Leto IX.
V Celji, dne 3. februvarja 1899.1.
Štev. 5.
hhaja vsaki petek v tednu. — Dopisi naj oo izvolijo pošiljati uredništvu in sicer frankirano. — Rokopisi se ne vračajo. — Za inserate se plačuje 60 kr. temeljne pri ■ktjbine ter od vsake petit-vrete po 10 kr. aa vsakokrat; za večje inserate, kakor tudi za mnogokratno inseriranje primerni popust. — Naročnina za celo leto 3 gld.,
pol leta 1 gid. 50 kr, za četrt leta 80 kr., katera naj se pošilja: Upravništvu »Domovine" v Celji.
Vlada,
katero vladajo — Nemci.
Če se imenuje ime ^avstrijska vlada", milimo nehote na one klaverne „gospodarje", katerim zapovedujejo razposajeni Nemci.
S kom pa naj primerjamo v tej nepravilni .družini Slovane? Mi smo pokorna družinčad, ki se ubijamo za vlado, utaknemo vsako gorko s psovko za njo, nastavljamo tudi svoje hrbte, da ujamemo vladi namenjene udarce. In plačilo? Je takšno, kakršno zasluži človek brez energije. Prevzetni Nemci zaničujejo slabotno in neodločno vlado, zaničujejo pa še najbolj nas mehkužne Slovane, ki drvimo za vlado, ji robotamo kter jo branimo, ne da bi si bili svesti — čemu ?
Vlada avstrijska je grešila, ako ne z drugim, t že s svojo lahkomišljenostjo in večnim cincanjem napram nemštvu. Zaljubljena je bila od nekdaj v takozvano nemško prvorojenstvo, tako, da je kmalu prepustila Nemcem vse, kar je zapopadeno v besedi „ vlada", obdržala si je le — ime.
Hudo se sedaj kesa, a kes je prepozen.
Dobro v6, da si sedajnim načinom ne bo ""hikdar vec priborila, nazaj potrebnega ugleda. Po pravici se ji muzajo ostale civilizovane države. FJadna slabost v zakonodajatvu je postala tako odvisna od posameznih nacijonalnih puhležev, da bo treba trozvezi kmalu bolj vpoštevati Schonererjevo voljo, nego avstrijskega zunanjega ministra
Razven svojega imena sme vlada razpolagati k večjemu še z — obljubami. S temi po-p/ačuje zadnja leta vse usluge Slovanov. Tu in tam — pravijo vsaj — navrže še kakšen naslov ali križec poedinemu zastopniku.
Kakor pa vse kaže, morala bo biti tudi z obljubami previdna. Prej kakor sedaj vedeli so i
vladajoči Nemci, da z obljubami za Slovane vladi ni resno. Vendar so prej dane obljube spremljali le s pomilovalnim posmehom. Zadnji čas pa so postali Nemci nekam tako ljubosumni na vlado in škodoželjni Slovanom, da nam niti tega nedolžnega veselja ne privoščijo, da bi se mi namreč za trenutek veselili — obljub.
Za vsako obljubo Slovanom hočejo že imeti Nemci zagotovljene koncesije. Ker pa jim vlada vendar že več nego — sama sebe dati ne more, začela je Slovanom, osobito 5e Kam Slovencem, deliti obljube, ki so le tako dolgo veljavne, dokler narod za nje ne zve. Potem pa se takoj razpršijo, liki zlato iz zakletih gradov, ki se spremeni v oglje ali suho listje. Plašljiva vlada pa je na obe strani opravičena; napram godr-njastim Nemcem, češ, saj jim nisem ničesar dala, napram Slovencem pa se izgovarja: obljuba bi se bila obistinila, a čemu niste molčali!
Na ta zviti način smo bili Slovenci zadnji čas baje kar obloženi z najlepšimi vladnimi obljubami, nebesa so nam bila širom odprta, toda nek poslanec je bil neki tako nepreviden, daj je izustil v javnostij.hoteč obvestiti koprneča Ij^d-s^v-r, kakfeoo srečo da že di, > v rokah. To je bilo neprevfdno! Nebeška vrata so se zaprla, slovenski narod pa ta je uakia«, z.^uud x/. uaju.i, sanj, kjer je sanjal da grabi cekine, a zbudivši se je stiskal prazno pest. Nemci so se nam britko presenečenim glasno krohotali, vlada pa se je lahko oddahnila, češ, dobro sem se izmo tala, ostala sem „mož-beseda" ter obdržim pr* varane še nadalje na uslužni vrvici.
Pod označenim znamenjem prikazale so se zadnje tedne velikanske koncesije koroškim Slovencem. Nemci so namreč vedeli za jezikovne naredbe, po katerih bi bilo smeti nastavljati v slovenskih sodiščih le uradnike obeh deželnih
jezikov zmožne. V učiteljišču v Celovcu izobraževali naj bi se učitelji tudi v slovenščini, katerim bi bilo kedaj prisojeno podučevati slovenske otroke.
Pa tudi za Spodnje Štajarsko je bil že podoben jezikovni načrt izdelan, da specijelno za mariborski sodni okraj se je že tak zakon zibal polagoma čez Semering.
Dokler so znali le Nemci za ta strašila, še ni nič delo, toda, ko je nekdo slovenskih poslancev o neki nadi zbleknil — pa je bilo po lepih sanjah.
Žalibog, najdejo se i med Slovenci toli nedolžni „politikarji", ki verjamejo takšnemu vladnemu glumaštvu. Ti hočejo sedaj cel(5 vlado zagovarjati ter valijo vso krivdo na nesrečnika, ki ni znal do pravega trenutka svojega jezika brzdati. Pač lahko vlada prezirljivo kliče: „0, narod slovenski, ti si vendar še srečen, ker te vodijo taki optimisti! Ne poznaš še »črne umetnosti", ki je najboljše sredstvo za vlado!" In prav ima vlada.
Postavimo, da so bile omenjene koncesije Slovencem res projektirane, — kar pa ni bilo — nli b bila storila s tem vlada ,<aj tacega, da bi morala to prikrivati? Ali jo mora kdo klicati ua odgovornost, to kar bi bila morala že zdavno storiti v ustavni državi ? Vlado, ki takorekoč ne nosi hlač v hiši, vsekakor, a nikdar pa ne vlade, kakršno bi si imeli v Avstriji misliti.
Nesrečni posredovalci slovenskega naroda predbacivajo si rajši med seboj „netaktnost" »brbljavost" itd., mesto da bi vrgli taka očitanja vladi v obraz.
Jezikovni odnošaji pri slovenskih sodiščih na Štajarskem so tako abnormalni in staroveški, oni pri koroški justici in šolstvu tako obupni,
LISTEK.
Doma in na tujem.
Poučna povest za narod.
Poljski spisal Felicijan Pintovrski.
Poslovenil Podravski.
Pretek\o je pol leta ter napočil čas plačila, katero bi imeli dobiti delavci vsakega pol leta, toda Janko ni dcfcfl ničesar in ko je začuden vprašal, kaj je temu |took, dobil je odgovor, da še ni odslužil vsega denarja, ki ga je dobil za potovanje. Ni še sicer dobro ondotnega jezika, toda govoril je, kolikor je znal ter povedal, da mu oni faktor ni dal nikakega denarja, marveč mu samo plačal vožnjo; toda niso mu verjeli, kajti v pogodbi je stalo zapisano, da je ,Janko vzel plačilo za dve leti naprej.
„0 Bog!" je vzdihnil, „sedaj še le razumem, čemu ti faktorji pripovedujejo take čudeže o krajih za morjem ter tako močno vabijo ljudi tjekaj."
Toda kes in premišljevanje o tem bilo je že prepozno, kajti že ni bilo več mogoče ujti, ni mu ostajalo nič drugega nego trpeti in delati zastonj, težko delati.
Minuli sta dve leti. Janko se je med tem Časom naučil nekoliko bolje španjskega jezika, orej je tudi sklenil napotiti se k samemu go-
spodarju in mu povedati, kako slabo jih hranijo, kako pretepavajo ter mu dokazati, da ima on od tega največjo izgubo, ker delavci so slabi in utrujeni ter nimajo ni moči, niti veselja do dela. Res se je tudi napotil v njegovo palačo, toda ni ga našel doma in tako ni nič opravil. Nadzornik pa je jel slutiti, čemu je šel Janko v palačo, torej ga je jel še istega dne huje preganjati, ter tako močno in pogostoma obdelovati z bičem, da je imel ves hrbet pokrit z ranami. Nalašč mu niso dali za nje nikakega zdravila in ker je bila vročina grozna, so se rane čim-dalje bolj gnojile, telo je otekalo in moči slabele.
Vendar nadzornik na te Jankove bolečine ni jemal ozira, da, še več je veleval nakladati mu, prav kakor kakemu volu, da je revež večkrat padel pod težo. Enkrat si je pri takem padcu poškodoval prsi. Moral se je vleči in ležal je dolgo, kajti prsi in rane so ga hudo bolele.
Pod drevesom poleg stanovanj delavcev, ležal je Janko na slami, bled kakor mrlič ter sedaj ječal, pa zopet molil. Bolezen je trajala poldrugi mesec, dokler se ga ni Bog usmilil ter se mu jelo vračati zdravje. Ko pa je mogel hoditi, vpregli so ga znovič v prejšnje težavno delo.
Sedaj je Janko pogostoma zdihoval po do mačiji ter mislil na njo, na rojstno vas in sta-riše, vendar pa se je obotavljal pisati jim.
»Kaj jim naj pišem?" si je mislil. »Nemara to, da me vsaki dan pretepavajo z bičem kakor žival, ali da sem še slabše preskrbljen od živali ležal bolan pod drevesom. 0, ne, ne pišem jim, ker to bi jih še huje razžalostilo, nego moje molčanje."
* *
*
Zares na spomlad tretjega leta, ko so delavci delali na polju, prišel je k njim njihov gospodar, Španjolec, s puško na rami ter streljal po mimoletočih ptičih, katere pa pogostoma ni zadel. Janko, ki je, kakor že vemo, doma pogostoma hodil s puško po polju, je ogledoval to streljanje in kadar Španjolec ni zadel, je nekako čudno vrtil glavo. Bil je bojazljiv, toda to bojazljivost je premagala lovska njegova narav, torej se je priklonil Španjolu ter ga prosil, naj mu dovoli vstreliti ptiča, katerega želi dobiti.
Ta pogum in uljudnost, s kakršno se je Janko ozval, je ganila Španjola. Dal mu je puško ter pokazal priletečega ptiča. Janko je gibčno vzel orožje, pomeril ter takoj položil ptiča mrtvega na tla.
Nekoliko mesecev po tem dogodku pozo-vejo Janka v palačo, kjer ga Španjolec vpraša, če hoče iti ž njim na daljši lov v severno Ameriko.
Stara pesem! Vse rine pri nas po gospo darstvu in zapovedovanju, mesto da bi se za narod delalo v složnosti.
Delamo se politično zrele in premetene ljudi, v resnici pa smo nezrelo ljudstvo, ki se niti v teh petdesetih letih boja nismo še pospeli do moža-politika, kakšnega nam kažejo ostali slovanski bratje.
Kako zopern je že ta večni boj pri nas doma! Pa, dasi nam je že obilo škodoval in nam še bo, nekateri stanovi in ljudje ga ne morejo pustiti in rajše se rujejo v škodo skupnim slovenskim interesom, nego bi za las od-jenjali! Temu egoističnemu početju treba narediti konec. Poslanci naši pa, ki hodijo na Dunaj, naj svoje ljudi doma podučd o razmerah in — k varljivosti domačega ro vanja!
Ideja
miru.
IV.
Šest mesecev je minulo, odkar je iznenadil kulturno Evropo brez dvoma najmogočnejši vla dar sveta s svojim človekoljubnim predlogom. Car Nikolaj II. je bil uverjen, da najde njegova ideja med vesoljnim ljudstvom najradostnejšega odmeva in da bodo vse evropske države uvi-devši nujno potrebo za razoroženje, storile vse, da se njegov nasvet čim preje uresniči.
Kako pozornost je vzbudila imenovana okrožnica ruskega carja med izobraženim svetom, in kako se je povsodi govorilo in pisalo v tem smislu, nam je znano.
Sedaj je storil človekoljubni vladar ruske zemlje korak naprej. Njegov minister za vnanje posle je razposlal evropskim vladam nekak vspo-red, o čegar točkah naj bi se posamezne države zjedinile in o katerih bi se imelo na bodočem shodu razpravljati.
Celih osem točk obsega ta okrožnica in se glase posamezne:
1.	Sedanje dejansko stanje vojsk na suhem in na morju ter nanje se nanašajoči vojni proračun se ne povišata za gotovo dobo, katera se ima določiti; do tedaj se preučava način, kako je v bodoče znižanje dejanskega stanja in gori imenovanega vojnega proračuna uresničiti.
2.	Prepove se v vojskah, bodisi na suhem bodisi na /horju upeljavati kakršnokoli novo strelilo in nove raztrelne tvarine ter je že rahljajoča razstrelila za puške in topove v bodoče rabiti.
3.	Omejuje se uporaba sedanjih razstrelil, kojih učinki so pogubni, v vojnah na kopnem ter se prepoveduje strelilo in razstrelilo kakršnekoli vrste rabiti v zrakoplovu ali na podoben način.
4.	Prepoveduje se v vojnah na morju rabiti podvodne torpedovke, potapljače ali druge slične pokončujoče stroje in se zavežejo vse države v bodoče, da ne bodo zanaprej nobenih vojnih ladij z ostrogami več izdelovale.
5.	Določbe genevskega dogovora iz leta 1864, je prikrojiti tudi za vojne na morju in sicer na podlagi dodatnih članov iz leta 1868J
6.	Izjava, da so vse ladje in vsi ljudje, ki se bavijo med vojno ali po vojni na morju s tem, da rešijo ponesrečencem življenje, nevtralni (nedotakljivi).
7.	Popravijo se določbe bruseljskega shoda leta 1874, ki še do danes niso stopile v veljavo \ in ki se tičejo zakonov m običajev v vojni.
8.	Načelna izjava, da se sprejme posel v svrho posredovanja ter da podreja v danem slučaju razsodišču, da se ogne oboroženim razpravam med narodi.
Ali je upati, da se posamezne države zjedi-nijo na podlagi ravnokar navedene okrožnice? Ne more še sigurno zanikati niti trditi. Po vsem verjetno pa je in mednarodni položaj govori zato, da ne pride do sporazumljenja zlasti, kar se tiče prve in osme točke carjeve okrožnice.
Nekatere države so se že preveč navadile gospodovati nad obširnimi zemljani. in v svoji lakomnosti prodirajo dan na dan v ozemlja tujii , slabejših držav. Kaj jim mar, ako morajo državljani nositi ogromna bremena za podjetja namenjena baje omiki in domačemu blagostanju, ali ne. Države, kojih sijaj in mogočnost sta pridobljeni le s krivicami ali nasilstvom. pač ne bodo prostovoljno dale iz rok orodja, katero je zares pogoj njihovemu obstanku.
Težko si je misliti n. pr. Nemca ali Angli-čana, ki bi se hotel podvreči razsodišču. On močan, ošaben in nasilen, naj li posluša, kako mu sodišče očita krivice in mu odkazuje lastni delokrog! Nemec in Anglež ne moreta verjeti, utegne tudi na strani divjega in neomikane??. Afrikanca biti pravica.
Preje bi se doseglo sporazumljenje gledl druge točke, dasi je tudi to malo verjetno; kajti nekatere države izumile so v najnovejšem časn orožje in razstrelila, kakršnih druge nimajo. Od njih je pač težko pričakovati, da bi se odrekle orožju, s katerim jim je skoro zagotovljena zmaga tudi nad številnejšim sovražnikom.
S precejšnjo gotovostjo pa je pričakovati, da se dožene jedinost glede na ostale točke. - —In naj se uresniči le majhen del tega, predlaga »beli car" evropskim vladam, nihče ne more zanikati, da se je storil velik korak za zboljšanje občnega položaja za časa vojne in da se misel sprožena enkrat od tako vplivne stra: ne pozabi ter da se mora prej aii slej uresničiti.
Celjske novice.
(Južnostajarska hranilnica v Celji) imela
je v preteklem letu 2,203.027 gld. 51 kr. prometel Vlog je bilo 619.806 gld. 32 kr. Posojil pa ^ je izplačalo 105.523 gld.
(Zabavni večer) s plesom priredi „C<eljsko pevsko društvo" na pustni večer, dne 14. svečani
da bi se nas bil moral že davno sam sultan carigrajski usmiliti, če bi imel o nas kaj odločevati; toda Slovenci smo si svojih pravic tako svesti, da sme za nje vedeti le skrivoma vlada, narod o tem obvestiti, pa je že »netaktnost" in nagota za vlado.
In tako bodemo najbrže rajši potrpeli, da naleti za sto let zopet enkrat kateri slovenskih zastopnikov odprta začarana vrata do vladnih zakladov, in če ne bode tedaj tako »breztakten", da zine besedico, prinesti zna domov lahkovernemu ljudstvu trajno — obljubo.
Stara pesem!
Vse kaže, da bode grof Thun poskusil se izmuzniti zanjki, katero mu je nastavila »Slovanska kršč. narodna zveza", ko bo treba Slovencem dati tisti del pravice, ki je že tri vlade in štiri ministerske predsednike preživel!
Pri nas kar neče iti gladko, kadar se gre za naslov »Slovenske zahteve"!
Če vlada kaj stori, izpolni po navadi ali samo kranjskim ali pa samo štajarskim Slovencem betvico želj, Primorce in Korošce pa prezre, vedoma in namenoma, ker se boji — nemške in laške irredente.
Najrajše pa toliko stori, da nema od tega nobeden nič, in vladni listi potem vender upi-
jejo v svet.....»die gerechten Forderungen
der Slovenen gelangten diesmal auch zur Erle digung", — dočim slovenski narod v praksi nobene izpolnitve ne občuti, temveč je tam kot je bil prej. Nemci in Lahi seveda takoj razbijajo o — teh in drugih »pridobitvah" Slovencev!
Pri sedanjih razmerah — državni zbor bo sredi februvarja preložen za nedoločen čas! — treba res hiteti. Če zdaj nič ne dosežemo — bomo pod § 14. še manj! To je samo ob sebi umljivo! Torej sprevidi vsak, da treba ta dva tedna pri vladi izkoristiti si, da ne odpodi z zasedanjem državnega zbora tudi nas za — nedoločen čas! ... A tudi naši poslanci naj skrbe, da ne pridejo za velikonočno dobo prazni domov !
Mi drugi doma pa imamo tudi paziti na vladine obljube in razne svoje potrebe, ter zadnje na Dunaj sproti sporočati.
To bi bilo nekaj.
Zdaj p^. poglejmo doma nekoliko okolu sebe. Pregovor pravi: »Kadar se dva pretepata, se tretji smeje".
Zadnja leta se v nas Slovencih goji in vrši med političnimi strankami boj, da ga mora vsak trezen človek obsojati, nasprotno pa vsaka vlada in vse nemštvo in italijanstvo do obisti veseliti.
Le-ti si izkoriščajo naš prepir in nemir doma, mi pa okola sebe nič ne vidimo in nič ne slišimo, ko se že vsak nemški pobalin šali
iz nas.....»politisch - unreifes slovenisches
Volkchen!"
»Toda zapomni si", doda Španjolec, »da boš tam izpostavljen velikim nevarnostim, ker tam ne bomo streljali ptičev, marveč velike ropne živali."
Janko je privolil, ker ga je mikalo obljubljeno plačilo. Za življenje mu ni bilo mnogo mar, ker mu je že presedalo.
Poleg Janka imelo bi iti ž njim še nekoliko drugih služabnikov, katerih naloga je bila: čuvati gospodarja pred nevarnostmi, kakršne bi mu vtegnile pretiti od divjih zverin.
Drugega dn6 že Janko ni šel na delo, marveč je snažil orožje ter skladal gospodarjevo prtljago in čez nekoliko dnij so se podali na potovanje proti Kanadi v Severni Ameriki.
Ukvarjajoč se neprestano z lovom, je Janko v Kanadi zopet oživel in tudi zdravje se mu je zboljšalo. Hotel je celo pisati stari šem domov, za kar pa ni našel ugodne prilike, kajti preno čevali so neprenehoma v lesovih, po dnevu pa so lovili, ali pa se selili od jednega mesta na drugo.
Na jedni taki selitvi, ko so se premikali proti jugu, da tam vjamejo kakega bivola, mo rali so se prepeljati čez več rek, kajti Kanada je močno gozdnata in mokrotna pokrajina. Čez prvo in drugo reko so se srečno prepeljali, toda na neki reki se je razdrl splav, na katerem so
imeli smodnik, in smodnik se je potopil v vodi. Brez smodnika pa je bil daljši lov nemogoč, torej so lovci sklenili poslati v mesto po novo zalogo smodnika, katero nalogo je prevzel oni Španjolec, ki se je s svojimi služabniki in Jankom takoj podal na pot.
Že so se bližali mestu, kjer bi imeli dobiti smodnik. Samo jedno noč imeli bi še prenočevati v gozdu. Tam so se služabniki Španjolca jeli dogovarjati med seboj, češ, da naj ubijejo gospodarja ter mu vzamejo denar, katerega ima gotovo mnogo pri sebi, za kar pa ne najdejo boljše priložnosti nego v tem gozdu, kjer razun njih nikogar ni bilo.
Janku so kar mravljinci zagomazeli po hrbtu, ko je slišal njih razgovor, toda ni se izdal, da se s tem načrtom ne strinja, marveč jel si je beliti glavo nad tem, kako bi rešil svojega gospodarja.
»Proti meni ni bil niti zloben, niti dober", mislil si je Janko, »toda temu ni on kriv, da sem prišel semkaj ter mu moram služiti A da-siravno bi bil tudi najzlobnejši, vendar ker sem njegov služabnik, mi je tudi dolžnost ga braniti, kakor mi veleva vera in vest."
Premišljajoč o tem si je lomil glavo, kako bi rešil gospodarja, kajti že so bili gotovi z večerjo, po kateri bi imeli izvršiti umor.
Ko zasedejo k večerji, se jim Janko gibčno I izmuzne ter ukrade služabnikom naboje iz toA,l Hotel jim je izvleči tudi naboje iz pušk, todfl zasačili so ga, da ni utegnil dobiti vseh.
»Škoda, da so me odvrnili", si je mislil zasedši k večerji, »kajti dve puški so še ostal« nabiti, torej ravno dovolj, da naju lahko ubijejl oba, vendar pa se naj zgodi božja volja, jaz i jj zapustim gospodarja."
Po večerji jamejo se služabniki posvetovali kako izvršiti napad. Janko pa pogumno stopil naprej ter reče:
»Meni je njegov bič najhuje razdiral kožo;B dovolite torej, da ga jaz prvi izplačam za tal Počakajte tukaj, jaz pa grem v njegov šotor iil ko začujete strel, prihitite tudi vi"
»Pojdimo vsi skupaj," reče jeden služabnik jf »Ni mogoče," reče drugi, »ker bi nas utf t nil slišati, tu pa je treba, da pricie jeden tih?
»Naj torej gre Janko," rečejo drugi, ,oa I ima varno roko, a z denarji natii tudi ne #e| v tem gozdu."
»Janko skoči v gospodarjev šotor, pograbi gospodarjevo puško, stisne mu ;o v roke tei zakriči:
»Za menoj, sicer pogineva!" Pri nas, ko bi se komu kaj takega pripe tilo, hotel bi vsakdč poizvedovati kaj in kako
t veliki dvorani ,.Narodnega doma". Pri plesu svira celjska narodna godba. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 40 kr., za rodbino treh oseb 80 kr. Vabila za ta priljubljeni večer se bodo začela v kratkem razpošiljati, ter se prosijo vsi oni častiti rodoljubi, ki bi po neljubi pomoti vabila ne prejeli, naj blagovolijo odboru pevskega društva naznaniti svoje cenjeno ime.
(Delavsko podporno društvo v Celji) otvori 1. marca t. 1. v Kovaški ulici (Schmiedgasse) št. 11 v Celji, svojo društveno gostilno, na ka tero že odbor zdaj vse cenj. društvenike opozarja. Opozarjamo pa tudi na današnji inserat v tem listu.
(Plesni venček) priredi »Delavsko podporno društvo v Celji" v soboto 4 svečana t. 1. ob 8. uri zvečer v »Skalni kleti". Vstopnina 20 kr. za osebo. Svira celjska narodna godba. Vse ude in prijatelje društva vabi	odbor.
(Dobro mu je zasolil!) Celjski obrtniki so napravili nedavno svoj ples. Predsednik obrtne zadruge, lončar Altziebler, poslal je vabila tudi nekaterim slovenskim obrtnikom. Prihod par Slovencev pa je razburil Rakuscha, da je predsedniku javno očital, kako da si je drznil tudi slovenske ude povabiti. G. Altziebler pa mu je neki kratko odgovoril: »Gospod kolega, vrzite vendar Slovence tudi iz svoje prodajalne!" Tako pikre istine še menda ni slišal nobeden celjski Nemec od svojega somišljenika.
(Nemško hinavstvo.) Bolj podle zlobnosti bi si nobena fantazija ne mogla zmisliti, kakor tukajšni nemški listič. Izdajalce, ki mažejo v to capo, peče vest ter svoje renegatstvo branijo z besedo in pisavo. Olajšala pa bi se jim tudi vest, ko bi mogli še nam očitati kakšno črno dejstvo izdajalstva, kakšnega oni dan na dan za-greše na milost — državnega pravdnika. Toda dasi vtaknejo posod svoj nos, ne najdejo ničesar, kar bi ne kazalo slovensko zvestobo. Treba si je pa zmisliti! V našem Miklavževem večeru so hoteli iztakniti proslavo imendana ruskega cara. Toda preslab dovtip, nikdo se ni hotel smejati. Zadnji teden stegne tak vohunski obrekovalec svoj rilček na napis »Livada", katerega nosi poslopje g. dr. Dečka v Gaberjih. V imenu »Livada" da je previdno izpuščena črka »i", ker bi se sicer zvalo »Livadia" t. j. poletno stanovanje ruskega cara! Ta dovtip je še malce boljši, ker kaže, da človeče zna nekaj zemljepisja, ima bujno fantazijo, dasi je tudi tukaj vmes — zlobnost. Gotovo da je livada slovenska in hrvatska beseda, ki znači trato. Hudoben namen še le pride! Koli naš list namigaval tako razumljivo o »demoliranju", »pobijanju šip s kamenjem" itd. ne ušel bi državnemu pravdniku, kakor nas je že često zarad v primeri s to pisavo prav nedolžne izjave nategnil na § 302. Ali to mar ni hujskanje zoper drugo narodnost? Mi se ne bo-demo spodtikali ob nemške hiše, naj pa nosijo iste napise „Wolfs-Heim" ali pa — „Wolfs Grube".
od kod preti nevarnost; — tam pa je vsakdo navajen ne pomišljati dolgo, marveč čuvati se pri vsakem koraku. Tako je tudi Španjolec bil z Jankom hipoma na prostem, ne spregovorivši i njim niti besedice.
Ko prideta iz šotora je Janko prvi strelil iz obeh cevij med nekoliko na strani stoječe Španjolčeve ljudi ter zakričal gospodarju:
»Učinite tako tudi vi, ker vas hočejo umoriti!"
»Prokleti izdajaleo!" zakriče razbojniki, »pomerivši puške v Janka in Španjolca. Bili bi ju ubili s krogljami, ko bi bile vse puške nabite; toda iz njih sta švignili samo dve kroglji, od katerih je jedna zadala Španjolca, druga pa Janka. Janko je padel prvi in zdelo se ti je, da je mrtev, kajti kri mu je zalila ves obraz. Španjolec je bil ranjen v bok. Lopova sta tudi dva obležala, tretji je bil ranjen v roko, četrti pa je ostal popolnoma zdrav.
Oni zdravi je takoj skočil k Španjolcu ter ga jel pleniti in za njim je prihitel še oni, ki je bil ranjen v roko. Začela sta se prepirati za denar in iz prepira je nastal pretep, v katerem je zdravi zločinec sunil tovariša z nožem, da se je zvrnil in padajoč močno udaril Španjolca z roko. Ta vdarec je povzročil Španjolcu
(Celjsko nemško gledališče.) Nemški Celjani privoščili so si tudi letos neke potujoče glumače, ki naj bi predstavljali nemško muzo. Gledališče je večinoma prazno, prazni pa so tudi žepi in želodci igrajočih junakov. Kakor megla in senca človeškega okostja zanaša jih sapa po ulicah celjskega mesta. Ti burkeži, oziroma njih vodja, zmislil pa si je nekaj, kar naj bi vsaj enkrat napolnilo gledališče in pa ostalo vsaj nekaj tistih podobic, za katerih vrednost pride tudi kaj toplega v želodec. Predstavljali so preteklo nedeljo „Die Arbeit hoch"! Mi nimamo nič proti igri, dasi bi bilo boljše, da bi tega skrupucanja ne bilo. A imamo pa proti temu, da se igri doda-vajo razna razburljiva dejanja, katera naravnost ščuvajo proti delodajalcem. Čudimo pa se posebno politični oblasti, da pusti kaj tacega, ko Slovencem zabrani nedolžno igro ,,Nemški ne znajo". Kako so se delavci silili k tej igri, in na kak način se je napolnilo gledališče, je res sramotno. O posledicah te hujskarije pa bi tudi lahko napisali prav lepo dejanje. Morda najde si. politična oblast časa, o tej igri si malo natančneje pustiti poročati ?!	_
Birokratični napad na slovenstvo v Laškem trgu.
Bivši c. kr. okrajni glavar v Celju dr. Wag-ner, je znal pred leti svoj talent s tisto spretnostjo nemškutarski in nemški stranki na korist obračati, kakor so ga in ga še obračajo največji nasprotniki slovenskega naroda. Pod Wagnerjem so jele namreč nemške šole po naših trgih rasti iz tal, kakor gobe po dežju, pri čem je glavarja podpiral znani nasprotnik slovenstva, okrajni šolski nadzornik Blaž Ambrožič. S pomočjo teh dveh činiteljev in z zvitostjo nemške stranke se je ustanovila tudi nemška šola v Laškem trgu, katere slovenska mlačnost, brezbrižnost in neznanje postav ni znala zaprečiti, da, še v svojej ..absurdnosti", češ, „saj tako nič ne pomaga", še niti poskušala ni ugovarjati proti ustanovitvi te vsiljene šole. Ustanovitev nemške šole je bil prvi birokratiški napad na slovenstvo v Laškem trgu; ona je bila popolnoma nepostavna; kajti § 59 postave z dne 14. maja 1869, določa sledeče:
„Deželna postavodaja urejuje obveznost ustanavljati šole, pri čem se jej je ravnati po načelu, da je ustanoviti pri vseh okoliščinah povsod šolo, kjer se nahaja v okrožju jedne ure v petih letih povprečno nad 40 otrok, kateri morajo nad pol milje oddaljeno šolo obiskovati."
Ker je obstajala v Laškem trgu slovenska ali bolje rečeno utrakvistična t. j. nemško-slo venska štirirazredna šola, katero so obiskovali vsi otroci iz trga in okolice, bi se na podlagi tega § ne mogla ustanoviti nemška šola, ako bi takrat slovenska čuječnost stopila na noge proti drznemu napadu nemškutarske stranke. Saj se uprav na podlagi tega § Italijani v Trstu uspešno
hudo bolečino, pa ga je tudi zdramil iz omotice, da je odprl uči in zastokal. Bila pa je to zanj nova nesreča.
»A še živiš!" zaklical je zločinec, ki je še ostal pri življenju, kateri je ravnokar spravil v svoj žep uplenjen denar. »Počakaj!" je dejal, »tu imaš nekaj za spomin!" Po teh besedah ga je sunil v prsi z nožem, na kar je zasedel najboljšega konja ter se urno oddaljil.
Preteklo je dokaj časa, predno je Janko odprl oči. Iz početka je zrl brez mislij ter se ni ganil misleč si, da je spal na svoji navadni postelji, toda polagoma se mu je vračal spomin in zavest. Zganil se je in v tem hipu začutil bolečino v glavi. Na to je počasi dvignil roko ter se jel tipati po licu, čelu in sencih, toda ni našel rane, dasiravno ga je vse bolelo. Pogladil si je z roko lase ter se grozno vstrašil: velik kos kože z lasmi vred bil mu je odrt raz glave. Janko je sedel in stokajoč od bolečine, pritiskal odrto kožo na svoje mesto ter jo privezal z robcem. Še le sedaj se je spomnil tovarišev.
»Kje pa so drugi, kje je Španjolec?" mislil
si je.
Pokleknil je na kolena ter se jel spominjati, na kateri strani je stal njegov gospodar. Ko je otipal dve trupli, se je začudil ter si takoj domislil:
protivijo ustanoviti v mestu za Slovence slovenske šole, češ, da slovenski otroci nemajo iz mesta pol milje (1 uro) peš hoda v okoliške slovenske šole.
Toda birokracija nemškega okrajnega in deželnega šolskega sveta ter agilnost nemškutarske stranke je bolj zvita, nego smo mi Slovenci pametni, ona se je skrila za člen XIX. državne osnovne postave z dne 21. grudna 1867. leta, katerega zadnji odstavek se glasi:
»V deželah, v katerih biva več narodov, morajo biti javna učilišča (šolej tako urejena, da si pridobi vsak narod potrebno izobrazbo v svojem jeziku, ne da bi se silil k učenju dru-zega deželnega jezika."
Ker so v Laškem trgu le tri družine nemškega pokolenja, bi jim tudi ta § ne pripomogel do nemške šole. Nemškutarska zvitost je po nasvetu birokracije v Celju z različnimi obljubami in zvijačami pridobila mnogo slovenskih starišev (tržanov, uradnikov, železničarjev, delavcev itd.) kateri so obljubili dati svoje otroke v nemško šolo. Okrajni šolski svet, občina itd. so te otroke predstavili deželnemu šolskemu svetu kot otroke nemških starišev, kateremu je bila ta zvijača po volji in je vsled tega odredil ustanovitev dvo-razredne nemške šole v Laškem trgu.
Nemška šola v Laškem trgu se je uvrstila protipostavno in sicer zvijačno med deželne šole in davkoplačevalci morajo tudi njo zraven prejšnje slovensko nemške vzdržavati.
Čuditi se je, da ni niti jednemu slovenskemu davkoplačevalcu v Laškem trgu prišlo na misel proti tej ustanovitvi iskati po slovenskih pravnikih pri ministerstvu oziroma upravnem sodišču pomoči. Slovenskim rekurentom bi bilo trebalo le dokazati, da so vsi ti otroci slovenske narodnosti, ki se z različnim nepostavnim, umetnim načinom silijo k nemškemu učenju, da torej občina ni dolžna tega bremena prevzeti in šola bi se ne mogla ustanoviti, toda kjer ni tožnika, tam ni sodnika in slepce lahko vlada enooki kralj!
Ko je torej dobila nemškutarska stranka z molčečnostjo slovenskih davkoplačevalcev nemško šolo, je bila odslej njena skrb to šolo širiti. Največ si je k temu prizadeval odpadnik nad-učitelj Valentinič, ki je spravil v svojo šolo vse, kar se je sploh Slovencem vzeti dalo, toda nabrati predpisano število učencev za trirazredno šolo mu ni bilo mogoče. Za ustanovitev 3raz-redne šole zahteva postava povprečno v treh letih 160 učencev t. j. v resnici obiskujočih otrok, h katerim se ne smejo prištevati oni učenci, ki so samo vpisani, a je ne obiskujejo.
§ 11. postave z dne 14. maja 1869. se glasi:
„Število učnih moči se na vsakej šoli ravna po številu učencev.
Doseže li število učencev v treh zaporedno tekočih letih povprečno 80, se mora brezpogojno oskrbeti druga, doseže li to število v treh letih
»Gospodar se je moral dobro braniti, da je tudi tega ubil." Na to pa je vstal in odšel v šotor, poiskal svetiljko te ž njo v roki šel ogledat si trupla.
Med tem je Španjolec globoko vzdihnil. Janko se je tega močno razveselil.
»Živi," si je mislil, „o Bog, da bi ga mogel rešiti!"
Odpel mu je obleko ter mu obvezal rano. Španjolec je odprl oči in čez nekaj časa rekel:
,.Kdo je tu?"
„To sem jaz, gospod; dovolite, da vas ob-vežem. Imate dve rani, toda ne ravno nevarni, kakor je tudi moja. Bog je naju varoval."
„Ne boli me preveč," rekel je Španjolec, „toda čutim se zelo slabega. Kaj nameravaš uči-niti z menoj?"
„Posaditi vas na konja," reče Janko, „ker konji so ostali in polagoma odrineva dalje."
»Poskusi," odvrne Španjolec.
Med tem je poleg ležeč zločinec se zganil ter začel grozno rohneti, Janko je skočil k njemu.
»Ubij ga," reče Španjolec.
Janko se za trenutek zamisli, (Dalje prihodnjič.)
po 160 učencev tretja učna moč ter se mora število učiteljev po tem razmerju dalje pomno-ževati.
Jedenkrat ustanovljena učna mesta se smejo Je z dovoljenjem deželne šolske oblasti in sicer le tedaj odstraniti, ako se povprečno v petih letih zgoraj našteto število ne doseže.1'
V kljub temu, da postava jasno pravi, ke-daj se smejo ali morajo šole na račun davkoplačevalcev razširjati, je v tem letu storila nern-škutarska stranka v Laškem trgu in deželni šolski svet v Gradcu novi napad na slovenstvo. Imenovana nemška šola nema 160 obiskujočih učencev in vendar jo je deželni šolski svet pred kratkim nepostavno razširil v trirazrednico. Proti temu nepostavnemu razširjenju nemške šole se da uspešno ugovarjati. Ker ne znaša število obiskujočih otrok te šole 160, se davkoplačevalci občine Laškega trga ne morejo siliti k troškom za 3. razred.
Z ozirom na ta nov napad na slovenstvo in na kričečo nepostavnost, poziva „Domovina" vse davkoplačevalce, stanujoče v Laškem trgu ali tudi zunaj te občine, da uložite nemudoma ugovor na vis. c. kr. naučno ministerstvo, skli-cevaje se, da vam je deželni šolski svet nepostavno naložil novo breme samo za to, da podpira v Laškem trgu germanizacijo slovenskih otrok.
Ta ugovor ste dolžni uložiti:
1.	Da varujete svojo davkoplačno dolžnost pred birokratiško zlorabo.
2.	Da opozorite ministerstvo oziroma upravno sodišče na zvijačo okrajnega šolskega sveta laškega in deželnega šolskega sveta v Gradcu, ki hoče Slovence uprezati v nepostavna bremena ter še jim povrh deco germanizovati.
3.	Da omejite delovanje šole, ki cepi svojim učencem sovraštvo do slovenstva. Že zdaj slišimo te razposajence po trgu vsak dan „Heil" klicati in jih vidimo nositi nemške trakove. V prihodnjih letih nastanejo pri nas neizogibno narodnostni boji, takrat bodo stali vsi ti na strani odpadnikov in naših sovražnikov. Kača, katero bodo odslej gojili trije učitelji, bode tem bolj pičila, kolikor več strupa ji bodo dali.
4.	Da zavarujete avstrijsko domoljubje. Vsi naši odpadniki po mestih in trgih častč Bis-marcka in škilijo v nemško cesarstvo, h katerim se bodo v prihodnjosti pridružili tudi nemško vzgojeni učenci nemške šole v Laškem trgu.
5.	Da varujete katoliško prepričanje našega naraščaja. Zgodovina starih in naših časov je dala preveč žalostnih vzgledov, da so narodni odpadniki ob jednem slabi katoličani ali cel<5 nasprotniki sv. cerkve.
Cerkveni, narodnostni, domoljubni in davko-plačni oziri, kakor tudi pravično izvrševanje postav nam nalaga dolžnost se sedaj, če tudi še le ob 12. uri, postaviti v bran proti napadu našega šolskega birokratizma. Ne mudite, ter se ne izgovarjajte ,,saj tako nič ne pomaga", poskusite poklicati pravico na pomoč, dokler je še čas! Tretja učna služba na tej šoli je že razpisana, če odlagate z ugovorom, ste zopet pomagali z molčečnostjo pomnožiti slovensko rene-gatstvo in odpadništvo v Laškem trgu.
Spodnje-štajarske novice.
(Cesarski dar.) Cesar je daroval iz svoje zasebne blagajne 300 gld. misijonskemu zavodu pri Sv. Jožefu v Studencih pri Mariboru za pre-novljenje ondotne cerkvice od znotraj.
(Duhovniške premembe.) Č. g. Franc Kle-pač, župnik v Razborju pri Slov. Gradcu, je dobil župnijo Št. Ožbalta v Dravski dolini. — Umrl je v dež. bolnišnici v Gradcu dne 22. m. m. č. g. Jožef Zagajšek, župnik na Muti. N- p. v m.!
(Katoliško slovensko polit, društvo na Teharjih) ima občni zbor v nedeljo dne 5. svečana t. 1. ob polu 4. uri popoludne v gostilni gosp. Ignaca Cajhna z običajnim vsporedom, pri katerem se bode tudi za šaljivo zabavo skrbelo. K obilni udeležbi vabi	odbor.
(Trg Žalec) Komaj bi bilo, da bi imel naš list svoj poseben predal, kjer bi biležil narodno gibanje, oziroma odrevenelost naših takozvanih »narodnih trgov". Iz vseh teh trgov, najsi bodo ob nemški ali hrvaški meji, ali pa v Savinjski dolini, nam prihajajo tožbe, da se nič ne stori
za narodni napredek, temveč se brezbrižno prepusti razpadu ono, kar so nam predniki osnovali. Enake pritožbe smo dobili iz Žalca. Pred desetletji, posebno pa še v začetku narodnostne probuje slovel je Žalec zarad svoje odločne narodnosti tudi prek domačih meja In sedaj ? Vsaka veselica vrže — „fiasko", ker je zanimanje občinstva premalo. Pretečeni mesec vršila se je n. pr. veselica v prid revni šolski mladini. Tudi ta človekoljubni namen ni vzdramil zaspanosti in napetosti nekaternikov. Vseh vdeležnikov in vdeležnic je bilo — 37. V istini nima Žalec sedaj nobenega narodnega društva. Pevsko društvo je zaspalo, istotako tamburaši, čitalnice ni, bralnega društva ni. Idejalnosti, ki bi poznala požrtvovalnost za društveno življenje, ni več.
—	Pretekli teden pa se je razšla narodna tvrdka Pehani, Lorber & Comp. in prišla v nemške roke. Znani celjski Julius Rakusch bode nosil zvonec v tej firmi in mi že danes opozarjamo naše trgovce, posestnike itd., da naj bodo previdni pri naročevanju. Več bomo še pisali o tem.
—	Žalski rodoljubi, ki še imate vzvišeno lepe lastnosti, zmožnost in dobro voljo, ne dopustite, da bi padel ugled lepega trga in njega slovenskega prebivalstva!
(Iz Št. Petra v Sav. dolini) Krajni šolski svet sklenil je v svoji zadnji seji dne 29. m. m. prirediti v nedeljo, dne 5. svečana t. 1. ob 4. uri popoludne v šoli naslednja predavanja: 1. O sadje-reji: sejanje pešk, saditev in obrezovanje dreves.
2.	O čebeloreji: kako povzdigniti tukaj čebelarstvo? Novi amerikanski ul; umetno satovje in nova priprava v brambo roparic; kmet. čebelarsko društvo in pristop. 3. O živinoreji govori potovalni učitelj g. Jelovšek. Potem prosta zabava. Tudi oddaljeni prijatelji napredka sadje-reje, čebelarstva in živinoreje se uljudno vabijo in bodo dobro došli.
(Obesil se je) dne 23. m. m. blizu Polzele brambovski vojak iz celjske vojašnice, Franc Kolšek. Vzrok samomoru ni znan.
(„Narodna čitalnica v Mozirji") je priredila dne 29. januvarja t. 1. veselico s petjem, srečkanjem in plesom. Petje so izborno oskrbovali pevci in pevke iz Braslovč. Srečkanje je pa vrglo čez 50 gld. čistega cvenka in povzročilo veliko smeha. Gostov je poslala vsa Savinjska dolina iz Celja, Braslovč in Rečice, zlasti so se odlikovali Gornjegrajčani po svojem obilem številu. Vsi so bili pozdravljeni s primernimi besedami. ^Marsikaj razdružuje ljudi na svetu: stan, starost, narodnost, vera, a v eni točki se srečavamo vsi. Vsak bi rad bil vesel, srečen vsaj samo za hip. ^Narodna čitalnica" kliče torej vsem prišlecem: dobro došli! in želi, da bodo vsi veseli, kakor pač človek najbolj srečen in vesel biti more." Te besede so se uresničile pri vseh točkah, zlasti pri pevski zabavi in plesu. Koncem se zahvaljujemo prirediteljem in tudi g. M. Šusterju, ki je preputtil za malo odškodnino svoje lepe prostore. Upajmo, da bo od tu-kajšne »čitalnice" še kaj več prišlo v časnike, ne samo — stari „ženof" in raztrgana „zofa"!
(„Narodna čitalnica v Gornjemgradu) priredi dne 5. t. m. veselico s sledečim vsporedom: 1. »Kateri bo" gledališka predstava. 2. Koncert
—	svirajo iz prijaznosti tamburaši iz Rečice.
3.	Srečkanje. 4. Ples in prosta zabava. Pri plesu svira oddelek ciganske godbe g. Roja. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Vstopnina: stojišče 20 kr., sedež 50 kr. Nadejati se je obilne udeležbe posebno iz Ljubnega, Mozirja, Šmartna itd.
(Za družbo sv. Cirila in Metoda) darovala je vesela družba na Škarpi v Gornjemgradu dne 26. prosinca t. 1. in sicer: JI... Rudolf, Št... Anton, Št... Ivan, Pr ... Franc, D ... po 1 krono, odklonjen liter pa 80 vinarjev.
(Kmetijsko bralno društvo „N&rodna knjižnica" v Št. Lenartu nad Laškim trgom) priredi v nedeljo dne 5. svečana t. 1. po večer-nicah ob pol 3. uri v šoli kmetijsko predavanje o trtoreji. Prednašal bode kmetijski potovalni učitelj iz vinorejske šole v Mariboru g. Bele. Za izboljšanje naših slabih vinogradov nam je treba strokovnega in izdatnega poduka; zato se je naše društvo lotilo hvalevredne naloge podajati ne samo svojim udom, temveč vsemu prebivalstvu podučna kmetijska in gospodarska predavanja.
(Lepe razmere vladajo na Zidanem mostu)
odkar je prišel sem neki poštni asistent Mathion-schegg in pa neki južne železnice uradnik Habel, ki je -udi c. kr. poročnik v rezervi. Ta dva možiceljna ne le da psujeta Slovence kjer in koli moreta, ter hujskata in snujeta »Sudmarko" za Zidanmost, k čemur pa se jima vsak pameten človek smeja, upijeta in krulita ponoči, da se mirni ljudje škandalizujejo nad takim početjem c. kr. uradnikov. Preteklo nedeljo ponoči napila sta se ta dva Germana slovenskega vina, tulila in razgrajala ter slovenskemu posestniku cementne tovarne Tabor ju, razdrobila nekaj plošč. Drugi dan uvidel je jeden teh junakov zlobni čin in plačal g. Tabor ju 10 gld. za škodo, kar pa seveda ne izključi zlobnega namena poškodovanja, posebno ker c. kr. orožniki že vedo o tem. Tako-le vidite, je zdaj pri nas in to zakrivita dva sem poslana c. kr. uradnika, ki bi morala biti že po svojem stanu druzega vedenja in obnašanja.
(Št. Jurij ob juž. žel.) V nedeljo po večer-nicah, dne 5, februvarja t. 1., ima naše bralno in politično društvo svoj redni občni zbor z običajnim vsporedom - pri gosp. A. Nendlu v Št. Jurju.
(Koncert) priredi bralno in politično društvo za Št. Jurij in okolico v nedeljo 5. svečana 1899, v prostorih g. A. Nendl-na v Št. Jurju s prijaznim sodelovanjem celjske narodne godbe, kvarteta (gg. Munda, Pertl, Schmoranzer, dr. Šuklje;, ter domačega pevskega zbora in kvarteta. Za- ' četek točno ob 7. uri. Po koncertu prosta zabava in ples. Vstopnina za osebo 1 krona, za kmete 20 kr. K mnogobrojni udeležbi vabi naj-uljudneje	odbor.
(Nemška šola v Vitanju) je priredila s pomočjo „Sudmarke" in necega društva, ki se imenuje »reichsdeutsch", božičnico nemškim otrokom. Značilno je, da se zahvaljuje sedaj vodja iste šole razven celjskemu županu Stie-gerju in nekemu juristu Reitterju za dobrosrčnost tudi slavnemu — »Thierschutz Verein" v Celju.
(Udrla se pečina.) Dne 25. m. m. udrla s© je zvečer ob okrajni cesti Sevnica-Planina veli-« kanska pečina, kjer so opoldne še lomili kamenje. Cesta je zasuta s pečinami, katere bo treba po večkrat navrtati in razstreliti, da jih bodo spra viti z mesta. Vozovi morajo vsled tega voziti po ovinkih ter dvakrat čez vodo. Bati se je, da se še več pečin udere.
(Častnim občanom) je imenovala ob^ma Koprivnica pri Rajhenburgu v odborovi seji dne 16. m. m. ondotnega župnika, č. g. Ivana Prešerna za njegove velike zasluge za občinski blagor.
(Dobje.) Kakor se nam zdi in je tudi gotova resnica, se je g. narodnjak, kateri je o razmerah občinskega vodstva v Dobju „Domovini" poročal, močno vrezal; ako mu cela stvar ni jasna, naj raje molči, da ga kje bolj na tanko ne primemo. Občina je storila svojo dolžnost s tem, da je vložila prošnje za vseučilišče in nad-sodišče v Ljubljani; tako sestavljene poslala je okrajnemu odboru v Kozje, kar bo dotični odbor, ako se vpraša, tudi potrdil; da se pa jubilejna slavnost Nj. Vel. cesarja pri nas ni vršila tako, kakor bi se morala, tega nismo krivi mi, temve č slabe razmere naše občinske blagajne, v katerej nam je prejšno občinsko vodstvo pustilo namesto cvenka le »žabo", ki nam straži prazne predalčke. Dolgove delati je pa slabo gospodarstvo.
(Slika nemškega šolanja.) Wehrter Herr Lehrer! Bitet Franz A. den Kinder in Schule zu sagen das er Rindfleisch schones kilo mit 28 kilo oder fur kukuruz gibt. bittent Ergebener A. das Fleisch ist beim Franz Verstovšek. — Stavimo kaj, da mož svoje pisave niti sam ni dobro za-popadel. Toda tista stara zagovednost naših mož iz „dobre stare šole" jim brani pisati v jeziku, v katerem govorijo, so govorili njegovi predniki ter bodo govorili njegovi potomca. Hvala Bogu, da se je ta moda že večinoma preživela med Slovenci, in priti mora čas, koo bomo taka pisma, kakor je zgornje, gledali le n — muzejih ter občudovali na njih — zasleplje-*-nost in plitve pojme, kakršnih so se nalezli našiii očanci v kulturnih nemških šolah. Vse slovenske možake pa prosimo, naj ne množijo tvarinee
za bodoči »nemški muzej", kjer se jih bodo sramovali njih lastni otroci. Govorimo, mislimo in pišimo povsod in izključno le v svoji lepi materinščini !
(Čitalnica v Brežicah) priredi v sredo, dne 8. svečana t. 1. v »Narodnem domu" koncert in plesni venček. Godba slavnega bosansko herceg. pošpolka iz Gradca. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 1 gld.
(V Poličanah) je umrla po 131etni dolgi mučni bolezni — vedno v postelji — v 45. letu svoje dobe, blaga žena našega narodnega veleposestnika Jožefa Detiček — Marija roj. Mlaker. Naj v miru počiva!
(V slogi je moč in napredek.) »Bralno društvo na Cvenu" priredi dne 5. februvarja t. 1. ob 2. uri popoludne v šoli svojo glavno zborovanje. Po zborovanju je razgovor o kmetijskih zadrugah. Prednašal bode g. Kač iz Žalca. Nekateri gospodje in domačini se trudijo, da bi oslabelemu kmetu zopet na noge pomagali, kdo se tedaj vas, dragi gospodarji, ne bi udeležil tega velevažnega shoda, ta zavrača pomoč in korist. Tak naj ne toži o slabih časih, ampak naj na lastne prsi trka, rekoč: Moj greh! Pridite vsi kmetje iz okolice ter si podajte roke v samopomoč!
(Umrl je) v Ptuju dne 28. m. m. občeznani veletržec, g. Andrej Jurca star 67 let. Pokojnik je bil mnogo let načelnik ptujske posojilnice ter vedno značajen Slovenec. Blag mu spomin!
(V Ptuju) se bodo prav kmalu vršile volitve v okrajni zastop. Nemci in nemškutarji tekajo okolu ter begajo volilce; ali pa tudi Slovenci kaj atorS, ni slišati.
(V Krčevini pri Ptuju) so ovržene občinske volitve na pritožbo Slovencev; že so razpisane nove volitve. Tako imate priliko, narodni volilci, oprati prvotni madež.
(Bralno društvo pri Sv. Jurju na Ščav-nici) priredi v nedeljo, dne 5. t. m. ob pol 4. uri popoludne v šoli glavno zborovanje. Polaganje računov, volitev novega odbora, vpisovanje novih udov ter vplačevanje letnine, s sodelovanjem tamburašev, prosta zabava s tombolo v gostilni gosp. Vaupotiča. K obilni udeležbi vabi tudi neude	odbor.
(Občinski odbor v Št. Janžu na Drav. polju) je v svoji seji dne 18. prosinca t. 1. in občinski odbor Sv. Marjete na Dravskem polju v seji 15. prosinca 1899, veleč. gosp. župnika Janeza Nep. Simoniča, imenoval častnim občanom k 501etnici mašnikovanja in 251etnici tukajšnega župnikovanja.
(Občina Zamarko) v šentlenartskem okraju pri Mariboru nam je poslala prošnje za naučno in pravosodno ministerstvo gledd ustanovitve ! slovenskega vseučilišča in nadsodišča v Ljub- ' ljani ter prošnjo do trgovskega ministerstva za dvojezični poštni pečat pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Posebno zadnja prošnja je tako temeljito in dokazilno sestavljena, da bi morala dati misliti tudi trgovskemu ministru o takozvanih »Nemcih".
(Mariborski Nemci) so zgubili vso samozavest. Na jedm strani jim hira društveno življenje v lastnem taboru, na drugi strani jih straši veličastna slovenska zgradba v Nagy-ulici. Dne 28. m. m. je bil občni zbor gledališčnega in kazino-društva. Načelnik je zaključil svoj obupni govor: »Vsled raznih neprilik, posebno še vsled Attenederjevega slučaja (Atteneder je bil nemški kričač, ki je razžalil nekega častnika ter potem padel v dvoboju; od onega časa so izostali iz kazine častniki m vsi trezni meščani. Ured) zgubilo je društvo velik del svojih udov, zavod boleha ter manjka v njem društveno življenje. Če se novemu predsedništvu posreči uvesti življenje, kakršno je bilo pred leti, hvaležen mu bo zel<5". Znani Wolfram je stavil na to predlog: »Zbor naj izvoli odsek, kateri naj po Štirih tednih v glavnem zboru poroča nasvete o sredstvih, kako bi se dalo doseči zjedinjenje vseh mariborskih Nemcev v društvenem oziru." Drgnil se je potem ob novi »Narodni dom", rekoč, da je ta hiša — zaušnica nemškemu mestu ter kaže, da Slovenci bolje razumejo narodno stvar zgrabiti pri pravem čopu; kaže, da iščejo Slovenci narodno jedro v društvenem življenju, ter napravijo narodno vprašanje za dru
štveno vprašanje. V tej hiši (slovenskem »Narodnem domu") ne poznajo razločka stanov, dočim mi Nemci bolehamo na tej slabosti, kajti vsacega, ki ima manj nego kdo drugi, gleda se že preko rame. — Iz njegovih besed je govorila seveda le zavist, a za nas je vsekakor značilno.
(Kmečko bralno društvo v Jarenini) ima
v nedeljo, dne 5. svečana po večernicah v »Čitalnici" svoj letni občni zbor s sledečim vsporedom: 1. Pozdrav. 2. Poročilo tajnika, blagajnika in knjižničarja. 3. Volitev dveh pregledo-valcev. 4. Pobiranje udnine za leto 1899. 5. De-klamacije, petje in šaljiv srečolov. Udje in prijatelji društva, pridite vsi na ta zbor, srčno vas vabi	odbor
(801etnico) svojega življenja je obhajal dne 30. m. m. vč. prelat J. Orožsn v Mariboru. Rojen je istega dne 1819 v Laškem trgu, zlato mašo je imel že leta 1892 Jubilar je znan po svetu po svojih kronikah naše škofije, delo, ki kaže veliko vstrajnost in bistroumje. Na mnoga leta!
(Slovensko uradovanje pri mariborski pošti.) Krivica bi se godila, ko bi hoteli trditi, da se pri pošti v Mariboru včasih na odločno zahtevo ne zapiše cel<5 kakšen poštno prejemni list tudi v slovenščini. Toda ne vprašajte kako! Prijatelj nam je poslal tak dvojezični list, na katerem je zapisano v rubriki »Prejemnik: Visoko, kraj določbe ( ?): Gradec. Pečat in pod pis uradnika! Dotično priporočeno pismo je bilo namreč naslovljeno na visoko c. kr. namestništvo v Gradec, a uradnik slovenskega naslova ni razumel. Takih slučajev je mnogo, mnogo!
(Graški okrajni zastop,) katerega so vodili do sedaj možje katoliške stranke, prišel je pri zadnjih volitvah v roke pripadnikom slabo-znanega barona Rokitansky-ja in nemšk;h naci-jonalcev.
Druge slovenske novice.
(Umrl je) v Ljubljani dne 27. m. m. stolni dekan in kanonik, č. g. dr. Andrej Čebašek, star 78 let. Bil je več let vodja v semenišču. Naj v miru počiva!
(Osebna vest.) G. dr. Martin Peroutko je imenovan od kranjskega dež. predsedništva sanitetnim asistentom v statusu političnih oblastev na Kranjskem. G. Josip Oechet je imenovan sodnikom v Ajdovščini.
(Imenovanje.) G. vitez Višini, dosedaj svetnik višjega sodišča v Trstu, je imenovan dvornim svetnikom pri najvišjem sodišču na Dunaju. G. Jos. Fon je imenovan sodnim tajnikom v Gorici.
(Nižjo (slov.) gimnazijo v Ljubljani) pripravljena je naučna uprava baje razširiti v popolno gimnazijo. Za Ljubljano je to pač potreba, j
—	pridobitev prav nobena!
(Zarad bolezni mej šolsko mladino) so na Kranjskem zaprli zadnji čas dve šoli.
(Nova poštna zveza) S 1. februvarjem vozi med Vrhniko in Horjulom pošta štirikrat v tednu.
(Zmrznil) je v noči 25. m. m. 701etni Blaž Modič iz Volčje vasi pri Rakeku na potu med Senožečami in Divačo. Menda letošnjo zimo prvi slučaj.
(Celovška mestna občina) je izkazala v svojem proračunu za 1899. leto 280.156 gld. potrebščine.
(Značilno!) »Mir" poroča: V Železni Kaplji ustrelil je nek gospod nekega delavca. Zato so ga zaprli tri tedne. Ravnotam je kmet ustrelil
—	srno in zato dobil tudi — tri tedne zapora!! Vsaka daljša opomba je menda odveč!
(Za koroško šolstvo) še dolgo ni nade, da bi se prelevilo tako, da bi dobili pri njem tudi Slovenci nekaj svojih pravic. Kaj pomaga ves napor dokler vodi celovško učiteljišče tako strasten naš nasprotnik, kakor je sedajni Knapitsch. Ta je glavni vodnja šulferajnskih zavodov ter roma v prostem času po deželi ter navdušuje učence, učitelje in šolske nadzornike za nemštvo. Spremlja ga navadno njegova žena, ki prevzame »slabejši spol" v obdelovanje. Tako sta prišla tudi oba na božičnico v šulferajski zavod v Ve-likovcu, kjer je v napitnicah hvalil Knapitsch najbolj ondotnega nemčurskega nadzornika Art naka, ki ima velike zasluge za nemštvo, ker
navdušuje podrejene mu učitelje za nemštvo. Enako srdito je govorila tudi njegova soproga in nek gimnazijski učitelj iz Celovca. Ali še more biti bolj gorje za koroško slovenstvo, kakor da svobodno romajo državni uradniki po deželi ter pridigujejo boj slovenščini! Koncesije koroškim Slovencem iz zadnje dobe!
(V državnih skladiščih v Trstu) postopajo italijanski nadzorovalci zelo kruto zoper slovenske delavce; dočim so ti nadzorovalci italijanski podaniki kaj dvomljive vrste, katerih so že dokaj morali pozaprti zarad goljufije. Poslanec Spinčič in tovariši so interpelovali nedavno trgo vinskega ministra v tej zadevi.
(Steklina v Trstu.) Pretečeni teden je umrl v Trstu nek natakar za pasjo steklino. Ugriznil ga je bil pred več tedni pes, o katerem ni mislil, da je stekel. Nastal je vsled tega v mestu precejšni strah.
(Italijanski poslanci Primorske) so podali v seji državnega zbora pretečeni teden naslednii nujni predlog: »Vlada se poziva, da ustanovi italijanske ljudske, meščanske in srednje šole, učiteljišča in italijansko vseučilišče na Primorskem, a za sedaj naj pripozna veljavnim na visokih šolah v kraljestvu Italije položene izpite in dobljene diplome." — Hudo mudi se tem primorskim neodrešencem, ki imajo, dasi jih je neznatna peščica, vseh šol odveč, razven univerze. Pa tudi to lahko pogrešajo, ker smejo italijanski dijaki delati v materinščini vse visokošolske izpite v Inomostu ter celo v Gradcu. No sedaj pa še hočejo osrečiti Avstrijo z diplomi iz kraljevine Italije. Kaj bi se odgovorilo Slovanom, da bi si hoteli hoditi po diplome na — Rusko? Saj se še tostranskim Slovencem in Hrvatom ne pripozna niti veljavnost izpitov na zagrebškem vseučilišču, dasi smo v jedni državi ter imamo istega cesarja, odnosno kralja.
(Za orgljavce) priredi v Gorici odbor cecili-janskega društva podučni tečaj, katerega bodo vodili možje-veščaki. Tečaj bo trajal od 27. svečana do 4. marcija t. 1.
(V Gorici) se delajo že sedaj priprave za nove volitve v slučaju, da se dež. zbor razpusti. Sicer pa je dež. šolski zalog baje zagotovljen.
(Zoper hrvatski gimnazij v Pazinu) še vedno rujejo Italijani, vendar ne več s pričeto srčnostjo, kajti do sedaj so skoraj povsod pogoreli. Sklicali so župane na protest v Trst ter jih na občinske troške pogostili, a državni pravdnik je začel preiskavo zoper prireditelje necega društvenega odbora ter so jednega po hišni preiskavi že zaprli. Lovili so podpise tudi pri italijanskih podanikih, a politična oblast je podpisane trdo prijela. Če pa so tudi vposlali kateri protest na Dunaj, vrnil jim ga je grof Thun z opazko »retour". Nazadnje so se odločili italijanski poslanci ter zagrozili vladi z opozicijo, ako jih ne usliši. Brez učinka! Podali so se osebno k grofu Thunu, kateri pa je njihove grožnje in prošnje le pomilovalno zavrnil. Predložili so pet spomenic proti hrvatskemu gimnaziju, toda kaj, ker pa je istočasno predložil poslanec Spinčič triin-petdeset prošenj slovanskih občin za gimnazij. Italijanski komedijanti so potemtakem že večinoma — odigrali.
Druge avstrijske novice.
(Državni zbor preložen) S pre-
loženjem državnega zbora se ni č a-kalodosredi februvarja, kakorse je spoh pričakovalo, nego sta dobila presednika obeh zbornic že 1. t. m. pismeno obvestilo, da je državni zbor na nedoločen čas preložen. Parlamentarno delovanje je odpravljeno, — začne se očiti absolutizem. Krivica pada na nemške obstrukcijoniste.
(Državni zbor) je zboroval v tem času dvakrat, in sicer v petek, dne 27. in v torek, dne 31. m. m. V obeh sejah se je mnogo čitalo, mnogo prepiralo in besedičilo, da, v petkovi seji tekla je celo kri, vendar ni prišlo niti do dnevnega reda. Nemški nacijonalci ne ponehajo z ob strukcijo, niti za čas, da bi se bil sprejel zakon za regulacijo plač državnim slugam. Predsednik je zbok tega proti volji SchOaererjeve družba priredil v petek tudi večerno sejo, v kateri se
je omenjeni zakon tudi odobril v vseh treh či-tanjih. To je menda prvi in zadnji vspeh minulega državnozborskega zasedanja.
(Obletnica smrti prestolonaslednika Rudolfa.) Dne 30. m. m. -minulo je 10 let od smrti cesarjeviča Rudolfa. Vladarska rodbina je obiskala ta dan kapucinsko cerkev. Med drugimi je dal tudi nemški cesar položiti krasen venec na krsto prestolonaslednika.
(II. shod slovanskih časnikarjev) se bode vršil tekoče leto v Lvovu. Pri tej priliki namerava se osnovati slovanski dopisovalni urad, da ne bo nemški tak zavod trosil laži po svetu o Slovanih.
(151etnico banovanja Khuen-Hedervaryja)
se je obhajala te dni na Hrvatskem. Čestitali so mu kajpak le Mažari in mažaroni, dočim je bil ta dan za hrvatski narod dan tužnih spo minov. Koliko je trpela v teh 15 letih hrvatska svobodna in narodna ideja v besedi in pisavi! Najboljše narodne zaščitnike je znal Hedervary-jev zistem gmotno, in ne redko tudi duševno uničiti; najboljše knjige in podučne časopise je polagoma zatrl. Vsak idejalni polet zadušil je ob rojstvu. Vrh vsega tega pa je deželo potisnil še v dolgove ter posegel vsled tega po blagajni, v katero je polagal njegov prednik Mažuranič — prebitke. Ali ni to pokora za deželo?
(Na Ogrskem) je zmešnjava čimdalje večja. Opozicija se ne mara poprej niti z vlado, niti z njenimi posredovalci pogajati, dokler ne odstopi baron Banffy. Kar so našim Nemcem jezikovne naredbe, to je Mažarom oseba ministerskega predsednika. Tehnična obstrukcija vedno bolj narašča. Sedaj že zahtevajo cel6, naj se izid glasovanja ne zapiše v zapisnik več s številkami, nego z besedami. Vsekakor še ostane zbornica celi februvar brez predsedništva.
Ogled po širnem svetu.
(f Bolgarska kneginja Marija Lujza.) Dne
31. m. m. je umrla v Sofiji bolgarska kneginja Lujza, soproga kneza Ferdinanda.
(Bolgarska brez ministerstva.) Ministerski predsednik Stojlov je podal odstavko celega ministerstva. Stojlov je goreč prijatelj Rusov; ko je tedaj zvedel, da dela knez Ferdinand vkljub svarilom iz Petrograda za ustajo v Macedoncih, obrnil je Stojlov taki vladi hrbet. Sestava novega ministerstva je poverjena Grekov u.
(401etnica nemškega cesarja) se je obhajala dne 27. m. m. Nemški listi so se spominjali tega dneva v dolgih člankih — seveda tudi naši graški niso zaostali; — vendar so vsi jednega mnenja: v nemški državi ni vse tako, kakor sta si snovala v početku Viljem I. in Bismarck. Sedajni vladar je vklub še le svojemu 40. letu že — utrujen vladanja! Največ skrbi in vznemirjenja mu provzročajo združene državice s svojimi vladarji, ki težijo po popolni nezavisnosti.
(V Švediji in Norvegiji) je oddal vladar-stvo 70 letni kralj Oskar II. prestolonasledniku 401etnemu princu Gustavu. Sicer je zadnji za sedaj le začasno poverjen z vlado, vendar je skoraj gotovo, da 701etni in bolehavi starček ne bo več prijemal za kraljevo žezlo.
(Iz „barbarske" Rusije.) Ruski car Nikolaj II. je izdal naredbo, da je osnovati pri vsakem vojaškem oddelku posebno šolo, kjer se bodo vojaki učili v vseh važnejših predmetih, kakor pisanju in čitanju ter da bodo med aktivnim vojaškim službovanjem vsaj tudi kaj pridobili za svoje poznejše življenje. Vsled krajevnih razmer primanjkuje namreč na Ruskem ljudskih šol, ter pride mnogo mladeničev k vojaštvu brez znanja čitanja in pisanja. Temu se bo v bodoče odpomoglo.
(V znamenju — razoroženja.) Reprezen-tatska zbornica Zjedinjenih držav je sprejela dne 1. t. m. zakon o povišanju stalne vojne z določilom, da ista ne sme znašati manj nego 67.000 mož.
Dopisi.
Od Sotle (K članku „Cesa nam treba?") Nek zelo marljiv, a skromen rodoljbb piše nam glede vspehov, ki jih je on dosegel s poučnim predavanjem na kmetih:
Ko so pred šestimi leti začeli naglo pešati vinogradi, glavna sredstva tukajšnega prebivalstva, čutil sem, da je tukaj treba izvanredne pomoči, sicer mora ljudstvo obupati. Prosil sem veščake, med temi posebno potovalnega učitelja g. Beleta, da so naše vinograde pregledali in svetovali pomoč. Najhujši sovražniki so bili: slabo delo, peronospora in trtna uš. A tista predavanja strokovnjakov pri navadnem ljudstvu malo za-ležejo, ker podajo v kratkem času preveč snovi, da bi jo mogel vsakdo prebaviti. To uvidevši, napravil sem si poseben načrt. Deloma po teh predavanjih, deloma po raznih spisih, pa tudi s posebnim ogledovanjem novih vinogradov na Bi-zeljskem podkoval sem se v vinogradstvu toliko, da sem lahko sam poučeval vinogradnike.
Povabil sem jih torej po zimi vsako nedeljo po večernicah v šolo k pouku. Razpravljal sem jedenkrat: „Česa je trsu treba, da krepko raste in obilo rodi?" Drugič: „Kateri so najhujši sovražniki trsa?" Potem; „Zakaj moramo zasa jati nove vinograde?" „Kako jih je prekopavati (rigoliti)?" „Kako je s trsjem (amerikanskim) ravnati"?" Potem: „Kako se zabrani peronospora?" itd. Vsa ta predavanja sem storil kolikor mogoče nazorna, t. j. rabil sem trse, podobe, in orodja kolikor največ mogoče.
Ko sem govoril o škropljenji, imel sem pet škropilnic raznih sistemov, da smo poskušali, katera bi bila za naše razmere najprimernejša. Med tem sem naročal tudi onim, ki so se za stvar zanimali, trsje, knjige, časopise in orodja. Hodil sem tudi v vinograde gledat, svetovat in pomagat, osobito pri razvrstitvi prostora.
A uspeh! Prvokrat se je udeležilo poduka nad 40 oseb, potem nad 20 in kakih 10 do 15 ostalo mi je zvestih. Ko sem pa hotel poduk raztegniti tudi na sadjerejo, izostali so tudi ti. Ponudil sem se, da rad pridem pomagat drevje snažit in sadit, če kdo želi, a nikdo se ni oglasil.
Z uspehom sem pa vendar zadovoljen. Novi vinogradi se zasajajo in stari se obdelujejo marljivo, kakor malo kje. Moje mnenje o takem pouku je pa to-le: Naže ljudstvo sedaj še ni za pravi, sistematični pouk, ker ne veruje v splošni napredek. A kadar ga kakšna posebna nesreča zadene, rado posluša m poskuša pripomočke zoper ravno to nezgodo, a nič druzega. Največ bi koristila kmetijska bralna društva, ki bi šoli odraslo mladino večkrat zbirala in ji na posebnih poskuševališčih kazala, kako lahko tudi kmetijstvo napreduje. A ta poskuševahšča morajo delati s skromnimi pripomočki, ker sicer so radi ogromnih troškov le strašila.
Veliko pridobimo tudi s tem, če pregovorimo kacega imovitejšega kmeta k naprednemu obdelovanju zemljišč. „Besede mičejo, a vzgledi vlečejo." Tudi skupna nabava semen, strojev in drugega orodja bi pod pravim vodstvom mnogo koristila. A kakor rečeno, začeti je pri mladini in obibati se je velikih troškov.
Iz Majšperga. Kje pa tičiš, dragi dopisnik majšperski, da te ni nič več slišati? — Ali si morebiti spal mirno spanje, ko se je vršila ona velika šolarska slavnost in velika ljudska veselica v spomin petdesetletnega vladanja našega premilega in predobrega vladarja Franca Jožefa I.
Velespoštovani g. urednik! iDovolite pa danes meni, da sporočim preljubim čitateljem ne-ustrašljive „Domovine" o naši zadnji veselici.
Že dan pred veselico naznanjalo se je na različne načine, da bo prihodnji dan za Majšper-žane dan veselja.: In res! Ob 10. uri bila je slovesna pridiga in služba božja, pri koji so prav milo peli učenci pod vodstvom g. šolskega vodje Ivana Žunkovič. Nato so šli učenci na slavnostni prostor; tukaj so dobili vsi (črez 300) juhe, mesa, kruha in vina. Po končanem obedu udeležili so se zopet popoldanske službe božje. Ta dan videl si zelo malo ljudi iti iz cerkve domov; vse je namreč čakalo na cesti pred slavnostnim prostorom, nad kojim je vihralo okoli 80 slovenskih, cesarskih, avstrijskih in štajar-skih zastav. Okoli 4. ure napolnil se je veliki prostor. Bilo je nad 800 ljudi in sicer od blizu in daleč. Omeniti moram naše vrle sosednje kmete, fante in dekleta iz Črne gore, ki so vsik-dar na naši strani in nas vedno podpirajo s
plačevanjem udnine, akoravno ne dobivajo nikak-šnega branja! Čast jim! Nadalje se spominjam vrlih Studeničanov in Stoperčanov, ki so tudi vedno naši zvesti podporniki. Veselice udeležila se je pa tudi požarna bramba iz Cirkovc.
Njvečjo hvalo smo pa dolžni visokorodnemu g. dr. Francu Jurtela, odvetniku in dež. poslancu v Ptuju, našemu največjemu podporniku, ki se ni zbal pota, ter nas je razveselil s svojim je-dernatim in krakočasnim govorom. „Tega gospoda bi poslušal, če bi kaj jedel ali ne", rekel je nek imovit kmet. Prav lepo se torej zahvalimo predobremu podporniku našega bralnega društva, ter prosimo, bodite nam še za naprej naklonjeni Vaš trud Vam pa povrni Bog!
Kar se šolarske slavnosti tiče, moram pri-poznati, da so učenci zelo glasno in dobro de-klamovali, da se je pa tudi igra: „Naš cesar' prav dobro obnesla.
Po šolarski slavnosti sledila je ljudska veselica. Pele so se med drugimi pesmi: ,,Jubilejna kantata" in „Moja Avstrija". Na velikem in jako prostornem odru predstavljali sta se igri: „Kje je meja" in „Mutec", ki sta napravili kaj smeha. Gospod Trdež (g. Jelovšek) igral je ulogo starega očeta prav dobro, pa tudi drugi igralci rešili so svojo nalogo častno. Pozabiti seveda ne smem izvrstnega šepetalca, gdč. Majhenove, ki je bila cenjenim igralcam v veliko pomoč.
Konečno še omenim, da se je že danilo, ko j so se zadnji gostje odpravljali iz veselega Maj S- ' perga. Poslavljali so se drug od druzega z vrošio željo, naj bi se slovenski kmetje, fanti in deklefc.a večkrat shajali na takih spodobnih in poštenilh veselicah, naj bi pridno podpirali važno bralnto društvo, pustijo naj pa slabe družbe in ogibljejjo se naj pogubonosnih in drugih grdih razvee-seljevanj.
Narodno-gospodarske novice;.
Težnje kmetijskega gospodarstva in sred l stva za njih olajšavo.
Kje pa oi zamore Ju——pribran^'.
Svariti moramo da skuša pri potrebni hral f skopariti. Tečna jed in pijača so kurila za človeški organizem, ona ohranijo in povišajo kmetu moč za delo, torej njegovo zmožnost za pridelo-p j vanje. Tečna jed je torej tudi nekak pogojj umnega in vspešnega gospodarstva. Seveda s«b pri razumnem gospodinjstvu tudi pri jedi dtt marsikaj prihraniti, dasiravno ne trpi jedilna kakovost, nego se zboljša. Doma se pripravi mnogo tečnih živil, za katera ni treba izdajati drag, gotov denar. Pametna gospodinja se bodie toliko, kolikor le mogoče omejila na domače prii-delke, kakor tečno sočivje, mleko, maslo, sir itdl.
Gledati bode, da so ti okusno pripravljena, da bodo šli v tek. Gospodar ne bode kupovad sleparskih ekstraktov za napravljenje vina, niti/ vina sploh, temveč pripravil si bode iz raznega sadja ali s petijotiziranjem tropin dovolj zdrav« dobre pijače, ki bode veliko zalegla, pa kaj mal© stala. Že tu si bode gospodar lahko toliko prii-hranil, kolikor znabiti vplačuje za zavarovalnine) Žalostno je, da gospodarji mnogokrat resnim, njihov blagor namenjenim besedam ne verjamejo;), vendar se pa dajo takoj pregovoriti od kacegaa sleparja, ki jim ponuja ničvredno blago. Kolikao so izdali pred nekaj leti za takozvani vinakip ekstrakt, da so delali iz njega vino, po kateren je marsikateri obolel, proti cenemu in zdravemu! petijotu pa imajo toliko predsodkov.
Veliko se da prihraniti, ako se skrbi zdravje pri ljudeh in živini s snažnim, zračnm i stanovanjem, s snago, redom itd.; preprečijo ^) mnoge bolezni, troški za zdravnika in zdravil^ ter se ohrani krepka, čila delavna moč. Za b • lezen, za slučaj nezgod itd. je pa tudi dobro a jr varovanje, da ne postane bolezen prevelib ) breme.
Pri stavbah se da tudi mnogo prihraniti L Stavbe, ki niso neobhodno potrebne, naj se a e izvršujejo. Take pa, ki so neobhodno potrebne j, naj pa se napravijo trdno, čedno in namenu prif merne, pa po ceni. Prevdariti je dobro, t stavba se bode bolje izplačala. N. pr. stavba, Ml :i stane 1000 gld. bode trajala na priliko 100 leti Taka, ki stane 500 gld. znabiti le 50 let. S kal i-
tero bodemo bolje izhajali? Če oni, ki bode stala 100 let odpadejo na leto troški za obresti n. pr. 6% in amortizacija po 10 gld. na leto na 70 gld., od one pa, ki bode le 50 let stala pa znašajo ti troški le 40 gld. na leto. Prva naj je torej ceneja in služi ceneje našim namenom vkljub temu, da mnogo manj časa trpi. Ako pa traja stavba za 500 gld. le 10 let, tedaj nam služi na leto 80 gld.
Enake razmere so v vinogradih glede podpore. Pri kolju razdelijo se n. pr. troški na leto na oral kacih 18 gld., kjer pa je v podporo ob stebrih napeljana žica, tam pa le kacih 6 gld. Tako naj računa gospodar o vsaki priliki za vsak slučaj dela. Mnogo si prihranijo kmetovalci, če si razne gospodarske in druge potrebščine nabavljajo skupno n. pr. potom zadrug. Mnogo si prihranijo, če se orodje, stroji, vozovi vedno snažno in čedno drže, če se ohranijo pota v najboljšem stanju. Tako najde gospodar še stotine slučajev, kjer si lahko marsikaj prihrani v gospodarstvu. Posebno ga še opozorimo na re-dilne rastlinske snovi, s katerimi naj varčuje, kakor z gotov: m denarjem. Varčnost pa se naj ne razteza na pridelovanje. Gospodar, ki slabeje gnoji ali slabeje obdeluje, da si nekaj malega prihrani, ta gre rakovo pot. Slabo hrani tudi tisti, kateremu je žal za denar za nakupovanje podučnih knjig ali časopisov, za udnino bralnih društev ali zadrug, potov, na katerih se kaj nauči itd. Gorje tudi gospodarju, ki hoče kaj prištediti, ko kupuje semena, sadike itd. češ, če so tudi slabejše kakovosti, da so le bolj po ceni.
S tem smo navedli v glavnih potezah vzroke za in sredstva proti neugodnemu stanju kmetovalcev. Ozirali smo se le na največje pomanjkljivosti, ki se pojavljajo skoraj povsod v kmetijskem gospodarstvu. Po premišljevanju bode najšel gospodar še sam mnogokaj, kar mu je treba odpraviti ali zboljšati. Naj bi se v notranjem ustavu gospodarstva toliko zboljšalo, da ne bode imel kmetovalec toliko tožiti čez slabe čase.
Nikar naj se ne zanaša le na pomoč od zunaj. Taka bi znala njegovo stanje zboljšati le začasno. V samem sebi, v dopoinjenju in boljšem izkoriščanju svojih duševnih in telesnih moči, v združenju skupnih stanovskih sil je spas. Poleg kmetovalcev naj se pa tudi razbijajo razni obrti, razna podjetja, ki prinašajo mnogo denarja v deželo, ki delajo ljudstvo bolj zmožno za plačevanje. Kmetovalec bode svoje pridelke lažje spečal, ko se bode pa njemu bolje godilo, bode pa tudi od teh za svoje potrebščine lažje kupoval. Kmetijski stan sam zžse še najložje obstoji, je mnogo manj odvisen cd drugih stanov, kakor oni od njega. Ni torej le dolžnost do svojega bližnjega, ki naj bi druge stanove spodbujala podpirati kmetovalca po zmožnosti, temveč tudi njih lastna korist. Naj bi torej podjetja, ki imajo v narodnem gospodarstvu sploh skupno zanimanje s kmetovalci, ne izkoriščala zadnjih, temveč pospeševala njih posebne namene.
Ob trdni podpori, napredku in združenju popel se bode tudi kmetski stan više in bode zopet telesno, duševno in gmotno krepak korenjak, pravi steber narodnega gospodarstva.
Književnost.
(Nove Štnamice) za 1899 se pridno tiskajo v »Katol. Tiskarni". Prestavil jih je iz francoščine č. g. kaplan Janez Godec, za kar mu je sloveči pisatelj Henrik Lasserre Monzieski v last noročnem pismu dal dovoljenje. Obravnavajo pa te Smarnice novejše čudeže Lurške.
(»Vosčilni listi") za novo leto, godove in rojstne dneve. Tako se zove knjižica, katero je izdal J. Giontini v Ljubljani ter. je namenjena slovenski mladini. Cena 24 kr. po pošti 27 kr.
Razne stvari.
(Blamaža poslanca spod. štaj. Nemcev) Med nebrojnimi interpelacijami, s katerimi pitajo v zadnjem času nemški obstrukcijonisti državni zbor, nahaja se tudi interpelacija poslanca doktorja modroslovja Jos. Pommerja. Možicelj, ki se kaj rad oglaša in poje unisono z Wolfom da ga ne vržejo zbirčni njegovi volici iz Celja med staro šaro, interpeliral je ministra za notranje posle glede postopanja češkega župnika v nemških občinah Lipec in Hostec na Češkem In
»Politik", ki pozna gotovo bolje Češko nego dr. Pommer, piše, da nemških občin Lipec in Hostec na Češkem sploh ni, ampak, da sta samo v domišljiji dr. Pommerja. Občini Lipec sta na Češkem samo dve, toda v čisto čeških okrajih Chlumec in Chrudim, kjer ni najti niti jednega Nemca, torej tudi ni mogoče govoriti o nemški občini. Občine z imenom Hostec pa da na celem Češkem ni. Iz tega se lahko razvidi, kako je proslavljena nemška »temeljitost" in s kakimi bedastočami ovirajo gotovi poslanci delovanje državnega zbora. Ako se bo ministru za notra nje posle sploh zdelo potrebno odgovarjati na rečeno interpelacijo, gotovo ne bo pozabi! opom niti g. dr Pommerja, da je njegovo znanje zem-ljepisja precej plitvo in da mu utegnejo danes ali jutri celo njegovi gimnazijci očitati, češ, da tudi ne ve, da stoji Celje na slovenski zemlji. Heul Pommer!
(Najbogatejši mož na svetu) je gotovo Amenkanec John D. Rockefeller, čegar dohodki znašajo na leto 20 milijonov dolarjev. Vsega skupaj premore baje 750 milijonov, toda ta svota ni natančna, ker niti sam ne ve, koliko da ima, in se je izrazil napram davčnemu urad niku, da nič ne de, ako se za par milijonov več račun'.
(Anton Rybička - Skutečsky) najstarejši češki pisatelj, upokojeni svetnik deželnega sodišča, častni član mnogih čeških društev in znanstvenih zavodov, umrl je dne 26. prosinca t. 1. na Dunaju. Rojen leta 1812, doživel je torej visoko starost 87 let. Njegova številna literarna dela nanašajo se največ na češko kulturno in pravno zgodovino. Pogreb se je vršil dne 27. t. m. Po blagoslovljenju krste v tukajšni minoritski cerkvi zapel je »Slovenijin" zbor v družbi nekaterih čeških pevcev ganljivi »Blagor mu", na kar se je prepeljalo truplo pokojnika v njegov rojstni kraj.
(Wolf — tepen) V našem proslulem državnem zboru je prav soparno, splošno se sodi, da je položaj neznosen, da se mora kaj zgoditi in sluti se, da bo državni zbor zaključen. Razno barvni nemški poslanci, ki ovirajo sleherno de lovanje, skušajo storiti vsaj nekaj, kar bi mogli po morebitnem zaključenju vzeti kot spomin na dom. Prilika se jim je ponudila v petek dne 27. m. m. Med govorom češkega poslanca Kramara slišale so se razne opazke; tu se je klicalo »do bro", tam zopet zabavljalo. Celo raz galerij, kjer morajo poslušalci molčati, slišati je bilo, posebno iz lože slovanskih časniških poročevalcev, odobravanje poslančevega govora. Splošno pozornost in največjo ogorčenost (!) med nemškimi opozici-jonalci je vzbudil časniški poročevalec ces. svet. F. Penižek. Njegovo pritrjevanje Kramar^vemu govoru bilo je za znanega »širokoustneža" Wolfa kakor ogenj v olje. Ko bi trenil skoči — pravše caplja — k zborničnemu predsedniku in zahteva, naj odstrani Penižeka iz zbornice. Ker pa predsednik tega ni hotel in mogel storiti, menila sta Wolf in mariborski Franci Girštmajer, da smeta sama pravico deliti. Urno jo popihata na galerijo in v ložo, kjer so sedeli slov. časniški poročevalci in Wolf v svoji celjski navadi hoče poro čevalca Penižeka šiloma iz zbornice iztirati. Toda tu se je vračunil! V isti loži navzoči slov. poročevalci so se potegnili za svojega tovariša in vnel se je prav pravcati pretep med Woltom in njegovimi pristaši ter med češkimi poslanci. Delile so se prav mastne klofute in žegetalo se je v rebra in hrbet bolj kakor je s cer navada. Razumljivo je, da so bile vse klofute in druga v takih prilikah običajna sredstva za pomirjenje razburjenega duha namenjena zgolj „največjemu Nemcu" Wolfu, ki je zašel v napačno »apoteko" in dobil mesto zaželjenih zdravil, druga, ki pa utegnejo pri njem več izdati nego kakršnakoli pristna. Pač ponosen sme biti nemški narod na svojega »Volka" zaslulega da kolikorkrat odpre svoja usta, izbruha celo »kiblo" najostudnejših psovk in išče pretepov kakor poulični fantalini.
-,-,TST£LŠ£L straža.."
... . _ Ustanovniki: Gg. Janez Novak, dekan v Radovljici 50 K, Tom. Kajdiž, dekan in deželni poslanec v Moravčah, 10 K, Matevž Lončar, posestnik v Tržiču, 10 K, Vid Janžekovič, kaplan v Čadramljah, 10 K, Jernej Vurkeljc, kaplan v Gornjem gradu 10 K, Janez Ka-lan, kaplan v Kamniku, 10 K, Miha Tavčar, častni kanonik v Žužemberku, 50 K, dr. Fran Kos, hišni posestnik v Gorici, oO K, Lavrencij Herg, stolni dekan v Mariboru 40 iv, Ignacij Orožen, stolni prošt v Mariboru, 50 K, Janko Vreze, katehet v Mariboru (z všteto udnino) 10 K., Fran Birk, stolni vikar v Ljubljani, 10 K., med. Ivan Bajec v Gradcu 10 K., Ivan Skuhala, dekan v Ljutomeru, 10 K., Franc Brglez v Ljutomeru 10 K., Josip Weiksel v Ljutomeru 10 K., dr. Franjo Rosina, odvetnik in deželni poslanec v Ljutomeru, 20 K.
(Dalje paihodnjič.)
Sejmi.
Dne 9. v Konjicah in Pilštanju; dne 10. v Št. Jurju ob južni železnici.
Koledar.
Petek (3.) Blaž, škof; Doroteja, dev. in muč. — Sobota (4.) Andrej Kor., škof; Veronika, n. — Nedelja (5.) I. predpepelnična. Agata, devica. — Pondeljek (6.) Tit, škof; Doroteja, dev. in muč. — Torek (7.) Romuald, opat; Rihard, kralj. — Sreda (8.) Janez Mat., spozn.; Juvencij, škof. — Četrtek (9.) Apolonija, d m.; Ciril Aleks, škof. — Zadnji krajec 3. ob 6. uri 30 min. zvečer.
Zelo velik pes
rumeno - "belo progast, ušel je pred 3 tedni iz Braslovč. Omenjeni pes zadržuje se v okolicah Vitanje-Vojnik-Laški trg-Planina-Poljčane. Kdor ga pripelje nazaj, (42) 2—1 dobi prav dobro nagrado.
Razpis
' službe občinskega zdravnika.
Služba občinskega zdravnika v trgu Sevnica na Štajarskem se v nadomestenje razpiše.
Stalna letna plača znaša 600 gld. Zaželjena pojasnila zastran druzih dohodkov podaja radovoljno županstvo v Sevnici.
Prosilci za to službo naj blagovolijo svoje prošnje obložene z dokazom po § 15. postave od 23. junija 1892 drž. zak. za Štajarsko št. 35 vložiti do 28. februarja 1.1. pri županstvu v Sevnici.
V Sevnici, dne 16. januvarja 1899. (40) 3-1	M. Starki, Župan.
09) 2-1 Išče se
primerna oseba, katera bi prevzela na račun društveno gostilno „Delavskega podpornega društva v Celji". — Prednost ima kuharica.
Ponudbe poslati je do SO. svečana, -t. 1. društvenemu odboru ozir. predsedniku g. Iv. Rebeku v Celji, pri katerem se tudi zvedo natančni pogoji.
40.000 cepljenih (4l)2~l ameriških trt
najboljših vrst na „Portalis\ „Monticola" in „Solonis" proda Olga Balon na B zeljškem.
V najem bi rad vzel (28) 2-1
hišo za trgovino
Ponudbe blagovole se poslati upravništvu tega lista.
f Dr. Ivan Dečko c
i
Loterijske številke.
Trst 28. januvarja 1899: 62, 33, 16, 55, 52
odvetnik v Celju
naznanja, da je preselil svojo pisarno s prvim svečanom t. 1. v Jelenčevo hišo št. 19, Rotov-
ške ulice (nasproti sedajne pisarne). (33) 4-1	^
Vožne karte in tovorni listi v


Kralj, belgijski poštni parnik
Red Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi Jork in Filadelfijo. Koncesijovana od vis. c. kr, avstrijske vlade. Pojasnila daje Red Star Linie. Dunaj IV. Wienergiirtel 20 ali pa Julij Popper, Bahnstr. 8, Innsbruck.


Razglednice v krasni takozvani „Delfter-	1
Manier", lepše kakor vsak drugi svitlotisek, po	\
vsakršnih fotografijah (na željo fotografuje tudi	|
sam), izdeluje po izredno nizkih, cenah, naglo	I in v najfinejši izvršitvi
Line
12, 34, 68, 72, 88
t&fi ■M-
Srečko Magolič
umetniški zavod. „Apoloi
v Celji (Štajarsko).
12 ft
14
odvetnik v Mariboru
___________
Uljudno naznanja p. n. občinstvu, | da je otvoril svojo odvetniško pisarno | v Mariboru, Tegetthof-ova ulica I št. 22 v pritličju na levo. (19) 3—3
60.000
®a|ijiin in
vsake vrste proda po nizki ceni
Jože Janežič
a Bizeljske m.
pri Brežicah. (15) 8—4
60.000
Zahvale.


karol gregorič
posestnik vinogradov in vinotržec
Celje q Graška cesta št. 22 o Celje
v nekdanjem Konviktnem poslopju uljudno naznanjam, da sem zopet pričel trgovino z vinom, ter priporočam čast. duhovščini in slav. občinstvu svojo bogato zalogo vsakovrstnih pristnih vin od 18 do 30 kr. liter. Z velespoštovanjem
Karol G-regorič.

Hiša z gostilno
in vsemi pravicami gostilniške obrti, na okrajni cesti blizu Celja
proda se ali da tudi v najem po dobri ceni in pod ugodnimi pogoji vsak čas. Vpraša se naj pri gosp. dr. Lvad. ZFilipiču odvetniku v Celju.	(21) 3—3
a o
■s
® •p
©
rt
01 >
S ffl
p. SJ
M
Načelništvo registrovane zadruge ,.Hranilno in posojilno društvo v Ptuji", naznanja s tem, da je danes ob polu 12. uri dopoludne po dolgotrajni bolezni umrl zaslužni ravnatelj našemu zavodu, blagorodni gospod
Andrej Jurca
(37)	veleposestnik v Ptuju
v 67. letu svoje starosti.
V	četrtek, dne 9. svečana t. 1. ob polu osmi uri zjutraj služila se bode v cerkvi oo. mino-ritov sv. maša zadušnica.
V	Ptuji, dne 28. januvarja 1899.
Dragi "bralci „DomoTrtne" I
Svoji k svojim!
Anton P. Kolenc
trgovec v Celji v „Narodnem domu" in „pri kroni".
Priporočam častiti duhovščini in slav. občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnega
špecerijskega blaga
po jako nizkih cenah, kakor tudi vino, na debelo in drobno.
Proti velikonočnim praznikom kupim vsako množino pitanih kapunov. Gospodinje, glejte torej, da bodete začele pravočasno pitati, lepši ko bodo, dražji jih bodem plačal — Nadalje kupujem vsake vrste deželnih pridelkov, kakor: oves, pšenico, rž, ječmen, ajdo, proso, konoplje, laneno seme. Ob času vsake vrste sadje, tudi divji kostanj vsake množine, sploh vse deželne pridelke po najvišjih cenah. Vzamem tudi še fižol vsake vrste in vsako množino, kakor tudi jajca in kuretino. Kupim tudi siihe gobe, orehe, suhe in sveže hruške, želod itd., vse po najvišjih cenah. — Castitim gg. duhovnikom naznanjem, da imam vsakovrstne pristno čebelno-voščene sveče v zalogi. (293) 52—16 Z velespoštovanjem
Anton P. Kolenc
h
Spoštovani gospod!
Zahvaljujem Vas, ker ste mi poslali tako izvrstno zdravilo proti kašlju in prsoboli. Porabil sem jedno steklenico trpotčevega soka, pa sta mi kašelj in prsobol skoro prenehala. Pošljite mi takoj še 3 steklenice Vašega izvrstnega trpotčevega soka ter zraven tudi 2 zavoja čaja proti kašlju. Z velespoštovanjem Vaš hvaležni
Jakob Suppan.
V Divači, dne 19. vinotoka 1897.
Trpotcev sok (Spitzwegerich-Saft), kateri deluje tako izvrstno zoper kašelj, prsobol, hripo, težkemu dihanju pa tudi za stare bolečine, dobiva se vedno svež v lekarni k Zrinjskomu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjski trg št. 20.
Naj vsakdo pazi na varstveno znamko, ker le oni trpotčev sok je iz moje lekarne, ki ima na steklenici sliko 'Nikole Šubiča Zrinjskega, bana hrvatskega.
Cena steklenici trpotčevega soka z natančnim navodilom o vporabi je 75 krajcarjev.
Zraven trpotčevega soka je tudi dobro rabiti gorski čaj proti kašlju.
Cena jednemu zavoju gorskega čaja proti kašlju z natančnim navodilom je 35 kr.
Prvo kakor drugo se pošilja vsak dan po poštnem povzetju. Kdor pošlje denar v naprej, naj priloži za vozni list in za zabojček 20 kr.
Lekarna k Zrinjskomu
H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20.
Cenjeni gospod lekarnar!
Pred kratkem časom sem si naročil od Vas jedno steklenico krepilnih švedskih kapljic, one so meni in mojim znancem tako dobro pomagale, da se Vam moram za to dobro zdravilo najtopleje zahvaliti. Blagovolite mi za moje znance še poslati tri steklenice po 80 kr. po poštnem povzetju.
S spoštovanjem
"Vid Zani6
Modruš, dne 26. maja 1898.
Prave krepilne švedske kapljice delujejo izvrstno proti vsem želodčevim boleznim, pospešujejo prebavljenje, čistijo kri, krepčajo želodec. Po teh kapljicah se izgube vse bolezni v želodcu in črevah ter se dobi dober tek. Paziti je treba na varstveno znamko, ker le one krepilne švedske kapljice so iz moje lekarne, ki imajo na steklenici sliko Nikole Šubida Zrinskega, bana hrvatskega.
Cena jedni steklenici krepilnih švedskih kapljic z natančnim navodilom je 80 kr. Pošilja se vsak dan po poštnem povzetju. Kdor pošlje denar v naprej, naj priračuni za vozni list in zabojček 20 kr.
Lekarna k Zrinskomu H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg.št. 20.
Naročila, ki znašajo 5 gld. in več pošiljajo se poštnine prosto.
Vrlo spoštovani gospod!
Moja žena je ležala tri mesece vsled trganja po udih in kostoboli. Ko pa je začela rabiti Vaše „mazilo proti kostoboli" ustala je že po treh dneh, a danes pa, hvala Bogu, hodi. Zahvaljujoč se Vam na tem izvan^ednem mazilu ostajam pokoren sluga
Bartol Zjisičlsi-
V Strmcu pri Stubici, dne 22. travna 1898.
Mazilo proti kostoboli (Fluid) je vrlo dobro zdravilo proti trganju v kosteh, revmatizmu, bolečinam v križu, proti prehlajenju, pri prepihu itd. Mazilo krepi izmučene žile, ter pomaga starim, ki trpijo na slabosti v nogah.
Vsaka steklenica, mora biti previdena z varstveno znamko, t. j. s sliko Nikole Subida Zrinjskega, bana hrvatskega, ker samo ono mazilo je iz moje lekarne, koje nosi to varstveno znamko na steklenici. Cena jedni steklenici mazila proti kostoboli z natančnim navodilom je 75 kr. Razpošilja se vsak dan po poštnem povzetju.
Kdor pošlje denar v naprej, naj priračuni za vozni list in zabojček 20 kr.
Lekarna k Zrinjskomu H. BRODJOVIN

M*




Že leta sem izpričano izvrstna primes k bobovi kavi. — Pri živčnih, srčnih, želodčnih boleznih, pri pomanjkanju krvi etc. zdravniško priporočena. - Najpriljubljenejša kavina pijača v ^
stotisocero rodovinah. <eseaeaewe*w&*&*» t
i