Štev. 18.
Cena edne številke dinar
6. maja 1923. Leto X.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena na leto doma 20 Din. V Ameriko cena na leto 70 Din. Cena M. Lista je doma 5 Din, v Ameriko 30 Din. ki oba lista majo i sirote dobijo kalendar brezplačno. Ki pa samo ednoga, ga dobijo za polovično ceno.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plevanoš v Črensovcih.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popüst od 5% do 40%.
Naprej.
Naprej, slovenski narod v našoj lepoj Slov. Krajini, naprej do popune zmage, — tak bi ti zakričao, moj narod, da bi se čülo od bele Lendave gor do Radgonje, da bi odmevalo do bistre Müre gor, daleč gor prek zelenoga Goričkoga do Rabe i ešče prek nje. Reši se slovensko lüstvo vsakdanešnji skrbi, vsakdnešnjega Živlenja I Dobro je, bivši vogrski, zdaj prekmurski Slovenec, dobro je, či si priden, delaven, či se trüdíš od ranoga zajtra do kesnoga večera i ešče mogoče prek po noči za svoje telo, za svojo drüžino, za svoje drage, da bi ti bilo kak najbogše. Vse to je potrebno i tüdi moremo delati, vej Znamo, da je sréča v deli, da je fundament zadovolnosti v mirnoj düšnoj vesti i v poštenoj skrbi za naše gospodárstvo. Istina je, da je dobro gospodárstvo fundament celoga sveta, vsega živlenja. Samo da človek ma i more meti tüdi višiše cile. Ne samo telovno delo: motike, kosa, plüg, cepé Živijo človeka, ne samo zemla je naš cio, nego mamo dosta drügoga dela, dosta lepše j zvišnejáe cile. — Tam je -unmo, pametno gospodárstvo, štero je vse nekaj drügoga kak trüd od zajtra do večera ; tam je politično živlenje, štero more razmiti zdaj tüdi vsakši kmet, vsakši delavec, vsaki Človek. Tam je dosta drügi vej živlenja, za štere šče tű pri nas ne vemo, ali či Znamo, se ne brigamo zadosta za nje. Kak bomo dosegnoli vse to?
Kak ma vsakši človik svoje živlenje i svoje navade, tak ma tüdi vsakši narod svoje dugše ali kračiše politično živlenje, štero je nikaj ne drügoga kak zgodovina naroda. 1 ravno zato je zgodovina vsakšega naroda inačiše. Pri nas v Jugoslaviji majo inačiše zgodovino Slovenci, inačiše Horvatje i inačišo Srbi. Pa tüdi med temi majo tisti, šteri so prle pod drügov državov Živeli, to je, ne so bili zdrüženo ž njimi, majo opet inačišo zgodovino. Da vzememo samo edno priliko: mi mamo inačiše preteklo živlenje kak Slovenci onostran Müre. Ali itak smo si bratje, ar gučimo ravno-tisti jezik, mamo ravnotakše šege i navade kak oni. Edna mati nas je rodila i smo samo po nesreči bili ločeni jezero let, ali bratje smo si itak. Ravnotak kak či od edne drüžine se razidejo deca po sveti. Gdašte so, so si bratje i lübijo eden drügoga.
Zdaj smo se pa zdrüžili. Opet ščemo živeti pod ednov strehov i resan Že živimo. Kak je prišlo do toga? Po dugi-dugi trüdi. Žmetna je bila ta pot, ali gvüšna. Posrečilo se nam je, ar si ti prekmurski narod razmo nas i si nas bogao. Rešili te smo, lepa Slov. Krajina, ali delo je šče ne končane. Zdaj smo si postavili samo hižo, ali ta hiža je šče prazna. Bratje i sestre v njoj se šče skoro grdo gledajo. Mnogo-mnogo trüdov nas bo ešče koštalo pripelati tebe, dragi prekmurski slovenski narod, do tiste sreče, štere si vreden, štero zaslüžiš i do štere te moremo pripelati. To je naš cio, za tvojo srečo i zadovolnost se trüdimo mi. Ali to je ne zadosta.
Lüstvo samo more delati, si pomagati. Zdaj so ne več tisti časi, kak so bili negda pred 50 ali tüdi pred 10 leti. Zdaj si slovensko lüstvo v svojoj' hiži svoj gospod, r ar si gospod, znaš, ka moreš delati. Ne samo motiko v rokah meti, nego bole pamet, razum i srce. Prosti narod si, zato ne gledajjsamo sklüčeni na zemlo, ne rovaj samo v blati kak nema živina, nego zdigni se, poglej više i spoznaj svoj cio. I to je od zdaj naprej naša naloga: spoznati lepše zvišenejše, prostoga naroda vredno živlenje i tüdi tak se ravnati. V tom pogledi so naši bratje prek Müre dosta bole naprej. 1 zakaj to ? Zato, ar so bili bole prosti kak mi i tüdi bole — pridni. Ali zavolo toga nas ne sme biti sram. Ravno to nam more dati korajžo t veselje do dela, da jih dosegnemo i ešče dale naprej pridemo. I to tüdi bomo dosegnoli, či boš nas bogao prekmurski narod. Vse dosegnemo, samo dela je potrebno. Vse dosegnemo, samo organizacije trebe. Vse se more drüžbi. Kmetje vküp v edno drüstvo to je Kmečka zveza, delavci vküp v edno drüštvo, to je krsčanska organizacija socialcov, obrtniki vküp, vaše drüštvo je Obrtna zveza. To so fundament, to so stebri slovenskoga političnoga i kulturnoga živlenja. Što bo šo zdrüženi s temi drűštvi i v teh drüštvih, toga pripelani do sreče, do blaženstva, do lepoga živlenja kelko se da dosegnoti na tej zemli. Što pa nede organizirani tű, bo zaostao, idemo prek njega. Zato celi prekmurski narod, organizira} se, droži se v teh drüštvih, da prle dosegneš svoj cio!
Amerikancom.
V našoj lepoj .Slovenskoj Krajini" se pripravljamo na dvoje veliko delo. Pred dvajsetlmi leti se je začelo edno, pred par leti drügo.
Pred dvajsetimi leti je izišo prvi slovenski Pobožen list „ Marijin List," Šteroga čiste dohodke smo določili na samostan sv. Drüžine, v šterom bi misijonarje prebivali i oskrbljavali düše našega ljüdstva po misijonaj na faraj, v svojoj na čast brez greha poprijetoj Dev. Mariji zidanoj cerkvi bi pa držali dühovne vaje za dečke-dekle, moške-ženske i deco naše Slovenske Krajine. Okroglo sedemdeset jezero koron penez je v té namen nabrano iz čistih dohodkov M. Lista pa darov. Te penez oskrbljavajo sami misijonarje v Celji.
To drügo, ka smo namenili je „Martinišče." Šteli smo v Somboteli postaviti en zavod, v šterom bi naši slovenski dijak! dobili krščansko vzgojo i iz šteroga bi obiskavali gimnazijo. V té namen mamo nabranih okroglo šest jezero koron, šteri penez se hrani v Črensovskoj posojilnic).
Prvo fundacijo, to je-samostan sv. Drüžine, smo šteli v našem kraji gorpostaviti. Tak je bilo to potrjeno že pred dvajstimi leti od višešnje cerkvene oblasti. To dovoljenje je zdaj ponovljeno páli po Sombotelskom mil. püšpeki, ki so pismeno dovolili, ka se misijonarje lejko Prinas naselijo.
Ta drüga fundacija, ar je gimnázija zdaj doma v M. Soboti, se mora v M. Soboto kre gimnazije postaviti, da bi iz »Martinišča*' naši dijaki obiskavali gimnazijo. To fundacijo zovemo Martinišče, ar na čast sv. Martini bo se posvetiš hiša z kapelov ali cerkevjov, štero prevzemejo i v njej vodijo našo kat. mladino Salezi-
janci, dühovni Sinovje častitljivoga velikoga Don Boska. To drügo fundacijo za M. Soboto je naša cerkvena oblast, to je prekmurski vikariat odobrio, da smemo na njo pobirati.
A, dragi amerikanski naši rojaka, ni prvo ni drügo fundacijo v doglednbm časi ne moremo gorpostaviti, Če nam ví ne poskočite na pomoč. Mi Vas prosimo vu imeni vseh. katoličancov v Slvvenskoj Krajini, mislite na svoj rojstni kraj. Mislite na srebrno Müro, naše doline, naše gore, mislite na hišo, v šteroj vam je zibelka tekla, na blažena leta vaše mladosti pod očinskov hižov — mislite na svoje stariše, brate, sestre, rod, poznance na vse svoje žive i pokojne — pa — pa Zbüdite si sladki špomin i v njem pa ž njim zahvalno ljübezen do svoje grüde, do svojih živih i pokojnih pa pridite njim na pomoč. Pridite düšam svojih domačih na pomoč. Pridite mladini svojih domačih na pomoč 1 Pridite i Odprite svoje dare pa uvé-kovečite svoj špomin. Od vas, jedino od vas je odvisno, jeli bo za kratek čas imela Vaša nebeska mati Prečista Dev. Marija svetišče v vašem rojstnom kraji, gde bi se rešavale düše vaših rojakov! Od vas, jedino od vas je odvisno, bo li mela mladina vaše rojstne krajine zavetje na Srci Jezušovom vu »Martinišči" da ne zablodi na nevarnih- potaj življenja. Od vas jedino od vas je to odvisno, dragi rojaki.
Mi se vüpamo, ka vi ne preslišite našega glasa. Mi se vüpamo, ka nam bodete prišli na pomoč. Mi se vüpamo, ka bodete darüvali ka te li mogli i te nas podpirali, ka to delo pride kem hitrej pod streho. Začnite z nabiranjom. Vaš penez stoji dobro. Vam se en-dva dolara malo poznata, nam sta pa na veliko pomoč. Prosili bi Vas mi rojaki Slovenske Krajine svoje vas rojake, dajte, odajte vsi najmenje dva dolara na „samostan sv. Drüžine“ i dva dolara na „Martinišče.“ To je naša prošnja. Teliko vsi morete. Ki pa več primore, več naj da. Dajte pa kem prle, ka kem prle začnemo. Pošljite peneze ali naravnost ali pa po naših domačih tak za samostan sv. Drüžine kak za Martinišče na: „Cerkveni odbor za nabiranje „Martinišča“ i „samostana sv. Drüžine Črensovci Prekmurje, Slovenija, Jugoslavija.
To prosimo od vas kat. amerikanski Slovenci, mi domači vaši rojaki Slovenske Krajine.
Poročilo in izjava o nabranih knjigah za prekmurske knjižnice.
Cenjeno uredništvo „Novin“!
Mislim, ka je najbole primerno, če pošljem to poročilo in izjavo Vam in po Vas vsem, šteri se bodo za to reč nadale pobrigali.
Že l. 1920 sam na malom zborüvanji v Črensovcih (18. jul.) poročao, ka sam od »Slovenske straže" izproso vekšo množino knjig za Prekmurje. Nekaj maloga smo nabrali tudi dijaki v Dijaškom domi v Ljubljani. Precej knjig je podaro g. Marijan Marofi iz Vrhnika; obljübo je, da bo ešče., več poslao. Tak se je nabralo telko knjig, ka bi se splačalo j.h poslati v Prekmurje, kde bi naj dosegnole svoj cilj. Težave so se kazale samo zavolo voznine ino pa komi bi se naj v Prekmurji knjige prek dale. Na imeni-vanom zborüvanji se je sestavo v te namen odbor ali kak smo videli, tomi odbori potli ne bilo mogoče knjig prek dati.
V školskom leti 1920/21 mene ne bilo v Ljubljani in »Slov. straža" je nekaj knjig že inam poslala (na Goriško); zato sam pred kratkim poskrbo, da so se ostale knjige prepeljale iz Alojzijovišča v Misijonsko hišo Tabor 12, kje se nahajajo tüdi knjige, štere so dijaki iz Dijaškoga doma nabrali. — Knjig je za kakše 3 m8. Ponajveč iz založbe Drüžbe Sv. Mohorja pa tüdi drüge.
2
NOVINE
6. maja 1923.
Ar sam nemrem v Prekmurji nikaj začnoti v tom pogledi prosim, če bi se iz domoljübnih katoličanskih možov zbrao resen odbor, šteromi bi lehko knjige prek dao. Odbor naj, se predstavi poleg zasebnoga podpisanoga pisma tüdi javno v „Novinaj“. Jako si želim, ka bi mogle nabrane knjige kak najprle svojemi nameni slüžiti. Vüpam, da izda gori kaj idealizma pri prekmurskih dijakih. Pri toj zadevi lehko oni dosta pomorejo. Ka bi pa dijaki sami kaj začnoli, v to ne bi imeo zavüpanja i knjig ne bi mogeo prek dati odbori, v šterom bi imeli srednješkolski dijaki vodilno reč. Moramo pomisliti, da smo v toj reči odgovorni darovnikom, našemi narodi ino Bogi.
Knjige spravim jaz na ljubljanske oziroma na neprekmurske stroške v Dolnjo Lendavo. S tem je že velki del toga pitanja rešeni; pred leti nam je ravno to najvekše težave delalo.
Da bo lepo vse v redi, bomo knjige tű v Ljubljani s posebnim znakom zaznamüvaji ino preskrbeli, da se nebo mogla nanč edna knjiga brez očitne krivde zgübiti.
Če ima morebit!" što kakši drügi predlog v tom pogledi, naj bi ga blagovolo meni sporočiti, najbougše po ,,Novinaj".
Prosim tüdi Slavno uredništvo Novin, če bi povedalo svoje misli.
V Ljubljani, dne 23. aprila 1923.
J. GODINA C. C. M.
Odgovor uredništva je te: 1. Vsaka kniga, štera ne bi popolnoma odgovarjala krščanskomi dühi, naj se ne pošilja. Vse knige naj se dobro preglednejo. 2. Če knige prido do D. Lendave, je uredništvo Novin brezplačno da spraviti do sebe. 3. Obstoji v Črensovcih že knižnica 3. reda. Lehko se dobljene knige dodajo toj knižnico štera brezplačno poseljuje že več let svoje dobre knige na čtenje našim ljüdem. Namen kftig je, da izobralzi narod. Ta izobrazba se pa že vrši i po dobljenih knigah se bo ešče bole popolnoma vršila po celom posebno po Dolnjem Prekmurji. To je mišljenje uredništva Novin.
Uradna naznanila.
Letne pristojbine občinski babic v Sloveniji.
Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani je z vlogo z dne 19. aprila 1923. št. 5782. izdal v gornji zadevi sledeče mnenje:
Sedanje stanje babiških remuneracij kaže jako žalostno sliko. Remuneracije so popolnoma nezadostne. Po Madjarskom sanitetnem zakonu so bile " določene za . babice remuneracije v zneski od K 60 do 240 vpoštevaje število prebivalstva. V nekdanjih avstrijskih pokrajinah so bile prilično ravno tako visoke. Ako preračuna-mo predvojne zneske v sedanji denar, najdemo, da bi morale znašali plače po 750 do 3000 Din. računajoč predvojno krono za 12 50 Din. Tako visoke remuneracije naj bi se torej priporočale s toga stališča. Za zvišanje babiški remuneracij pa je treba vpoštevati tüdi še moralno in socialno stran. Od babic mora držáva oziroma drüžba zahtevati čim večjega dela na higijenskem polji, nalagati jim mora in jim že nalaga v pogledu na nego dojenčkov itd. Tudi v tem oziru
se morajo remuneracije dvigniti. Kakor vsi drugi stanovi tako tudi babice trpijo na draginji na bodi in pomanjkanju, in v takih okolnostih propada tudi smisel na osebno in splošno higijeno. S pauperizacijo raste nehigijena. Dotični faktorji, ki dajejo babicam remuneracije, naj z zvišanjem remuneracij povzdignejo socialni nivo babice in s tem bodo zvišali tudi njeni higijenski nivo.
Na podlagi tega mnenja naroča Zdravstveni odsek vsem občinam, da zvišajo svojim občinskim babicam letne pristojbine na 1000—2000 Dinarov.
Sanitetna uprava okraja Murska Sobota, dne 26. aprila 1923. Štev. 181/San.
Orjuna.
Tak se imenüje krajše takzvana Organizacija jugoslovanski nacionalistov. Toje organizacija mladi lüdi, ki z vsemi sredstvi šče širiti jugoslovanki düh. Ar so tüdi v Soboti ustanovili takšo organizacijo, jo ščemo premotriti.
Ali je v narodni državi sploh potrebna takša organizacija, ki šče širiti z ognjom i mečom narodni düh? —Orjunci pravijo, da je potrebna, ar je držáva v nevarnosti. Mi pa Znamo, da je držáva ne v nevarnosti. Vemo to raditoga, ar poznamo sebe: do zadnjega stojimo zato državo, i ne li to! Naša držáva je mednarodno dejstvo, ki se lejko spremeni le, či se ves svetovni politični položaj spremeni; či se pa to zgodi, pa Orjuna ne pomeni več'kak kaplo v morje. Pa ne samo, da je Orjuna nepotrebna, je ona že v svojem bistvi kruta žalitev naše državne ideje: ali je Jugoslavija resan tako trhla i slaboga, da jo morejo ščititi že razni dečki i dekle, ki se zbirajo v Orjuni?
Drügo pa je to, da se Orjuna ne postavla na vzvišeno narodno stališče, nego Čisto odločno stoji za demokratsko1' stranko i trdi, da je le demokratska stranka Jugoslovanska, drüge stranke pa so veleizdajalske. To je naravnost protidržavna miselnost, ka manjšina ožigosa večino naroda kak veleizdajalsko; to je zanikanje jugoslovenstva.
Tretje pa ka Orjune najbole öbremenjüje, je način, s šterim šče širiti jugoslovanski düh. Ti junaki so povečini Oboroženi i delajo najraj s plüskami, biči i revolverji; to so pokazali v Maribori i Slovenski Bistrici, gde so več Slovencov ranili. Z revolverji pa se znan li ne širijo ideje, najmenje.pa ideja oslobodi.
Ne moremo Šče pisati o Orjuni v Murski Soboti. Mogoče ona ne bo Šla za drügimi orjunskim! organizacijam! v Sloveniji. V Sloveniji pozna Orjuna le ednoga sovražnika, to je Ljüdska stranka, Kmečka zveza i njeni pristaši. Či bo Orjuna tüdi pri nas , tak delala, naj dela to v zavesti, da stopa proti, slovenskomi življi v Prekmurji. Slovenski živeli v Prekmurji i krsčanska stranka sta edno i isto; to so pokazale volitve. Pokazala pa je tüdi zgodovina; prekmurske Slovence je ohranila cerkev: dühovnik i molitvenik. Proti tem svetinjam našega Slovenstva naj se ne drzne níšče nastopiti.
Či de pa" Orjuna štela vršiti narodno delo pri nas, štero bo lüstvi na hasek, de nam dob-rödošla. So madeži na teli naše Slov. Krajine, štere'mi stari borci za Slov. Krajino, z bolestjov gledamo. Naj naštemo le par teh:
1. V žmetnoj borbi smo čuvali pod Madjarskov vladov slovenski značaj Prekmurja. Ne
je bilo pod Madjari nikdar tak slabo pisani list, kak je zdaj v srci Prekmurja, v Soboti Ali ne boli to tüdi narodnoga čüla Orjuncov ?
2. Vzgajali smo to slovensko lüstvo, da bo značajno i smo znali, da bo to ohranilo svoj jezik. Gda smo vstáli v slobodnoj državi, so prišli k nam lüdje, šteri so ga cepili, s penezi pobijali njegovo Značajnost i kak zS smeh starim borcom za Slov. Prekmurje pozvali pri zadnji volitvah prekmursko lüstvo, naj nejde za svojimi starimi Slov. voditeli, nego naj zberé za svojega voditela i poslanca tistoga Kühara, Šteroga je svoje proti slovensko, madjaronsko mišlenje Splošno znano. AH so Znani Orjuni tisti lüdje, šteri so šteli oskruniti naše slovensko Prekmurje s tem grdim madežom, da bi meo v Beogradi zastopati Prekmurce notóričen Madjaroni? Ali bo Orjuna Poskrbela, da takši prišleki, ki širijo pri nas mažaronstvo, izginejo iz Prekmurja?
3. Z velkov lübeznostjov je sprijalo naše lüstvo Jugoslavijo. Z radostjov smo pozdravili na svoji sveti tleh zastopnike Slov. oblasti. Prisrčno smo sprijeli Slovence v svojoj sredi. Pa le mnogih smo se uračunali. Nejso stopili našemi slovenskomi lüstvi na stran, le premno-gokrat so stopili proti nam i z loparom so nas šteli včiti Slovenstva, nas ki smo v najhüši dobi jezero let Ohranili svoje slovenstvo.
4. Goreče smo gojili verski čüt v našem lüstvi, ar Znamo, da v vöri goreči Človik je tüdi narodno zvesti. V slobodnoj Jugoslaviji so prišli lüdje k nam, šteri so ubijali v našem lüstvi to svetinjo njegovo, ljübezen do Cerkve i dühovnika, to svetinjo, ki krije v sebi za našega človeka ne samo poštenje, nego tüdi narodnost. Ali ve Orjuna, da sejajo ti lüdje čemér, tüdi v narodnost-nom oziri med naše lüdstvo. Tüdi tű lejko Orjuna vrši svojo nalogo.
5. Naše lüstvo jako trpi Vsled gnili razmer v državi. Ar pa verüje v državo, se z vsov vztrajnostjov bori za Ureditev države i za svojo pravico.
Naj stoji Orjuna Ob strani nam, ki smo Predstavniki toga slovenskoga lüstva, v boji za državo, v šteroj bodo državljani srečni i zadovoljni — potem verüjemo, da je Orjuna jugoslovanska i da je nacionalna.
Glasi.
Slovenska Krajina.
Tolvajija. Dne 7. aprila 1923. okoli 1 vüre po noči so neznani tolvaje nasilno vlomili skoz dvér v trgovino Šamuela i Frančiške Šchönauer v Adrijancih. ■ Šamuel i žena Frančiška, ki sta spala v sobi poleg trgovine, ičüla našilno odpiranje vrat sta Šla pogledat; .na to so tolvaji oddali kaki 10 strelov v trgovino i prestrelili Frančiški Šchönauer levo. nogo, vstopili v trgovino in Zapovedali trgovci i ženi naj ideta nazaj, ležal. Nato so tovaje požgali Svečo i izpraznili vso trgovino manufakturnoga blaga v. vrednosti 40000 K j nekaj penez. Po izvršenom dejanji so pobegnoli proti madjarski meji. Bili so vsi Oboroženi i se jim trgovca nesta mogla proti postaviti.
Tatvina: V noči na 15. aprila 1923 je bilo vlomljeno v klet Jožefa Albert v Ivanjšovcih i pokradeno masti, mesa, žganja i drügi stvari za 14000 K.
Fabijola
ali
Cerkev v katakombaj.
I. Mir.
Krščanska hiša.
,,Klavdij,“ izpregovori prvi, „le v železje medeni nazaj I"
»Nikostrat,* pridene drügi, ,,le zapovej, da naj vmorijo."
Ali ne sta se genola ne Klavdij i ne Ni-kostrat.
»Zdravi lübi oča, zdravi, draga mati 1“ sta kričala i küšüvala svoje stariše.
„Ne bomo se ločili, ne" odgovori Oča ; ,,Nikostrat, le idi k Kromaciji i povej njemi, da sem od zdaj tüdi jaz kristjan. Tüdi jaz ščem vmreti za takšo vöro, štera iz dečkecov dela junake."
„Gde so moja deca i moj mož, ščem biti tüdi jaz, tüdi jaz sem kristjanka," odgovori mati. —
Što bi mogeo popisati, ka se je potem zgodilo!
Boža milost je razsvetila navzoče i stopili so okoli Sebeščana, — itak či bi ostao samo ešče eden med njimi neverec i izdajalec, bi bilo vse zgübleno. To nevarnost je dobro vido mladi tribun i bojao se je, ne za sebe, nego za sv.
Cerkev. Samo dva sta ešče ne razodeia svoji misli: Nikostrat, pa njegova žena Coe, štera je z razprostrtimi rokami! prosečega obraza klečala pred Sebeščanom, pa mučala.
„ Sebeščan”, izpregovori Nikostrat, »čas je, da ideš, — jaz te resan rad mam, tüdi tvojo odkritosrčnost v vöri li tvojo velkódüšnost, jaz célo Občüdüjem tvoje nevstrašlivo ravnanje, ali moja dužnost veli, í vsa drüga čütila morejo mučati v meni”.
»Ali ne vörješ z drügimi vred ?“
»Ne, Sebeščan, jaz se ne vdam tak lejko; za mene trebe močnejši dokazov."
„Te pa guči ti k svojemi moži, Coe, guči i goni njegovo trdo srce; vej mi svedoči že tvoje oko, da ti vörješ 1“
Žena si prikrije Obraz ž rokama i se razjoče.
..Glej, do skuz si jo geno, pravi njeni mož, ali ne znaš, da ne more gučati ?“
..Mutasta? Toga sem ne znao. Gda sem jo zadnjikrat vido v Aziji, je gučala".
„Že pred 6 leti so joj utihnila vüsta i od tistoga časa je ne spregučala niti najmenše reči ne," pravi Nikostrat.
Sebeščan postane nekaj časa tiho, nato stegne i zdigne roko, kak so kristjanje navadno delali pri molitvi, povzdigne k nebi oči i moli: ..Vsemogočni Bog i oča našega gospoda Jezuša Kristuša! Ti si začno to delo, dáj ga tüdi Ti dokončati. Pokaži svojo moč i dodeli jo zaednok
najslabšem! i najnevrednejšemi svojemi stvorenjii Coe, poglej v mene!" ....	,	.
Vse je mučalo, gda je Sebeščan pő kratki molitvi stegno svoje roke, napravo na vüsta žene znamenje sv. križa i njoj pravo ž „Coe, guči, ali vörješ ?“
,.Vörjem v gospoda Jezuša Kristuša!”, odgovori s trdnim, jasnim glasom i spadne pred Sebeščana na kolina. Tüdi Nikostrat se vrže pred njega na kolina i moči njegovo desno roko s svojimi skuzami. Zmaga je bila popuna; vsi so bili pridobleni. Trebe je pa bilo varvati se, da se ne zve ta čüdna dogodba; Nikostrat je bio odgovoren za vjetnika — zavarüvao jiva je zato, gde i kak je šteo. Vzeo jiva je v svojo hižo s stariši vred. Sebeščan jiva je pa zročo v varstvo i školo pobožnomi duhovniki Polikarpi; i ar so bili časi nevarni, so se paščili, včili sp jiva noč i den, da skoro sprejmejo sv. krst.
To novo drüžinico Kristušovo je pa potrdo v vöri tüdi ešče novi Čüdež; Trankvilino je najme jako trpinčo protin, a s sv. krstom je popunoma odišla ta bolezen.
Kromacij je bio te mestni prefekt i ne so mogli dugo skrivati pred njim to dogodbo, možje bio poštenoga značaja i je ne lübo preganjanja; posebno pazlivo je poslüšao, gda so njemi pripovedavali od odzdravlenja Trankvilinovoga, ar je njega ravno tüdi mučila ta bolezen. „Či je to istina, ka pripovedavlete, i či tüdi jaz posküsim zdravilno moč vaše vöre, gotovo jo sprejmam!"
6. maja 1923.
NOVINE
3
Rop: V noči na 7. aprila 1923. sta dve nepoznani moški osebi vdrli s silov v spalno sobo Rozalije Kerčmar v Šalovcih i jo roparsko napadla. Eden ji je zamüšo vüsta i jo vdaro s takšov silov po glavi, da je omedlela. Drügi pa je ropao. Odnesla sta peneze, različnoga blaga i perila za 30000 K.
Kaj se vidi vse novoga pri Sv. Jürji. Komaj je k velkoj meši zazvonilo, se je cerkev napunila, da so bili lüdje kak špice v paklini. Mislo sem si: tu pri Sv. Jürji so pa zaistino. Pobožni i verni lüdje; da so v telkom števili napunili cerkev. Ali naskori sem vido svojo prevaro. Šče med mešov se dekle v židanoj obleki i tüdi drüge ženske med sebov pogu-čavlejo, edna ovoj kimle, se smejejo itd. Od toga niti ne pišemo, da rade na ökoroš gledajo. Hja tam so dečki j Pravijo, da bodo potem prle može dobile, či do gor gledale. Ne vem či je to istina, znam pa, da si dečki pogučavlejo, gda idejo od meše: »Takše že ne, štera šče v cerkvi ráj dečke gleda kak oltar." — No pa neso itak vse takše. Vej so jürjanske dekline že od negda znane, kak Vrle, dobroga srca i lepe. Pa naj níšče ne zameri, drügoč bo več! —
Predsedstvo pokrajinske uprave za Slovenijo je na upit našega poslanca glede poštni razmer v Prekmurji dalo sledeči odgovor: Pri vekši poštni uradih smo nastavili pismonoše, šteri nosijo brezplačno pisma. Indri pa si morejo lüdje sami hoditi po pisma. Namesto toga pa si takše občine lejko zberejo ednoga pismonošo, šteroga same plačajo. Kak plačajo občine toga pismonošo, je stvar občin. Či se što pritožüje, da njemi more plačati za vsakše pismo 1 korono, naj si ide sam na pošto; či pa je večina občine tak sklenola, to opet občinska zadeva. Itak pa bo poštna uprava rada pomagala Občinam, štere prosijo za pomoč, kelko bo mela na razpolago za to penez.
Zemljevid (mapa) od Prekmurja se dobi tüdi v knigarni g. Ernesta Balkanyija v Dolnji po 15 Din. ■
Pismo naši vojakov iz Macedonije. Dečki, ki slüžijo pri 22. pp. v Macedoniji so poslali jako lepo pismo uredništvi Novin, v šterom pozdravlajo svoje stariše, sestre, brate, dečke i dekle i naš lepi slovenski kraj. Milo se jim vidi, gda se spómnijo svoji dragih tű, na lepe Slovenske pesmi. Itak radi prenašajo vse, ar bodo opet prišli med nas i pá bodo spevali z nami v naši lepi krajini. Tüdi mi jim Želimo, da bi bili tüdi tam zadovolni i veseli i da bi se skoro vidili opet v našem kraji, — Anton Stanko, Martin Žalig, Štefan Cuk iz Žižkov; Martin Nedelko, Oto Cigan iz Črensovec; Martin Matajič, Bojdi Hozjan iz Trnja; Žalig Jožef, Tivadar Jožef "iz Polane; Ivan Zver z Nediiice; Jožef Kelenc, Anton Vučko, Martin Maučec, Ignac Rena Bistrice; Vince Sčavničar, Franc Gjörköš, Mihal Horvat z Rakičana.
Država.
Bomba v parlamenti. Varoša Belgrada žandarmerija ma vu vojnom ministri svoje skladišče. En žandar je najšp štiri bombe i je odneso po zapovedi oficira v to skladišče i je tű prekdao paziteli. A gda je Štrto bombo vzeo z žepa, da bi jo izročo, je ta eksplodirala i Siromaki žandari odtrgala roko, strla ramo i ranila še v
želodec. Vojno ministrstvo je poleg parlamenta, zato gda je bila eksplozija, je priletelo par is-kric bombe tüdi v demokratski klub, a nikoga te neso ranile, samo bivšemi ministri za agr. reformo g. Krizmani so po šinjeki malo poškra-bale. Gda so njim poslanec Klekl za srečno rešitev gratulerali so odgovorili: ,,g lejte kakša sréča, ka je proti meni bomba priletela, če bi proti drugomi, bi znali gučati, ka so Srbi ga ščeli z bombami prepraviti.
Selitev v Ameriko se je . do 30. juna toga meseca stavila. 6426 ljüdi, kelikim Amerika dovoli da ido iz naše države tá, je odpotüvalo. Največ jih je šlo iz Horvacke. Komesarijat za izseljavanje, šteri je dozdáj vodo posle v Zagrebi, je premeščen v Beograd, na ministrstvo.
Za katoličansko cerkev je varoš Beograd dao brezplačno obsežen prostor na kraji Krun-ske ulice.
Svet.
Nečloveški oča. V Marglödi na Madjarskom je črevljar Porpaš z britvov prerezao gut svojoj peteroj deci. Štirje so bili včasi mrtvi, peti pa je smrtnonevarno ranjeni. Po tom dejanji je oča šo na hižo i se je obeso. Vzrok tomi je bilo sirmaštvo.
Kelko papirnati penez dobimo za zlate. V aprili meseci smo lejko dobili: za 1 zlato nemško marko 5000 papirnati; za 1 zlato avstrijsko korano 14 jezero 400 papirnati; za 1 zlato češkoslovaško korono 6 i po čsl. koron; za 1 zlati dinar 18 papirnati dinarov; za 1 zlato polsko marko 9300 papirnati; za 1 zlato vogrsko korono 621 papirnati; za 1 zlati romunski lej 27 papirnati; za 1 zlato italjansko lira 4 papirnate.
Domača politika.
V takšem položaji kak je dnes, je ešče nikdar ne bila naša držáva. 18. márciuša so minole volitve, štere so glasno povedale volo lüstva. Slovenci smo se skoro vsi smemo praviti 90 od sto, odločili za avtonomijo, to je, da ščemo biti na svojoj Slovenskoj zemli sami gospodarje. Ravnotak so se: odločili tüdi Horvatje, pa ravnotak Srbi, Saátoravno malo-malo lüdi je v našoj državi, šteri so za centralizem, to je, da bi vse šlo v Belgrad Odked več nikdar ne pride nazaj. Smemo praviti, da so samo demokratje za centralizem. Zakaj, to včasi povemo.
So v Belgradi nešterne drüžine, bogate, štere majo milijone i mogoče milijarde. Te drüžine so že prle vodile srbske državo same. One so s svojimi penezi vsigdar napravile, ka so štele. Zdaj so pa prišli inačiši časi. Iz male Srbije je nastala velka i močna Jugoslavija, v šteroj je ne samo ne vedno i dobro srbske lüstvo, nego bole napredni, vučenejši i pametnejši Horvatje, a ešče vučenejši Slovenci, šteri nikdar, ne dovolijo, da bi z njimi što tak ravnao kak z dobrim srbskim kmečkim 'lüstvom. Tej so si zvolili poslance, šteri se ne dajo podküpiti niti od milijardov ne. Samo demokratje se dajo voditi ešče od tisti belgrajski drüžin milijonarov. No pa tüdi ednomi deli ratfikalov se šče vrtijo skumine po penezah. — Zato ščejo demokratje na vsak način priti do vlade. Naj košta, ka šče. Ves čas po volitvah je pretekeo v tom, da so se radikalci, ki májó nájveč poslancov, pogajali z drügimi strankami, da bi sestavin vlado. Kak smo že omenili, je deo radikalcov tüdi zato, da bi sezedinili z demokrati í vladali tak kak so dozdáj, to je, da se ne bi gledalo nikaj
na lüstvo, nego bi v istini vladalo tiste belgijske milionarske drüžine. Ar je pa nájveč radikalcov itak za pošteno vlado, so se nikak ne mogli pogoditi z demokrati. Zato pa radikalci Opet nemajo korajže, da bi sestavni vlado vküp z Radičom i dr. Korošcom, čiravno znajo, da je edino to pametno. Radikalce Pašič je že dvakrat dao nazaj krali mandat t. j. naročilo, naj sestavi vlado.
Nato ga je dobo demokrat Davidovič. Se zna so demokratje strašno veseli bili toga. Mislili so, da bodo včasi sedeli v ministerski stocih, da bodo po kratkom vladanji razpisali nove volitve. Pri teh volitvah bi oni gotovo dobili nájveč poslancov, ar što ne bi za nje glasao, bi ga kaštigali. Ali njüvo veselje je trpelo samo par dni, na zadnje se je pa spremenilo v sramoto. Kama šte je šo Davidovič se pogajat, vsešerom so ga odgnaü. Zato je mogeo dati krali nazaj mandat.
Zdaj je krao dao že tretjič Pašiči nalogo, naj sestavi vlado samo iz radikalov. i to se njemi je tüdi »posrečilo" tak, da zdaj mamo sledečo vlado iz sami srbski radikalcov: Ministerski predsednik: Nikola Pašič; vojne zadeve: general Petar Pešič; zvünešnje zadeve: dr. Momčilo Ninčič; notranje zadeve:	Milorad
Vujičič; pravosodje: dr. Laza Markovič; prosveto: Miša Trifunovič; vere: Ljuba Jovanovič; prőmet: dr. Velizar Jankovič; agrarna reforma: Krsta Miletič; gózdarstvo i rudarstvo: dr. Milan Srskič; socialna politika: dr. Ninko Perič; narodno zdravje: dr. Slavko Miletič; posta i brzojav: Velja Vukičevič; javna dela: Nikola Uzunovič; finance: dr. Milan Stojadinovič.
Demokratje so tak popolnoma pogoreli. Prle so gučali, dg je brez nji nemogoče sestaviti vlade, zdaj pa itak mamo vlado brez nji. Ešče edno zadnje sredstvo majo demokratje, i to je »Orjuna.* Od nje je na drügom mesti guč. Ali tüdi Orjuna njim nede pomagala. Radikalci se bodo gotovo poravnati z avtonomisti, i tak itak dosegnemo svojo avtonomijo. Idemo pomali ali za gotovo dosegnemo svoj cio.
Svetovna politika.
Dozdaj smo pisali samo od držav, štere so naši sosidje. Te države so večinoma male, tak, da sta samo dve vekšivi. Ali so pri nas v Evropi močne države, štere vodijo skoro celi svet. Najmočnejša držáva je bila pred vojnov R u sösita. Mela je dosta več kak 100 milijonov prebivalcov. Itak pa je zato ne bila vodi-telica v Evropi, ar so njeni državljani ne bili jako vučeni. Bili so večinoma kmetje i delavci, šteri so niti pisati i čteti ne znali. Zato sol jí lejko vladali carje kak so šteli. Gda so se pa kmetje navolili prenašati grofa i drüge gospode, so se postavili proti i je nastao na Rusoskom komunizem, Šteri pa je ne rešo kmetov i prostoga lüstva, nego vničo je skoro vse bogástvo, vso zemlo, vse lüstvo. Zdaj je na Rusoskom jako-jako slabo. Ta negda tak močna držáva nema dnesdén nikše velke reči v vladanji sveta. Ali gotovo bo prišeo opet čas, gda bo pá ona zapovedavala sveti. To nas jako veseli, ar je Rusija tüdi slovanska države.
Ravnotak je Nemčija. Negda tak močna tak bogata, tak gizdava držáva, je na nikoj prišla. Francuzi i Angleži so jo premagali. Zdaj more plačati zmagovalcom milijarde i milijarde. Ar pa telko nemre ali bole nešče plačati, so Francuzi Zaseli velki del nemške zemle, šteri je ravno najbole bogati na rüdah. Nemcom je strašno Žao za to zemlo.. Ravno zato se pa zdaj začnejo opet pogajanja med premagano' Nemčijo na ednoj strani i med zmagovalci na drügoj strani. Gotovo je, da bode mogeo vsakši nekaj popüstiti.
Občinski urád Dol. Lendava, dne 25. 4. 1923. Št. 674.
Razglas.
V smislu točke I. izvanredne seje občinskega sosveta z dne 1. aprila t. l. se bode v nedeljo dne 6. maja ob 4. uri popoldan na dvorišču pri občinskem uradu vršilo javno glasovanje.
Predmet.
Komanda mesta je z dopisom št. 242 zaprosila od občine Dol. Lendava brezplačno odstopitev njive nasproti bolnice (sedaj v najemu g. Raj) v svrho postavitve vojašnice.
Občinski sosvet je tej prošnji principielno ugodil pod pogojem, da se občani v smislu § 75. občinskega reda, zakona z edne 2. maja 1864. št. 5. dež. zak. izjavijo za to odstopitev ter da to odstopitev dovoli Pokrajinska uprava v Ljubljani.
Pravico glasovanja imajo vsi, ki imajo volilno pravico v občinski odbor (dol. lendavske gorice in Tri Mlini vključiteljno).
Glasovi volilcev, kateri se glasovanja ne udeležijo se v smislu zapisnika občinske seje toč. 1. računajo, da so za brezplačno oddajo zemljišča.	
Poslali so po Sebeščana, šteri je pa ne dovolo sv. krst samo zato, da bi si pridobili prefekta, ar je ešče ne bio trden v vöri; začno pa je to inači, kak bomo to sledkar povedali. Kromacij je resan popunoma odzdravo i ne dugo na to je sprejeo sv. krst po svojem sini Tibur-ciji. Kak kristfan je pa ne mogeo več ostati v svoji slüžbi, odstopo je i tak je postao namesto njega mestni prefekt Korvinov oča, Tertul.
Vse te izpreobrnjence najdemo zdaj v tribunovom stanüvanji, pa ešče nekaj drügi, kak Kaštula, nekšega višišega uradnika, i njegovo ženo Ireno. Že prle so večkrat, vküp sprišli, da bi si pogučali, kak ravnati, da se ne izdajo po nepotrebnom. Tomi je bila resan velka nevarnost, ar so prokristjanjenci navadno nastopili ščista inačiše živlenje i so tak zbüdili pazlivost brnski ogledühov (špionov). Sebeščan je izproso pri casari, da sme Kromacij na nekše posestvo v Kampaniji; sklenili so, da se okoli njega zberé več na novo pridobleni kristjanov, šteri bi naj tam pri njem živeli kak edna drüžina v molitvaj i sveti vajati.
To je pa ne bilo lejko napraviti, ar se je vse, ka je moglo, paščifo iz mesta (varaša) na deželo, i ar se je tüdi casar sam pripravlao v Neapel, Odked je šteo obiskati spodnjo Italijo. Dnes so vse natanko določili: v mali oddelkih bi naj šli edni po velkoj cesti Apijeví, drügi po bole skrbni stranski potih, vsi bi se pa naj najšli v malom gradi pri Kapov!. Pri tom po-
svetüvanji se je jako nemirnoga kazao Torkvat, šteroga si je ednok Sebeščan pridobo v temnici. Z niednov stvarjov je ne bio po voli, i norčaro se je z drügih da se bojijo, da ščejo bežati, on pa da je vsaki čas piipravlen stopiti pred sodnika i se pokazati za kristjana. Tolažili so ga i tolažile da bi ga pomirili, čütili so, kak je važno, da tüdi on z drügimi vred ide na deželo; pa on je li trdo, da šče hoditi i ravnati sam.
Samo nekaj so meli ešče določiti: što naj bo voditeo vsem tem? Tü se je pa začno boj prave svete lübezni med dühovnikom Polikarpom i Sebeščanom. Oba bi radiva ostala v Rimi, ar sta v Rimi mela več vüpanja, da skoro vmerjeta za Kristuša. Prišlo je pismo od papo, da naj ide Polikarp i Štükanja je bilo konec; dühovnik je šo s spreobrnjenci, da jih ešče bole potrdi v sv. vöri, Sebeščan je pa ostao na žmetnom mesti v Rimi,, da pazi i skrbi za kristjane.
Gda se poslovijo i ostaneta Sebeščan i Pankracij sama pravi Pankracij: ,,Sebeščan, znaš ka, te Torkvat se mi nikaj jako ne dopadne. Bojim se, da bo nam ešče skrbi delao.''
„Da ti od srca povem; tüdi meni se nikaj ne dopadne, ali moremo meti potrplenje ž njim, ar se je komaj zdaj spreobrno. Z božov pomočjov se bo počasí poboljšao."
Gda stopita na dvorišče, njim pride do vüh čüden šum: divje kričanje, larma i smeh; prihajalo je to iz dvorišča, gde so meli mavretanski (Moški), strele! svoja stanüvanja.	Dale.
4
NOVINE
6. maja 1923.
Štiridesetletnica „Kat. tiskarne.“
V Ljubljani so 24. aprila slavili 40 letnico Katoliške tiskarne. Pred 40 leti so Slovenci meli samo male tiskarne, tak za silo. Istina, da jim je veliki nej trebalo, ar se je v slovenskom jeziki tüdi ne tiskalo dosta. Ali pred 50 leti približno so se tüdi” Slovenci začnoli gibali tüdi v tom oziri. Po vrsti so ustanavlati vsefelé novine, štere so shajale vsakši mesec, ali vsakši tjeden, na zadnje pa vsakši den. Zato so pa rabili tüdi več i vekši tiskarn. Ar so šče te Slovenci bole sirmaški bili (kapitalisti, miljonari so bili samo Nemci), so ne mogli napraviti naednok kakše vekše tvari, kak je na priliko vekša tiskarna. Zato so začnoli ustanavlati drüštva, šteri člani so pomali devali vküp peneze i tak so v kratkom časi nabrali telko, da so že 1. 1883. postavili takšo tiskarno, kakše nega več v Jugoslaviji. Prle se je imenüvala katoliška tiskarna," zdaj pa ..Jugoslovanska tiskarna.
V njoj se tiska „Slovenec“ (dnevnik) Domolüb" (tjednik, šteri je jako fal i lep, zato ga toplo priporočamo). Tüdi Bogoljub se tű tiska. Poleg toga pa več katoliški vučeni űovin, mesečnikov, i skoro vse katoliške knige. Što ide v Ljubljano, naj si pogledne to skoro najlepšo stavbo bele Ljubljane. — Pa tű vidimo, kak so Slovenci podjetni, vrli i pridni. Vsešerom se drüžijo v organizacije i potem z zdrüženi-; mi močmi napravijo velko delo, šteroga eden ali dva ali sploh brez organizacije ne bi mogli napraviti. Tüdi mi v Slov. Krajini se bomo pomali tak organizirali. Naši kmetje že majo ..Kmečko zvezo," obrtniki pa ..Obrtno zvezo." Zdaj se bomo samo trüdili, da bota tevi dve zvezi dobro šle naprej. Tak bomo tüdi mi pomali prišli naprej, na hasek našoj lepoj Krajini, najbole pa vsak sebi.
Prekmurski obrtnik.
Vu zadnjem časi so se tüdi naši prekmurski obrtniki začnoli gibali. Sami vidijo i spoznajo potrebo po organizaciji. Med prvimi so bili obrtniki törjanske fare. Preminočo nedelo 22. pr. m. se je zbralo okoli 20 obrtnikov, da si Pogučijo o bodoči organizaciji vu svojoj fari. Obrtnik Št. Litrop je pozdravo vse navzoče obrtnike i jim razložo namen njüvoga denešnjega' Zborovanja. Za njim je vu lepih besedah povedao namen, potrebo i cile organizacije obrtnikov g. R. Krščanski obrtnik ima mesto samo vu ednoj organizaciji, vu ,,Jugos!ovanskoj obrtnoj zvezi," štera je stanovsko-politična. Na sveti sta samo dve stranki: edna z Bogom, drüga proti Bogi. G. Skafar iz Beltinec je priporačao, da si naj vsakši obrtnik naroči »Jugoslovanski obrtnik," glasilo slovenskih krščanskih obrtnikov. Nadale se je sklenilo, da pošlejo na občni zbor »Jugosl, obrtne zveze," šteri se bó vršio 10. maja t. 1. vu Ljubljani, dva zastopnika za Prekmurje i Sicer g. Štefanec Jožefa iz Turnišča i g. Škafar Jožefa iz Beltinec. Ob toj priliki se je ustanovo tüdi začasni pripravlali
odbor za ustanovitev obrtne zveze za törjansko faro. Za predsednika je bio zvoljen Štefanec Jožef, za tajnika Dravec Jožef, za blagajnika Zadravec Štefan, vsi iz Turnišča. Zaodbornike: Litrop Štefan, PolanšČek Štefan, Küčko Štefan, Kolmanič Ivan iz Turnišča, Horvat Janoš iz Gomilic i Gjörköš Jožef iz Nedelice. Gda bode vse potrebno pripravleno, se ustanovi Obrtna zveza. Navdüšenje za novo organizacijo med obrtniki je velko.
Obrtniki drügih far, Vzemite si zgled od obrtnikov törjanske fare. Včinite vi ravno tak! Samo vu organizaciji je moč! Vse, ka nemre dosegnoti eden sam, lejko dosegnete, či ste zdrüženi. Obrnite hrbet raznim demagogom, ne dajte se zapelati Od Dr. Kukovca i njegovih pajdašov, šteri Vas poznajo samo ob volitvah. Pristopite vsi k »Jugosl, obrtnoj zvezi," štera je na krščanskom fundamenti, Štera ima jasen program i se niti najmenje ne premišlavle, k šteroj političkoj stranki bi pristopila. Krščanski obrtniki celoga Prekmurja, zdrüžite se 1
Teštament ali kak moremo teštament delati.
Važno je, da kmet šteri šče napraviti teštament, jasno povej, što naj dobi vse ali določen tao i što naj dobi drüge dele. Tü v Prekmurji je navada, da se šče zročiti grünt z gibajoča stvarmi ednomi sini ali hčeri, vso drügo zemlo pa to je vse drüge parcele izvün grünta pa naj dobijo vsa deca vednako, ali pa da se razdeli vsakša parcela na vsakše dete. Napravijo se' pisma pred smrtjov betežnoga kmeta ali kmetje doma na domi s pomočjov župana (rihtara) ali koga drügoga. Ta pisma pa so dostakrat nevelávna i ji nemremo nücati zavolo ednoga ali drügoga zroka. Navadno je v teh pismih notri očino i materino imanje vküp i se zobema imanjoma razpolaga vküp, čiravno je samo eden betežen ali mrtev, drügi pa ešče živi zdrav. I to pismo bi naj bilo oporoka ali teštament ali pa izročilna pogodba, volilo. To je ne i nemre biti teštament, ar je tű v njem Zadnja vola očino i materino, štera se pa nemre i ne sme drüžin v edno pismo, v eden teštament. Vsakše takše pismo more biti napravleno za očo posebi i za mater posebi. — Kak pogodba je tüdi ne valavno takše pismo, ar so ali stranke ne nameravala napraviti pogodbe, nego samo teštament, ali pa ar so ne bili vsi poleg pri delanji toga pisma i pri podpisüvanji (ar so pri vojakih, v Ameriki, ali so pa ešče mali itd.) S takšimi pismami se pri tožbah nikaj nemre napraviti, i Zadnja vola mrtvoga nemre napraviti, i Zadnja vola mrtvoga namre valati, ar njoj menjka tista forma, štero šče zakon.
Zato je potrebno vsigdar dobro znati, ka šče napraviti kmet. Ali šče zročiti, to je oddati svoje imanje tak, da je sam navezani na zročitev i toga več niti sam nemre inači napraviti, ali pa šče napraviti le teštament, to je da šče tak določiti, što naj kaj dobi po njegovi smrti, da sme ešče sam to inači narediti. — V prvom slučaji je dobro, da včasi pozovemo tistoga, ki zna i sme delati po zakoni takša pisma, v drügom slučaji pa moremo delati inači, či zna
teštator (što šče delati teštament) pisati i čteli, i inači či ne zna hiti pisati niti čteti.
Či oporočiteo r ali teštator zna pisati (i čteti) i či to ešče lehko napravi, naj sam zapiše teštament, gde i gda ga je napravo i se podpiše, na priliko etak:
Teštament.
„Jaz podpisani Mihal Samec iz Dokležovja določam resan i premišleno, da naj za menov dedüje vso mojo zapüščino moj sin Ivan. Zató pa mora moj sin Ivan zročiti peteroj mojoj deci Franci, Mihaíi, Anici, Mariji i Joški vsakšemi eno šestinko vseh parcel, izvün hiže, gospodarskoga poslopja i dvorišča, štera postanejo z vsem gibajočim izklöčna last Ivanova. Nadale mora izplačati imenüvanoj deci vsakšemi 4000 šli: štirijezero koron. Moja žena pa naj ma dosmrtni hasek grünta i zemle i gibajoči stvari.
V Dokležovji, dne 4. dec. 1922.
Mihal Samec."
Či pa nemre pisati, te se morejo pozvati svedoki i oporočiteo njim more sam povedati, da jih je pozvao, da naj bodo nazoči pri njegovom teštamenti.
Kakši morejo biti svedoki?
Morejo biti trije svedoki, šteri poznajo zapüstnika (betežnika). Vsakši svedok more biti starejši od 18 let, vsakši more biti pri pameti, nesmi biti slepi ali glühi ali nemi, more razmiti jezik zapüstnika i nesmi biti v rodi v vednakoj vrsti ali do drügoga kolena v stranske} vrsti ali v takšem svaštvi niti z zaptistnikom, niti z öröčnikom niti z volilojemnikom. Tüdi plačani slüžabniki zapüstnika, ali öröčnika ali volilojemnika ne smejo biti svedoki. Ovak pa sme biti svedok tüdi ženska.
Či napravi zapüstnik (betežnik) le ust-meni teštament, to je Či se nemre včasi dobiti pisca, te naj pove zapüstnik v nazočnosti vseh treh svedokov svojo volo i naj tüdi povej, da je to, ka je povedao, njegova Zadnja vola.
Dale.
Proda se
ceno krasno posestvo oddaljeno 4 km. od nekoga večjega mesta Slovenije tik državne ceste, večja gosposka hiša s 5 sobami, obširjejša gospodarska poslopja vse zidane z črez 80 joh zemljišča (njive, travniki, vinograd, gozd) z električno silo in razsvetljavo, več glav živine in vsemi potrebnimi stroji in orodjem, kakor tudi vozili. Ponudbe pod St. M. 4. na upravo lista.
Naznanje
vsem onim, šteri se spravlajo k zidi, prle kak bi si prskrbeli, Cement, Vapno, Železne nosilce, (Traverse) Okove (Spolarijo) in Štedilnike (Sparherde) naj se obrnejo k meni, nadale priporačam: Dobropoznate moje specijalne Garantierane kose, vsakovrstno orodje (škér) za les pa za železo obdelavati. Jako točna in poštena podvorba.
Trgovina z železom
Jožef Toplak prle Marton Kálmán Dolnja Lendava, Glavna ulica 67.
Dva Vajenca (inaša)
za mizarsko obrt sprejme GUSTAV ŠTAUS v BELTINCI.
Najbogši
Portlandcement,
Papir za streho pokrivati, Izolirpapir za zid,
Beton za pivnice proti vodi, Superfosfat (mütrágya),
Šteinkol,
Vogelje za kovače Drva vsake vrste
se po dnevnoj ceni dobi pri
CZIPOTH VIKTORI trgovina z lesom, drvami in premogom MURSKA SOBOTA, Prekmurje.
JOŽEF NEŠKUDLA v Cic. — Jablom n|Orl, Češka ustanovljeno l. 1810. pošilja v predobroj kakovosti vse cerkvene obleke, kazule, pluviale, dalmatike, antipendije, cerkvene bandere, drüštvene zastave predvsem orlovske, kelihe, ciborije, monštrance i vse posode iz kovine. Stare obleke se umetno i fal popravijo. Kelihi se za ceno od 300 Din. naprej pozlatijo. Vse reči se bodo brez carine dopošiljale. Za celo Jugoslavijo je zastopstvo pri: JAROSLAV NEŠKUDLA,
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25.
K odaji hiša i posestvo.
V Dolnjem Lakoši poleg dolnjelendavskoga kolodvora je k odaji
eno lepo posestvo in hiša. Posestvo stoji približno iz 5 oralov zemlje, senožati i sadovnjaka. Hiša je zidana i s črepom pokrita, stoji iz 2 sobi, kühnje, kleti i pivnice kak gospodarsko poslopje. — Natančnejša pojasnila dá KAROL HORVAT bivši notariuš v ROGAČOVCI kak tüdi 12—13. majuša se v D. Lakoši nahajajoči lastniki.
Ház és birtokeladás.
Dolnja Lakosban a dolnjalendávai vasútállomás közeiében levő özv. Horváth Vendelné-féle, téglából épült, cseréppel fedett 2 szoba, konyha, előszoba, kamra és pincéből álló lakóház gazdasági épületekkel valamint a hozzátartozó kb. 5 hold szántó, rét és telekkel valamint a legelő illetőséggel együtt örök áron eladó. — Értekezni lehet és bővebb felvilágosítást ad HORVÁTH KÁROLY körjegyző ROGAŠOVCI (Sv. Jürij) Prekmurje, valamint május 12—13-án D. Lakosban tartózkodó tulajdonosok.
Podpirajte Novine!
Tisk: ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava