo svojega duha in srca. v Belgradu. Razglas deželne vlade za Slovenijo o likvidaciji deželne banke za bivi šo vojvodino Kranjsko v Ljubljani in dr. — Roparski napad v ljubljanski okolici. Ko se je 18. t. m. vračal posestnik Anton Breme iz Ljubljane proti Št. Vidu, ?e mu je pridružil neznanec, ki je rekel, da je prodal vola in da naj gresta skupaj; tudi Breme se je pohvalil, da ni brez denarja. Dvojico je dohitel kmalu še neki tretji mož in se ji je hotel pridružiti, kar pa Bremče« vemu spremljevalcu ni bilo všeč in je rekel Bremcu: »To ni nič prida človek. Pojdiva rajši za železnico domov!« Breme ga je ubogal; ko sta prišla že blizu Poljan je zagrabil Bremca njegov spremljevalec, ga vrgel v jarek, davil in tolkel po glavi z roko. Breme s eje dolgo branil, toda roparju se je posrečilo iztrgati Brencu iz notranjega žepa denarnico, v kateri je bilo 15,000 kron denarja. Ropar je potem pobegnil proti Ljubljani. — Kdo je morilce,? Pri Sv. Jakobu v Sloven. Goricah je v petek zvečer posestnik Danko na čuden način končal svoje življenje. Prišel je zvečer domov pijan ter je razgrajal. Domači so od njega bežali; šel je v svojo sobo, naenkrat po5i strel, domači zbeže in sele drugo jutro so se upali bližje; našli so Danka že mrtvega. Prestreljeno okno je kazalo, da tu ne gre za samomor, ampak za umor. Prijeli so ženo in starejšega sina radi suma na zločinu. V nedeljo so Danka obducirali in našli nad 50 šiber deloma v srcu, deloma okrog srca. Po trditvi domačinov je izključeno, da bi bila žena ali sin zagrešila to strašno dejanje. Nevihta na Spod. Štajerskem. Ob neznosni vročini se je v soboto popoldne nad obmejnim ozemljem pojavila nevihta, ponekod tudf s točo in strelo. Preko Maribora je šla nevihta le z hudim vetrom in dežjem. — Detomor. Dne 10. t. m. je v Pijavi gorici pri posestniku Josipu Jatnniku uslužbena dekla Frančiška Kumše, ko i a zjutraj praSiče krmila, na dvorišču povda dete ženskega spola in otroka takoj po porodu zakopala pred svinjakom v gnoj. »i lj Koncert »Lisinski« v Ljublj ani. Najboljše hrvatsko pevsko društvo »Lisinski« nastopi danes zvečer ob 8. urri na koncertu v dvorani hotela »Unionu. Na 0sebne°vesti. G. V. Vidmar, pisar I sporedu so skladbe naših najboljš ih skla- j___• _■ • i__.... nnnl.„nHn .IntnlM,, no ?".nlii i i m KnrtimnA in r^lftvnnpp 1. razreda pri ministrstvu za prehrano in obnovo dežel, je imenovan za začasnega komisarja poštne hranilnice pri čekovnem uradu v Ljubljani. — Referent Alojzij Cir-man je imenovan za veščaka za knjigovod- dateljev, na čelu jim Konjovič in ^Slovenec Lajovic, Hrvate zastopata Plamer.iac in Jo-sefovič, katerima se pridružuje/Čeh Lhot-ka, slavni dirigent zbora Lisii/oskega. Velik del sporeda je posvečen nfirodnim po«- mim, izmed katerih nas bodo zanimale prav gotovo najbolj one iz Medjimurja, har-monizirane po Žgancu. Poleg teh sta na sporedu tudi še dve koroški in znameniti deseti rukovet našega dobrega znanca Mo-kranjca. Obeta se nam izreden umetniški užitek, saj je Lisinskega zbor na najboljšem glasu in se i&vnokar vrača z Dunaja, kjer ja z istim sporedom dosegel velik uspeh. Dolžnost naša je, da posetimo koncert v največjem številu 1 lj Sprejem »Lisinskega«. Včeraj ob 4. uri popoldne je dospelo hrvatsko pevsko društvo »Lisinski« v Ljubljano. Prihod je bil napovedan za danes popoldne. Pripravljen je bil lep sprejem, ki bi bil dostojen tega visoko kulturnega društva hrvatskega naroda. Medtem pa je prišlo včeraj poročilo, da se društvo »Lisinski« pripelje že v ponedeljek. Vsled te nepričakovane in nagle premembe je bilo nemogoče v par urah prirediti sprejem, kakršen je bil nameravan za danes. Na kolodvoru se je zbralo večje odposlanstvo ljubljanskih pevskih društev, »Glasbene Matice«, zastopniki vlade in mesta. Ko je obstal vlak, je zbrano občinstvo ljube goste prisrčno pozdravilo. V imenu vlade je pozdravil došle goste dr. Ljubeč, v imenu mesta Ljubljane je izrekel pozdrav dr. Fux, nakar je v imenu »Glasbene Matice« govoril dobrodošlico dr. Kimovec, v imenu ljubljanskih pevskih društev pa g. Hubad, Za izrečene pozdrave se je zahvalil predsednik društva Lisinski dr. Benkovič. Nato so gostje v spremstvu ljubljanskih tovarišev odšli v pripravljena stanovanja. Ljubljansko občinstvo je iskreno obžalovalo, da je bil sijajni sprejem nemogoč, ker javnost ni mogla biti obveščena o spremembi. Bratskim gostom želimo v naši sredi velikih uspehov na glasbeno-umetniškem polju! lj Ustanovni občni zbor podružnice Primorcev obramb, društva »Sloven. Straže« v Ljubljani se vrši v petek, dne 27. maja Ob 6. uri zvečer v I. nadstropju Jugoslovanske tiskarne. Vabijo se vsi Primorci-be-gunci, da se ustanovnega občnega zbora polnoštevilno udeleže. —i Pripravljalni odbor. lj Novo prosvetno društvo v Ljubljani. Danes zvečer ob 8. uri (po šmarnicah v stolnici) se vrši v III. nadstr. Jugoslov. tiskarne ustanovni občni zbor prosvetnega društva za stolno župnijo in šolski okraj. (Vabimo nanj vse zavedne naše somišljenike iz stolne župnije, kakor tudi člane ostalih ljubljanskih prosvetnih društev. Pridite ysi, ki, vam je pri srcu kulturni napredek (našega ljudstva. — Pripr. odbor. , lj Kat. akad. starešinstvo se udeleži procesije jv. Rešnjega telesa skupno s kat. akad. društvi. Prosim polnoštevilne udeležbe. — Predsednik. lj Stolna Vinc. konferenca ima sejo danes 24. t. m. zvečer ob tričetrt na 6, Poljanski nasip 10. Poročilo o birm. akciji in posvet glede procesije. Prosim polnoštevilne in točne udeležbe. — Predsednik, lj Strokovna zveza služkinj v Ljubljani sklicuje na 24. maja ob pol 9. uri zvečer v prostorih J. S. Z. Stari trg 2 prvi ustanovni občni zbor. Po ustanovnem občnem zboru je odborova seja za prireditev veselic, ki se vrši ob lepem vremenu na prostem, ob deževnem pa v prostorih, četrto nedeljo v juniju. Kje, bomo pravočasno objavili. K obilni udeležbi vabi odbor. (K) lj Kolo jugoslovanskih sester ima danes ob 5. uri pop. v Mladiki važno izredno sejo, h kateri se vljudno vabijo ne samo vse odbornice, marveč tudi vse članice, ki se zanimajo za društveno delovanje. lj Prijeti tat. Okrajni nadzornik g. Habe je imel v nedeljo srečen dan. Pod Tivolijem, kjer so postavljene gugalnice in strelišča, je opazoval mladega in elegantno oblečenega fanta, ki si je s svojim streljanjem pridobil že precej papirnatih odlikovanj. G. Habetu se je dečko zdel sumljiv in ga e poklical na mal pogovor tekom katerega je kon-statiral, da je to 16 letni I. Šlegel, sin lesnega trg. iz Kamnika, ki je ukradel nekaj čez 78.000 kron in se s to vsoto podal na potovanje, katerega zanimivosti in veselja pa ni dolgo vžival. G. nadzornik Habe ga je povabil seboj in ga oddal v varstvo sodišču. Od' ukradenega denarja je zapravil 6000 K. lj Premog. Stranke, ki imajo izkaznico B bivše ubožne akcije, dobe premog na nakaznice mestnega magistrata in sicer 100 kg za 10 K v naslednjem redu: V petek dne 27. maja stranke z začetno črko E, F, G, H, J in v soboto dne 28, maja one z začetno črko J, K, L, M in N. lj Uboga žena ie izgubila na binkoštno soboto, 14. t. m. od Knatlieve ulice do gledališča, 220 K. Najditelj se prosi, da vsoto, ki io uboga žena Drav težko pogreša, odda na policijo. GOVOR Dr. nOHNJECA V KONSTI-STITUANTI. Belgrad, 23. maja. (Izv.) Današnji seji ustavotvorne skupščine je prisostvoval v imenu Narodnega kluba dr. Matko Laginja. Njegov prihod je seveda v vseh političnih krogih zbudil veliko pozornost. Dr. Laginja je stavil na predsednika konstituante vprašanje, ali mu je znano, da so nekateri italijanski listi, med njimi »Corriere della sera«, prinesli vest, da je povodom glasovanja v generalni debati o ustavi radikalni poslanec dr. Ivkovič pljunil v lice dr. Trumbiču in da mu je med ostalim rekel, da hoče razdružiti državo. Predsednik je izjavil, da bo tem novinam poslal popravek. Za tem je ministrski predsednik Pašič odgovoril na vprašanje zemljoradni-šklh poslancev Popadica, Jovanoviča in Lovričeviča glede pogajanj z Italijo, da pogajanja še niso formelno prekinjena, temveč samo taktično, dokler se ne zbere potrebno gradivo. Za tem se je pričela debata o drugem oddelku ustave. Prvi je govoril dr. Hohnjec o odnošajih cerkve in države. Izjavil je, da bi morali v šolskem vprašanju vladati vzajemni odnošaji. Treba je, da vladajo kooperativni in koordira-ni odnošaji in ne supremacija. Opozarjal je na versko toleranco v Ameriki in v drugih državah. Med državo in cerkvijo morajo vladati vzajemni odnošaji in ne nasilja. Nadalje je grajal šolski monopol države ter zahteval, da se smejo snovati konfesionalne šole, da bi lahko zavladala v tem pogledu konkurenca. Seja se je zaključila ob 13. in se vrši prihodnja jutri ob 9. uri. LJUDSTVO ZA POLITIKO JUGOSLOVANSKEGA KLUBA. Belgrad, 23, maja. (Izv.) V nedeljo sta imela dr. orošec in dr. Šimrak v Miklo-selcih in Tombejevcih številno obiskane shode, na katerih so zborovalci popolnoma odobrili sedanjo politiko in taktiko Jugoslovanskega kiuba. DR. DRINKOVIČ V BELGRADU. Belgrad, 23. maja, (Izv.) Danes je do-šel v Belgrad predsednik Narodnega kluba dr. Drinkovič, ki se je tekom dneva razgo-varjal z raznimi politiki in stopil tudi v stik z Jugoslovanskim klubom. PRIBIČEVIČ NI NAMESTNIK NOTRANJEGA MINISTRA? Belgrad, 23. maja. (Izv.) Iz današnjega pisanja belgrajskega tiska se vidi, da je popolnoma resnična sobotna vest našega dopisnika, da regent ni hotel v zadnjem času pred svojim odhodom podpisati ukaza, s katerim bi se imenoval Svetozar Pribičevič za namestnika notranjega ministra za njegove odsotnosti. Seveda se skuša sedaj to dementirati, napram čemer pa stoji dejstvo, da se je Svetozar Pribičevič na popoldanski seji ustavnega odbora v soboto uradno predstavil kot namestnik notranjega ministra in je tudi kot tak sodeloval v debati. To je bilo v času, ko bi se imel na dvoru podpisati njegov ukaz. Okoli 8. ure zvečer istega dne je izjavil minister Draš-kovič, da se zadeva s Pribičevičem mora rešiti še pred odhodom regenta. Drugi vodja demokratske stranke pa je izjavil, da ne veruje, da regent ni hotel podpisati ukaza in da je to lažniva vest nasprotnikov. V belgrajskih političnih krogih se ta zadeva živahno komentira. Med demokrati se pojavljajo razne kombinacije, kdo je na dvoru kriv, da ni bil podpisan ta ukaz. NEZADOVOLJNOST S PAŠIČEVIM REŽIMOM. Belgrad, 23, maja. (Izv,) V radikalnem klubu obstoji gotova struja, ki zahteva, da se naj sedanji politični kurz na vsak način izpremeni. Ta struja ni jadovoljna s Paši-čem, ker da ne varuje inteseresov radikalne stranke. Za sedaj se ne more še ničesar natančnega reči o akciji te struje kakor samo, da je akcija s Stojanom Protičem za sedaj popolnoma izključena. Pred prihodom Stojana Protiča v vlado bi se imel sestaviti prehoden kabinet. VLADNA TRMA. Belgrad, 23. (Izv.) Danes popoldne so odobril, da se sme iz vrst vojske rekruti-. pogajanja o socialno-gospodarskih vprašanjih. Vlada je ostala v celoti pri stari redakciji. VOJAKI — OROŽNIKI, Belgrad, 23. (Izv.) Vojni minister je odobril, da se sme iz vrst vojske rekruti-rati okoli 2000 orožnikov, v slučaju potrebe pa tudi več. Vojaki, ki bodo sprejeti kot orožniki po dovršitvi rekrutne dobe, bodo odslužili ostalo vojaško službeno dobo kot orožniki ter bodo prejemali iste plače kakor drugi orožniki. ČEŠKI SOC. DEM. NE VSTOPIJO V VLADO. Praga, 23. maja. (Izv.) Kongres čeških socialnih demokratov je izjavil, da ne vstopi v vlado in ne prevzame nobene odgovornosti. Dr. BENEŠ GRE V LONDON. Praga, 23. (Izv.) »Tribuna« poroča, da bo zunanji minister dr. Beneš 28. t, m. odpotoval na konferenco v London, kjer bo ostal do 15 .junija. VPRAŠANJE ZAPADNE OGRSKE. Dunaj, 23. maja (Izv.) Pogajanja med Avstrijo in Mažarsko radi zapadno ogrskega vprašanja se bodo pričela 24. maja. STAVKA KOVINARJRV V PROGL Praga, 23. maja. (Izv.) Stavka kovinarjev traja nezmanjšano dalje. Škoda, ki jo povzroča stavka, je ogromna. 40.000 DELAVCEV IZPETIH. Bratislava, 23. maja. (Izv.) Vsled Ribanja med kovinarji pričakujejo, da bo s 1. junijem 40.000 delavcev izprtih. ENA MILIJARDA ZLATIH RUBLJEV ZA SVETOVNO REVOLUCIJO. Moskva, 23. maja. (Izv.) V centralnem sovjetu je Lenin poročal o finančnih razmerah Rusije. Povedal je med drugim,da je Rusija leta 1920 izdala 1 milijardo zlatih rubljev za podporo svetovne revolucije. DOGODKI NA PORTUGALSKEM. LDU Lizbona, 23. maja. (Havas.) Kabinet je podal svojo demisijo. Oddelki mornarjev stražijo ministrstva. Pričakuje se razpust parlamenta. LDU London, 23. maja. (Reuter.) Kakor piše »Daily Maik, gre pri dogodkih v Lizboni za vstajo, ki jo podpirajo vojaški in monarhistični krogi. Aretirali so baje vse ministre. AFERA SEGRE. LDU Dunaj, 23. maja. (DunKU.) Kakor poroča »Korrespondenz Wilhelm«, zbuja afera Segrejeva vedno večjo pozornost. Dosedanja preiskava je ugotovila, da so imeli italijanski častniki tudi v Italiji mnogo pomagačev. Samo v skladiščih italijanske premirovne komisije na Dunaju so ugotovili primanjkljaj nad 200 milijonov lir. Posebno dobre kupčije so delali častniki s preskrbovanjem potnih listov, največ za verižnike. Pravtako mnogo so pri-sleparili s prodajo lesa iz tirolskih gozdov. Italijanski častniki so si prilastili tudi mnogo vojaške opreme iz glavnih skladišč stvarne demobilizacije in jo prodali, Mnogo denarja so si znali pridobiti s tem, da so v svojih računih za avstrijsko krono računali po 4 Ocentezimov namesto po 60. BORZA. Zagreb 23. maja. Devize: Berlin 207— 211, Italija 690—692, London 492—500, New York kabel 0—124, New York ček 121.50—122.50, Pariz 1100—1120. Praga 187.50—188, Švica 2200—2250, Dunaj 22—22.50, Budimpešta 55—60. Valute: Dolarji 119.50—120.50, avstrijske krone 22— 23, carski rublji 53—66, napoleondori 412 415, nemške marke 215—225, rom. leji 216 —222, italijanske lire 675—680. Katoliški vestnik. Pismo iz Asisa. Od 4. maja dalje se vrši tukaj v sredi romantične Umbrije v rojstnem kraju sv« Frančiška Serafinskega generalni kapitelj frančiškanskega reda. Kljub raznim oviram in težkočam so se odzvali povabilu svojega vrhovnega predstojnika vsi provinci-jali oziroma njih odposlanci, tako da so na kapiteljnu zastopane vse frančiškanske provincije. Skupaj nas je 102 zborovalca. Slovenci smo trije. Zbrali smo se v prostranem samostanu pri Mariji Angeljski ali Porcijunkuli pod Asisom. Razni obrazi, različne narodnosti, sliši se govorica v 12 jezikih in vender smo si koj podali roke kot duhovni sobratje in otroci sv. Frančiška. Po hodnikih je silno živahno zlasti v prostem času, ker si imamo marsikaj povedati vsaki iz svojega kraja. Zborovanjem predseduje sam protektor ali pokrovitelj našega reda kardinal Oreste Giorgi. Ena glavnih točk zborovanja se je dovršila 14. maja, namreč volitev novega general-ministra ali glavarja celega reda. Izvoljen je bil P. Bernardin Klumper, Holandec. To je gotovo čast in odlikovanje za sicer malo a v frančiškanskem redu eno najbolj agil-nih, delavnih provincij. Šteje namreč čez 400 članov, ki z veliko vnemo delujejo doma in po raznih misijonih. Doma zadnie čase zlasti z velikim vspehom razvijajo tretji red. Novi general minister je star 54 let, zdrav, krepak, velike postave. Red stavi v njega zlasti v teh kritičnih časih celo svoje zaupanje. Zborovanja se nadaljujejo. Danes je bila volitev generalnega prokuratorja reda. Ivoljen je bil Italijan p. Kalist Zukotti. Zdaj so na vrsti volitve še-sterih gen. definitorjev reda, ki bodo izvoljeni iz posameznih narodnosti. — V prostem času, če le moremo, obiskujemo kraje bližnje okolice, kjer se nam nudijo razni dragoceni spomini na našega sv. Očaka Frančiška in njegovih blagih duhovnih so-bratov. Ob deževnem vremenu nam pa vhajajo duh in misli v drago nam domovino, iz katere ne moremo dobiti poročil in časopisov, ker vsled vladajočih razmer mej posameznimi narodi in državami le še niso podrte — nepotrebne planke. Po končanih zborovanjih, pravijo, da se bomo odpeljali vsi zborovalci v Rim k avdijenci sv. Očeta. Tako nam bo dana prilika videti, kar si katoličan najbolj želi na svetu — videti Rim in namestnika Kristusvoega — sv. Očeta. Prosveta. pr Pevski zbor »Lisinski« čigar koncert se bo vršil nocoj v Unionu, se vrača z umetniškega potovanja, ki je v umetniškem oziru sijajno uspelo. Celo Dunaj je napolnil veliko dvorano »Musikvereina« do zadnjega prostora. »Lisinski jc prvovrsten koncertni zbor. Imel sem ga priliko slišati 1. 1919 ob stolctnici rojstva velikega hrvatskega skladatelja Lisinskega in sem bil navdušen nad točnostjo in uglajenostjo zbora in globokim poj- movanjem njegovega vodja, ki bo tudi v Ljubljani dirigiral. Ker je letos to bržkone zadnji koncert, pač nihče ne bo zamudil tega prvovrstnega umetniškega dogodka. Dr. Kimovec. pr Nov Shakespeare. V novi založbi je izšel kot 6 .zvezek Nove knjižnice Sha-kespearejev »Beneški trgovec« v prevodu Otona Zupančiča. Prvi Zupančičev prevod te drame, ki je izšel pred leti, se je že odlikoval po točnosti in pesniški vrednosti, ta prevod pa je prvega še daleč presegel. Ker »Beneškega trgovca« ni bilo več na' knjižnem trgu, ga je Župančič sklenil izdati nanovo, toda ko ga je jel pregledovati, so se mu popravki tako namnožili, da' ima čisto novo delo pred seboj., šolam bo ta klasična drama v klasičnem prevodu še zlasti zaradi tega postrezala, ker ima obširen literarno-historičen in formalno-anlitičen uvod doc. dr. Kelemma in oh koncu vse potrebne opazke. — Knjiga j^ izšla v zelo lični izdaji in se prodaja po 28 K nevezan in 36 K vezan izvod. pr Elga, šest slik, spisal Gerhard Haupt-mann, prevel Josip Wester, režiser Anton Danilo. Grillparzer je napisal pod naslov svoje novele »Das Kloster bei Sendomir« pripombo »po neki za resnično sporočeni dogodbi«. Vsebina te novele je dala potem Hauptmannu< snov njegovim sedmim prizorom »Elge«, ki jo je baje napisal v treh dneh, s čemer ie pa tudi! že vse povedano. Zato v splošnem nimamo ve-, liko pripomniti k temu kosu življenja, Nemškft vitez prenočuje v samostanskem stolpu, v raz-{ govoru z menihom mu pokaže medaljon s sliko svoje žene, toda ta mu zapridiga, da za njega sploh ne obstoja posvetno življenje. Skozii okno mu pokaže razvaline gradu grofa Star-ženskega in omeni njegov nesrečni zakon, Vi-; tez se vleže k nočnemu počitku, s kora za-* done orgle, pa prične sanjati o grofu in nje-i govi ženi, ki jo je našel nekje v varšavskih ulicah. Ta žena pa mu je nezvesta, ljubosumni! grof umori svojega tekmeca, pa ga da položitU mrtvega na ravno isto postelj, na kateri je užival ljubezen demonske Elge. Ko odgrne^ grof Starženski zastor pri postelji, se vrže j besneča žena na truplo svojega ljubljenca in preklinja svojega moža. Tedai prične naenkrat zbijati po vratih sluga našega viteza, Čuje se zopet orglanje s kora in petje samostanskih1 bratov,_ so namreč sedaj ravno pri jutranji ino-. litvi, vitez plane na noge, krikne: »ven, ven,' na prosto, ven v mlado jutro, ven v živi svet!« pa zapusti grozanski samostan, kjer je imei ponoči tako strašne -sanje. Značilno je, da po-i udarjajo skoro vsi nemški kritiki velik vpliv Zolaja, Ibsena in Tolstega na nemško dramo v 19. stoletju. Dramski pisatelji se zabubljajo, v objekte, pa pri tem popolnoma pozabljajo svojo subjektivnost. Zato tudi gledamo na odru epično novelo, ki bi jo primerjal svalčici po dobrem kosilu in ne dramo, ki bi resnično grabila gledalca. Nemški vitez Kuratova je bil čudna figura, kajti igralec je govoril rusko slovenščino, ki ni imela repa, pa tudi ne glave. Upamo, da bo nastopil drugič z bolj iz-; klesano slovenščino. R o g o z o v grof StaP^ ženski, je bil precej dober. Sploh pa opažam v teku zone, da je Rogoz eden tistih redkih-, igralcev, ki živi svoje vloge, kar je seveda smatrati za pohvalo. Danilova je sicer t prejela v dar čeden venec, igrala pa ni ravno najboljše, mestoma je njena Elga celo odpovedala. Ostale vloge so po pisateljevi kaprici neznatne, izvzemši oskrbnika Timoške, ki ga-i B podajal Danilo, Oginskega, ki ga je igraL r e n o vec , in potem Marime, ki io ie po-' dajala W i n t r o v a- A. Podbevšek, DMaifeg vestnik. d Diskusijski večer »Danice« je danes ob 8. uri. Predava g. vseuč. prof. dr. Luk-man: »O katoliškem pojmovanju dogme.« Udeležba je za člane obvezna; tovariši Zar-jani vljudno vabljeni! d Narodnogospodarski odsek »Razora« ima jutri — v sredo — ob sedmih zvečer v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne redni sestanek. — Dr. Mohor i 6 nadaljuje: >0 zadružništvu«. — Vsi obiskovalci tečaja naj se sestanka udeleže! d Literarni odsek »Razora« ima v petek ob navadni uri sestanek. Na programu referat vodi' telja Antona Podbevška: Slovenska po-' ezija v znamenju Iv. Zormana, prvega slovenskega ameriškega pesnika. Orlovski vestnik. Šentpeterski Orel sklicuje jutri, 24. t, m. ob 9. uri zvečer fantovski sestanek, katerega naj se bratje sigurno vsi udeleže. Orlovska zveza je prejela blago za kroje. Dobi se v glavni kakor tudi vseh podružničnih prodajalnah 1. del. konsumnega društva meter s po 265 K. Naroča se tudi potom Gospodarskega odseka O. Z. za isto ceno. — Opozarjamo bratske odseke, da takoj naroče ponujeno bla-go, ker ga ni veliko na razpolago. Šentpeterski Orel v Ljubljani prosi bratske odseke, da čim preje naznanijo svojo udeležbo pri desetletnici. Natančna navodila v kratkem priobčimo! Gospodarstvo. Gospodarska razstava v Pragi. Piše V. P. Po češkoslovaških uradnih vesteh se je pri-eljalo na Gospodarsko razstavo v Pragi skoro 00.000 ljudi. Velik del teh je bil iz češkoslovaško države in v dneh od 12. do 18. maja so prasko ulice mrgolele od narodnih noš od Krkonoš pa do Podkarpatske Rusi na rumunski meji. Na Binkošti so obdržale tudi različne češke stranko pregled svojih vrst in v teh dneh je zborovala v Pragi agrarna stranka, ki je spravila v Prago vso, kar leze iu gre, narodno-socialistična stranka, socialistična levica ki se Je prelevila v komunistično in so priključila III. internacionali. Pregled preko svojih Sel je držala ttidi ljudska stranka, ki ima danes 4200 politič. organizacij in v nadaljnih 1000 občinah svoje zaupnike. V isiem času so zborovali tudi delegati »Združenja katoliške mladine«, katerih je bilo nad 1000 in so zastopali 516 skupin. Med tujci so se odlikovali najbolj Jugoslovani, katerih je bilo okoli 500, Uumuni in Bolgari. Vsi tujci po mogli občudovati v času razstave češki or. ganizatorični duh, akoravno ni bilo zanje Uog ve Kako pripravljeno, kar no posebno občutili jugoslovanski, posebno slovenski kmetje, ki so se pustili .voditi od svojih samostojnih voditeljev za nos iu Stran 4, SLOVENEC, dne S. ffiaja I&2T. Sfev. ilB, so bili prepuščeni v tujem mestu sami sebi. Da, besede so lepe in pražka dekleta tudi, Se boljše pa je češko pivo, plačano z jugoslovanskim državnim denarjem. Na Binkoštno nedeljo je bil manifestacijski obhod češke agrarne stranke po pražkih glavnih ulicah. Obhod je bil dobro organiziran ie se ga je udeležilo nad 80.000 ljudi mnogi v pestrih narodnih nošah. Bilo je mnogo muzik, nmogo zastav in zelo nmogo posrečenih napisov, kakor: »Mi delamo po 16 ur«, »mi ne stavkamo«, itd. Pražko meščanstvo .ie pokazalo, da so mu manifestacije zelo po volji in je manifestante toplo pozdravljalo z zastavicami in ploskanjem. Cel obhod pa ni imel samo manifestacijsko lice, temveč tudi demonstrativno, predvsem za izvedbo agrarne reforme. Razstava je bila sama na sebi zelo lepa. Delimo jo lahko v sledeče oddelke: strojni, živinski, rastlinski z gospodarskim, poljedelsko-industrialni in znanstveni. Kar se tiče strojnega oddelka, moramo reči, da stoje Čehi zelo visoko. Bili so razstavljeni razni stroji. Plugi od nnvadnega kmetske-ga pluga do motornega in šestlemežnega halvinč-iiega, ki ga vlači ena ali pa dve lokomobili. Razstavljeno je bilo več vrst sejalk za sladkorno peso, koruzo iii žito, več vrst kosilk za seno in žito, ta- kih, ki same vežejo snope in takih, ki potrebujejo več poslužnega osobja. Razstavljeno so bile različne lahke in težke brane in valjarji, različne briz-galne, sesalke, peči, kotli za kuhanje žganja in pa-renje krompirja, različne slamoreznice in mlatilnf-ce, stiskalni stroji itd.Cene za vse te stroje so precej visoke, a se opaža tendenca padanja cen. V živinskem oddelku so bile razstavljene različne domače živali: konji, voli, krave, biki, svinje in ovce, zajci, kokoši, raco ,gosi itd. Glede celega tega oddelka se mora reči, da bi mogla postaviti Jugoslavija mnogo lepši oddelek na taki razstavi in sicer glede vseh vrst živali. Konji so bili različnih pasem in sicer toplo- in mrzlo-krvni. Konjereja, predvsem toplokrvna (arabska, Nonius itd.) je večinoma v delih nekdanje Madžarske, ker je večina gospodarjev govorila mažarski. Od mrzlo-krvnega je posebno pozornost vzbujal krasen belgijski žrebec. Razstavljena goveda so bila predvsem simodolske pasme, a ne čiste, temveč one su-detskega tipa, ki ima v sebi še mnogo stare bern-ske (švicarske) krvi. Ovce so bile večinoma Merino in sicer tipa za meso in volno. Svinje so bile večinoma Jorkširske pasme, oziroma križane z jorkšir-sko. Znamenitosti ni bilo. Kokoši so bile italijanske, nekoliko tudi male japonske. Zajci so bili ve- liki belgijski sivi, dunajski beli in plavi, par francoskih in nekaj Havana. Rastlinski oddelek ni tvoril kot tak celote, ker ni bil sistematično urejen; bil je pomešan s poljedelsko industrijo, a tudi to ne po načrtu. Videti se je moglo precej (okoli 100) vrst krompirja, različnih vrst žita in koruze ter drugih rastlin. Obdelano je bilo tudi poglavje rastlinskih bolezni, od krompirjevega raka do sneti itd. Gozdarstvo je razstavilo različne igrače prirode (možicelne in ptiče itd.), nekaj orjaških kosov debel (eno od 372 let stare jelke v premeru 1.70 cm) itd. S tem v zvezi je bilo tudi par umetnostnih miz in stolov. Skupaj z gospodarstvom je bil tudi lovski pododdelek z različnimi lovskimi trofejami, razstavo pušk in revolverjev. Poljedelsko-industrijski oddelek je vseboval paviljon industrije lanu, škroba, piva, sladkorja, izdelkov od čebelarstva itd. Povsod so bile tudi priprave za poljedelsko industrijo. Pri čebelarstvu ni bil nobeden panj na višku napredka in tudi drugi stroji ne. Interesanten je bil mlekarski oddelek skupaj z sirarskim. Vidi se, da ponarejajo Čehi vse svetovno znane sirarske izdelke. Razstavljeni so bili razni aparati, ki se rabijo v mlekarnah. Izložena je bila tudi usnjarska industrija. V splošnem se more reči, da stoje Čehi v poljedelski industriji mnogo višje, nego mi Jugoslovani. Znamenit je bil znanstveni oddelek, predvsem kar je bilo razstavljenega od Urada za izvedbo agrarne reforme. Tu se je videlo, kako temeljito pripravljajo Čehi izvedbo agrarne reforme in eja ne delajo takih kupčij kakor naša vlada. V znanstvenem oddelku je bila navedena razna Statistika o žetvah, o različni rodovitnosti posameznih pokrajin itd. V splošnem ogromen statistični material. Razvidno je bilo iz teh številk, da stoji na Moravi poljedelstvo višje nego v Češki. Znanstveni oddelek je obsegal tudi različne publikacije, knjige, revije, pregled poljedelskega šolstva itd. Da je bila razstava preskrbljena z različnimi sladčičarnami, restavracijami, trafikami, da je bilo mnogo takega razstavljenega, kar ne spada na gospodarsko razstavo, je samo po sebi umevno. More se pa reči, d t je bila razstava dobro organizirana, lepa in bogata in da moramo gledati na to, da ne bo bodoča naša jugoslovanska mnogo slabša. g Zadružna gospodarska baaka izplačuje kupone delnic I. emisije. Za drugo polletje dobi vsak delničar na delnico K 20 ali 10 odstotkov dividende. a (ivatsratno obiavo v iednu se računa 8 kron.) ATELUE za ČRKOSLIKARSTVO. Pristou Filip, »Hotel Malič«. BARVNI TRAKOVI, ČRNILA. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 3 FOTOGRAFSKI ATELIJE: Grabjec Franjo, Miklošičeva c. 6. IZDELOV. ČAJNEGA PECIVA. T. Novotny, Opekarska cesta 26. JAVNA SKLADIŠČA »Balkan«, L Ljublj. javno sklad., Dunajska c. 33. (TeL 366.) KLEPARJI Korn T., Poljanska cesta 8. Remžgar & Smerkol, Flor. ul. 13. Priporočajo se siedeše domače tvrdke: KNJIGARNE Jugoslov. knjigarna, Pred škofijo. KNJIGOVEZNICE Knjigoveznica K. T. D., Kopitarjeva ulica št. 6. KONFEKCIJSKE TRGOVINE Olup Josip, Pod Trančo. LEKARNE Pr! Mariji Pomagaj«, Resi), c, 1 MEHANIČNA DELAVNICA za pisalne stroje. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. g MODNI SALONI Gotzl Marija, Židovska ul. 8 in 7, MODNI SALON ZA OBLEKE: Rodič Zdenka, Gradišče 8/B, I. n, PISALNI STROJI. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 5 RAZMNOZEV. APARATI. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 5 ŠPEDICIJSKA PODJETJA »Balkan«: Dunaj. c. 33 fleL 366.) Uher F' & A., Selenburgova ulica 4. fTel. 117.1 „---. SOBNO SLIKARSTVO Podregic' p" DomŽalc'T Košak Ivan, Bleiweisova cesta 15 TRGOV- Z DE2N. IN SOLNCN. Žuran Martin. Mestni trg 12. MikuS L, Mestni trg 15. STAVBENA PODJETJA Brcn Pavel, mestni stavbenik, Novo mesto—Gradac, Treo Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta 10. Jakob Vodopivec, Zagorje ob Savi. TAPETNIŠKA DELAVNICA: Jager Franjo, Komenskega ul. 12 (Rokodelski dom). TOVARNA FURNIRJA, žaga in trgovina z lesom, (Za dvakratno objavo v tedna se računa 8 kron.) TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Černe Lu