Statut občine Kočevje v javni razpravi V DANAŠNJI ŠTEVILKI NAŠEGA LISTA OBJAVLJAMO OSNUTEK STATUTA OBČINE KOČEVJE. IZDELALA GA JE komisija za proučevanje komunalnega sistema in pripravo novega statuta, ki ga daje zdaj tudi v JAVNO RAZPRAVO. KOMISIJA MENI, NAJ BI BIL OSNUTEK le osnovni pripomA^ek za razpravo, hkrati pa Zeli. DA BI DALI OBČANI NANJ ClMVEC PRIPOMB IN PREDLOGOV. JAVNA RAZPRAVA BO TRAJALA PREDVIDOMA 6 MESECEV. PREDOLGE IN PRIPOMBE NASLAVLJAJTE NA KOMISIJO ZA PROUČEVANJE KOMUNALNEGA SISTEMA IN PRIPRAVO NOVEGA STATUTA PRI ObLO KOČEVJE, LAHKO JIH PODATE TUDI USTNO V URADU TAJNIKA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA (SOBA 24/1) ALI PA JIH POŠLJITE V OBJAVO UREDNIŠTVU NAŠEGA LISTA. V NOVICAH BOMO TUDI ODGOVARJALI NA MOREBITNA VPRAŠANJA OBČANOV V ZVEZI S STATUTOM. VESELILO NAS BO, CE BOMO LAHKO OBJAVILI ClMVEC PRIPOMB, PREDLOGOV, VPRAŠANJ IN ODGOVOROV! r V ponedeljek I občinska konferenca j SZDL Kočevje | V ponedeljek se bodo zbrali | v Kočevju (v dvorani množič- \ nih organizacij) delegati iz vse j občine na občinski konferenci | Socialistične zveze. Pogovorili I so bodo o vseh aktualnih go- j spodarskih in družbeno poli- j Učnih problemih v občini, na ] koncu pa bodo izvolili nov ob- i tinski odjbor SZDL. Poročilo občinskega odbora \ SZDL obravnava številna vpra- j Sanja razvoja naše komune v GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČIN KOČEVJE IN RIBNICA Leto VIII. — Št. 9 KOČEVJE, 22. FEBRUARJA 1963 Cena 20 din O milijonih in milijardah času od zadnje konference, } PRED SPREJETJEM DRUŽBENEGA PLANA ObLO KOČEVJE ZA LETO 1963 ugotavlja uspehe ter neuspehe I —— ------------------------------------------------------"—-----------— ---------—' Pri izpolnjevanju lanskoletnega j Plana predvidevanja za leto I 1963. Letos bomo morali žara- j di proslave 20-letnice Kočev- j i se kg a zbora napeti vse sile, da ! j bo mesto dostojno sprejelo šte- j j vilne goste. Med drugim poročilo obširno § govori tudi o družbeni vlogi j občana v komuni, to je o delu ! občinske uprave in odborni- 1 kov, o zborih volivcev, o orga- 1 Pih samoupravljanja v gospo- = barskih organizacijah, kakor i tudi v šolah, zdravstvu, o kra- I levnih skupnostih in o njiho- \ Vem mestu v statutu, na koncu = Pp še o občinski organizaciji | socialistične zveze in o njeni j rasti v zadnjem obdobju. O občinski konferenci SZDL j Kočevje bomo obširneje poro- { čPli v prihodnji številki. Pred kratkim so bile v Kočevju seje sveta za komunalne in stanovanjske zadeve, upravnega odbora stanovanjskega sklada ter sklada za komunalne potrebe družbenega standarda, svetov za industrijo in obrt, za blagovni promet in turizem ter delo in delovna razmerja in še sveta za kmetijstvo in gozdarstvo ter upravnega odbora gozdnega sklada. Na vseh sejah so obravnavali predlog družbenega plana občine za letos. O NEKATERIH ZNAČILNOSTIH PREDLOGA DRUŽBENEGA PLANA ZA LETOS SMO ŽE PISALI. TOKRAT BOMO ŠTEVILKE MALO BOLJ RAZČLENILI IN VAM POSREDOVALI ŠE PRIPOMBE, KI SO JIH NA OSNUTEK DALI ČLANI SVETOV IN UPRAVNIH ODBOROV. ■iiiiiiiiemuie DRUŽBENI BRUTO PROIZVOD LETOS ZA 18 % VIŠJI Po predlogu plana naj bi bil družbeni bruto proizvod letos za okoli 18 odstotkov višji, kot je bil lani. Najobčutneje se bo povečal v gradbeništvu (zaradi gradenj v zvezi s proslavo 20-letnice Zbora) in v industriji, najmanj Konferenca ZMS Kočevje Izredna občinska konferenca Zveze mladine Kočevje, ki je bila 15- februarja letos, je imela namen, oceniti dosedanje delo obč. ko-®**tja Zveze mladine, organizacij in aktivov, kako so uveljavljali jjačela VII. kongresa Zveze mladine Slovenije in kako se občinski komite ZMS uveljavlja kot initiator in koordinator dela mladine v komuni. Do take ocene pa pridemo najlaže, če presodimo, v koliko '*c °bč. komiteju ZMS in aktivom uspelo izpolniti sklepe zadnje ednc obč. konference; vodstva aktivov naj poiščejo dobre stike s ,’lc'alistično zvezo in Zvezo sindikatov; tesnejša povezava Počitniške zveze in Zveze tabornikov s komitejem ZMS; tesnejše sodelo-knje mladine v športnih in kulturno-prosvetnih organizacijah; ‘arti upravljavci v proizvodnji naj prenašajo vsebino obravnav \a ^'r°k krog mladine, ta pa naj na proizvodnih konferencah pred-zb’a kakšne probleme naj obravnavajo na sestankih DS in UO; na ' orih občanov pa naj mladina predlaga, kakšni objekti so mla-lni Potrebni. izPohv *leP je bil v večji meri Pri v J®n' ker je obč. komite ZMS del "k važnejših vprašanjih so-^ je v odborom SZDL. Turkih ^'vtina aktivov v gospodar-rMa rganizacljah tesno sodelo-Slnd. podružnicami, razen nizacija, išče poti in načine za takšno tesnejše sodelovanje in mu v načelu ne nasprotuje. (Konec na 4. strani) pa v prometu (kjer bo predvidoma celo padel za okoli 11 odstotkov), gozdarstvu in kmetijstvu. Na prebivalca pa bo brutoprodukt višji za 17,5 odstotkov . DRUŽBENI PROIZVOD V ZASEBNEM SEKTORJU NE BO NARAŠČAL Tudi družbeni proizvod, ki se bo v celoti povečal letos predvidoma za 20 odstotkov, bo najvišji v gradbeništvu in industriji, medtem ko bo v prometu celo nižji kot lani. V zasebnem sektorju bo družbeni proizvod v glavnem padal. Na zaposlenega bo družbeni bruto proizvod na-rastel predvidoma za nekaj manj kot 19 odstotkov v primerjavi z lanskim letom. NARODNI DOHODEK NA PREBIVALCA 312.380 DINARJEV V celoti bo predvidoma letošnji narodni dohodek za 19,6 od-(Nadaljevanje na 3. strani) vodstev aktivov »Avta« in »Inlesa". Po konferenci se je Počitniška zveza prav s pomočjo vodstev aktivov uveljavila in širila med mladino. Navezati pa bo treba še tesnejše stike z Zvezo tabornikov, id, čeprav je specialna mlad. orfia- Dele\,ati na izredni mladinski konferenci v Kočevju poslušajo poročilo (Foto Fotolik) Plan kmetijske proizvodnje KGP ni v skladu z zveznim in republiškim ■iiHMmiHMM Nov sklad Vzreja oziroma pitanje govedi in svinj je v zadnjih nekaj letih napredovalo pri KGP Kočevje takole: leta 1960 skupno 635 ton, v vrednosti 154 milijonov din, leta 1961 1086 ton v vrednosti 287 milijonov din in lani 1705 ton v vrednosti 535 milijonov din (po oceni). Celotna kmetijska proizvodnja pa se je povečala v istem obdobju od 505 milijonov din na 850 milijonov. Letos bo povečalo posestvo kmetijsko proizvodnjo le za 10,6 % oziroma na 040 milijonov dinarjev, kar pa ni v skladu z zveznim planom, ki predvideva 20-odstotno povečanje kmetijske proizvodnje, in republiškim, ki predvideva celo 50-odstotno povečanje. Iz naštetih podatkov je razvidno, da je proizvodnja v zadnjih nekaj letih na našem posestvu naraščala občutno hitreje, kot pa večini ostalih slovenskih in jugoslovanskih posestvih. Zato je tudi razumljivo, da ne more še vnaprej naraščati s tako naglico. Razen tega je posestvo izkoristilo vse kapacitete (zemljiške in hlevske), novih investicij pa letos ni predvidenih v tej smeri, saj jih nameravajo porabiti za dograditev agroservisnih delavnic in nakup kmetijske mehanizacije. Naslednje važno dejstvo je še, da zaradi lanske suše posestvo nima dovolj krme za občutnejše povečanje plana. Glavna letošnja naloga posestva bo: nadaljnja specializacija proizvodnje in tehnološko izpopolnjevanje. Nujno bo povečati tudi storilnost, ker materialni stroški rastejo (krmila, tuje storitve itd.), medtem ko ostajajo prodajne cene v glavnem na lanski ravni. Gozdarska panoga posestva je količinsko proizvedla lani za 1,4 odstotka več kot predlanskim, vrednostno pa za 9,3 % več. Razlika seveda ni nastala zaradi višjih cen, ker so cene lesu določene, ampak je rezultat boljšega ovrednotenja lesa. Predlanskim so namreč prodali več drv, lani pa več celuloze. V gozdarstvu predvideva posestvo letos za 4.4 • odstotka višjo proizvodnjo kot lani (ali okoli 3000 kubičnih metrov več lesa), kar je v Skladu s priporočilom zvezne in republiške skupščine. Prodajo proizvodov ima posestvo za letos urejeno oziroma skle- njene pogodbe. Hlodovino bo prevzela predvsem področna lesna industrija, drva bodo prodali na domačem trgu in v Italijo, celulozo tovarni papirja v Vidmu-Krškem, živino pa doma in v izvoz. Izvoz, ki je znašal lani nad 119 milijonov deviznih dinarjev (dolar je 300 din), bo letos v glavnem enak. V letošnjem januarju je posestvo izvozilo 40 ton živine ali za 7 milijonov deviznih dinarjev. Razen tega so izvozili še 97 ton živine indirektno. Pri lesu je bil izvoz zaradi zime nižji in je znašal v januarju le 242 prm v vrednosti pol milijona deviznih dinarjev. Povečali dejavnost Zaključni račun in poslovno poročilo o delu Stanovanjske skup-nasti Kočevje-mesto in njenih servisov v preteklem letu, o katerem so pretekli teden podrobneje razpravljali člani skupnosti, kaže, da so ob izdatni pom-oči vseh zaposlenih, vodstva uprave in organov upravljanja dosegli zadovoljive proizvodne in ostale naloge. Značilno za poslovanje vseh servisov je to, da so poslovno leto zaključili z minimalnim dobičkom, le v pralnici in krpalnici so bili izdatki nekoliko večji kot dohodki. Zaradi tega so sklenili število zaposlenih zmanjšati. Zaključni račun in poslovno poročilo so člani sveta potrdili. V razpravi o programu dela v letošnjem letu so se zavzeli, naj bi se dejavnost skupnosti in storilnost servisov v okviru možno- sti povečala. Delo in naloge servisov pa bodo v letošnjem letu toliko bolj pomembne, saj bodo tudi servisi skupnosti, posebej servis za vzdrževanje stanovanjskih in drugih objektov, morali storiti mnogo, . da bo Kočevje s svojo okolico čimbolj slovesno proslavilo 20-letnlco Kočevskega zbora. Potrdili so sklep, da se radio servis pripoji k podjetju Elek-tro, ker je dejavnost servisa presegla določbe predpisov o dejavnosti skupnosti. Glede kolesarskega servisa pa so menili, naj svojo dejavnost razširi na ključavničarsko in ostalo kovinsko dejavnost. V. Dragoš Družbeno politične organiza- I cije in društva v ribniški ob- \ čini so predvidele v proraču- j nih, da bodo potrebovali za j uspešno delo okrog 11 milijo- I nov dinarjev (obč. komite, obč. j odbor SZDL, ZMS, bojevniške j organizacije, zveza za telesno ] vzgojo, Svobode, strelci itd.)- j Predvideni dohodki občinskega j proračuna lahko zagotovijo sa- j mo dobro polovico teh sredstev. Čeprav dosedanji način zbi- j ranja sredstev v komuni ni j iskal pomoči v delovnih org a- j ni racijah, naj bi v bodoče pri- [ spevale tudi le-te. Pri občin- j stkem ljudskem odboru bodo j osnovali poseben sklad, kamor j se bedo stekla sredstva, ki jih j se bodo stekala sredstva, ki jiih j organizacije in zavodi s samo- | stojnim financiranjem za po- \ trebe družbeno političnih orga- j nizacij in društev, in sicer en | promile ustvarjenega dohodka. ; O tem bodo še prej razprav- j ljali zbori proizvajalcev. ■ uiteeimiiim Zakaj samo 8 strani? Današnja številka našega lista obsega samo 8 strani, ker je v njej za prebivalce kočevske občine priložen osnutek statuta kočevske občine. Kočevski gasilci PREDVIDENE SO VELIKE POPLAVE — Odjuga je tu. snega pa tudi še dovolj. Ribničani so sc pripravili na poplave — zgradili so NOETOVO BARKO Foto: Mohar Osemnajsti redni letni občni zbor gasilskega društva Kočevje, ki je bil v soboto ob udeležbi š.cvilnih članov iz Kočevja in enote Mahovnik, zastopnikov občinske gasilske zveze, referenta za požarno varnost pri Obl.O Kočevje, zastopnikov obrata Inles in itas, je pokazal, da je društvo pri svojem delu v preteklem letu doseglo zadovoljive uspehe. Operativni štab in upravni odbor društva so posvetili posebno skrb vzgoji članstva. Društvo se je udeležilo več raznih tekmovanj, med drugim tudi republiškega tekmovanja, na katerem so se uvrstili v vrsto boljših tekmovalnih skupin. Posebno skrb je društvo posvetilo vključevanju žensk in mladine. Poročila in plodna razprava s® pokazali, da bo treba tudi v pr*' hodnje storiti več, da se v vrst6 gasilskega društva vključi več novih elanov. To pa je toliko boli potrebno, ker je to matično društvo v občini in je dolžno stopil' v akcijo tudi v drugih krajih’ Gasilstvo pa mora poleg požaru6 varnosti nuditi pomoč tudi P'! ostalih elementarnih nezgodah-, društvu delujejo predvsem ljudj®j zaposleni v obrti in delavci in manjši meri uslužbenci. Močn pogrešajo v društvu strokovnjak"’ Prav zaradi tega, ker je v dr ušiv. inženirjev in tehnikov vključeni v naši občini večje število st*n kovn jakov, so menili, da bi b' (Konec na 4. strani) OD PETKA DO PETKA DOMA IN PO SVETU — OD PETKA DO PETKA DOMA IN PO SVET^ ŽENEVSKA POGAJANJA O PREPOVEDI ATOMSKIH POŠKU-SOV NA MRTVI TOČKI? Doslej so ZDA zahtevale v Sovjetski zvezi 8 do 10 letnih inšpekcij, medtem ko SZ vztraja pri svojih predlogih o dveh do treh inšpekcijah. Ameriški tisk piše o možnosti, da bi ZDA privolile v »nove koncesije«, ker Kennedy jeva vlada »resno razmišlja, da bi nadalje popustila v svojih zahtevah glede sporazuma o prepovedi jedrskih poskusov, prizadevajoč si najti pot iz sedanje zagate v Ženevi« in da bi ZDA privolile v manjše število inšpekcij na kraju samem. ARETACIJE KOMUNISTOV V IRAKU. V Iraku so aretirali nad 100 komunistov in jih odpeljali v zapor blizu Bagdada. Sovjet- ska zveza je protestirala pri novi iraški vladi. Kljub temu SZ ne bo odpoklicala iz Iraka svojih gospodarskih in vojaških strokovnjakov, ki so prišli v državo na povabilo prejšnje vlade. UMIK SOVJETSKIH VOJAKOV S KUBE. Sovjetska zveza je obvestila ZDA, da bo v prihodnjih treh tednih umaknila s Kube več tisoč svojih vojakov. SZ ne povezuje ta ukrep z nikakršnimi pogoji. BOJKOT JUGOSLOVANSKIH IN POLJSKIH LADIJ. Predsednik ameriških pristaniških delavcev je pred kratkim najavil, da bodo pristaniški delavci bojkotirali vse jugoslovanske in druge ladje v ameriških pristaniščih, ki plovejo za Kubo. Jugoslovansko veleposlaništvo v Washingtonu je zahtevalo od 'ameriških oblasti, naj odstranijo nevarnosti, ki grozijo svobodni plovbi jugoslovanskih ladij v ameriška pristanišča. Predstavnik vlade ZDA je pojasnil, da vlada nasprotuje napovedani blokadi poljskih in jugoslovanskih ladij in da bo tudi posredovala pri zvezi pristaniških delavcev in ostalih sindikalnih konfederacijah, OPORIŠČ NE BO. V ameriških uradnih krogih poudarjajo, da zaenkrat ne pride v poštev, da bi kjerkoli v Sredozemlju gradili oporišča za preskrbovanje ameriških podmornic, oboroženih z raketami »Polaris«. Nič pa nočejo povedati, kdaj bodo ameriške podmornice, ki bodo do prvega aprila v Sredozemlju, obiskale pristanišča v Italiji in Turčiji. ZDA OVIRAJO PLOVBO SO^ JETSKIH LADIJ. V Moskvi » pred kratkim objavili, da 2^ ovirajo plovbo sovjetskih trQ° skih ladij, ki plovejo na Pred dnevi so v Moskvi sPreLii radiogram dveh ladij, ki sta V‘‘‘j. proti Havani, da ju na poti ° , rajo ameriške ladje (in celo PJ-’,. mornica), kar je proti vsem P*, vilom varnosti plovbe v me<* rodnih vodah. . NOVO NAVODILO O DELI? ČISTEGA DOHODKA. V &c g gradu se zaključuje razpraVCt^e-novem navodilu za izvajanja litve čistega dohodka v 9°sJi[o darslcih organizacijah. Na.vO ■ bo zamenjalo dosedanje Prem1ll se, ki so bili sprejeti maja' O milijonih in milijardah (Nadaljevanje s 1. strani) stoikov višji kot lani, na prebivalca pa se bo povečal od lanskih 262.520 din (kot je znašal po 0ctni) na 312.380 din. Porast bo spet najobčutnejši v gradbeništvu in industriji, padel pa bo v prometu. ZAKAJ NI BIL DOSEŽEN predvideni porast narodnega DOHODKA? V razpravi so elani svetov zah-Jevali, da se podrobnejše anali-dra, zakaj1 sc narodni dohodek Jani ni povečal za toliko, kot je predviden (znašati bi moral P" Planu 281.000 din medtem ko ?naša po oceni le nekaj nad 202.000 din). Nadalje so nekateri menili, da Predvidevata panogi trgovina in Gostinstvo premajhen porast prosta in narodnega dfohodka, z "žirom na predvidevanja, da se "odo osebni dohodki povečali za "koli 15 odstotkov. ZAPOSLENIH ZA 7,2 % VEC Število zaposlenih se bo po Predlogu družbenega plana povečalo za 7,2 %, medtem ko bosta P°rasla družbeni proizvod in na-•odni dohodek, kot smo že omejili. za približno 20 odstotkov, ""zliko med narodnim dohodkom "ziroma družbenim proizvodom 'n zaposlenostjo pa bodo podjetja Nadoknadila z večjo storilnostjo ki bo predvidoma povsod porasla, t-iani svetov so ugotovili, da je "'°goče storilnost še znatno po-eč"ati z boljšim izkoriščanjem "Puglji vos ti, deloma v več dzme-ah. zmanjšati izpade z dela, "iti čimboljši način nagrajevala itd. VEC izvažamo, KOT UVAŽAMO *z naše občine izvažajo v tui'-direktno podjetja Has, KGP, v" "s, Inkop in Avto, medtem ko ze" ostalih izvaža posredno. Ra-d"1) Povečati proizvodnjo in pro-I aktivnost je nič manj važna na-I, Ga, ki j0 postavlja letošnji družbi Plan. tudi izvoz. Naša pod-cnb izvažajo doslej približno še toliko, kot uvažajo. Člani d pOv so menili, da je nujno iz-j. at* natančno bilanco uvoza in n !>Za. s katero bodo lahko kas-ec ho potrebno, zahtevali 5t *’ da se bo naša podjetja upo-'alo pri nakupu deviz. ^LlJARDO IN POL GOSPODARSKIH INVESTICIJ ]pt^Se gospodarske panoge bodo lij0" Predvidoma investirale mi-(ee v 446 milijonov dinarjev. Od kodo imele lastnih sredstev Privatizacijski in poslovni sklad) slv 'žno polovico, ostala sredic Pu bodo predvidoma dobile iw^^kPega, republiškega, okrajša , 1,1 občinskega investicijske-ske K a dobila okoli 41 milijonov V sk]ae.v investicijskih kreditov. ‘1,11 Pa bo predvidoma za te namene le nekaj nad 29 milijonov. Celoten dotok v ta sklad bo sicer res lep (nad 120 milijonov), vendar se bo po zadostitvi vseh obveznosti skrčil na okoli 45 milijonov dinarjev, ki pa se morajo še razdeliti v razmerju 35:65 za obratna oziroma osnovna sredstva. Krediti za obratna sredstva bodo dani predvsem podjetjem, ki dobro poslujejo, pa nimajo pogojev, da bi dobila kredit 'pri banki, krediti za osnovna sredstva pa so namenjeni predvsem za kovinsko industrijo, kmetijstvo, blagovni promet in obrt. LETOS BO PREDVIDOMA DOGRAJENIH 262 STANOVANJ Leta 1961 je bilo dograjenih v občini 89 stanovanj, lani 63, letos pa jih bo predvidoma 262, medtem ko bo ostalo nedograjenih 138. V stanovanjskem skladu se bo nabralo predvidoma nad 275 milijonov dinarjev, od katerih bo nekaj manj kot 167 milijonov porabljenih za gradnjo stanovanj, 33 milijonov za gradnjo komunalnih naprav pri teh objektih, ostalo pa za odplačilo anuitet, projektiranje, kred;! te gospodarskim organizacijam, sodelovanje pri najetju posojil, popravila stanovanjskih hiš (posojila hišnim svetom), režijske stroške (največ bančne), kredite zasebnikom in neobvezno rezervo. Letos naj bi dokončali vsaj tri stolpnice (po možnosti pa še četrto), dvajsetorček v Šeško vi ulici, v štiriindvajsetorčku Trgopro-meta bo dokončanih vsaj 12 stanovanj, ekonomski blok na Tomšičevi in samski blok za Lekarno. Sredstva za dograditev vseh teh stanovanj še niso zagotovljena, so pa izgledi, da sredstva bodo. Večina stanovanj, ki so in bodo dograjena, je dvosobnih. V razpravi so kritizirali predvsem način obračunavanja bančnih stroškov, ki je tak (progresiven), da bi čez leta pobral skladu vsa zbrana sredstva. NOVO POKOPALIŠČE USPOSOBLJENO LETOS V skladu za komunalne potrebe družbenega standarda (negospodarske investicije) bo letos predvidoma na razpolago okoli 27 milijonov dinarjev. Največ sredstev bo porabljenih za gradnjo pokopališča (na katerem bi začeli pokopavati predvidoma že letos) in sicer 13,5 milijona dinarjev) v proračunu pa je predvidenih za ta namen še 6,3 mili- jona dinarjev), za komunalne naprave pri novih objektih bo porabljenih nadaljnjih 8 milijonov dinarjev, za rekonstrukcija Prešernove ceste sta namenjena 2 milijona, ostalo pa so nerazporejena sredstva. V razpravi so se člani svetov strinjali, da se modernizira najprej Prešernova ulica, ki pelje k Šeškovemu domu — torej k našemu kulturnemu centru, čeprav bi bilo nujneje urediti Tomšičevo in Podgorsko cesto. Poudarili so, da je nujno najti sredstva tudi za modernizacijo vseh ostalih cest v Kočevju, najmanj v petih letih. Menili so tudi, da bi lahko zainteresirana podjetja v nekaj letih zgradila povsem novo Tomšičevo cesto, ki bi tekla po bolj primernem zemljišču za cesto in za gosp. organizacije. Hkrati je bilo poudarjeno, naj hi gospodarske organizacije v bodoče bolj sodelovale (njihove težnje naj bi vsklajevala komuna) tudi na ostalih področjih, ne pa le špekulirale. kako bi drugta drugi svoje usluge draže zaračunale. Eno takih področij sodelovanja je bilo na seji nakazano, namreč — kako zagotoviti kočevski industriji dovolj električne energije. Sedanje zmogljivosti bodo zadostovale predvidoma l'e do novega leta, kasneje pa, ko bodo dane v pogon nove zmogljivosti, električne energije ne bo dovolj. (Konec na 4. strani) Zveza borcev ni ustanova, ki daje podpore! Bil sem delegat na občinski konferenci Zveze borcev Ribnica, ki je bila zadnjo nedeljo. Zbralo se nas je lepo število. Topli stiski rok. nasmejani obrazi: mnogi se niso videli že dalj časa. Gledam znane in neznane obraze. Mnogim so se že zarezale v obraz gube. Precej jih je, ki so prezgodaj ostareli. Bila je vojna, krvava in neusmiljena, ki še zdaj terja svoje žrtve. Vsi vemo, da je umrljivost med nekdanjimi borci dosti večja kot med ostalimi. Zveza borcev nima podmladka: gledam zbrane delegate, najmlajši ima 35 let. največ pa jih ima že okrog 50 in več. Kaj hočemo, življenje gre svojo pot... Z zavzetostjo poslušam poročilo predsednika občinskega odbora Zveze borcev tovariša Toneta Maležiča: ... Personalne komisije v gospodarskih organizacijah večkrat ne obravnavajo borca tako kot je zaslužil, to je z razumevanjem, pač pa so jim člani ZB včasih celo v napoto. Upošte-ne tudi niso bile vloge invalidov, ki sd (trosili za zaposlitev ... Veliko članov je, ki so telesno izrčpani, duševno pa so še sveži, zato jih ne smemo izločiti iz proizvodnje z upokojitvijo. Treba jim je nuditi možnost, da se pozdravijo in jih potem namestiti na tako delovno mesto, ki bo odgovarjalo njihovim telesnim sposobnostim ... Predsednik je obširno govoril tudi o skrbi za zdravje borcev in o skrbi za otroke padlih borcev. Teh imajo v evidenci še 19. Kritično se je dotaknil nekaterih nepravilnosti in med drugim dejal: Kot poseben problem bi navedel, da nekateri otroci padlih borcev ne najdejo po končani šoli delovnih mest, tako v Ribnici, kakor tudi ne v Kočevju. Do veljave prihaja protekcionaštvo in osebno poznanstvo, ne pa človeški humanizem, da dobi službo najprej tisti, ki nima ničesar drugega kot zgolj roke ... Družba je še vedno odgovorna, da nadomešča starše teh otrok, kakor tudi da skrbi za otroke živečih borcev... Komisija za priznavanje posebne delovne dobe je obravnava- la 176 primerov. Ta naloga s svojo zamotanostjo in zahtevnostjo terja od organizacij ZB trezne presoje in objektivnosti. Ker imajo člani od pravilno urejene delovne dobe materialne in moralne koristi, je nujno, da se to obravnava z vso resnostjo, RIBNICA da se ne zgodi nikomur krivica, istočasno pa je treba onemogočiti te ugodnosti tistim, ki tega ne zaslužijo. Tovariš Maležič je potem orisal delo komisije za spomeniško dejavnost, komisije za zgodovinsko dejavnost ter komisije za obujanje tradicije NOB. Govoril je tudi o programu dela v letošnjem jubilejnem letU|. Za 20-* letnico zmage v Jelenovem žlebu — 26. marec, katerega slave v ribniški občini kot svoj praznik, je v programu srečanje borcev v Jelenovem žlebu. V počastitev te obletnice in občinskega praznika bodo v vseh večjih krajih v občini akademije. Lepo bodo proslavili tudi krajevne praznike, 4. in 22. julij ter se udeležili proslave Zbora odposlancev v Kočevju ... Delegat iz Bukovice tov. Nace je dejal, da ZB ni ustanova, ki daje podpore itd., temveč politična organizacija, ki skrbi oz. mora skrbeti za ideološko politično vzgojo članov. Opozoril je tudi na to, da smo večkrat ravnodušni do raznih negativnih dogajanj. Nadalje so govorili delegati iz Loškega potoka, Ribnice, Sodražice in ostalih krajev. Govorili so v imenu članov, ki so jih zastopali, o> dobrih plateh dela krajevnih organizacij in pomanjkljivostih, ki jih bo treba odpraviti. Predsednik obč. odbora SZDL Bogo Abrahamsberg je udeležence konference opozoril na naloge Socialistične zveze, katere najpredanejši člani so oziroma naj bi bili bivši borci. Spomnil jih je tudi, naj bi bili problemi borcev zajeti v zakoniku občine — v občinskem statutu. Delegati so še posebej prisluhnili besedam člana OO Zveze združenja borcev Staneta Bobnarja. Med drugim je dejal, da je ena od najvažnejših nalog, da se bivši borci vključujejo in sodelujejo v družbenem življenju, da so na čelu v naporih za zboljšanje življenjskega standarda. Opozoril je tudi na pomembnost pravilne vzgoje mladine v šolah, emigraciji in liku našega človeka v tujini, o zgodovinski dejavnosti in nujnosti, da se čim-prej začne s topografsko obdelavo znanih partizanskih krajev in dogodkov itd. Karel Oražem O milijonih in milijardah (Nadaljevanje s 3. strani) BO ZA VZDRŽEVANJE CEST DOVOLJ SREDSTEV? V cestni sklad se bo letos na bralo predvidoma le 13 milijonov dinarjev, od katerih bo porabljenih preko 9 milijonov za vzdrževanje cest četrtega reda in mestnih ulic, 3 milijone za rekonstrukcijo Prešernove ceste, ostalo pa za druge stroške. Predstavnik podjetja, ki vzdržuje ceste, je menil, da je za vzdrževanje cest in ulic namenjenih premalo sredstev, ker je letos več stroškov z oranjem snega in ker s tem denarjem ne bo mogoče dati na cesto toliko gramoza, kot bi bilo potrebno. Člani sveta pa so bili mnenja, naj gre podjetje na skrajno racionalizacijo in še izboljša organizacijo dela, ne pa, da bi samo gledalo, da bi čimveč zaslužilo. Šolski sklad najbolj PROBLEMATIČEN S stališča virov dotoka je šolski sklad, v katerem se bo letos nabralo predvidoma 178,469.000 dinarjev, najbolj problematičen. Predvsem so negotova sredstva, ki naj bi jih letos prispevale gospodarske organizacije (10 milijonov). Zastopniki nekaterih podjetij so namreč v razpravi povedali, da imajo njihova podjetja letos tolikšne lastne potrebe po izobraževanju, da ni dosti možnosti, da bi kaj prispevala še v občinski sklad za šolstvo. Največ sredstev tega sklada bo šlo tudi letos za potrebe osnovnih šol, sledita gimnazija in glasbena šola ter vrtci, ostalo pa bo šlo za vrnitev posojila, vajenski dom, dotacijo delavski univerzi, potrebe medobčinskega zavoda za pedagoško službo, dograditev šole na Travi in v Banja loki in dograditev delavnice za tehnični pouk in mlečne kuhinje za gimnazijo. GOZDNI SKLAD iz gozdnega sklada bo šlo največ za nego in varstvo gozdov (11 milijonov), za vzdrževanje gozdnih poti in cest 5,1 milijona, odkazilo lesa 3,3 milijone, režijske stroške pol milijona, obveznosti do medobčinskega gozdnega sklada 6 milijonov in za obveznosti iz preteklih let 12 milijonov. SKLAD ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA Iz tega sklada je predvidenih 2,6 milijona za osemenjevanje, 1,1 milijona za odškodnino izločenih tuberkuloznih živali, 3,3 milijona za preživnine bivšim lastnikom arondiranih zemljišč, 0,4 milijona za zatiranje kužnih bolezni, 924.000 din pa za stroške veterinarske službe. SE DVA SKLADA V ostalih dveh skladih pa je najmanj sredstev. Sklad za nacionalizirane nepremičnine in gospodarjenje z njimi bo predvidoma razpolagal z dvema milijonoma dinarjev, sklad skupnih rezerv gospodarskih organizacij pa naj bi imel 9,562.000 din. LETOŠNJI PRORAČUN — 277 MILIJONOV DINARJEV V občini bo ustvarjenih letos predvidoma nad 881 milijonov deljivih in nedeljivih proračunskih dohodkov, na katerih bo udeležena zveza z nad 74 milijoni, republika z nad 237 milijoni, okraj nad 80 milijoni, občina pa z 489,7 milijona dinarjev. Občini pa ostane po odbitju vseh obveznosti (šolski sklad, medobčinski sklad za strokovno šolstvo, medobčinski sklad za negospodarske investicije, skupne potrebe upravnih organov, upravni organi občine in okrajno sodišče ter tožilstvo) za proračun 303 milijone, oziroma po odbitju 10-odstotne obvezne proračunske rezerve 277 milijonov dinarjev. Sredstva občinskega proračuna bodo porabljena predvidoma tako: 20,5 milijona za kulturo in prosveto, 24,6 milijona za socialno varstvo, 20,75 milijona za zdravstvo, 14 milijonov za komunalno dejavnost, 142,9 milijona za dotacije, 47,4 za poravnavo letos zapadlih /obveznosti in okoli 7 milijonov za neobvezno rezervo. PRORAČUNSKA SREDSTVA ZA KOMUNALNO DEJAVNOST bodo porabljena: 2,5 milijona za vzdrževanje parkov in nasadov, 1.2 milijona za javno razsvetljavo, 1,5 milijona za vzdrževanje športnih objektov, pol milijona za reambulacdjo katastrskih map, 6.3 milijona za gradnjo pokopališča in 2 milijona za razne drobne stroške. Za dotacije krajevnim odborom je predvidenih 6 milijonov din, ki jih bodo porabili v glavnem za razna komunalna dela in vzdrževanje komunalnih naprav. SE NEKATERE PRIPOMBE Člani svetov so izrazili še nekatere pripombe, dali predloge in povedali težave svojih gospodarskih organizacij. Za prometni davek v maloprodajnih trgovinah so menili, da naj bi ne bil večji, kot je v sosednjih krajih in mestih, ker bodo sicer hodili potrošniki 'kupovat drugam. Razne dajatve (PTT, bančne, za šolstvo, obresti na poslovni sklad, dopolnilni prispevek za socialno zavarovanje, vodni prispevek itd.) Skok \ Sodražico »Greš z nami v Sodražico?« me je naskočil Frenk, potem pa nekje zvrtal avtomobil. Malo sem pomislil in se zbasal na zadnji sedež. In že je Ernest pritisnil na plin in zapodili smo se po raz--mehčani cesti proti Žlebiču. V Podstenah smo se za trenutek ozrli na novo bencinsko postajo, ki ima zaradi velikega snega menda bolj malo prometa. Treba bo še povečati dohod, kar je Komunala že pričela urejati, v bodoče pa bo treba misliti tudi na manjši bife, kjer bi lahko »tankali« tudi vozniki. Predvsem potem, ko bo dograjena cesta in se bo promet občutno povečal... Prav zabavno je bilo od Žlebiča naprej, ko je avtomobil premetavalo po cesti, da ga je Ernest komaj sproti spravljal v pravo smer. Cesta je bila čudovito preorana; če bi nosil klobuk, bi ga verjetno iz previdnosti držal v rokah. Tudi govorili nismo veliko, da si ne bi pregriznili jezika. Na Vinicah nas je zaneslo, da je bilo veselje, v Zapotoku pa smo morali za nekaj časa zapeljati na neko dvorišče; tu smo se malo po-sprehodili in pokadili, medtem pa sta se nekako razšla buldožer in tovornjak. Buldožer je, da sta se lahko izognila, preoral skoraj pol vasi, večinoma brez potrebe, nato pa smo tudi mi smuknili mimo. Sodražica, to se je kopala v sončnih žarkih v svoji pobeljeni kotlini, je bila kakor izumrla. Le tu in tam je kdo, sključen v dve gubi, prečkal cesto... Ko smo Kočevski qnxilii (Nadaljevanje z 2. strani) prav, da bi ti s svojim strokovnim znanjem pomagali delovnim članom društva. Kajti le tako bo gasilstvo kos številnim nalogam. Sklenili so, da bodo ob pomoči občinske gasilske zveze Kočevje storili vse potrebno, da se bodo tudi kočevski gasilci vključili v okvir priprav za osrednjo republiško proslavo, to bo jeseni v Kočevju v počastitev 20-letnice Kočevskega zbora. V. Dragoš opravili svoje, smo neuradno posedli v kotu pri Kaprolu, ki nam je postregel z odlično črnino in dobrimi pečenicami, potem ko jih je predpisanih dvajset minut naj bi-se ne večale, ker zvišujejo ■ ceno proizvodom ali pa znižujejo čisti dohodek podjetij (sklade in osebne dohodke). Razne lokalne davščine se ne bodo znižale, ker bi s tem ogrožale proračun oziroma po njem zadovoljitev potreb šolstva, zdravstva, socialnega varstva itd. SO BILE SEJE PREDOLGE? Člani svetov in upravnih odborov skladov niso dobili pred sejami, na katerih so razpravljali o družbenem planu občine in proračunu, napisanega materiala-(Verjetno zaradi objektivnih težav, ker komaj, ko je bil material za predlog plana pripravljen, so že bile sklicane seje in ni bilo časa, da bi ga razmnožili.) Zaradi tega so člani svetov po dve do tri ure poslušali poročilo, ki j® bilo sestavljeno, kot vidite, v glavnem iz samih številk. Seje so bile torej za dve do tri ure predolge. Morda pa tudi ne, saj !>• bila verjetno potem, če bi dobil! člani material na dom, razprava daljša, ker bi sc lahko nanjo bolje pripravili. J. Prime cmaril v ponvi. No, bile so dobre! Rudi je včasih prisedel ln malo poklepetal. Zatrdil je, da vina sploh ne pije, samo kak kozarec na leto. Potem je pripovedoval, da dobi tako dobro vino nekje pod Gorjanci, kamor hodi njegova rodbina že dobrih sto let... Sodražica pod snegom Konferenca ZMS Kočevje (Nadaljevanje s 1. strani) Po poročilu, ki ga je prebral sekretar ZMS Kočevje tov. Z. Žagar, se je razvila dolga razprava. Diskutanti so svoja poročila večinoma brali, zato je razprava zvenela nekam neprizadeto in ni prepričevala, Tej konferenci je manjkalo mnogo tistega poleta in borbenosti, to sta prevladovala na zadnji občinski konferenci. Prvi je govoril delegat občinskega komiteja mladine Janez Hočevar, to se je udeležil VII. kongresa Zveze mladine Jugoslavije. Nato so se zvrstila poročila z gimnazije in naših osemletk, o stanovanjski izgradnji, o občinskem statutu, o proizvodnih konferencah, o Počitniški zvezi in tabornikih, o delovnih akcijah v zveznem merilu in tudi doma, kako se mladina pripravlja na proslavo 20-letnice Zbora odposlancev in še mnoga druga. Delegat »Zidarja« je obširneje govoril o delu mladine v tem podjetju. Iščejo in bodo našli stike s šolsko mladino-nekaj so že storili za omilitev stanovanjske stiske za samce, pripomnil pa je, da mladina premalo razpravlja o teh problemih. Sekretar okrajnega komiteja ZMS Franc Sladič je v svojem govoru strnil vse v razpravi pove- dano, jedrnato in kritično ocen11 izvajanja mladih govornikov ln jim dal navodila za čim uspe*" nejše nadaljnje delo. Po končanih votivnih formalnostih je konferenca zaključila del°-Kljub nekaterim mladostnim P°' manjkljivostim je tudi ta pokazala, da se mladina zaveda svoji o nalog in odgovornosti. To pa J najpozitivnejša postavka vse*L njenega prizadevanja in si od n,1 še dosti obetamo! Fr. Cankar Pluženje (J. S.) — Do lanskega leta so ' Poljanski dolini ob Kolpi P'urt, zasnežene ceste s konjsko vpre»,e Imeli smo dva pluga, to Ju L vleklo po štiri pare konj. Ce > zapadlo 10 cm snega, so že pregli in preorali ceste, za P'11^^ pa sta šla še dva cestarja, kil 9 pazila na pravilno pluženje ir* ,.fl posameznih mestih še popraVJ , Traktorji, ki sedaj vlečejo P*rtel-imajo večkrat defekte in ni prišel na pomoč buldožer, bile ceste po več dni neprehod^. Če hočemo imeti pozimi res ^ bro preorane ceste, hi morda -najbolje, da spet preidemo na s način pluženja... Prepir med stanovalci Pred kratkim je sedlo na za-ožn° klop okrajnega sodišča v Kočevju kar šest obdolžencev, ki I’aj bi se zagovarjali zaradi žali-vendar je še pred obravnavo rotslo med tožnikom in obdolžen-01 do poravnave. Ker pa je primer Zabimiv in bi se lahko zgodil (ozi-'j°ma se tudi podobni primeri do-^ajajo) tudi drugod, ga bomo vse-eT1° opisali. < ^ to^da, in družine obdolžencev stanujejo namreč v 1$u stavbi in celo v istem nad- stropju. Vse kaže, da se je sovraštvo med družino tožnikov in družinami obdolžencev posebno zaostrilo zaradi — čiščenja skupnega hodnika. Družina tožnikov ima namreč stanovanje, ki je prvo na hodniku, ko se pride s stopnišča. Tako morajo vse ostale stranke v istem nadstropju hoditi mimo. stanovanja stranke tožndce in tako zamažejo hodnik pred tem stanovanjem. Tožnica menda zadnje leto sploh ni poribala hodnika (ki je lesen) ’I 7Jf)ti m oreška. , Bralec, na kolenih tc prosim, da mi odpustiš. O, dobro si pre- | “fjjl, na samih kolenih te prosim odpuščanja. Kaj praviš, da ne vidiš razloga, da bi nekemu pisunu odpuščal grehe. Ježešmarija, j 'aJ sem vendar ubijalec! Da, nekoga sem ubil. Ubil, pa pika! Krat- | *°malo sem ga zgrabil za ušesa, mu nastavil glavo na domače tnalo i 3 mu jo enostavno odsekal. Gnusen zločin, kaj? Verjiamem; če bi j ”z bral takole zgodbo, bi se mi tudi obračalo ob misli, da je avtor j Umoreske nevaren klavec. Dandanes je pa svet res pokvarjen, ' § 'borilcev mrgoli kot listja in trave. F,den od teh sem tudi jaz. S sol- j lami v očeh vam priznavam, da sem ubil sosedovo mačko Genovefo, | je bila ponos cele vasi, saj je lovila miši po vzoru nekaterih naših 1 bfadnikov in direktorjev, le da ni pila turške kave, potovala v ino- j 'emstvo ali se vozila v novem Oplu. In jaz sem jo ubil! K temu zverinskemu dejanju so me pripra- | 1,1 Prijatelji, ki so se z menoj vred pripravljali na praznovanje j Bl,sta. z ozirom na pokopavanje pusta sem najprej kanil zaklati j *v°io ženo, pa sem se takoj domislil, da je nekoliko težja od sose- \ b°ve mačke Genovefe, od katere ni nobene koristi, le ponosni smo j nanjo, kakor na nekatere direktorje. , Bila je torej mrtva, vrgel sem jo v staro vrečo in postavil v .l**t. Naslednji dan smo jo položili v nalašč, zato pripravljeno krsto b st nadeli maske. Jaz sem imel recimo tako, ki je predstavljala 'bito mačko Genovefo, moji prijatelji pa vse mogoče: od secesio- = "'sta Combeja pa tja do grofa Šole. ki danes premišljuje o težkih I ^iiijonih za zapahi. Šele ko smo odšli prosit krofe, sem videl, kako = 'bietno je bilo. da sem si izbral masko zdaj že pokojne mačke j'.'biovcfc, od katere ni bilo koristi, pač pa smo bili le ponosni na- I I® Samo en primer: Moj kolega Pepe Sova, ki je s svojo masko Kmalu bo pust! j “Odstavljal Combeja. je bil povsod tepen, češ da je skrunilec os- j ^bvnih človeških pravic in se je po dveh urah beračenja krofov do j J®*ti pretepen privlekel domov, tako da je zamudil največji hec — | n°kopavanje pusta, ki se je odvijalo nekaj ur pozneje. Mene pa so ; sprotno povsod prijazno sprejeli: — Oho, Genovefa je prišla! Dajte krofov! „ Samo pomislite, tri nahrbtnike krofov sem znosil domov na ta k?6in. In za uspeh bere sem se imel zahvaliti edinole pokojnici. Se ** Počivala v moii kleti in katere imena sem se poslvžil. Bil sy1". ,ako navdušen, da sem na hitrico izdelal podobne maske še za r.b-ia sinova Sultana in Fonzlia, ki sta predstavljala mladiče mačke ^hovefe mačka sem bil jaz. Zdaj smo šli po vasi za krofi kar ozom. ki je bil čez d"bro uro nabasan s kopico. Stvar * *°.Ursitim . r°fi me je tako navdušila, da bi kmalu pozabil n-> pokopavanje •Paz8- Prilatelii so iz kleti krsto s pokoinim pustom (beri: crknjeno Genovefo'! že odnesli, zato sem moral močno pohiteti, da o'iih ujel. Na koncu vasi sem 'ih s poboma dohitel in no zgledu *®Ž1{ ni* vse kriplje hlipal za pokojnim pustom. Meni to ni bilo kai °’ sai m,‘ žpua sedemkrat na teden nrotene in še predobro vem. ki *° s°lzc- Teže je bilo s sinovoma, ki sta se namesto k>ka sme-t0 a' Bo sem vsakega po dvakrat usekal okrog ušes, je bilo tudi saj sta se drla kot za stavo lre. Uspeli smo na čili in pogrebci so odložili krsto Zdaj .je bilo DlP>;b močneje jokati, zato sem sinova še po enkrat oplazil čez b- da sta od bolečin zatulila, kot bi iu rezal. Potlei so nenado-Prijatelji, ki so nas ueledali z maskami in so vedeli, da se po-hUgj'Ca kot Pust mačka Genovefa, planili name in moje sinove. 0tCn° • da .je pokojnica ušla in zdaj sama opazuje ceremonijo. C|hol< SPm ' rokami in nogami, tulil, cvilil, krulil, prhal, žvižgal, tli nix1, piskal, kašljal, klel in vpil, da je vse skupaj pomota, pa tg^k zaleglo. In glejte čudo: Genovefa, ki sem jo nredst.avljal z °- je bila ponos ecle vasi. zdaj pa so vaščani kar tekmovali, theit."'p bo bolj brcnil v zadnjico in treščil v iamo. ki je bila na-'ko s°,l1a Pustu. Pa sem sc kmalu znašel. Svojo in obeh sinov ma-1'edol$ni v i'‘m kaosu nokopavanja v nagici nataknil trem drugim vaščanom, ki so jih notem nevede kot pusta žive za-liko rt„^>°ilei smo se vsi zadovoltni vrnili, češ da smo opravili ve-‘ j* in izkoreninili še eno leglo kriminala hiš*J/te. Pust je pred vrati zato sem vas že naprej nrosil od-1 "la, ker se letos stvar lahko konča zame bolj tragično! IVO DOMINIK GEREM ker je menila, da to ni njena dolžnost. Prepričana je namreč, da ostali stanovalci (ki jih je menda 16) zamažejo predvsem njen hodnik (ker odpade največ blata s čevljev v prvem delu hodnika), manj pa naslednje dele (pred ostalimi stanovanji) in da bi zato morala ona čistiti hodnik tako rekoč predvsem za stanovalce v tistem nadstropju in le manjši del zase. Ostali stanovalci pa so menili, da je dolžan čistiti hodnik vsak pred svojim stanovanjem. Zaradi takih nesporazumov je prihajalo stalno do sporov, žalitev, zmerjanj in celo pretepov. O Take in podobne spore bi morali stanovalci poravnati v okviru hišnega sveta. Dolžnosti im pravice stanovalcev pa so zapisane tudi v hišnem redu. Vse pa kaže, da je hišni red te hiše pomanjkljiv in da hišni svet ne opravlja zadovoljivo svoje naloge. Spor bi se vsekakor lahko rešil doma, če bi stanovalci skušali problem rešiti na sestanku hišnega sveta. Lahko bi pogledali,: kako čistijo hodnik v ostalih nad-[ stropjih te stavbe, da ne pride do' sporov, ali pa kako v podobnih hišah. Možnosti za uravnavanje čiščenja hodnika je več. Lahko bi ga čistil vsak pred svojim stanovanjem; lahko- bi regulirali višino najemnine tako, da bi stanovalci, ki morajo čistiti bolj zamazani del hodnika, plačevali manj najemnine; lahko bi se dogovorili, da čisti ves hodnik ena izmed strank, ki pa dobi to delo plačano (prispevale bi vse ostale stranke); lahko bi najeli čistilko in jo stanovalci plačali in še na več drugih načinov (pred vhodom v stavbo a'li na hodnik bi dali strgala za čevlje, predpražnike in podobno, zaradi česar ne bi prihajali stanovalci na hodnik z blatnimi čevlji itd.). Kar sklene hišni svet. je potem zakon za stanovalce. Sklepov se morajo držati, ker jim v nasprotnem lahko hišni svet tudi odpove stanovanje. O Ob poravnavi so obljubili obdolženci in tožniki, da bodo skotali pozabiti dosedanje spore ter da bodo vnaprej skušali živeti v čimboljših medsebojnih odnosih. Posebno pa se bodo izogibali žalitev, ki bi vzbujale narodnostno nestrpnost in ki so pri nas zelo strogo kaznjivc. Sodišče bo razen iJjLvsch prizadetih obv'estilo o porav-jHnavi tudi hišni svet in ga hkrati opozorilo na dolžnosti. njegove pravice in Sofiak ktic Ko sem že opletal po Sodražici, sem skočil še h Korlu v Suho robo, predvsem da bi ga pozdravil in se pozanimal za zdravje. Čeprav je menda že počasi zaključeval delovni dan, sva na hitrico malo po-klept'.a’a in pogovor je mimogrede zabredel na gospodarsko plat... Lanskoletni plan je podjetje preseglo za 7 odstotkov, letošnji pa predvideva 125 milijonov din realizacije. Od tega odpade na izvoz skoraj polovica, predvsem v zahodne dežele. Desetčlanski kolektiv tako počasi odkupuje od izdelovalcev suhe robe izdelke, jih sortira, opremlja, pakira in pripravlja za izvoz, nato pa spet odkupuje, sortira itd. Od inozemskih kupcev dobijo ponudbo in vzorce, ki jih potem dajo izdelovalcem, tako da čimbolj zadovoljijo potrošnika. Izdelovalcev suhe robe je vedno manj, ker jih je veliko odšlo na delo v Zahodno Nemčijo (pač boljši zaslužek!), kljub temu pa imajo registriranih okrog 40 suhorobarjev. Seveda pa se suče število izdelovalcev suhe robe, vštevši tudi družinske člane in druge, okrog 300. Trgovsko podjetje Suha roba odkupuje izdelke po vseh'bližnjih vaseh, pa tudi tja do Blok... Za spomin na Suho robo pa sem prejel šopek ličnih lese- ji nih žlic, namenjenih za izvoz - Potem je zaprosil za upravičeni dvotedenski dopust, dobil enainštirideset rubljev oskrbovalnine, se poslovil od kolegov in se odpravil domov. Med potjo je zavil v lekarno. Upravnik drogerije Leonid Grigonje-vič, ki so mu domači in prijatelji pravili Lip, je stal za rdeče lakirano prodajalno mizo, obkroženo z belimi steklenicami s strupom, in živčno prodajal svakinji načelnika gasilcev kremo Ango, ki varuje pred soncem in pegami ter daje koži nenavadno belino. Načelnikova svakinja pa je hotela imeti puder Raehel zlatenkaste barve, ki daje telesu enakomerno, brez pripomočkov nedosegljivo rjavo polt. Drogerija je premo e la samo kremo Ango proti porjavelosti in boj med dvema tako nasprotnima si produktoma parfumerije je trajal pol ure. Zmagal je Lip in prodal načelnikovi svakinji še pomado za ustnice in »brzovar«, pripravo, narejeno kot samovaiv na zunaj podobno škropilnici. »Kaj pa želite?« »Sredstvo za lase.« »Za rast, zatiranje ali barvanje?« »Kakšno rast neki!« se je ozlovoljil Hipolit Matvejevič. »Za barvanje.« »Za ta namen imam odlično sredstvo Titani,k. Na carinarnici sem ga kupil. Tihotapska roba. Ne spere ga ne hladna ne vroča voda ne milnica ne petrolej. Črna barva. Steklenička za pol leta velja tri rublje in dvajset kopejk. Priporočam kot dobremu znancu.« ILF IN PETROV predse zvezdomer in se z resnim glasom začel dreti: »Zvezdomer! Poceni prodam zvezdomer! Za delegacije in ženska društva popust!« Nepričakovana ponudba je dolgo časa bila na gluha ušesa. Delegacije gospodinj so se bolj ogrevale za blago, ki ga je na trgu primanjkovalo, in se gnetle okoli kramarij z manufakturo. Mimo prodajalca zvezdomcra je že dvakrat koračil agent stargorodske policije. Ker pa zvezdomer ni bil prav nič podoben pisalnemu stroju, ki je bil prejšnjega dne ukraden Maslocentru, je jenjal prebadati možakarja z očmi in odšel. Opoldne je bil zvezdomer prodan nekemu ključavničarju za tri rublje. »Sam meri,« je dejal mladi človek, ko je izročal zvezdomer, »samo če ima kaj.« Ko se je znebil zapletenega instrumenta, je veseli dečko poobedoval v menzi »Kotiček teka« in se nameril ogledovati mesto. Sel je preko Sovjetske ulice, stopil na Rdečearmejsko (bivša Velika Puškinova), presekal Zadružno in se spet znašel na Sovjetski. Toda to ni bila ona, ki jo je bil prekoračil: v mestu sta bili dve Sovjetski ulici. Ko se je nemalo začudil temu, se je dečko znašel na Ulici lcnskih dogodkov (bivša Denisova). Poleg lepe dvonadstropne stavbe št. 28 s tablo »SSSR, RSFSR, Drugi dom socialnega skrbstva stargorodske gubernije«, se je fant ustavil, da bi si prižgal cigareto pri Dvanajst stolov 8 Hipolit Matvejevič je obračal v roki kvadratno stekleničko Titanika, z vzdihom pogledal na etiketo in položil denar na pult. Vrnil se je domov in si trudoma začel polivati glavo in brke s Titanikom. Po stanovanju je zasmrdelo. Po obedu se je duh razpuhtel, brki so se posušili, se zlepili in razčesati jih ni bilo ravno lahko. Črna barva je dobila nekoliko zelenkast odtenek, a za ponovno barvanje ni bilo več časa. Hipolit Matvejevič je iz taščine šatu-lje vzel seznam dragotin, ki ga je bil odkril prejšnji večer, preštel denar, zaklenil stanovanje, spravil 'ključe v zadnji žep. sedel v pospešeni vlak št. 7 in se odpeljal v Stargorod. Peto poglavje VELIKI KOMBINATOR Ob pol poldne je s severozahoda, iz smeri, kjer je bila vas Cmarovka, prišel v Stargorod mlad človek osemindvajsetih let. Za njim jo je ubiral potepenec. »Striček,« je veselo kričal, »daj deset kopejk!« Mladi človek je potegnil iz žepa toplo jabolko in mu ga dal, ta pa ni odjenjal. Tedaj se je pešec ustavil, posmehljivo pogledal fantiča in mu tiho dejal: »Morebiti bi rad še ključ od stanovanja, kjer imam shranjen denar?« Zaleteli potepin je doumel vso brezupnost početja in odjenjal. Mladi človek se je zlagal: ni imel prebite pare ne stanovanja, v katerem bi hranil denar, ne ključa, s katerim bi stanovanje odprl. Še plašča ni imel. V mesto je prišel v tesno oprijeti zeleni obleki. Bikovski vrat mu je bil nekajkrat ovit s starim volnenim šalom, noge so mu tičale v lakastih čevljih iz jelenjega usnja oranžnordeče barve. Bil je brez nogavic. V roki je mladi človek držal zvezdomer (instrument za merjenje oddaljenosti zvezd). »Ej bajaderka (plesalka z Vzhoda v predrevolucijskem gledališču), ti-ri-rim, ti-ri-ra,« je zapel in zavtil na trg. Zanj se je našlo mnogo opravila. Vrinil se je v vrsto prodajalcev, potisnil hišniku, ki je sedel na kamniti klopi pred vrati. »Kako kaj, očka,« je vprašal, ko je potegnil dim vase,« ali imate kaj deklet v mestu?« Starec se še malo ni začudil. »Nekateri so še s kobilo zadovoljni,« se je rad spustil v pogovor. »Samo to sem mislil vprašati,« je brž dodal mladi človek. Takoj nato pa je zastavil novo vprašanje: »Takšna hiša pa brez deklet?« »Našim,« je razlagal hišnik, »je mladost za tremi gorami in dalj. Tole je državna ubožnica, starke imajo v njej vso oskrbo.« »Razumem. So to tiste, ki so prišle na svet še pred zgodovinskim materializmom?« »Tako je. Tedaj, ko so se rodile, so se pač rodile.« »Kaj pa je bilo v. tej hiši pred zgodovinskim materializmom?« »Kdaj?« »No, tedaj, pod prejšnjim režimom?« »A, za starega režima je v njej živel gospod.« »Buržuj ?« »Ti si buržuj. Povedal sem ti: prvak plemstva!« »Torej proletarec?« »Ti si proletarec! Povedal sem ti: prvak!« Pogovor s hišnikom odprte glave, ki se je pa kaj slabo znašel v razrednem ustroju družbe, bi bil še bog si ga vedi kako dolg, da ni mladi človek odločno segel stvari v jedro: »Veš kaj, dedek?« je spregovoril. »Ali ga ne bi dala malo na zob?« »No, pa daj zanj!« Za celo uro sta izginila, in ko sta se vrnila, je bil hišnik že najboljši prijatelj mladega človeka. »Torej me boš vzel za čez noč?« »Tudi za vse življenje, ker si dober človek!« Ko je tako hitro dosegel svoje, je gost urno smuknil v hišnikov brlog, sezul rdeče čevlje, se stegnil po klopi in koval načrte za naslednji dan. BRANKO COPIC: Oslovska leta — Glej ga. kaj pa mu je, menda je ne smrdim? — se je obrnil k drugemu, ta se mu Je brez besede spačil in se začel divje česati, da je bil Bobo ves iz sebe. — Zorel je! Spotoma je srečal nekaj dijakov, toda vs> so se mu spakovali ali pa si zatiskali nos >n Bobo je resno preudarjal. — Najbrž sanjam. Po poglejmo. Da bi se prepričal, če se mu res samo sanja je vzel z okna krtačo in se lopnil po glavi, d*1 se mu je kar zabliskalo pred očmi. — Auuu, ne sanja se mi, ne! Stopil je v umivalnico, položil poleg sebe milo, ščetko in brisačo, toda komaj se je zasuk'd k oknu in pogledal skozi, kaj počno na dvorišču, je že brisača odletela na tla, ščetka in milo F3 sta se znašla v kotu. — Hej, kaj pa je to? — je prestrašen zaklical, ker se mu je zazdelo, da je skozi odprt9 vrata bliskovito šinila neka senca. Tišina. Nobenega odgovora. Pobral je svoje reči in se začel umivati, a komaj si je. dobro namilil obraz in mi že podstavil vrat pod curek vode, ga je nekdo udaril 1 metlo po hrbtu, da je poskočil kot zajec. — Joj! Joj! Napol umit je planil nazaj v spalnico in sari>° sedel na posteljo, da bi si obul čevlje, že se .ie s treskom sesula. Isti trenutek je na h odmiku začul smeh in hitre korake neznancev. — Uh, le kdo mi je razdrl posteljo? — je zastokal, ko se je pobiral in debelo buljil naokrog* in šele zdaj je v svojo grozo opazil, da ni kovčka nikjer. Preden se je šel umivat, je bil še tu, o& nogah postelje — zdaj pa ga ni. Stekel je ven, ko da bi ga kdo podil in naletel na hišnika Jova Ponedeljka-Skandala. — Jovo, le kaj je danes? — He, ali še nisi videl oglasne deske? — se začudi Jovo. — Ne, pravkar sem vstal. — Škandal! — vzklikne Jovo. — Ne veš, da spodaj visi nekakšna tiralica za teboj, nekakšna ... Kolikor se jaz na to razumem, bratec, P0, stavljen si izven zakona. — Kaj pa je to »postavljen izven zakona«? . — He, kaj res ne veš? Škandal! To pomeni' da te noben zakon več ne ščiti in da te lahk° ubije, kdorkoli te sreča. — Kaj? Jojme! — zatuli Bobo Petelinček. ^ Saj danes zjutraj se je že začelo nekaj takes3' Metla je pela. — Metla je otročarija, bratec! — zažvižga J °' vo Škandal. — Zdaj pridejo na vrsto kol, pušk3’ bajonet in drugo strelno in hladno orožje. — Kaj ti pride na misel! — Kar si slišal. Daj no, počakaj malo, da na)" dem kakšno krepelce ali sekirico in te namlati’11' Se nagrado dobim morda. — Si znorel ali kaj? — zavpije Bobo in beF3 z očmi. kam bi jo ucrl, toda Jovo škandal ga i pograbil za roko in škodoželjno zakrakal: _ — He, he, he, ne boš mi ušel, bratec! Ce • . mi jo pobrisali Karanovič in hajduki, mi ti, P moji veri, ne boš! .m Porinil je Boba na hodnik in ga prisuval oglasne deske. _ a — Zlikovec, le poglej svojo sliko! Vidiš? n nekakšnem »ušivem spisku« sli. Gotovo si z»8r šil kakšno packarijo, kaj! jPi Tedaj je od nekod prišel reditelj Smrdonja ko je prebral oglas, jezno zavpil: ,‘. Ribnica, 9,11; 2. Alojz Lovšin, Ribnica, 9,41; 3. Slavko Lesar, R'bnica, 9.59. Ml. pionirke: 1. Nada Mate, 11,30 Mlajši mladinci: 1. Janez Kor-rjš, Loški potok, 12.27; 2. Jože , »rdiš, Loški potok. 12,56; 3. Du-san Divjak, Ribnica, 12.58. Starejši mladinci: 1. Špeletič Vlnez, Ribnica, 23,12; 2. Jože Sile, Ranica, 23,25; 3. Alojz Mihelič, R'bnica, 24.23. Starejše mladinke: 1. Milka Bartol, 25.23. t-lani: 1. Franc Bartol, Loški po-»k, 23,04; 2. Franc Lesar, Ribnica, '}58; 3. Janez Gorše, Ribnica, ^,16. Največ je bilo prijav za skoke. Iz Kočevja 8, iz Sodražice 6, iz Loškega potoka 5 ter številni domači tekmovalci. Južen in težak sneg n.i bil ovira in so vsi tekmovalci izvajali lepe in dolge skoke. Razveseljivo je bilo. da je bilo izredno malo padcev in še ti so Z nedeljskega smučarskega tekmovanja v Ribnici (Foto Mohar) bili lažji. Tekmovanju je prisostvovalo okrog 1000 gledalcev, ki so bili ob tej športni prireditvi povsem zadovoljni. Tudii tekmovalci so bili z organizacijo zadovoljni1, čeprav ni bila brezhibna, saj smo se v zadnjem hipu znašli brez sodnikov. Končno pa je le prišel eden iz Ljubljane ter z •(Malimi člani komisije rešil situacijo. Doseženi so bili sledeči rezultati : Pionirji: 1. Albin K Sir, Loški pot-Ok, 202; 2. Karol Pii.; at, Sodražica, 181; 3. Branko Andoljšek, Ribnica, 170 točk. Mladinci: 1. Vinko Arko, Ribnica, 210; 2. Anton Arko. Kočevje, 187,8; 3. Šlefan Marič, Kočevje, 181,9 točke. Člani: 1. Bogo Leskošek, Kočevje, 200; 2. Franc Kocjančič, Kočevje, 185,4; 3. Franc Mihelič, Ribnica, 177,5 točke. Verjetna pri vseh tekmovanjih nekaj lepo uspe, nekaj zopet ne. Vendar je ta prireditev lepo uspela in si podobnih še želimo. I.ojze Češarek Osebni rekordi krepko preseženi Takšen bi bil splošen rezultat prijateljskega srečanja med dvigalci uteži TVD Partizan Kočevje : Ježica. Tekmovanje je bilo 17. II. na Ježici pri Ljubljani. Rezultat: 1140 : 1084,5 kilogramov v korist Partizana Kočevje. Rezultati posameznikov: Meljo Janez 262,5 (77,5, 80, 105); Polajnar Peter 275 (85, 80, 110); Žagar Tone 270 (80, 85, 105); Nered Milan 270 (80, 80, 110); Sega Stane 267,5 (90. 75, 102,5); Vidic Albin 255 (77,5, 77,5, 100). Zimska prvenstva Osilnice Športna sekcija »KOLPA« je le- j oc/vut/u. mt/Lr/ui tu- os prvi(. priredila zimska prven-jja v Osilnici. Tekmovali so v sankanju in smučarskih £°kih. Nastopilo je rekordno Javilo tekmovalcev, ki so bili a\'deljeni po starosti. , SPUST: Tekmovalo je 17 smu-v'G'eu in smučark. Med mlajši-1 Pionirji je zmagal Ožura Rudi, ■ • hice t/LOV. Janez Picek iz Rib-kp0 /e imel pred kratkim res nii , l°vsko srečo — nad Otavica-fceo„ Ustrelil 72 kilogramov tež-Tfi^juerjasca z velikimi čekani, slinil dni kasneje je ustrelil še sku-vr,- (divjo, seveda!)- Vsega je ustrelil v tej lovski sjl tri divje prašiče, ribniška Pr^-zUpaj pa 15 Baje so se divji Pci&H 1 v Ribniški dolini zelo raz- Foto Mohar pri starejših pa sta bila najhitrejša Ožura Janez in Kovač Janez. Med pionirkami si delijo kar tri tekmovalke prvo mesto: Kovač Ružiča, Ožura Marija in Ka-tern Majda. Med mladinci sta bila najhitrejša Šercer Franc in Ožura Janez. SANKANJE: V sankanju je nastopilo 22 tekmovalcev in so tekmovali v šestih skupinah. SKOKI: V smučarskih skokih so nastopili le štirje tekmovalci, ker so si mnogi zlomili smuči pred tekmovanjem. Na tekmovanju, ki je bilo pred prvenstvom, je v skokih zmagal štimac Jožko. Naši pionirji zopet uspešni V nedeljo je kljub slabemu vremenu prišlo v Kočevje 175 pionirjev in pionirk iz šol občine Ljubljana-center, iz kočevskih osnovnih šol pa se je zbralo na smučiščih in sankališču preko 160 otrok. V slalomu občinskih reprezentanc šol so zmagali posamezniki: 1. Bokal Jure — Ljubljana 37,9 sekund, 2. Hočevar Borut — Kočevje 38,5 sekund in 3. Putrih Mišo — Kočevje 40,7 sekund. Ekipno so zmagali v slalomu kočevski pionirji s 110,19 sekund pred ljubljanskimi — 132,23 sekund. V slalomu so tekmovali še domači pionirji izpod 10 let starosti. Vsi skupaj so tekmovali tudi v sankanju. Zaradi velike udeležbe še nimamo rezultatov, zdto bo- Izven konkurence so nastopali še sledeči tekmovalci:. Kovačič Jože 197 (60, 57,5, 80); Pirc Dušan 225 (70, 65t 90); Sere Franc 207,5 (62,5 60, 85). Navedeni rezultati zgovorno kažejo uspešnost posameznikov. Gosti niso bili slabi. Vsi zaslužijo priznanje. Polajnar Peter in Nered Milan sta vsa bremena dvigala navidezno z lahkoto. Izgledalo je, da imata še precej rezerve. Sega Stane je bil najboljši v tez-nem dviganju. Žagar Tone je dvigal s posebno eleganco. Vidic Albin je nastopal prvič v takšni konkurenci in pokazal dosti sposobnosti. Najbolj siguren je bil Meljo Janez. Tudi tekmovalci, ki so nastopali izven konkurence so se izkazali. Vsi tekmovalci pa so presegli svoje dosedanje uspehe. Tudi v ekipi Ježice so tekmovalci dosegli lepe rezultate. Kar trije so presegli lastne rekorde. Med njimi je tekmoval izven konkurence pionir, ki je dvignil v triatlonu 135 kg. Najtežje breme tega tekmovanja je dosegel Vidmar Franc. V olimpijskem triatlonu je dvignil 302,5 kg. Tekmovanje je dokaz, da tega športa ne smemo zanemarjati. Dviganje uteži je zdrav šport, pri katerem se človek razvija predvsem v moči in odpornosti. Športna medicina priporoča vsem, ki se kakorkoli ukvarjajo s športom, to disciplino. Vabimo ljubitelje tega športa na redne vaje, mo o tem srečanju podrobneje poročali prihodnjič. Tako je bil pod Mestnim vrhom pravi pionirski živ-žav. Organizacija je bila dobra, k čemur so pripomogli pripadniki TVD Partizana Kočevje in pripadniki šolskih športnih društev iz Kočevja. Nesreč ni bilo. Gostje so bili kljub slabemu vremenu z izletom in tekmovanji v Kočevju zelo zadovoljni. Arko ki so vsak torek in petek v Še-škovem domu. V kratkem bo vratno srečanje. Dvigalcem želimo šef več .enakih uspehov. Dominik Trobentar Kočevju po Delavska univerza vas vabi in obvešča 9 V torek, 26. II. ob 17. uri bo v klubu Socialistične zveze — ha Trgu svobode — razgovor o slikarski in kiparski tehniki. Razgovor bo vodil akademski slikar Stane Jarm. Predvajali bomo filme. Na razgovor vabimo vsakogar, ki ga zanima slikarstvo in kiparstvo. 9 Vsak ponedeljek so prostori kluba namenjeni za delo organizacij in društev. Tehničnemu Vodji kluba je potrebno 3 dni vnaprej sporočiti čas sestanka oziroma druge dejavnosti. # V ponedeljek, 25. II. ob 18. uri bo seja upravnega odbora kluba SZDL, na kateri bodo odločali o uporabi klubskega prostora tudi v drugih dneh. Zainteresirane prosimo, da sporočijo svoje želje ali pa se udeleže seje. ® Ta teden smo pričeli s tečaji za ekonomsko izobraževanje upravljavcev. V tečaju za člene kolektiva Trgoprometa bodo predavanja: 22. II.; 5. III.; 7. III.; 12. III. in 22. III. Tečaj za INKOP pa bo še 25. II.; 28. 11.; 4. III; 7. III; 11. III. in 14. III. V kratkom se prične tudi tečaj v obrtnem centru »Oprema«. 9 V ponedeljek, 25. II pričnemo s predavanji na ekonomski srednji šoli. 9 22. II. ob 9. uri so izpiti s tečaja za poglobitev slovenščine in pisanje zapisnikov. 9 Izpit za kinooperaterje so uspešno opravili: Edo Cetinski, Dušan Rdfel, Jadran Sobar. Jadran Novak, Polde Novak, Ivan Poje, Marjan Mohorčič in Jože Delač. 9' Prebivalcem Kuži j a se opravičujemo za odpadlo predstavo potujočega kina. Kljub naporom je avto s potujočim kinom obtičal na nepreorani cesti blizu Broda. 9 Po knjižni vrednosti, prodajamo malo rabljene pisalne stroje znamke »Sava« in »Optima«. ta leden za vas KOČEVJE Poročili so sc: Jaksič Adolf, ključavničar iz Kočevja, Pogorska 41, star 26 let in Biberžnlk Cecilija, kuharska pomočnica iz Kočevja, Trg 3. oktobra 13, stara 25 let; Mustar Ježe, uslužbenec iz Gorenjega 20, star 25 let in Lužar Veronika, delavka iz Konca vasi 4, stara 17 let; Žagar Franjo, delavec iz Mahovnika 10, star 27 let in Plot Marija iz Mahovnika, delavka, stara 38 let. V Novem mestu so rodile: Rački Marija, delavka iz Mahovnika 13 — dečka; Hegler Jožefa, gospodinja iz Rapljevega 39 — deklico. V Brežicah je rodila: Komlje-novič Ivanka, gospodinja iz Kočevja, Reška cesta 13a — deklico. KOSTEL Umrl je Mihelčič Matija, kmetovalec iz Vasi 25, star 63 let. Rodila je Stimec Julijana, delavka iz Kužlja 14 — deklico. DOLENJA VAS Rodila je: Zoran Angela, gospodinja iz Dolenje vasi 24 — dečka. Poročila sta se: Češarek Stanislav, kovač iz Dolnje vasi 37, star 28 let in Šilc Julijana, gosp. pomočnica iz Dolenje vasi 8, stara 21 let. KOČEVJE: 22, do 24. februarja italijanski barvni film »Jaz ljubim, ti ljubiš«; 25. in 26. februarja italijanski barvni film »Helena Trojanska«; 27. in 28, februarja francoski barvni film »Lepotica in cigan«; 1. do 3. marca nemški film »Graščina strahov«. SVOBODA: 23. in 24. februarja ameriški film »Najljubši učenec«; 2. in 3. marca francoski barvni film »Njeno življenje«. RIBNICA: 23. in 24. februarja nemški film »Kovarstvo in ljubezen«; 2. in 3, marca italijanski film »David in Goljat«. SODRAŽICA: 23. in 24. februarja ameriški film »Pojmo v dežju«; 2. in 3. marca francoski film »Modema devica«. VELIKE LASCE: 23. in 24. februarja jugoslovanski film --Vrata ostanejo odprta«; 2. in 3. marca ameriški film »Pogumni in smeli«. STARA CERKEV: 23. in 24. februarja francosko - nemški film »Napoleonov oficir«; 2. in 3. marca ameriški barvni film »Dve ljubezni Eddy Duchina«. LOŠKI POTOK: 24. februarja ameriški film »Podaj roko hudiču«; 3. marca francoski film »Kockar«. DOBREPOLJE: 23. in 24. februarja slovenski film »Minuta za umor«; 27. februarja jugoslovanski film »Trčenje na vzporednicah«; 2. in 3. marca mehiški barvni film »Pesem upornika«. PONIKVE: 28. februarja jugoslovanski film »Trčenje na vzporednicah«. BROD NA KOLPI: 24. februarja ameriški film »Priča obtožbe«; 3. marca nemški barvni film »Kralj čardaša«. Šolski otroci se pod vodstvom tov, Oražmove učijo pravljično igro »Sneguljčica«. Zaigrali jo bodo baje kmalu in tako poskrbeli ljudem v Grčaricah za razvedrilo v zimskih dneh. PRODAM Skoraj novo NSU PRIMO 175 prodam po zelo ugodni ceni. Plačljivo tudi s čekom. Vprašajte na upravi lista. PRODAM Ugodno prodam moško športno kolo in otroški športni voziček. Trg svobode 10 Kočevje (pritličje) NAJDENO V sredo zvečer smo pri kinu Jadran v Kočevju našli ročno uro. Lastnik jo lahko dobi v pisarni Mesarije. MOŠKRICEVA RAZSTAVA Od 22. do 25. februarja, vsak dan od 16. do 19. ure, bo v klubu SZDL, Kočevje, Trg svobode, razstava o Jožetu Moškriču. Razstavljeni bodo rokopisi njegovih literarnih del. Razstavo organizira mladinski aktiv CZP Kočevski tisk s pomočjo Delavske univerze. 22. feb. ob 18. pa bo, prav tako v klubu, proslava v počastitev 20-letnice Moškričeve smrti. Jože Moškrič je bil pesnik, graličar in prvoborec ter je proglašen za narodnega heroja. © POTUJOČI KINO Francoski film »Ata, mama, žena in jaz« v soboto, 23. II. ob 19. uri na Oneku. V nedeljo, 24. II. ob 15. uri na Travi in ob 18. uri v Podpreski. Norveški film »Devet življenj« v soboto, 23. II. ob 19. uri v Koprivniku. V nedeljo, 24. II. ob 14. uri v Vimolju in ob 17. uri v Moz-lju. Slovenski film »Veselica« v soboto, 2. III. ob 19. uri v Koprivniku. V nedeljo, 3. III. ob 13.30 v Banja loki, ob 16. uri v Fari in ob 19. uri v Kuži ju. Poljski film »Vlak« v soboto, 2. II. ob 19. uri v Starem logu. V nedeljo, 3. III. ob 16. uri v Strugah in ob 19. udi v Livoldu. Vstopnice prodajajo pol ure prod predstavo. Vsem gledalcem je brezplačno na voljo napisana vsebina in ocena filma. Odgovorne predstavnike v krajih, kjer predvajamo filme, prosimo, da poskrbijo za topel in povsem zatemnjen prostor, kjer je predstava. SPORED RTV 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 17.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00. SOBOTA, 23. FEBRUARJA: 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji. 9.45 črnske duhovne pesmi. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 KN — Nada Rihtar-šič: Ekonomika proizvodnje krompirja. 14.05 S planin do morja, 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 17.05 Gremo v kino. 18.10 Monologi iz Wagner-jeivh oper. 20.00 Pustni variete. 22.15 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 24. FEBRUARJA: »Sranganjc« je star slovenski običaj, ko mora ženin odkupit' nevesto. Fantje iz vasi zastavijo svatom, ko peljejo mladoporočenca domov, pot in jih ne puste miino, dokler se ne odkupijo. Včasih so sc svatje odkupovali z viržinkami (cigahc), dandanašnji pa je dovolj nekaj jurčkov. Ta običaj je le še redkokje ohranjen. Zadnjo nedeljo so »šrangali« v Dolenji vasi. Duhovito oblečen« pustne maškare so ustavile vsak avtomobil, ki je pripeljal mimo-»dr. kirurg« pa je voznika temeljito pregledal. Šele čez dolgo čas» so prišli svatje (ki so jim »šrangali« kar na treh krajih) in se dolg® pogajali; najbolj zgovoren svat je šel nato kar po »kapku« (dvorišču). Lepo je bilo, da so obudili sicer že skoraj pozabljen običaj' škoda le, da so svatje in »šrangarji« v vnemi »barantali« le po hrvaško. »Firbcev« je bilo pa veliko več, kot na kateremkoli sestanku ali konferenci. Dobrepoljske maske v Ptuj (T. L.) — V sodelovanju z Etnografskim inštitutom v Ljubljani in ptujskim muzejem se skupina Matiji Mihelčiču v spomin 14. februarja smo iz Vasi v Faro pospremili na zadnji poti Matijo Mihelčiča, člana Zveze borcev, gasilca in dobrega sovaščana. Rodil se je v Vasi pred 63. leti. Že zelo zgodaj je okusil težko življenje; služil je pri raznih gospodarjih in trdo delal za vsakdanji kruh. Tako si je ustvaril skromen dom. Leta 1942 je med prvimi pričel sodelovati s partizani, k čemur jc pritegnil vso družino. Naši borci so imeli v njem dobrega terenca in zvestega tovariša. Njegov sin je 1942 odšel v partizane, leto kasneje pa je padel v Beli krajini. Težko življenje v mladosti in kasnejše trpljenje mu je nakopalo bolezen, ki ga je prezgodaj položila na posteljo in povzročila smrt. Vsi, ki smo ga poznali, ga bodo ohranili v lepem spominu. M. V. LJUBLJANA 8.00 Mladinska radijska igra Maks in Moric — pripoveduje Frane Milčinski. 9.05 Dopoldanski sestanek z zabavno glasbo. 10.00 Se pomnite, tovariši... Ivan Pustavrh: Po trnovi poti. 10.30 Operna matineja jugoslovanskih solistov. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.30 Za našo vas. 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 16.00 Humoreska tega tedna. 17.14 Radijska igra. A. Rivemale — H. Colpi: Slon v hiši. 18.30 Športna nedelja. 20.00 Izberite svojo melodijo. 22.15 Skupni program JRT, studio Zagreb. dobrepoljskih maškar pripravil* za nastop na ptujskem pustne"! karnevalu v nedeljo, 24. feb' Karnevala se bo udeležilo 45 D0-brepoljcev. Fantje in dekleta se resno Prf, pravi j a jo, vodi pa jih tov. Ljub'1 iz Etnografskega inštituta. Nast^ piti morajo v maskah in kost", mih po starih motivih. »Glav" štab« mask je v Zagorici, kjer s se v Dobrepoljski dolini še na) bolj ohranili stari običaji. (Ze 1®" so jih filmali za Etnografski & štitut). v, V Ptuj bodo peljali slavni »B® ji main« (»stara noter, nda^ ven!«), prikazali pa bodo tu »dobrepoljsko ohcet«. Dobrepod bodo pričeli proslavljati pust v soboto z maškaradmm karne" lom in pustnimi krofi. NajleP9^ maska bo nagrajena. Program,^ katerim bodo nastopili v Fhdj bodo ponovili v Dobrepolju V rek. Kratke iz Grčaric V nedeljo (17. januarja) j« lavska univerza Ribnica pred -jala film »Obtežilna priča«, snet po kriminalnem roTI1L»-znane francoske pisateljice ‘“j-y the Christie. Film je bil zanl in so ga ljudje pohvalili. i" Šolske počitnice so mind® v avtobus, ki vozi otroke v jj-Kibnico, je na splošno zadoV y sivo spet začel voziti. Ljudem t la ko spet zagotovljena zveZ zunanjim svetom. Letošnja zima je s snegu"1^,. gato poskrbela za ljubitelj® Riškega športa. Obilo smeha s® ^ji; dalcem pripravili vaški skakalci, ki so se v tej ^sC^sj° pomerili na skakalnici za ^ . Posebno so se »izkazali« ki so po skoku pristali P~g drugod — samo na nogah n Norbert C®*1’*