Za gospodarje
Maribor, dne 12. julija 1933.
Cene sladkorju naj se znižajo.
Tvornice sladkorja v naši državi so bile kartelirane = zvezane med seboj. Tej medsebojni zvezi je bila svrha, da vzdrži cene sladkorja na čim večji višini. Kartel je bil uspel v svoji vztrajni težnji, da je bila vpeljana na uvoz tujega sladkorja visoka carina. Na ta način je bil uvoz tujega sladkorja, ki ima kajpada veliko nižjo ceno v zunanjem svetu (v Avstriji in Čehoslovaški se sladkor danes prodaja po 9.50 Din, odnosno 10.50 Din), jako omejen, deloma celo onemogočen. Kartel pa tudi ni hotel znižati cene doma proizvajanemu sladkorju pod tisto ceno, kolikor stane pri nas od zunaj uvedeni sladkor. Na ta način se je kartelu (zvezi) tvornic sladkorja posrečilo, vzdržati cene sladkorju na višini, ki znatno presega svetovne cene. Zadnji čas se je ta kartel razdružil, ker so državne tvornice sladkorja iz njega izstopile. Posledica tega je bilo nekolišno, pa le neznatno znižanje sladkornih cen.
Visoke cene v naši državi proizvaja-nega sladkorja imajo tudi velik vpliv na izvoz našega sladkorja v druge države. Vedno težje je višek domače proizvodnje prodati v inozemstvo. Naš izvoz sladkorja pada od leta do leta. Dočim smo leta 1928 izvozili 3356 vagonov sladkorja v vrednosti 86.4 milijonov Din, pa smo izvozili leta 1929	1971 vagonov v
vrednosti 37.9 mil. Din, leta 1930 188 vagonov v vrednosti 5.9 mil. Din, leta 1931 146 vagonov v vrednosti 3.5 mil. Din, lani pa samo 113 vagonov v vrednosti 2.6 mil. Din. To stalno padanje izvoza ima ja posledico, da se doma producirani sladkor vedno bolj kopiči v skladiščih tvornic sladkorja. Sedaj leži v teh skladiščih nad 6000 vagonov sladkorja.
Da je taka količina neprodanega sladkorja nakopičena po skladiščih, je raz->og poleg padanja izvoza tudi y padanju
domačega konsuma (zavživanja) sladkorja. V sedanjih težkih časih krize ljudje vedno težje zmagujejo denar za nakup sladkorja po tako visokih cenah.; Na cene sladkorja vpliva tudi trošarina na sladkor. Po zadnjem zvišanju znaša ta trošarina 7.50, odnosno 8.05 Din za 1, kg. Namen povišanja je bil, da se doseže večji donos trošarine. To pa se najbrž ni doseglo, ker je vsled rastočega obubožanja prebivalstva konsum sladkorja padel. V naši državi znaša ta Konsum letno komaj 3% kg povprečno na 1 prebivalca, dočim znaša v Nemčiji sedemkrat več, v Belgiji, Holandiji in Angliji pa je še večji.
Kakor rečeno, je v skladiščih tvornic sladkorja nakopičenih nad 6000 vagonov, sladkorja. Domači konsum pa znaša sedaj samo 5 do 5J4 tisoča vagonov. Kaj bodo sedaj storili tvorničarji sladkorja?/ Ali bodo višek produciranega sladkorja pometali v morje, kakor to delajo brazi-lijski proizvajalci kave2 Tega ne bodo storili, pač pa bodo omejili produkcijo slaidkorja, kar bo imelo za posledico '—i omejitev sejanja sladkorne pese pri vojvodinskih kmetovalcih. Potrebno bi tudi bilo, da se tvorničarji zadovoljijo z manjšim dobičkom. Velikobečkereška tvornica sladkorja je izplačevala delničarjem v letu 1922-23 10% dividende, v, letu 1929-30 pa 53%. Državna tvornica sladkorja na Čukarici v Beogradu izkazuje 14 milijonov Din čistega dobička* Hkratu bi bilo potrebno, da se zniža trošarina na sladkor. Na ta način bi se znižale cene sladkorju, z znižanimi cenami pa bi narastel konsum, da tako ne bi država utrpela nobene škode. Poudariti: je treba, da bi bilo znižanje cen sladkorju v socialnem oziru zelo važno, ker spada sladkor kot prepotrebno živilo med nujne življenjske potrebščine celokupnega ljudstva,
*
110
Pomen in širienfc zadružništva v našem gospodarstvu.
(Konec.)
Slika celokupne uradne statistike zadrug v državi nam kaže, da imamo, odnosno smo imeli koncem leta 1030 od 7078 zadrug le 979 produktivnih, kar je za naše agrarne razmere vendar veliko premalo. Iz zgornjih številk sledi tudi, da se je produktivno zadružništvo veliko počasneje in slabše razvijalo, kot pa drugo. Kaj je temu vzrok? Vzrok leži v tem, ker se je razširjalo zadruge z večjimi investicijami, namesto da bi se bile ustanavljale navadne produktivne zadruge, ki bi ne bile zahtevale ne velikega kapitala, ne visokih režij, a bi boljše uspevale in njihovo delovanje bi bilo danes plodonosnejše za razvoj napredka in produkcije ter bi ob enem tildi povzdignile zavest in vesolje do zadružništva.
Seveda imamo razne panoge produktivnega zadružništva, kakor:	živinorej-
ske, mlekarske, vinarske, sadjarske ter druge zadruge, ki si nadevajo popolnoma specijalen namen, da bi ustregle potrebam kmetijstva. Tako imamo pri nas v področju Zadružne zveze 3? mlekarskih, 11 vinarskih 1 sadjarsko, 1 hmeljarsko in 56 živinorejskih zadrug. V področju Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani pa 24 mlekarskih, 4 vinarske, 1 hmeljarsko in 15 živinorejskih, torej skupaj v naši banovini 62 mlekarskih zadrug, 15 vinarskih, 1 sadjarsko, 2 hmeljarski in 71 živinorejskih zadrug. Potrebno se mi pa zdi ob tej priliki omeniti, da sicer pri tem lepem številu zadrug v banovini vendar še trpe zadružno pomanjkanje mali kmetje, ker se navadno v zadrugi zbere izbor gospodarjev. Tofej ako že toliko propagiramo zadružno miselnost, potem zberimo v tej pa res tudi vse, kar hoče imeti.smisel za zadrugo, tako da bodo tudi ti željni zadrugarji deležni dobrot zadruge posebno v sedanjih težkih gospodarskih časih. Ako pa še nimajo smisla za zadružno delo, Ijih je pa potrebno k temu privaditi, naučiti jih zaupanja in složnega dela, kajti zadruga naj bi ne bila le neka mehanična trgovina, temveč naj
bi bila res tudi šola za članstvo, kjer se naj nudi posameznemu članu možnost izobrazbe in izpopolnjevanja v gospodarskih zadevah in vprašanjih.
Takih zadrug pa, ki so v resnici vzgojna šola za zadružnike, pa imamo, smelo trdim, zelo malo. Vsled tega je na mestu, da se podpre obstoječe zadružništvo, ki more pomagati ublažiti ta silni val gospodarsko krize; tam pa, kjer je potreba dana, naj se ustanovi jednostavna gospodarska zadruga, toda ne z bogzna kakšnim investicijskim kapitalom. Zadrugarji naj se zavedajo tudi žrtev, ki jih naj doprinesejo za obstoj zadruge, kajti iz »nič ne bo nič«.
Vsled tega, da so nekatere zadruge zašle v težkoče, se skuša od gotove strani izvesti akcijo proti zadružništvu. Toda to ne bo uspelo in tudi ne sme, ker je zadružništvo najboljše sredstvo za razširjenje in razvoj kulture. Smelo trdim, da ima vsaka še tako skromna in siromašna zadruga velike vrline za izpopol-njenje kulturnega življenja, posebno na podeželju. Vsaka zadruga je koristna vsaj v razširjenju obvestil in priporočil o napredovanju kmetijstva v zadružnem okolišu ter tudi v pomožnih akcijah po elementarnih nesrečah ali tudi pri drugih nesrečah večjega obsega, in končno razširja zadružno miselnost. Ako bi zadruga sploh no izvršila nobene druge nalogo, kakor eno od zgoraj označenih koristnih, je gotovo primerno, da se zadruga ustanovi. Treba je le, da si začrta gotov namen in se strogo drži svojega programa. Taka zadruga bode tudi uspevala kljub vsem zaprekam, in nasprotniki zadružništva bodo spoznali, da je v. »Slogi res moč«.	R. g.
&
Vzajemnost med kmetom in delavcem.
(Kmečki fant iz libeliške župnijo.)
Zajela nas je gospodarska kriza, ki še vedno noče odjenjati. Najbolj sta prizadeta kmet in delavec. To priča veliko število brezposelnih, ki hodijo dan za dnevom po kmečkih domovih in prosijo tu kruha za sebe in za svojo družine.
Ko so bili boljši časi, so delavci lahko dobili delo v mestih in po tovarnah. So takorekoč drli v mosta in v tovarne, naš
111
kmet pa ni imel delavcev. Sam je moral delati in se truditi od zore do mraka, da je za silo obdelal svojo njive. V mestih in tovarnah se je dalo boljše zaslužiti kakor pr: kmetih, tudi delati ni bilo treba tako dolgo kakor na kmetih. Sedaj ko so cene kmečkim pridelkom padle, kmetje nimajo denarja za razne industrijske proizvode in stroje, zato so morale tovarne veliko delavcev odpustiti. S tem je prišel na kmeta nov udarec, ker ne more prodati svojih pridelkov kakor prej. Delavci nimajo zaslužka, da bi mogli toliko konsumirati kakor nekdaj.
Jvljub temu, da je veliko število brezposelnih, jo na kmetih ponekod še vedno težko dobiti delavcev. Kmet nima denarja, da bi plačeval davke. Zraven tega mora vzdrževati svojo družino in — brezposelne, ker ga prosijo pomoči; če tudi so prej v mestih in tovarnah delali, je sedaj tam ne dobe. Kmet jim pa vendar ne odpove svoje pomoči, čeravno je je sam najbolj potreben. Pride brezposeln k kmetu in toži, da nima dela in nima kje kaj zaslužiti. Če pa ga kmet prosi, da bi pri njem delal, zahteva plačo, ki je kmet v primeri z današnjimi cenami kmetijskih pridelkov nikakor ne zmore. Ne rečem, da bi moral delati zastonj. Toda naj se vsak zaveda, da v današnji stiski kmetje ne zmorejo tako velikih plač, kor morajo že itak plačevati velike dajatve, ki jih mučijo in potiskajo vodno globlje v dolgove. Krščanska ljubezen zahteva od vsakega, da pomaga brezposelnim, a dolžnost je teh, da pomagajo v sedanjih težkih časih tistemu, ki je glavni steber države in ki od njega zavisijo vsi ostali stanovi. Ako temu kmečkemu stebru merodajni krogi ne bodo dali nove trdnosti, se mora zrušiti. Za njim se bodo zrušili vsi drugi stanovi države. V prvi vrsti je dolžnost vsakega in seveda tudi države, da priskrbi brezposelnim delo, ne pa podporo za brezdelje, kakor naglaša »Kmetovalec« z dne 15. maja t. 1. v članku »tajnikov hrošč«.
Ni moj namen podyücvati ali celo. grajati delavce radi brezposelnosti, ker tega skoraj nobeden ni sam kriv. Samo to želim, da bi bila ta dva stanova, ki živita v največji bedi, v večji medsebojni ljubezni, da bi spoznavala medsebojne
težkočo in si drug drugemu pomagala v. tej stiski.
Veliko se jo pisalo in razmotrivalo o rešitvi kmeta v težkih časih, a do skle^ pov še ni prišlo. Dal Bog, da bi za ob-i ljubami prišla tudi dejanja, da bi rešila kmeta in delavca v skrajni sili. Solnce našega kmeta in delavca se je že daleč nagnilo k zatonu, zajela nas bo tema gospodarske pogube. Pregovor pravi: »Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal.« Naš kmet si pa ne more nič sam pomagati, to je naloga merodajnih činiteljev.
Vprašan]a in odgovori,
EL J. v F. Vzela sem od privatnika posojilo za pel let, letos maja ja poteklo, ali mi more posestvo prodati, ker sedaj ne dobim denarja, da bi vrnila. Vknjižil so je na moje posestvo na moje stroške.
—	Da se je moral vknjižiti, je moral od vas imeti že od začetka tako pravico, ali pa si jo je iztožil. Stroške vknjižbe morate plačati. Ker ste pod zakonom o zaščiti kmeta, vam ne sme posestva prodajati, pač pa vas lahko za G% toži, ako mu jih ne plačate.
S. H. v K. Ali je občina dolina, šolskemu vodju za njegovo lastno uporabo plačati žaganje drv in obdelovanja vrta? —
Ni dolžna. Poglejte v uradnem listu v občinski pisarni zakon o narodnih šolah in boste brali vse, kar je treba o tem vedeti.
J. J. v Sv. J. Viničarju sem dal njivo kot det plače, da jo obdeluje in uporablja za sebe. Ou pa jo tam naredil dre-vosrico. Ali sme brez mojega dovoljenja?
—	On ima pravico, da na njivi sadi, kar hoče, kor jo sme uporabljati. Vi pa imate pravico njemu službo odpovedati, tedaj pa mora njivo prosto pustiti. Zato jc najboljšo, da se sporazumeta, pa vam za večjo izrabo zemlje da nekaj dreves, pa bo vse dobro!
Sl. B. v V. Imam srečke vojne škodo. Kje izvom, če se že izžrebana? — Ko boste prišli kaj v Maribor, jih prinesite s seboj in pojdite vprašat v Zadružno gospodarsko banko tam pri frančiškanski cerkvi.
J. S. v J. Ali dobim za svojo kmetijsko motorje carino prost bencin? — No! Še nismo slišali, da bi Itak poslanec predloži! zakon v parlamentu, da bi se kmetu tudi na tak način pomagalo.
112
H. V. v D. AH že obstoja zakon o zaščiti kmeta? — Ta zakon še obstoja. So sicer sklenili v parlamentu, da bodo drugega, boljšega naredili, pa sedaj ga še ni. Vsebino sedanjega zakona smo pa že objavili.
M. M. v K. AU ja vino, ki ga sprejmem za plačilo blaga, trošarine prosto? — Ni,
ker ja to promet, isto kot bi vam on dal denar, vi pa od njega kupili vino. Prijavite torej!
J. K. v Z. AU moram prijaviti, če dam v navadni bicikelj pomožni motor? —
Morate. Sedaj morate tudi biciklje prijaviti! Starih delov, ki jih hranite za nadomestitev, ni treba prijavljati.
E, L. v M. Jaz dolgujem sosedu, imam pa v hranilnici denar. Sosed je v isti hranilnici dolžen. AU lahko on vzame mojo knjižico za plačUo ter z njo plača svoj dolg? — Pojdita skupaj v denarni zavod, da bodo vedeli, da ni vmes navadna umazana kupčija s knjigami, pa vama bodo radi ustregli, ker se to da napraviti.
E. Z. v S. Zakaj ne plačujejo denarni zavodi niti obresti? — Ker nimajo gotovine. Niso tega krivi naši denarni zavodi.
M. J. v Sv. J. AU smo sosed čevljar smeti metali na moj svet? — Ne sme. In če so vmes res žreblji, ki bi bili nevarni vaši živini, bo odgovarjal za škodo, če dokažete, da jo je on povzročil. S pametno besedo, saj sta oba možaka, pa bosta zadevo uredila.
m. L. v L. Izplačati moram doto, pa ne morem, ker sem previsoko prevzel. Dediči me hočejo tožiti, aU lahko plačam s hranilno knjižico? — Na to se ne bo mogoče ozirati, da je res tako, da ste pri previsoki cenitvi za današnje čase prevzeli posestvo. Dediči, ki so polnoletni, imajo pravico terjati dediščino in če se ne zadovoljijo s hranilno knjižico, imajo pravico zahtevati denar. Obresti imajo pravico terjati in če so vas opo-minjevali za nje, niso še zastarele ter jih boste morali za vsa leta plačati, ker ste zaostali s plačilom.
A. Č. v L. AH res no smom vzeti debla, ki sem ga na svojem posekal, pa je padlo slučajno na sosedov svet? — Seveda ga smete! Sosed smo le zahtevati kako odškodnino za škodo, ki pa jo mora dokazati.
J. P. v P. Sosed je dolžan vzdrževati obmejni plot, pa ga je zanemaril, v moj vrt so prišle kokoši in tudi govedo ter ga uničile. — Ako imate pravo pogodbo, s katero je zavezan sosed plot popravljati, je odgovoren za škodo, sicer sta skupen plot dolžna oba popravljati.
G. J. v J. Imam dva sina za gozdarsko šolo, kje Je šola? — V Mariboru. Pišite: Gozdarska šola v Mariboru. Nekaj smo slišali, da jo hočejo ukiniti.
Razna obvestila.
Vinogradno kolje, kalano, žagano in okroglo, prodaja komad od 20 par naprej tvrdka Gnilšek, Maribor, Razlagova utica 25.
Vlil. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmoljskih nasadov.
Žalec v Savinjski dolini, dne 7. 7. 1933. V minulem tednu so se vremenske razmere le v toliko izpremenile, da je bilo manj padavin, temperature, posebno še nočne, pa so se prej znižale, kot povišale. Rast že itak vitkih rastlin je šla sicer malo navzgor, ne pa v širino. Če ne bo kmalu solnčnih dni in toplih noči, bo letina le srednje velika.
Cen@ in sefmska poročila.
Mariborski svinjski sejem 7. 7. 1933.
Na svinjski sejem dne 7. 7. 1933 je bilo pripeljanih 192 svinj, cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 125 do 160 Din, 7—9 tednov stari 200 do 250 D, 3—4 mesece 280—350 D, 5—7 mesecev stari 460 do 550 Din, 8—10 mesecev stari 650 do 670 Din, 1 leto stari 680 do 750 Din, 1 kg žive teže 7.50 do 8.50 Din, 1 kg mrtve teže 10.50 do 11 Din. — Prodanih je bilo 125 svinj.
Ptujski sejmi. Konjski in goveji sejem v torek dne 4. julija je bil razmeroma dobro založen in tudi kupčija je bila še precej živahna. Prignanih je bilo 542 živali, prodanih pa 240. Cene: krave 2—4 Din, telice 2.50—4.50, voli 3—4.50, biki 2.50—4 za 1 kg žive teže. Konji po kakovosti od 500 do 3700 Din. — Svinjski sejem dne 5. t. m. je bil precej živahen. Prignanih jo bilo 180 rilcev, prodanih pa 94. Cono: 6—9 Din za 1 kg živo teže, drobnarija po kakovosti od 115 do 300 D.