Poštnina plačana v gotovini. SUOBODR miR Leto V., št. 2-3 V Ljubljani, dne 5. aprila 1935. Cena Din 1'50 Tovarišem bojevnikom! Razmere v naši organizaciji, čut odgovornosti in pa Vaše dosedanje zaupanje me silijo, da se obračam na Vas s tem pozivom in pojasnilom, ker se bojim, da bi se moje molčanje lahko napačno tolmačilo kot odobravanje tega, kar se dogaja v O. L O. Zadnji delegatski zbor v decembru 1. 1. je zapustil v naših delegatih zelo neugodne občutke, ki so prišli do izraza v mnogobrojnih zahtevah po novem delegatskem zboru, ki naj bi se vršil v duhu naših načel, v duhu tovariške odkritosti in iskrenosti, v duhu prave demokracije in medsebojnega zaupanja. Morda smo takrat storili napako, ko nismo vztrajali pri tej zahtevi, ker bi nam bilo mnogokaj nepravilnega in slabega sedaj prihranjeno. Toda imajoč interese organizacije pred očmi, smo bili uverjeni, da se bodo razpoke zacelile, duhovi pomirili in omajano zaupanje obnovilo. Razvoj dogodkov je dokazal čisto drugo. Razpoke so se povečale. Nezaupanje je naraslo in v takšnem ozračju so se dogajale stvari, ki med tovariši ne smejo biti mogoče. Nikdar nisem ustvarjal kakih skupin posebnih privržencev, ker se mi zdi to samo po sebi grdo in smatram to za znak slabosti, znak majhnega zaupanja v samega sebe in v to, kar delam. Če delam prav, mi ni potreba zbirati kake klike, ker me drži in nosi pošteno delo in poštenost in čistost namenov tega dela. Toda v O. I. O. sem prav kmalu po tistem delegatskem zboru opazil nekako grupiranje ali vsaj ustvarjanje ene skupine, ki je sistematično delala s posebnimi cilji in tudi sistematično hotela izpodkopati zaupanje članstva napram meni. V tej domnevi me je potrdila na pr. okrožnica O. I. O., ki je obsojala celjsko akcijo za sklicanje delegatskega zbora. Ta okrožnica je izšla z mojim podpisom, vkljub temu, da sem podpis izrecno odklonil. Ne sarno ta, tudi tista znamenita okrožnica, ki je vzbudila toliko protestov in ogorčenja v naših vrstah, tista, ki napada prav brez potrebe in vzroka ljudi, ki nam niso storili nič sovražnega, okrožnica, ki govori o ljudeh, katerim še ni odpadla popkovina itd., tudi ta okrožnica me je potrdila v prepričanju, da gre za sistematično rušenje zaupanja članov do mene. Kajti tovariši, ta okrožnica, katere glavni del je vzet iz privatnega pisma tovariša Fabiančiča na nekega tovariša na deželi, je bila v seji predsedstva O. I. O. v tej obliki odklonjena in sta bila dva tovariša določena, da jo temeljito predelata, odstranita vse tiste nepotrebne ostrine in napade, vse tiste neokusne izraze in sploh vse, kar je v njej za bojevniško okrožnico neprimernega. Toda.^ferožnica ni bila v nobeni bistveni stvari popravljena, morda le še poslabšana in je izšla takšna, toda ne s podpisom predsednika, ampak % mojim podpisom. Brez moje vednosti seveda, ker bi svojega podpisa na takšno pisanje ne dal. Namen je bil zelo prozoren. In če nisem na vse to javno nastopil, je le dokaz, da sta mi bila mir in sloga v organizaciji važnejša kot lastna obramba. Vendar pa vse moje potrpljenje ni prav nič koristilo in je razmerje v O. I. O. postajalo vedno hladnejše in vedno bolj neiskreno. Ko je končno prišla še, nekako nepričakovano, voiiina mrzlica, je vse življenje v O. 1. O. prišlo čisto iz tira. Glede sedanjih volitev so pač mnenja strašno različna in jaz sem zagovarjal od vsega početka načelo ne vmešavanja, ker sem prepričan, da je naša organizacija še premlada zato, še premalo enotna in utrjena. Ne zapirahi oči pred dejstvom, da so se združili v bojevniški organizaciji ljudje raznih nazorov in struj. Vsi pa so prišli po mojem prepričanju v organizacijo z dobrimi nameni m iskreno. Da pa nismo še v vseh pogledih enotni, je pa več kot naravno, ker so ljudje pristopali v naše združenje le na podlagi naših govorov in idejnih člankov v naših glasilih, niso pa z vstopom v združenje nič mislili na politično opredelitev. Prepričan sem, da bo s časom tudi prišlo, da se bomo bojevniki tudi v političnem življenju lahko enotno uveljavljali m nastopali. Toda tega ni mogoče doseči v nekaj mesecih, ker je takšno zlitje nazorov dolgotrajen proces, ki izvira iz temeljitega podrobnega dela v organizaciji in pa iz razmer, ki vplivajo na naše odločitve. Zato je takšno zlitje nazorov, takšna enotnost in skladnost mogoča le, kadar privre od spodaj navzgor, t. j. iz naših krajevnih skupin, preko sreskih odborov in banoiroiskega odbora na delegatski zbor, ki je v tem primeru manifestacija te enotnosti in skladnosti. Ne da se pa ta enotnost, ustvariti s poveljem ali odredbo od zgoraj. In ker sem imel v teku celega poldrugega leta intenzivnega dela med našim podeželskim članstvom priliko prepričati se, v čem smo že edini in v čem še ne, sem zastopaj načelo, da se za enkrat ne vmešavamo v volitve kot bojevniki, ker bi to samo škodovalo organizaciji, koristi pa ne bi prineslo nobenih. Zato sem ves čas poudarjal, da bi smeli izjavljati se kot bojevniki za eno ali drugo listo le, če bi tako sklenil naš zbor delegatov. Tako je sklenil tudi O. L O. v eni svojih sej, da se takoj skliče banovinski odbor in nato zbor delegatov. — Banovinski odbor se je sestal in je bilo enodušno mnenje tovarišev, da ostanemo izven volilne borbe kot bojevniki. In ta sklep je bil sigurno tudi povod, da se je kar brez debate sklenilo že drugič odgoditi sklicanje delegatskega zbora. Sklep banovinskega odbora je bil izigran na ta način, da se je ustanovil nekak »glavni bojevniški odbor«, ki se je obrnil na naše članstvo v Jakšni obliki, da dela vtis ofi-cielnosti. Ta volilni odbor se je postavil sam in nima prav nobene pravice govoriti v imenu bojevnikov. Lahko torej govori le v imenu tistih tovarišev, ki ga sestavljajo. Ta volilni odbor je prvotno bil v živih pogajanjih z ministrom dr. Marušičem in banom dr. Pucem. Takrat so tovariši dokazovali, da je mogoče udeležiti se volitev le na listi gosp. Jevtica, da vse drugo nima izgledov in zato tudi ne smisla. Ko so pogajanja padla v vodo zaradi odklonitve zahtev, so tovariši od »glavnega bojevniškega volilnega odbora« kar nenadoma izdali proglas za Ljotičevo listo. Kot predsednik konzorcija »Preloma« sem se uprl objavi tega proglasa, ker sem bil prepričan, da je ta naglica škodljiva in korak nepremišljen, predvsem pa, ker sem bil mnenja, da je vendarle treba poprej vprašati nekoliko naše 1 organizacije. Sklical sem nujno sejo konzorcija, na kateri sem ravno to poudaril m zahteval, da se odloži objava do prve seje O. 1. O., ki naj sklepa o tem. Toda tovariši od volilnega odbora, ki so imeli na tej seji konzorcija večino, so to zahtevo odklonili. Ker nisem mogel pristati na to, da bi kdo lahko tolmačil moje predsedovanje konzorciju kot odobravanje tega, kar »Prelom« v teh dneh piše, sem odložil predsedstvo konzorcija in skupno s tovarišem Oničem in Florjančičem izstopil iz konzolpncija. Ker se s sedanjim načinom dela 0. I. 0. in smerjo, ki jo zasledujejo nekateri člani 0. I. 0. nikakor x*e strinjam, ker sem prepričan, da vodi ia pot v razpad in brezpomembnost, in to samo zaradi neučakanosti in nestrpnosti nekaterih vodilnih članov, je jasno, da nisem pripravljen nositi soodgovornosti za to delo. Po drugi strani pa čutim veliko odgovornost napram članstvu, kateremu sem govoril o naših načelih in našem programu, tako kakor sem sam resnično mislil in veroval. Zaradi tega mi ni mogoče enostavno odložiti funkcije v 0. I. 0. in se umakniti. Nasprotno, smatram za svojo dolžnost, pojasniti članstvu prav vse odkrito in pošteno, ustvariti možnosti, da članstvo pove jasno svoje mnenje in da izraza svoji svobodni volji in storiti vse, da obvarujem organizacijo pred težkimi škodami. Zahteval sem v smislu sklepa sreskega zbora delegatov Ljubljane in okolice sklicanje delegatskega zbora, da se vse to temeljito prečisti. Sklep je bil napravljen, toda ne za sklicanje resnega delegatskega zbora, ampak zbora z dnevnim redom; ,Poročilo predsedstva o situaciji. Mi smo zahtevali dnevni red, ki bi dokončno rešil in razvozljal nezdrave razmere, zahtevali smo na dnevnem redu spremembo pravil, ki jo zahteva ogromna večina članstva, spremembo onih točk v pravilih, ki so čisto nedemokratične narave in izročajo organizacijo in posameznike na milost in nemilost večine v 0. L 0. Zahtevali smo tudi volitve, ker je jasno, da 0. I. O. v sedanji sestavi ne odgovarja. O. I. O. mora biti enoten in enodušen, 'če naj rodi'njegovo delo tudi uspehe. Sedanji O. I. O. pa ni tak in so razmere v njem takšne, da jaz prav gotovo nisem več pripravljen delati v takem ozračju nezaupanja, spletkarjenja, neodkritosti, pa tudi popolne raznoličnosti mišljenja in nazorov. Tudi več drugih tovarišev je istega mnenja z menoj. Zlasti pa so mnenja glede volitev in udeležbe pri volitvah tako različna, da ni mogoče doseči soglasja. Vse to naj bi razčistil delegatski zbor s takim dnevnim redom. Toda tak zbor odklanjajo tovariši, ki so tudi v volilnem odboru, odklanjajo ga, ker trdijo, da v naši organizaciji večina ni bojevniška in ker si po izjavi člana O. I. O. oni »ne dajo pameti soliti od teh ljudi«. Skratka oni pod nobenim pogojem ne dopuste, da bi zbor delegatov posegel v sestavo O. I. O. in napravil tam red in enotnost, oni bežijo pred tem zborom in odrekajo članstvu pravico odločati o najvažnejših zadevah organizacije. Takšno naziranje že ni več fašistično, to je čisto enostavno teroriziran je in takemu, postopanju se upiram, ko se obračam na vse skupine s pozivom, da sklenejo v svojih rednih sejah zahtevati sklicanje izrednega zbora delegatov za 7. aprila z dnevnim redom: Poročilo predsedstva, razprava o razmerah v organizaciji, sprememba pravil in volitve. Obračam se na naše skupine s tem pozivom, ker smatram za svojo dolžnost, ker se bojim zlorabe bojevniškega imena v volilni borbi, ker se bojim za usodo organizacije zaradi čudne miselnosti vodilnih članov. In ravno z ozirom na čudno miselnost, ki vlada pri nekaterih članih O. I. O., Vas prosim, da takoj sklepate o tem in svoj sklep pošljete 0. I. 0., dvojnik tega sklepa, prav tako pravilno podpisan in opremljen s štampiljko, pa na moj naslov: Stane Vidmar, Ljubljana, poštni predal 298. Ta dvojnik je po treben zaradi .kontrole, da vemo, če je do voljno število organizacij zahtevalo sklicanje in da lahko ukrenemo druge korake, ki nam jih nudi zakon, če bi se vkljub pravilni zahtevi ene tretjine organizacij ne hotelo sklicati zbora delegatov. Tovariši! Več kot eno leto dni sem bil med Vami nedeljo za nedeljo, praznik za praznikom, pa tudi ob delavnikih zvečer. Vse, kar sem Vam govoril, sem govoril iz globokega prepričanja, pošteno in odkrito, s polno vero v zmago načel in programa, ki sem ga pojasnjeval. Tudi danes, ko se obračam na Vas s tem pozivom, mislim pošteno in odkrito, mislim le v dobro organizaciji in slovenskemu narodu. Ne gre morda zame, ne gre za osebno vprašanje. Osebno bi imel največjo korist, mir in počitek, če bi me razrešili te velike odgovornosti, ki ste mi jo naložili s svo~ jim dosedanjim zaupanjem. Dokler pa mi tega zaupanja niste odrekli, mi čut odgovornosti nalaga tudi dolžnost borbe za čistost pokreta, za zvestobo načelom in programu in pa za demokracijo v naših lastnih vrstah. Vem, tovariši, da se bo skušalo izpodbijati moje razloge, prepričan sem po dosedanjih izkušnjah, da bodo šli nekateri celo preko mej dostojne borbe in se bodo poslužili tudi neresnice, podtikanj in zavijanj. Ne verujte ničesar! Jaz Vam nisem nikdar ničesar prikrival, bil sem Vam vedno odkrit, pa Vam tudi sedaj ne mislim nič prikrivati ali povedati drugače kot je. Mene ne žene kaka bolna ambicija, mene ne priganja želja po mandatih in funkcijah, ker >mi tega'tfi^ba ni in bi vse to ItfHkto #a^titf *mGl,- 8eK>W hotel le malo popustiti v načelih. Ne morem* pa dopukitiV dokler sem z Vašim zaupanjem funkcijonar organizacije, d& se krene s prave poti, da se zapelje organizacijo • v blato političnih borb in razdora. Zato in samo zato Vas prosim, da se odzovete, in sicer takoj, da ne bo prepozno, da ne bo škoda nepopravljiva. Jaz ne bom hodil na agitacijsko potovanje po vzorcu drugih, ker preveč zaupam v razsodnost in zrelost našega članstva. — Na vsak način pa morajo biti sklepi odbora skupine sporočeni še ta teden 0. L 0. in v dvojniku meni, da bo mogoče sklicati zbor pravočasno. Ce bi pa v teku 8 dni teh sklepov skupin ne prejel v dovoljnem številu, mi bo pa to znak, da soglašate z delom in metodami, ki jih zagovarjajo tovariši Fabiančič, Kuster, Šturm itd., pa bom pač temu primerno postopal. Izpolnjujem svojo dolžnost po svoji vesti in prepričanju, odločitev je pa v Vaših rokah. Ljubljana, 27. marca 1935. Stane Vidmar. Porarnajte naročnino, saj znaša le 10 Din za rse leto! Dnevno prihajajo v pisarno Boja zahteve po sklicanju Delegatskega zbora. Do danes je prejel OIO 118 takih zahtev. Pozivamo vse skupine, ki še niso odposlale zahteve za sklicanje Del. zbora, da to takoj store. Ker je nadzorni odbor na svoji seji dne 3. t. m. sklenil zahtevati od OIO, da se sklep seje OIO z dne 14. marca t. L izvrši, je pričakovati, da bo OIO sklical Delegatski zbor za 14. april 1.1. (OIO j^ na seji 14. marca že itak sklenil, da se skliče za 14. april Del. zbor). 2 Pojasnilo k zadnji okrožnici OIO Na prednje moje odprto pismo so odgovorili tovariši Kuster, Fabiančič, Šturm, Knez, Lorger, Šifrar, Matičič, Prežel j, Pavlin in Outrata z okrožnico št. 15, ki po svoji vsebini in sestavi le potrjuje, kar sem v svojerri pismu trdil glede OIO. Predvsem je pa zanimivo, da ugotavlja ta okrožnica, da sem jaz razposlal svoje odprto pismo (ki ni bilo »strogo zaupno« kakor gornja okrožnica) svojevoljno^ brez sklepa in pooblastila OIO in da sem s tem zagrešil »dejanje namerne discipline in se uvrstil med tiste, ki zlonamerno izdajajo vznemirjajoče okrožnice po vzorcu izključenih bivših naših članove ... itd. Zanimiva je ta ugotovitev zato, ker so zgoraj omenjeni člani izdali okrožnico ne samo brez sklepa in pooblastila OIO, ampak so joi izdali na lastno pest, zlorabljajoč pri tem firmo OIO, ki jo nosi okrožnica. Zgoraj našteti tovariši namreč še daleč niso OIO. Tudi podpis je zelo čuden: »Sprejeto na seji predsedstva OIO itd.« Človek bi pričakoval podpis predsedstva ali če se hoče bolj učinkovito, članov predsedstva, ne pa slučajne družbe v kateri so tudi odborniški namestniki. Pa pustimo to, ker vse to ni bistveno in važno. Važna je le ugotovitev, da so tovariši Kuster, Fabiančič itd. odgovorili na mojo stvarno okrožnico s čisto nestvarno okrožnico, ki je v resnici pamflet. Ugotavljam le dejstvo, da se izmikajo načelnim vprašanjem, da bežijo od stvarnosti in skušajo za vsako ceno speljati stvar na stranski tir osebnosti, zato se izgublja okrožnica le v osebnih napadih, blatenju in klevetanju in se zateka po pomoč k zavijanjem, podtika -njem in neresnici. Jaz ne morem in nečem slediti jim na tej opolzki poti, ker mi gre za načela in program, ne za osebe. Zato se ne bom spuščal v obravnavo tega nebojevni-škega nastopa, bom pa lahko na delegatskem zboru povedal marsikaj mičnega glede vseh napadov, če bodo delegati to želeli. Resnica, čista, jasna in ostra je edino bojevniško 9fl°žie,jpajičet,tuda streljajo nasprotniki s stfrape&imi >pušci-i carmi, Samo en dokaz nedoslednosti in neiskrenosti gori omenjenih tovarišev hočem poudariti, ker je važen v trenutni situaciji. Je to vprašanje »glavnega bojevniškega volilnega odbora«. V svoji okrožnici pravijo tovariši Fabiančič in drugi na strani 4 dobesedno: »Po seji predsedstva, na katero tov. Vidmar ni prišel, .so sklenili vsi navzoči tovariši iz predsedstva, da naj se nujno osnuje »Glavni bojevniški volilni odbor pod kontrolo predsedstva. V naslednjem odstavku pa pravijo (dobesedno zopet: »tov. Vidmar še danes noče razumeti, da Glavni volilni odbor posluje popolnoma ločeno od »Boja« kot organizacije« itd. Ej, prijatelji, težko meni, ki ne morem razumeti, da je ločeno, kar trdite spredaj, da je povezano. Pa pustimo to okrožnico, ki je pač svojevrsten dokument in pogle-jmo, kakšno je stanje danes. Na moje odprto pismo je v teku enega tedna sklenilo in javilo meni in gotovo tudi O. I. O. 118 skupin in organizacij, da zahtevajo sklicanje delegatskega zbora za 7. april t. 1. z dnevnim redom, kakor sem predlagal. Nad polovico organizacij je v enem tednu takoj enodušno zahtevalo sklicanje zbora delegatov. Ker je po pravilih treba za sklicanje le zbrati zahteve ene tretjine organizacij, je menda stvar jasna in dovolj značilna. Toda na tako eno-dušno zahtevo organizacij, na tako uničujoče izjave nezaupanja kot so jih izrekli n. pr. srezki odbori in organizacije, na vse to so odgovorili tovariši iz predsedstva, ali pravilneje in točneje označeno iz »glavnega volilnega odbora« z novo okrožnico št. 16, ki je naravnost roganje in izzivanje skupin. Kakor pomeni okrožnica št. 15 žaljiv napad na osebo, tako pomeni okrožnica št. 16 napad na skupine. Vs<* pa je dokaz, da hočejo ti tovariši izigravati celo organizacijo, da bežijo pred delegatskim zborom in sodbo članstva da hočejo zavleči zbor delegatov za vsako ceno in preko enotne volje članstva. Razčiščenje razmer v »Boju« jim ne gre v politične račune in njih ravnanje dokazuje, da hočejo razbiti organizacijo, ko vidijo, da jo ne morejo izrabiti za svoje namene. To dokazuje njih postopanje in nič drugega. Toda e-nodušnost, ki so jo pokazale naše skupine v tem boj,u za čistost in načelnost pokreta, bo odpihnila vse, kar je slabega, enodušnost bojevnikov bo strla vse poizkuse bolnih ambicij. Očistila bo naše vrste plevela, utrdila bo pravo bojevništvo, da bo naše združenje mogočno vzraslo in vzcvetelo. Enodušnost bojevnikov bo pokazala morda prvič v našem javnem življenju, da je konec dobe, ko so razne klike lahko vladale organizacije in javno življenje. Gre za načelo demokracije, gre za smer organizacije, gre za načela in program, zato bodo vsi pravi bojevniki kot en mož vstali proti vsakomur, ki bi poizkušal zlorabiti to svetlo našo organizacijo in jo zavajati s poti načelnosti. Ne za osebe, za stvar gre in le stvar je vredna vseh naših naporov in bojev. Vztrajajte tovariši in ne dajte se begati od nikogar. Nič ne more zadržati volje članstva, nihče ne bo preprečil ozdravljenja. Stane Vidmar. Nekaj načelnih ugotovitev Bojevniški pokret je počel v našem narodu po svetovni vojni. Vojni tovariši, ki so stali v strašni borbi ramo ob rami — brez razlike sarž, političnega prepričanja, svetovnega nazora — ki so preživeli svetovni požar in se vrnili v osvobojeno domovino, so se zbrali v bojevniški organizaciji, da si tudi v mirni dobi ostanejo prijatelji, tovariši, ki iščejo skupne poti za skupno pomoč v borbi za eksistenco. Zbrali so se, da se spominjajo svojih padlih tovarišev, ki so dali življenje za svojo domovino in da postavijo vsem tem v vseh krajih naše domovine skromne spomenike hvaležnosti, spomenike, ki naj bodo istočasno glasniki miru, glasniki pravice in svobode. To nalogo so izvrševali vestno in požrtvovalno. Nikogar nismo vprašali pri vstopu v našo or1ga,niza/ujp. ,po njegojem, „ politične,m prepričanju, nikogar, nismo odklanjali, ki je prišel, da kot tovariš, kot soudeleženec svetovne vojne prisede k naši mizi in z nami vred pomaga pri delu za širjenje tovarištva, sloge in miru. V tihem organizacijskem delu je polagoma rasla skupina za skupino naših tovarišev. Na desetine spomenikov padlim žrtvam so postavili bojevniki sirom naše ožje domovine, kjer se je pač razprostirala organizacija. Ustanovili smo svoje skromno glasilo »Bojevnik«, ki je vzdrževalo duhovne vezi med nami. Vsi pa, brez izjeme, smo se posvetili iskreno borbi in propagandi za mir, katerega naša domovina tako nujno potrebuje, za tovarištvo, bratstvo in svobodni razvoj posameznika in države v vseh smereh javnega udejstvovanja. Včasih smo bili predmet javne hvale, cesto pa tudi izpostavljeni napadom in sumničenjem. Vse to nas ni motilo; čiste roke, čista srca in poštena volja za delo, to je bil naš ideal. Pred nami domovina, nad nami Bog! Nikomur nismo hoteli politično hlapčevati v zavesti, da se bodo politični valovi katerekoli politične stranke razbili ob naših organizacijah, ki jih združuje pošteno tovarištvo, prekaljeno v krvi svetovne vojne. Notranja politična borba v državi je pljuskala svoje visoke valove separatizma, korupcije, razdvajanja komaj osvobojenih bratov in demmcijantstva in je od dne do dne vedno bolj ogrožala v temeljih vse nridobitve naroda, katerih smo bili deležni s svojo osvoboditvijo in katere smo plačali z dragoceno krvio tisočev naših sinov, mož in očetov. S težkim srcem smo gledali, kako so politični profesijonalci vad-Ijali za plašč našega naroda, kako so umetno razdvajali narod, sejali sovraštvo in moralno ubijali vero in zaupanje v državo. Na političnih razvalinah profesijonalne politike je ostala težka razdvoienost naroda, strašno razočaranje, razpasla se ie korupciia, denuncijantstvo je cvetelo hobotno, brat je sovražil brata, gospodarstvo je propadalo in stali smo pred strašno negotovostjo, kaj bo prinesla pod takimi okol-nostmi bodočnost? Okrog nas pa so naraščale sence tujega 3 imperializma, pod katerih silhuetami so se zbirali vsi kleti sovražniki našega naroda, izv države in izven nje. Ko so povsod na svetu skrbeli, kako omejiti brezposelnost,, kakG povečati izvoz, kako rešiti propadajočega kmeta, obrtnika, uradnika, delavca, ko so naraščali zamotani problemi našega gospodarstva, smo se pri nas zabavno prepirali kot klerikalci in liberalci, smo se tepli, ali smo Slovenci, < Hrvati ali Srbi in zdrsnili smo tako globoko, da smo licitirali, kdo je bolj, kdo manj državotvoren. V naših bojevniških vrstah je naraščala skrb in ta skrb za bodočnost je pričela spontano narekovati, da se naše vrste strnejo, podvoje, podesetorijo in pripravijo za novo, končno borbo, ko bodo vsi bojevniki naše kraljevine, zbrani kot en mož — v svojem pohodu podrli vso profesionalno politiko plemenske borbe in zaklicali jugoslovenskemu narodu: Dosti! Konec! Mimo! Najvišji naš vodnik, blagopokojni kralj Aleksander T. Ujedinjitelj, je z energično roko napravil konec političnemu barantanju. Presekal je sporni vozel političnih profesionalcev in rešil narod težke preizkušnje. 14 milijonov jugoslovanskih državljanov je prisluhnilo vladarjevi besedi, 14 milijonov vdanih src je utripalo in izpovedovalo svojo pripadnost. Njegovemu prestolu in svoji državi Jugoslaviji^ v 14 milijonih dušah je vzrastla zavest in vera v boljšo bodočnost, čuteč, kake padajo raz telesa svobodnih jugoslovanskih državljanov verige političnega suženjstva. Zato je vl,ada generala Pero Zivkoviča kot vršilca najvišjih intencij vlila in vrnila politično izmučenem narodu vero v svojo moč,, vero v silo in veličino naše domovine. Bojevniški pokret je rasel. Povsod nove skupine,.povsod želja in volja za delo. Čas nas je postavljal pred nove, neznane probleme, pred naloge, kako dejansko pomagati, narodu, ki je gospodarsko popolnoma onemogel in izčrpan, da dobi novih sil v borbi za svoj socialni, kulturni in gospodarski dvig. >. Za nove naloge^ treba,nove jnisejnojiil .%axedali smo se, da se moramo otresti one politične miselnosti, ki bi nas duševno prikovala na katerikoli politični evangelij obstoječih političnih strank in da moramo iskati v novem času novih potov in postati znanilci nove dobe. Prelomiti moramo s staro dobo, brezpogojno prelomiti in korakati v novo bodočnost prerojeni, novi ljudje, ki bomo zbrali okrog sebe in v svoji armadi vse one., ki v trpljenju svojega dela in truda zaslužijo boljšo bodočnost, zbirajoč pri tem vs$ pozitivne elemente dela in misli, ki naj dajo državi trdne temelje. Zavrgli smo. stara izhojena pota, zahvalili smo (S,e za staro politično demokracijo, ker nas svet, čas in razvoj uči, da brez socijalne in gospodarske demokracije ni prave politične demokracije. Nastali smo gibanje. To gibanje ima svoje dinamične sile v narodu, ki je* enakrat za vselej postavil izven diskusije naše narodno in državno edinstvo in ki si je nadel nalogo, ustvariti našemu zdravemu, dobremu in pridnemu narodu brez tujih kopij in navlak tako notranjo državno ureditev, ki bo odgovarjala nie^ovemu etosu, njegovim potrebam in mu zagotovila ono kulturno, socijalno, politično in gospodarsko demokracijo, ki ie za njegov naravni razvoj potrebna, poslužujoč se pri tem vseh zdravih komponent družabne obnovitve, zlasti zadružništva. Narod je ponovno prisluhnil. Iz srca do srca so segale naše besede in narod je začel vstajati. Ponos je podiral ma-lodusnost, zdrav optimizem se je vračal v bolne in potlačene duše. Tedaj pa so nastopili oni, ki so še vedno prepričani, da so iz vekov v veke intabulirani na političnem hrbtu našega naroda, to so r»rofesijonalni politiki. Ponovno so ustvarili »demokratični parlamentarizem« in od zgoraj navzdol tudi svojo stranko JNS. Profesijonalni politiki pa so nastopili z vsemi razpoložljivimi sredstvi proti — bojevnikom. Z desne in leve, »napredne« in konservativne strani, so politični profesijonalci zatrobili na svoje Jerihonske trombe. In na žalos.tv obnovilo se je drugo dejanje predšestojanuarske politike sumničenja, podtikanja in napadanja. Niso nas sodili po delu, po poštenju, po dobri volji, izbrali so si temne hodnike denuncijantstva. Ni jim uspelo! Narod jim ni nasedel in jim ni sledil. Pa je prišla druga nevarnost, ki je vselej spremljevalka vseh velikih in načelnih pokretov. Tudi naš pokret je pritegnil k sebi poleg poštenih množic našega naroda tudi del ljudi, ki so se z nelepimi nameni -predali navidezno valovom naših idejnih teženj. Slabiči, halvneži, kruhoborci, spe-kulantje in konjunkturisti, povsod 'se znajdejo in težko je rešetati tako temeljito, da bi iz rešeta izpadla vsa ljulika, vsa nepotrebna primes. Tudi upanje, da postanejo spokor-jenci boljši od pravih vernikov, jih ni držalo v pokretu. Kakor povsod, tako je naravno tudi pri nas moral priti Čas preizkušnje. Kar je zdravega, bo ostalo, kar je pokvarjenega, bo odpadlo. Razlika med nami in našimi nasprotniki v političnih taborih je samo ta, da mi nimamo skrivnosti in da take stvari javno pribijemo. Ljudje, ki jih goni samo bolestna ambicija udinjati se povsod in vsakomur, samo da se doseže poslanski mandat in osebne želje ter ugodje, ti ljudje so ustvarili v našem pokretu, žalibog celo v O. J. O. svoje sračje gnezdo. Ob prvi priliki, ob prvi preizkušnji pa so padli pod lastnim grehom osebne ambicije. Pregrešili so se v samolastnem pohlepu, ne da,bi vprašali za to avanturo svoje članstvo, svoje skupine, ako bojevniki take stvari tudi odobravajo. Ne bomo jih sodili mi, ampak prepuščamo to sodbo mirne duše našemu delegatskemu zboru. Tovariši delegat je bodo izrekli svojo sodbo. Več mesecev smo s skrbjo gledali par samozvancev našega pokreta, ki so začeli z ustvarjanjem koterii. Zal nam je za del tovarišev, ki sleponaivno slede danes diktaturi Kunster-Fabjančič-Šturm-dr. Zore in uverjeni smo, da že čutijo pod seboj rahlost svojih tal in dvom v svojih dušah. Le tem kličemo: Nazaj tovariši, naša enotnost je več vredna, kot izpolnitev osebnih želja bolestnih ambicij, naš pokret ima višje cilje kot dosego par mandatov. Mladi smo, zdravi in močni. Ko bomo ustvarili one ideološke temelje našega pokreta, ki bodo v narodu zajele svojo hemogenost, bo naš narod v sporazumu z našimi organizacijami izrazil svojo voljo. To hotenje bo enotno, železno in izraz prave ljudske volje. Koterij, notranjih diktatur in samozvanosti pa bo enkrat za vselej konec. To si morajo zapomniti vsi sejalci razdora v naših vrstah. Vsem onim pa, ki si danes manejo roke od veselja, da se bojevniška organizacija razbije, sporačamo, da je to samo potrebno čiščenje. Pred Veliko nočjo si vsaka dobra gospodinja očisti svoj dom. Saj dovolite, da storimo to tudi mi, ki verujemo, da pride z Veliko nočjo tudi — vstajenje .. . Apis. Zato, tovariš Kuster! Predsednik O. J. O. tovariš Avgust Kuster je v zadnjem »Prelomu« napisal članek, v katerem opravičuje svoje in svojih tovarišev postopanje in zagovarja svojo maloštevilno druščino, zakaj hoče na vsak način in sedaj z listo tov. Ljo-liča v volilno borbo. Tovariš Kuster je bTez dvoma idealen in pošten v svojih nazorih, prav v isti meri pa je tudi naiven in lahkoveren. Ne zamerimo mu tega. Kot predsedniku najvišjega odbora bojevniškega gibanja, pa mn je neoprostljivo, da je zapeljan po par ljudeh, katerim bojevniška načela niso bila nikdar evangelij, ampak samo sredstvo v dosego svojih osebnih ciljev — dovolil izrabo bojevniške organizacije in njenega tiska v te namene. Odgovoren je za to iz formalnih in načelnih razlogov, zlasti, ker je tov. Vidmar in cela vrsta treznih tovarišev svarilo pred vsakršnimikoli eksperimenti. 4 Naj oprosti tov. Kuster, da mi njegovim izvajanjem tudi ne verujemo. Zaenkrat hočemo ločiti vprašanje potrebe udeležbe bojevnikov pri sedanjih volitvah, ločiti hočemo tudi vprašanje, s kom bi mogli iti v volilno borbo. -\ Pribiti hočemo samo grdo neiskrenost, s katero tov. Kuster operira v tem članku, da opraviči, zakaj se je pustil zapeljati na izhojena pota političnih špekulantov. * Tov. Kuster pravi: »Po iniciativi nekaterih naših tovarišev«. smo ustanovili Glavni bojevniški volilni odbor, ki se je odločil, da bo po vsej Sloveniji postavil lastne kandidature. Ta »Glavni bojevniški volilni odbor« pa si je krat-komalo prisvojil »Prelom« kot svoje glasilo in pričel objavljati svoje glasove za volitve. Volitve in postavljanje kandidatov so resna zadeva. Tako dalekosežni sklepi se morajo točno premisliti, lastna moč točno pretehtati, predvsem pa ugotoviti, kaj naj te volitve prinesejo, kaj si imamo mi bojevniki obetati iz rezultata volitev in v koliko bi ta rezultat mogel vplivati na po le k dogodkov v bodočnosti z ozirom na naša načela, ki se razlikujejo bistveno od načel starih političnih strank. Vse to »nekateri naši tovariši« niso nič premislili, še manj pa so si poiskali za ta svoj postopek mnenja in dovoljenja svojih organizacij. Glavni odbor bojevnikov je predstavnik skupnega bojevniškega gibanja, ki sam ne pomenja nič, v soglasju z vsemi bojevniki pa vse! Ta odbor mora biti vedno odraz volje našega celokupnega pokreta in se mora pokoravati zahtevam večine in potrebam svojih skupin in vsega članstva. V tem tiči vsa njegova moč, v naših skupinah in v našem članstvu vsa njegova udarna sila. »Nekateri tovariši«, prežeti starih metod, pa niso čutili prav nobene potrebe, vprašati svoje članstvo in svoje skupine ter se ravnati po njih sklepih. Z majhnim samovoljnim pučem v O. 1. O. so ustanovili »bojevniški volilni odbor« in sestavljajo kandidatne liste. Poslužujejo se prav tistih metod, kakor starostrankarji v naivni veri, da bodo tudi bojevnike na! dan. 5. maja pretvorili v voličke, ki bodo slepo pomagali, da bi zlezlo nekaj ambicioznih ljudi po hrbtih našega članstva v parlament. V tem pa tiči zgodovinska zmota! To je, kar si mi prepovedujemo, ker stojimo na stališču, da je O. I. O. samo predstavnik in izvrševalec volje naših skupin in našega članstva, ki so in bodo temelj našega bojevniškega gibanja! In sedaj, zakaj z listo tov. Ljotiča? Resnično, tudi nam je pokret tov. Ljotiča simpatičen, saj zasleduje skoro iste cilje, kot naš bojevniški pokret. Tudi mi čutimo iskreno potrebo po združitvi vseh narodnih pokretov, ki bi pretvorje-ni v vsedržavno gibanje skupno korakali za istim ciljem, za istimi načeli. Kar pa mi danes o tem pokretu vemo, je prvič mnogo premalo, drugič pa za tesno skupno zvezo niso ustvarjeni oni načelni predpogoji, ki so potrebni, da se zli jemo v eno fronto! Mi smo trdno prepričani, da bo bodočnost prinesla to zbližanje sama po sebi. To pa bo mogoče takrat, ko bomo tudi sami idejno izčiščeni, notranje organizirani, homogeni in sposobni, da enaki z enakimi razjasnimo vse načelne zahteve v resničnem sporazumu. Samo tako se vežejo pokreti, samo do vseh podrobnosti dosežena enotna naziranja lahko ustvarijo zdrave temelje skupnosti in dela! Tega mnenja je bil seveda tudi naš tovariš Kuster. »Nekateri tovariši« in tovariš Kuster pa so preko noči zamenjali svoje prejšnje stališče in ustanovili »bojevniški volilni odbor« za listo tov. Ljotiča. In v tem tiči vsa neiskrenost, ki velja v tem slučaju nam in našim skupinam, ravnotako pa tudi napram tovarišu Ljotiču in v isti meri napram onim, s katerimi so se »nekateri tovariši« se pred tnekaj dnevi dogovarjali za kandidature! Dovoljujemo si staviti Banovinske-mu bojevniškemu odboru in onim »nekaterim tovarišem« vljudno vprašanje: 1. kdo od »nekaterih tovariševa se je pogajal /a kandidature na listi g. Jevtiča in za katere kandidate? 2. zakaj so pogajanja za bojevniške kandidature na Jev-tičevi listi propadla? Na ta vprašanja bi zlasti radi vedeli odgovora gospoda Fabjanciča, dr. Zorca in Kusterja. Ker so torej pogajanja propadla, ker najbrže ne more nihče zasigurati izvolitev za poslanca — »nekateri tovariši« pa hočejo na vsak način postati poslanci, zato so ravno ti »nekateri tovariši« ustanovili »bojevniški volilni odbor« in tedaj se šele spoznali, da je njih mesto samo na listi tovariša Ljotiča, ki je naš, popolnoma naš po svoji duši in načelih!!? Kdaj tovariš Kuster ste bili torej iskreni? Piijatelji! Za tako načelno politiko se mi prav iz srca zahvaljujemo. To nasprotuje našim bojevniškim načelom, ki niso in ne bodo nikdar predmet kravjih kupčij, vse to samo zato, da se »nekateri tovariši« dokopljejo do poslanskega mandata. Preočividno je hotenje »nekaterih tovarišev«, zato zahteva danes nad dve tretjini naših bojevniških skupin izredno delegacijsko zborovanje vseh bojevniških skupin, ki bodo povedala svoje mnenje. A f Fran Bonač Gotovo je pretresla srce vsakega našega člana vest, da nam je umrl 27. februarja t. 1. naš najagilnejši in najvztrajnejši delavec, naš najboljši in najvdanejši tovariš, naš naj-zvestejši in najiskrenejši prijatelj Fran Bonač. Rodil se je 3. aprila 1885 v Ljubljani. Po dovršeni gimnaziji v Turinu je vstopil v semenišče v Gorici, kjer je leta 1909 postal duhovnik. Kot kaplan je služboval v tržaški okolici, ki jo je vedno ljubil kot svojo domovino, in ni bilo skoro počitnic, da ne bi vsaj za nekaj dni odšel v svoj ljubljeni Trst med tržaške Slovence, katerim je nosil slovenske pozdrave tostran meje. Takoj ob izbruhu krvavega klanja je bil pozvan v vojno in je kot vojni kurat prebil vso dolgo dobo deloma na bojišču, deloma v bolnicah med ranjenci in težko bolnimi vojaki. Zato je Bonač, kot nikdo drugi, poznal vse bridkosti, težave in gorje svetovne mo- Kupujte pri tvrdkah, ki oglašujejo v našem listu! 5 rije, zato je ie on znal tako prepričevalno opisati vso grozoto težkih dni. Še po svetovni vojni je ostal nekaj časa vojni kurat v Ljubljani, kjer je s tolažilno besedo lajšal bedo in trpljenje ubogih sotrpinov. Ko j nato se je pa posvetil negi in oskrbi najbolj pomoči potrebnim žrtvam svetovne vojne, vojnim slepcem. Zavedal se je, da so ti reveži žrtvovali najdražje, luč svojih oči, da so zato potrebni posebne pomoči in oskrbe. Že ko je postal katehet v Mostah pri Ljubljani, kjer je služboval do konca svojega življenja, je ves prosti čas posvetil ubogim slepcem. Ne le da jim je skrbel za versko tolažbo, temveč je tudi z nabiranjem prispevkov v denarju in blagu izboljšal njih bedno stanje. Ko so tovariši iz svetovne vojne želeli imeti spominsko svečanost na Brezjah, je takoj z vojnim kuratom Hafnerjem organiziral veliko slavi je vseh vojakov iz svetovne vojne, kar je dalo pobudo za ustanovitev Zveze slovenskih vojakov iz svetovne vojne. Pod predsedstvom pokojnega Martina Cola-riča in tajnika Frana Bonača je Zveza prirejala vsako leto na Brezjah svoj spominski dan, postavila je po slovenski zemlji nebroj spomenikov umrlim in padlim tovarišem v svetovni vojni, zbirala tovariše iz svetovne vojne ter jih bodrila za pravo prijateljstvo in resnično medsebojno ljubezen. Skoro pri vseh svečanostih ob odkritju spomenikov in spominskih plošč je imel slavnostne govore, v katerih je s prepričevalno besedo bodril tovariše na medsebojno pomoč in skupno deloi ter žigosal izrodke sedanjih dni. Ni bilo skoro bojevniškega shoda, da ne bi Bonač s svojo odločno in izvirno besedo poudarjal veliko zamisel svobode, miru in pravičnosti med narodi, stanovi in mišljenji. In tudi to je velika zasluga pokojnega, ki je vodil tovariše bojevnike po poti prave in resnične domovinske ljubezni. Ko se je Zveza slov. voj. izpremenila v Zvezo bojevnikov, je imenovala Bonača zaradi velikih zaslug, ki si jih je pridobil za bojevniško gibanje, za svojega častnaga člana. Tudi po razpustu Zveze bojevnikov je Bonač v »Boju« neumorno delal pri vseh bojevniških prireditvah ter bil tako tudi aktiven delavec v novi bojevniški organizaciji vse do zadnjega. V spominu vsakega so gotovo njegovi govori, ki jih je imel na grobeh padlih vojakov, zlasti na dan Vseh svetnikov, ko je vsako leto govoril pri počastitvi padlih in umrlih vojakov ob slovenskem »Janezu« na ljubljanskem pokopališču pri sv. Križu. Vsako leto je tudi organiziral dne 2. novembra z organizacijo invalidov mašo zadušnico za padle in umrle iz svetovne vojne v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Naš list »Bojevnik« še posebno občuti izgubo svojega sodelavca in soustanovitelja Bonača. Saj skoro ni bilo številke našega lista, da ne bi on s svojo kleno besedo oznanjal pravo blagovest in pripovedoval svoje doživljaje in zgodbe. In če je bila kaka številka brez Bonačevega prispevka, je gotovo došlo mnogo vprašanj, zakaj se ni oglasil naš apostol. Še preden je odšel v bolnico, je oddal nadaljevanje svojega članka »Vojni paberki«, ki ga danes tudi objavljamo. Vrzel je nastala s smrtjo tov. Bonača pri listu in je ne bo mogoče popraviti, saj je njegova izguba za nas nenadomestljiva. Pokojnik je bil poznan povsod in vsak njegov znanec je bil njegov prijatelj. Vsakomur je rad ustregel, ako je le mogel. Bil je blagega srca, cdkrit mož, vedno dobre volje, prijeten v družbi in razgovoru. Ni imel sovražnika, kdor ga je poznal, ga je vzljubil. Tudi zaradi tega je njegova izguba tem težja. Za Martinom Colaričem in generalom Rudolfom Maistrom je odšel še Fran Bonač. Tako nas zapuščajo naši najboljši, mi pa prevzemamo njih dediščino in njih oporoko, da zvesto in budno branimo pravice in zahteve bojevnikov po zgledih, ki so nam jih pokazali Colarič, Maister in Bonač. Zato bo tudi Bonačev spomin v naših srcih neizbrisen in večen. Za vsa dobra dela na zemlji naj bo Bonaču plačnik Bog! Sveti naj mu večna luč! V srcih bojevnikov in prijateljev pa ostane vedno — hvaležen spomin! Zadnje slovo od Frana Bonača Velike množice bojevnikov in drugih so se zgrnile 1. marca v Ljubljani, da prisostvujejo pogrebu Frana Bo-nača. Dež, ki je lil na gosto, ni motil vseh tisočev, ki so prihiteli, da se poslovijo od priljubljenega pokojnika. Točno ob štirih popoldne so bivši vojni kurati Kogej, Jagodic in Jalen pod vodstvom stolnega kanonika dr. Kli-narja blagoslovili krsto in odmolili pogrebne molitve, nakar so jo možje bojevniki položili na vojaško lafeto. Pevci so pod vodstvom Zorka Prelovca zapeli priljubljeno pokojnikovo pesem »Oj Doberdob«. Nato se je razvil veličasten sprevod. Pred krsto je šla šolska mladina iz Most, za nji so korakali možje in fantje bojevniki, katerim je rajnki tolikokrat govoril in jih vnemal za vzvišene cilje in ideale. Sledila je vojaška godba s častno četo. Možje bojevniki so nosili vence, katere so poklonili prijatelji ter skupine bojevnikov. Za krsto, ki je bila posuta s cvetjem, je sledila poleg svojcev nepregledna množica stanovskih tovarišev, znancev in prijateljev. Pri železniškem prelazu na Šmar-tinski cesti so pevci zapeli »Vigred se povrne«. Sprevod je prišel do kapelice pri Sv. Križu. Šolska mladina in bojevniki stoje v špalirju, ko neso bojevniki krsto v cerkvico, kjer so opravili vojni kurati pogrebne molitve; nato je krenil sprevod do zadnjega počivališča. Tam so spustili bojevniki krsto v grob. Po opravljenih molitvah je pristopil k odprti jami tovariš bivši vojni kurat in pisatelj Janez Jalen in se je v imenu bivših vojnih kuratov in tovarišev v gin-ljivih besedah poslovil od ljubljenega tovariša. Spominjal se je, kolikrat je pokojnik govoril prav na tem pokopališču pod izklesanim »Janezom« svojim tovarišem bojevnikom. Dalje je omenjal zasluge pokojnika kurata, kot kateheta in vzornega prijatelja. Svoj govor je končal s temile besedami: »Bojevnik, dobojeval si zadnji boj in odšel tja, kjer ne peha več sovraštvo milijonov in milijonov v trpljenje. Zakaj če si sam trpel, nisi tožil, če si pa videl trpeti druge, si se ves razvnel. Previdnost te je postavila tja, kjer se je trpljenje zgostilo, med vojake v svetovni vojni. Kot Pavel si jim bil vse: pastir, dobrotnik, brat in mučenik. Kdo se je bolj zavzel za slepce kakor ti! Prosi Njega, naj nam dodeli, da se vrnejo k nam edinost, sreča, saj prav za prav samo tega nam manjka! Počivaj v miru!« Za njim se je od pokojnika poslovil v imenu bojevnikov tov. Ivan Matičič, ki je izvajal: »Ti greš odtod, France? Zvesti vojni tovariš, propoved-nik, tribun, klicar! Ti greš od nas? Ti, ki si govoril neštevilnim mrtvim našim fantom v slovo, govoril mrtvim bataljonom, da se je treslo groblje ob tvojem kriku. Ti, ki si dvigal ljudske množice iz malodušja, bodril mrke fante iri može, budil dremave, jih klical v zbor. Ti greš odtod? Ti zdrav slovenski fant, krepak in živ, žilav, korajžen, — ti greš odtod, France? In zdaj naj govore ti fantje tebi v slovo? Fantje, ki si jih obujal, bodril, sklical. Kako naj govorimo tebi mi, ki polni smo tegobe? In kaj naj govorimo v slovo tebi, zvesti naš klicar? Kar tako nekako, o čemer govoril ti si nam. Mir, sprava, sloga, sporazum, pravičnost, tovarišem zvestoba, človečanstvo! Taka bila je tvoja linija-osnovnica. Meč v nožnico, orožje doli! — si zapovedoval, a obenem si razlagal tem našim množicam silne prispodobe iz knjige Makabejcev, ki so se borili kakor levi za svojo sveto pravdo. In si obrnil svojo jezo proti napuhu in v silnem svojem srdu zbičal zversko zatiranje zasužnjenih ljudstev. Bil si silovit v svojem zagonu, drzek, odkrit. Nepravdo in nečast si do kosti razgalil. Kdo ti je dajal to moč in to pravico? Žrtve velike vojne, neizmerna ljubezen do padlih in pohabljenih teh naših, in pa briga za ta svoj rod in oni tam v robstvu. Zavoljo teh si molil, jokal, kričal in drhtel. 6 Trst, Gorica, Rojan in Kras. Tja si hodil dvakrat v letu: za Veliko noč, za Božič. Tam si bodril naše, z njimi molil, z njimi celo pel. Doberdob, Kalvarija, Sveta gora, Škabrijel — in po vseh mejnikih strašnega spomina si romal v teh povojnih letih. Tu si tipal za kostmi naših izkrvavelih, iskal lesenih kri-žev, a opore sebi. Bazovica! Nesel si tja rož, a vzel tam prgišče mučeni-ške prsti. Francija! Tako daleč si poromal. Verdun! Tam si gledal mrtve bataljone, divizije, kore. Štiristo tisoč lesenih križev pod večnim sijem žarometa. Oj, France, globoko te je pre-sunila silovita veličina smrti! Iskal je tvoj nemirni duh, črpal novih sil. In ko si se vrnil domov, je bila tvoja beseda zopet sveža, polna. Čuj, France! Nate čakajo skupine, da jim bereš mašo in jih obodriš. To nedeljo v Boštajnu, drugo nedeljo doli na Dolenjskem, kakor si obljubil. Nate čakajo, France. Naj jim porečemo, da si oddan? In čakali te bodo fantje na Brezjah, da jim govoriš. In naši na Krasu, v Rojanu in Gorici. Kaj naj jim sporočimo? Da ne utegneš priti, da te za Veliko noč ne bo; si odpotoval v daljne dalje ... In ti tu okoli gaja judenburških bodo čakali nate; in eni tam, ki spe ob Soči. Tem ne sporočimo nič. Zavil si je med nje, sam pa stopil pred raport zapovednika vseh bojnih trum. O, France, zvesti naš tovariš! Kako naj se poslovimo dostojno in vredno? Stopetdeset vojnih spomenikov na slovenski zemlji govori o tebi; kakor mogočni svetilniki bodo plameneli tvojemu spominu. Zbogom, France Bonač, vojni tovariš, buditelj, propo-vednik! Zbogom! Sporoči naše vzdihe Martinu Colariču, generalu Maistru in vsem tisočem in tisočem naših fantov, ki so odšli in med katere si stopil zdaj še ti. — Zbogom nepozaben, vedno svež tvoj dih med nami. Zbogom!« * Potem sta proslavila velikega pokojnika še učenec iz šole v Mostah, ki se mu je zahvalil za vso ljubezen in vnemo, katero je imel do mladine, predvsem do učencev meščanske šole. Tudi upravitelj iz Most je v svojem govoru poveličeval rajnkega kot vzgojitelja in stanovskega tovariša. Nato se je zgrnila zemlja nad pokojnim Franom Bonačem, iz bližine je zagrmela v zadnji pozdrav salva čete vojakov, katerim je rajnki posvetil dobršen del svojega življenja. S solznimi očmi se je razhajala množica, želeč: Naj Bonaču sveti večna luč! Prijatelju Francetu! (Francetu Bonaču v spomin.) Tisoči Tvojih zvestih, s katerimi si delil vse gorje svetovne vojne in katerim si dajal zadnja tolažila, ko so se ločiti davno. davno pred Teboj, so Te hoteli imeti med seboj, da jim z vedro besedio in veselim srcem, kakor si znal edino^e Ti, delaš družbo in sprejmeš plačilo za vse Tvoje dobro in blago! Kot večni popotnik si hodil od kraja do kraja po> širni naši lepi slovenski deželi, po tej, ki ji sije svobodno sonce, in po oni, ki ječi pod tujim robstvom. Menda ni kraja, kjer ne bi učil, pripovedoval in oznanjal besedo tovarištva, miru in ljubezni. Ni Te strašil ne mraz, ne vročina, ne neurje, ne bolezen, ne obrekovanje, ne zanicevaje, preko vsega si šel z vedro besedo in jasnim obrazom in delal le za svojega bližnjega, zlasti za one, ki so teptani in zaničevani, da jim lajšaš njih težko pot življenja. Zdi se mi, da Te vidim, kakor Tvojega velikega vzornika sv. Pavla, ko berem v njegovem pismu do Koficanov: mnogokrat na potih, v nevarnosti na rekah, pred razbojniki, pred vojaki, pred neverni ki v mestu, v samoti, na morju, v nevarnostih med lačnimi brati; v trudu in naporu, v pogostem bedenju, v k.koti in žeji, v pogostih postih, v mrazu ... Ognjevita Tvoja beseda je vžigala srca, da so se dvigala k večnim lepotam stvarstva, da so lažje prenašala tegebo in bedo vsakdanjih skrbi in težav, da so iskala utehe pri Onem, ki jio edini more dati. Saj si vedno ponavljal, da je naš cilj tam, kamor so odšli pred nami tisoči iz bojnih poljan in potem zopet tisoči, med katerimi so bili Tvoji najdražji: Tvoj-i ni^ti in Tvoji tiovariši bojevniki Oolarič, Maister, S.ele in um -žica drugih . .. Kakor hrast je padlo Tvoje telo, kakor si videl padati pred šestnajstimi in več leti junake Tvojega kova v cvetu življenja in v zrelosti meške dobe. Bili smo, Tvoji prijatelji, uverjeni, da le čaka še dolga vrsta let dela, da nam boš še mnogo povedal o svojih načrtih, da nas boš vcdil še leta in leta s svojimi iskrenimi nasveti, da nam boš še dajal pobudo za lajšanje bede in ozdravljenje današnjih težkih razrvanih razmer. Toda Previdnost je odločila drugače. Zamrla je Tvoja beseda, ki je tako krepko poudarjala, da je samo ljubezen do brata ona vez, ki more zbolj-šati in olajšati vso težo današnjih dni. Zamrla je Tvoja skrb za dostojno počastitev vseh enih, ki so bili žrtve svetovnega klanja. Zamrla je Tvoja roka, ki je delila blagoslov vsem ponižanim, teptanim in razžaljenim. Oelšel si po večno plačilo h Križu, po katerem si vedno hrepenel, kakor si sam napisal v spomin Martinu Colariču: Ostal je le še križ, pod katerim tisoči in tisoči snivate, križ, ki tudi nam še vliva poguma, vztrajnosti, nade. .. Da, da, tudi Tvoja nada. dragi France, je bil Križ, ki si se ga oklepal in ki Ti je prinesel večno plačilo. Veliko srce, polno ljubezni do prelepe slovenske zemlje, polno siočutja do teptanih in zatiranih, polno resničnega, iskrenega tovarištva in prijateljstva do vseh, ki jih je poznalo, je prenehalo utripati; za vedno so zamrle ustnice, ki so znale edinstveno pripovedovati ter slikati težo življenja in lajšati bridkosti; zatisnile so se oči, ki so obračale svoj pogled vedno v lepoto in videle povsod le dobroto, zato je Tvoj delež, dragi France, večna Dobrota in Ljubezen! France, veliki bojevnik za Boga in za mir, počivaj v miru in v Bogu! Biojevmk. »Slovenec«, 1. III. 1935, št. 50. t Fran Bonač y0jni paberki II. Na prostranem polju mesta Knittelfeld je za časa vojne zraslo nebroj barak, prvotno za ruske in druge ujetnike, nato za razne maršbataljone in malone tri četrt ure hoda so ob robu gozda nastale še barake za ogromno vojno bolnico. Nad 10.000 mož je stanovalo na tem polju, od teh približno 4000 nesrečnikov, ki so bili ali obdani s strahotnimi ranami ali pa so bili vklenjeni v vse tiste bolezenske muke, kar jih menda premore medicinski slovar. Mala poljska železnica je dlovažala dan za dnem nove trpine, nove kandidate smrti in po tej železnici je od glavne postaje dospelo v taboriščno bolnico tudi vse to, kar na proviantu, msdi-kamentih, bandažah in drugih sličnih stvareh rabi dan za dnevom tako ogromna bolnica. Strojevodja, kurjač in osobje te male železnice, ki je štela d!c< 70 vagončkov, je bilo sestavljeno iz ruskih ujetnikov, seveda pod strogim prožnim nadzorstvom. Nekega dne, bilo je že proti koncu vojne, je zicpet sopihala mala lokomotiva po vzpetini, ki se dviga iznad obrežja Mure proti terasi mestnega poslopja in za njo so se cvileč in butajoč zamolklo drug spomin, da se je sestal na ta dan 1. 1899. v Haagu na Nizo-;> < zimskem prvi mednarodni mirovni kongres, oddaja po mdiu mirovni pozdrav deci vsega sveta in čaka na odgovor. Lani so dobili ti angleški šolarji odgovore otrok iz 34 dežel. Zlasti lep je bil odgovor otrok iz Ženeve, kjer je takrat pravkar zasedala razorožitvena konferenca. Takole je brzo-javila po radiu mladina iz Ženeve: Otroci iz Ženeve, sedeža društva narodov, zvesti našim naukom o mednarodnem miru in prijateljstvu, vam pošiljajo pozdrave. Vsi otroci na zemlji moramo kot zastopniki novega pokoljenja lajšati po svojih moteh Zvezi narodov plemenito poslanstvo na poti d,o ražoroževanja. Živeti hočemo za svetovni mir, ki je eden najbolj plemenitih ciljev v zgodovini človeštva. ,Ko bo napočila mirovna doba, bomo porabili za javni blagor vse miljarde, ki jih zdaj zahteva razdiranje. Nekoliko stoletij pozneje bodo počivali topovi po muzejih v spomin na slabo davno preteklost. Samo na slikah bomo še gledali oklopnice. Naredili bomo parke namesto sedanjih trdnjav in vojašnic. Nobeno puška ne bo plašila ptic pevk. Nobeno vojno letalo ne bo pretilo z uničenjem iz zraka. Nihče ne bo motil škrjanca, ko bo žvrgolel nad svojim gnezdom, skri: tim v klasju. Takole delajo za mir angleški in švicarski otroci. Pa tudi mladina drugih držav zlasti Francije dela z vsemi silami, da zavlada in da se ohrani mir. Vemo in zavedamo se, da bo treba še mnogo, mnogo truda in napora, da se v vsem svetu ohrani in za vedno za jamči mir. Mladina vsega sveta je za mir in to nam daje upanje, da bo vojna kot sredstvo za medsebojno obračunavanje držav in narodov enkrat za vselej odpravljena. Vendar je pa potrebno, da čuvamo nad onimi silami, ki hočejo z iz-podkopavanjem miru obogateti sebe, ljudstvu pa naprtiti neizmerno gorje. Niso še odstranjene vse ovire, ki rušijo mirno sožitje narodov, še vedno so zlasti v zadnjem času ljudje, ki hočejo vojno, zato morajo vsi resnični miroljubi budno čuvati in storiti vse, da se prepreči novo krvopre-litje. Pa tudi ljudstva sama morajo zahtevati povsod mir, le tako bo mir res dosežen. Vse svoje sile moramo postaviti v zmago miru med narodi! Dopisi Franu Bonaču — spomenik. V Kranju se je ustanovil v nedeljo, 31. marca t. 1. odbor za postavitev spomenika Franu Bonaeu. Spomenik naj bi stal na Brezjah, kjer je pokojnik tolikrat govoril svojim tovarišem-bojevnikom. Pri prvi odborovi seji se je predlagalo, naj vsak bojevnik daruje za spomenik najmanj dva dinarja. Bojevniki, zastavite vse sile, da dobi naš tovariš Bonač čimprej spomenik, ki bo njemu v spomin, nam bojevnikom pa v ponos in čast. Zaduinica za pok. tovariša kurata Fr. Bonaea. Po inicijativi Skupine bojevnikov Ljubljana-mesto se bo brala v nedeljo, dne 28. aprila t. 1. v cerkvi v &t. Vidu nad Ljubljano zadušnica za pok. tov. kurata Franca Bonača. Pred zaušnioo se bo vršila ob 9. uri dopoldne v gostilni »Jager« v Št. Vidu nad Ljubljano seja Sreskega odbora »Ljubljana, Združenje borcev Jugoslavije ,Boj'. Skupina bojevnikov Ljubljana-mesto vabi vse tovariše bojevnike, da se vsaj na ta način oddolžijo preminulemu tovarišu za zvestobo, katero je pokojni držal do groba svojim bojevniškim tovarišem. Skupina bojevnikov Ljubljana-mesto Na svoji 2. redni odborovi seji dne 3. t. in. je sklenil odbor skupine bojevnikov Ljubljana-mesto sledeče: Člani Osrednjega izvršnega odbora tovariši Avgust Kuster, Ivan Matičič, Josko Pre-zelj, Tur 3 Šturm, Zdenko Knez, Andrej Šifrer, Alfonz Lorger, Vladislav Fabijancič, Rajko Pavlin in Vinko Outrata so podpisali in irazposlali imenom Osrednjega izvršnega odbora okrožnico št. 15 i dne 30. marca t. 1., ki polemizira z okrožnico, ki fo je podpisal in razposlal tovariš Stane Vidmar bojevniškim skupinam. Naša skupina odločno protestira: 1. proti temu, da so posamezni funkcijonarji OIO razposlali okrožnico imenom 010, kateri te okrožnice sploh ni nikdar videl in vsled tega ni mogel o vsebini iste sklepati; 2. proti temu, da ta okrožnica vsebuje večinoma osebne no-la^e.jri^pd^a^ ~\ "HM.bn Skupina bojevnikov Ljubljana - Sv. Peter je imela 23. marca t. 1. svoi redni občni zbor. Predsednik tov. L. Zupančič je otvoril lobcni zbor. pozdravil vse navzoče, se spomnil tragičfre' smrti Ni. Vel. kralja Aleksandra Zedinitelja, nato se je spomnil v preteklem letu umrlih tovarišev. Vsem so navzoči zaklicali »Slava«. Nato ie prešel na dnevni red. Poročila tajnika, blagajnika in pre-o-ledmkov so bila soglasno brez debate sprejeta. V imenu 0. L 0., Boja ie pozdravil zbor tov. Ivan MatiČič, za skupino Trbovlje Iv. Miklavčič. za skupino Dev. Mar. v Polju tov. I. Lajovec, za skupino Ljubljana—Moste tov. Ivan Rozina. Nato so se obravnavala nova pravila in je bilo po daljši debati sklenjeno, da se nova pravila zaradi nedemokratičnega duha, ki iih preveva, odlože, da so p^ naroča tudi 0. I. 0. Boja, da sestavi nova boljša pravila in da skliče v ta namen zbor delegatov. Soglasno ie bil nato sprejet rmoracun in se je določila. članarina na 20 Din. Pri volitvah je Tvl coc/lasno izvoljen ?n predpednika Rudolf Waemer, ker dose-Hfinr predsednik tov. Leopold Zupančič kljub prigovarjanju nikakor ni hotel več sprejeti predsedstva.»Imenovan jp bil zato od obrneta zbora 7. velikim pritrjevanjem za Častneera Člana. V odbor ^ bili izvoljeni: Kubelka Venceslav Pire Josip. Beline Franc. Oaišek Tvan. Vrhover Prsne. Jančar Frnnc. Furlan Janez, Jarrpr Franc, Dinter Drago, Pečar Tvan, Urbaneič Tvan, za preglednika na Zupančič Leopold. Kržič Franc in Bokal Anton. S tem je bil Hnrvni red i7Črpan in je predsednik zaključil lepo uspeli občni zbor. Ali ste ze član >Složnostk, registrovane pomožne blagajne v Ljubljani? Zavarujte sebe in svojce! Zahtevajte navodila in pojasnila! IIII II 4% A ttlMMU barva, plisira in kemično čisti V JE*r URAH obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, mongfa in lika domače perilo. Parno čisti posteljno I perje in puh TOVARNA JOS* REICH II L J U B L J A N A 10 Resolucija sklenjena na sestanku delegatov krajevnih skupin »Boja« Celje, Sv. Jurij ob j. ž., Petrovče, Žalec, Vojnik, Sv. Peter v Sav. dok, Vransko, Polzela, Nova Cerkev, Vel. Piiresica, Laško, Konjice, Ponikva ob j. ž., Šmarje pri Jelšah in Sv. Križ pri Rog. Slatini dne 29. marca t. 1. v Celju. 1. Danes zbrani delegati zgoraj navedenih krajevnih skupin »Boja« kot predstavniki srezov Celje, Šmarje pri Jelšah, Laško in Konjice izrekajo svojo nezaupnico Osrednjemu izvršnemu odboru v Ljubljani, radi njegovega samolastnega postopanja pri pripravah za volitve in da si je dovolil brez tozadevnega pooblastila in protivno sklepu Banovinskega odbora postaviti Glavni bojevniški volilni odbor in diktirati, da gre »Boj« v volilno borbo za listo g. Dimitrijo Ljotiča. To postopanje je nebojevniško in proti pravilom ter se takemu diktatu ne pokoravamo. 2. Izrekamo popolno zaupnico tov. Stane Vidmarju za njegov pravočasni možati bojevniški nastop proti mahinacijam OIO, da s prepreči diktatura nekaterih gospodov in obvarujejo demokratična načela »Boja« in pravice njegovega članstva. 3. Zahtevamo takojšnje sklicanje izrednega zbora delegatov na dan 7. aprila t. 1. ob 10. uri dopoldne v Trgovskem domu v Ljubljani. 4. Nadzorni odbor se naproša, da to izvrši. Poleg navedenih resolucij so prejeli tudi slične sklepe in izjave od drugih srezkih odborov, n. pr. Radovljica, Kočevje, Novo mesto i. dr. Galicija. (Spomini padlega vojaka.) V samozaložbi našega vojnega tovariša Maksa S i m o n č i č a je izšla knjiga »GALICIJA^, kjer kaže v zaporednih slikah, ki pa so vendar nanizane druga k drugi, vojno življenje na galiških poljanah. Kakor vojna sama, ki se je z vsakim dnem stopnjevala do vedno okrutnejših grozo-vitosti, tako se stopnjujejo tudi prizori v tej knjigi. S to knjigo je slovenskemu človeku, slovenskemu vojaku v osebi Strgulca postavljen dostlojen spomenik njegove poštenosti in usmiljenja. — Knjiga, vsa v platno vezana s 214 stranmi, ki stane samo 40 Din, naj ne manjka v nobeni hiši bojevnika in naj bo — kakor Si-mončičev uvod — starim bojevnikom v spomin na žalostne dni, mladim pa lopoiiiin^ da se jim zagnusi že papttnald njuhačeriJe" W da vsaj v mladih dušah znova vzraste zavest: Človek je po b.ožii podobi ustvarjeno bitje, ljubi svojega bližnjega — je zapoved glasnika, ljubezni — Kristusa. — Knjiga se naroča pri pisatelju M. Simončiču, Ljubljana, Rimska cesta 5 in pri upravi »Bojevnika«. Jerneja Andrejka mladostni spomini je naslov lični knjigi, ki je nedavno izšla in se dobi, prikupno kartonirana, za 20 Din v vseh knjigarnah in pri upravi »Bojevnika«. Že samo po sebi je ta knjiga zanimiva, ker nam kaže razmere na kmetih in v mestih (Kamnik, Ljubljana) pred več kot 80. leti, torej v dobi, ki jo skoraj ne poznamo. Posebno pa bo zanimala knjiga naše bojevnike, ker je v njej popisana mladost pisatelja znane in priljubljene knjige »Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini« in njegova življenjska pot, ko je iz kmetskega fanta postal študent, ki je moral, ker so ga starši prepozno dali v šolo, sredi gimnazijskih študij v vojake. Vidimo ga v otroških igrah doma na domu v Dolnjah pri Rovih, potem v samostanski šoli v Kamniku, na gimnaziji v Ljubljani, slednjič v kadetnici v Inomiostu, od koder pride kot mlad kadet k domačemu polku v Trst in se seznani tam z rodbino svojega strica, vladnega svetnika Franceta An-drejke. Spomini se končajo z odhodom polka v Bosno. — V njih je vse polno narodopisnega gradiva, mičnih zgodb in popisov, vse to je pisano v tistem klenem, prikupnem slogu, ki odlikuje pisatelja slovenskih fantov. Kdor danes tarna čez slabe čase, bo v tej knjigi razvidel, da tudi naši starejši generaciji pot do bolj-šega življenjskega položaja ni bila z rožicami postlana, in se bo zavzel, kako so naši stari skromno in nezahtevno prebili svoja mlada leta. In vendar so si ohranili zaupanje vase in dobre volje na stare dni. Knjigo toplo priporočamo. Pomenki Okrožnice 010 niso izdane po sklepu odbora, ki ste ga izvolili kot svoj najvišji odbor na zadnjem delegatskem zboru, temveč so .izdane od peščice onih članov, ki so se enostavno polastili »Boja« in »Preloma« in jo ubrali po svoji poti. Sedaj se ozirajo in vidijp, da jim na tej poti ne sledi noben pravi bojevnik. Tudi tisti agitator, ki Je trdil, da si ne bo dal soliti pameti od kmetov, bo končno uvidel, da zna slovenski kmet pošteno zasoliti. Veličasten bojevniški pokret mora ostati to, kar je bil in za kar ga je določila zgodovina. Zmotili so se oni, ki so v njem videli le orodje za dosego posebnih ciljev. V našem krogu je prostora za tisoče poštenjakov ni pa niti kotička, kamor bi se mogel skriti nepoštenjak. Pri nas je sarna svetloba. Megle in kalne vode ni — takoj spozna naše pošteno in nepokvarjeno ljudstvo, kdo je pravi in kdo laži-prijatelj. Združenje borcev naj ostane za vedno združenje poštenjakov. * Pobožna želja nekaterih je, da bi nekoga spravili med staro šaro in železje. Pa slabo kaže. Naša pot je ravna — naš cilj je svetel in je blizu. ZAHVALA. Podpisana Kurent Marija iz Potoške vasi št. 20 se tem potom najiskreneje zahvaljujem Skupini Bojevnikov Zagorje ob Savi za vse, kar je ista izkazala umrlemu Dežmanu Ignacu. Zlasti se zahvaljujem za izplačano podporo v znesku 500 Din, ki sem jo prejela že takoj ob smrti ter mi je bila v veliko' p6inof pri kritju stroškov. Zahvaljujem pa se še prav posebno za izkazano požrtvovalnost pom. blagajniku Smrekarju Martinu ter tudi ^sem ostalim tovarišem, ki so položili pokojnega Načeta v domačo zemljo k večnemu počitku. Zahvaljujem se nadalje za venec, zlasti pa še za v srce segajoče poslovilne besede tov. Slamnika. Moja iskrena zahvala za vse — Bog plačaj! Kurent Marija iz Potoške vasi št. 20. Vse dopise, naročila in oglase pošiljajte na uredništvo in upravo »Bojevnika«, Ljubljana, Poljanska cesta 20 Vse naše tovariše pozivamo, da se pri nakupu blaga in v poslovnih zadevah obračajo na tvrdke, ki oglašujejo v našem listu. Kako težko je marsikomu ob smrti dragega svojca tudi za to, ker nima najpotrebnejšega, da bi mu nudil dostojen pogreb. Za to skrbi naša pomožna blagajna »Složnost«, ki zaVaruje za posmrtitino. Pišite takoj po navodjla in pravila. Naslov: Ljubljana, Poljanska cesta 20. Za nakup raznega orodja in okovja v priznano najbojši kakovosti, kakor tudi za nakup vsega ostalega v železninarsko stroko spadajočega blaga, z največjo zalogo in po izredno nizkih cenah se Vam priporoča najstarejša tvrdka te stroke Schneider & VerovSek trgovina z železnino in stroji Y LJubljani, Tyrieva (Dunajska) cesta Stav. 16 11 NoČem veČ postelje v sobi pač pa fotelj ali CoilCh ZOfO, ki se spremeni v mehko udobno posteljo. Naroča se pri tapetniku FRANC JAGER SV. PETRA NASIP ŠTEV. 29 TELEFON 20-42 Delo soiidno! Cene nizke ! FABIANI&JHVEC MANUFAKTURNA TRGOVINA LJUBLJANA STRITARJEVA ULICA ŠTEV. 5 Ž^le^nina Kranj KOVINA vam nudi vse potrebno za dom 1 stavbenika kmeta obrtnika 1 industrijo 1 Povečanje prihrankov Vam omogočamo kljub težkim časom Ničesar Vam ni treba napraviti drugega, kot da od svoje plače, oziroma dohodkov, odločite, četudi najmanjši, a 2ato stalni znesek za svojo bodočnost. Vse drugo Vam izvedemo sami, ako se oglasite pri nas. Samo načrtno varčevanje Vam pri sedanjih pičlih dohodkih zagotovi, da dosežete načrt, cilj, za katerega je potreben denar (za izlet, tečaj, šolanje zidavo, gospodarsko osamosvojitev, preskrbo za starost, bolezen ter doto itd.). To je novi način štednje, s katerim hočemo tudi nepremožnim pomagati do blagostanja. Ravno zato se Vam obrestuje ta denar po izredni ugodni obrestni meri ter samo ob sebi umevno tudi redno izplačuje. Na ta način spravite svoj prihranek varno, plodo-nosno, vsak čas razpoložljivo. Blagovolite se le obrniti pismeno ali osebno na HRANILNICO DRAVSKE BANOVINE LJUBLJANA CELJE MARIBOR POZOR! POZOR! Za nakup finih in praktičnih velikonočnih daril in vseh pomladanskih potrebščin, kakor rokavic, nogavic, svilenega perila, damskih in otroških čevljev itd itd se toplo priporoča tvrdka F. M. SCHMITT LJUBLJANA Pred Škofijo 2 Lingerjeva 4 Ogled blaga in cen brezobvezen! Pozor na velikonočne izložbe! Za Spomlad se najcenejše oblečete, ako kupite narejene moJke in deške obleke, ter periio domačega izdelka tovarne »TRIGLAV" Josip Olup, Ljubljana, Stari trg 1 in Kolodvorska ulica 8 V zalogi imam vedno sukno, kamgarne, hlačevine, čepice in tkanine kakor sifone, frenče itd. iz največjih angleških, čeških in tuzemskih tovarn. Obleke in perilo SO IzgOtav-Ija tlldi po meri po najnižjih cenah in po najnovejši fazoni Za pomlad čevlji in konfekcija Moški čevlji . . Din 75*— Ženski „ . . „ 65'— Otroški „ . . „ 18*— Moške obleke . „ 250'— Damski plašči . „ 170*— Modne hlače . . „ 75'— ANT. KRISPER LJUBLJANA Stritarjeva ulica 1-3 — Mestni trg 26 Izdaja Konzorcij lista >Bojevnik<. Za konrorei] in odgovorni urednik Rudolf Wagner. — Tisk tiskarne Mak»o Hrovatin t Ljubljani.