GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE „NOVOLES''
'	^ LETO XIX	Številka 6	
IJO] novoles	novoles
V		J	15. maj 1981
LESNI KOMBINAT NOVO MESTO - STRA2A	
V SPOMIN NA 40. OBLETNICO USTANOVITVE ODBORA 0F SOTEŠKIH DELAVCEV
Sredi letošnjega junija bo minilo 40 let, odkar je bil na gori Plešivica nad Sotesko — v bližini sedanjega TV pretvornika - ustanovljen odbor OF za soteško dolino.
Ljudje so se takrat odločili za upor, prav tako, kot njihovi pradedje v času, ko so tlačanih grajski gospodi.
Na ustanovni sestanek so prihajali po skrivnih stezah v
globoki ilegali, kar nam pove dejstvo, da so za ta sestanek vedeli le redki posamezniki. Sestanek je bil sklican na predlog Maksa Henigmana iz Dolenjskih Toplic.
Takrat je imel okupator postojanke povsod po večjih krajih. Domovina je bila zasužnjena in prav zato rečemo, da so imeli ti prvi člani odbora OF veliko odločnosti in poguma. V večini so to bili žagarski delavci, prevozniki lesa in drugi. Med njimi so bili: Franc Pucelj iz Drenja - bivši „furman", ki je postal predsednik Stanko Pucelj — delavec na žagi, je bil član odbora, Ludvik Blatnik — mesar iz Soteske, je bil blagajnik, Pero Brkovič - delavec na žagi, član odbora in Franc Fifolt — delavec na žagi, član odbora. Ustanovnemu sestanku sta prisostvovala tudi Tone Vovk in
Franc Grčar, oba žagarska delavca.
Od članov prvega odbora OF živi samo še Ludvik Blatnik, ki je še danes aktiven družbenopolitični delavec.
Z ustanovitvijo odbora OF sta upor proti okupatoiju in politično delo potekala bolj organizirano.
Med najvažnejšimi nalogami odbora so bile:
a.	prepovedali so oddajo orožja okupatoiju in hkrati naročali ljudem, naj ga spravijo sami;
b.	ljudem so pojasnjevali dejansko stanje in razlagali, kakšne namene ima okupator ter jim dopovedali, daje rešitev samo v oboroženi vstaji;
c.	zbirali so orožje in strelivo ter material in finančna sredstva za O F;
e.	zbirali so podatke o
Straža, 11. maja - podpredsednik predsedstva SFRJ Sergej Kraigherje obiskal našo DO. Ob prihodu sta ga pozdravila tov. Jože Knez - predsednik KPO DO Novoles in tov. Uroš Dular -predsednik skupščine občine Novo mesto
premi kih sovražnikovih enot, njihovem stanju in namestitvah — predvsem v gradu Soteska;
f.	sodelovali so pri odločanju za odhod v partizane;
g.	zasledovali so osebe, ki so sodelovale z okupatoijem;
h.	sodelovali so pri pripravi lesa na žagi v Soteski za izdelovanje puškinih kopit v Starih žagah , pri odvzemu grajske živine in prevozu partizanskih enot čez Krko itd.
Odbor OF je odigral veliko vlogo in opravil veliko propagandnih in agitacijskih nalog že v prvem letu obstoja.
Mnogi spomini so že obledeli in se v večini primerov prenašajo sedaj le s pisano besedo, saj mnogi prvoborci niso več živi.
Naj bo ta kratki sestavek naš prispevek k ohranitvi spomina na začetek našega osvobodilnega boja na področju Soteske in hkrati skromna oddolžitev spominu na vse tiste žagaije, ki so pred štiridesetimi leti sodelovali v OF.	T. VIRANT.
Analiza
gospodarjenja
Čeprav je leto 1980 že krepko za nami, ne bo odveč, če se še enkrat ozremo na rezultate poslovanja, dosežene v preteklem letu, tokrat za delovno organizacijo kot celoto.
Izdelali smo namreč podrobnejšo analizo poslovanja v letu 1980, ter njene ugotovitve obravnavali na poslovodnih in samoupravnih organih ter družbenopolitičnih organizacijah. Prav je, da se, kljub časovni odmaknjenosti, vsi zaposleni seznanijo z osnovnimi povzetki analize, ker pomenijo doseženi rezultati sad prizadevanj celotnega kolektiva in koristen nauk za naprej.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Analiza
gospodarjenja
(Nadaljevanje s 1. strani)
Prav gotovo ne povemo nič novega če omenimo, da je bilo preteklo leto gospodarsko izredno težko. Svetovna recesija, domača inflacija in nedorečena zakonodaja so ustvarila izredno nestabilno gospodarsko okolje, v katerem, po mnenju nekaterih, z redkimi izjemami vladajo monopolni ali vsaj oligopolni trgi, ki neizbežno kotijo inflacijo. Pozitivne učinke devalvacije s stališča stimuliranja izvoza so spremljali tudi negativni učinki. Dražje uvožene repromateriale so proizvajalci kompenzirali preko povečanih prodajnih cen in s tem povečali pritisk na domačo inflacijo. Počasnejše naraščanje nominalnih osebnih dohodkov je seveda pomenilo padanje realnih osebnih dohodkov, kar je bilo neizbežno s stališča nujnosti usklajevanja notranje porabe in domače proizvodnje.
Prav zaradi takšnih gospodarskih gibanj so rezultati, ki jih je dosegel NOVO LES v preteklem letu, gotovo pozitivni. Hkrati
pa bomo navedli razloge, zaradi katerih so bili taki rezultati doseženi. Poudariti moramo, da kombinat Novo mesto - Straža. Naklada 2800 izvodov. Stavek, filmi in montaža: čeprav je bil ta že sam po sebi zelo zahteven.
REALIZACIJA
Celotni prihodek se je v delovni organizaciji, v primerjavi z letom 1979, povečal za 46 %. Za primerjavo naj povemo, da je celotni prihodek članic poslovnega združenja LES narastel za 43 %, celotnega gospodarstva Slovenije pa za 344 %. SDK ocenjuje, da se je obseg industrijske proizvodnje dejansko povečal samo za 2,6 % in če zanemarimo zaloge, (ki so v gospodarstvu republike tudi narasle), je imelo povečanje cen odločilen vpliv na povečanje realizacije.
V delovni organizaciji se je fizični obseg proizvodnje (merjen po normi ur) povečal za 11,8 %, če pa merimo na osnovi stalnih cen dobimo nekoliko večje število (ker ima vpliv struktura proizvodnje) in sicer 15%. Razen tega je delovna organizacija prodajala tudi stare zaloge gotovih proizvodov. To pomeni da smo v letu 1980 več prodali kot smo proizvedli, v letu 1979 pa smo manj prodali kot proizvedli. Tako seje obseg prodaje, merjen z stalnimi cena-
mi, povečal za skoraj 20 %. Na osnovi teh podatkov izračunan indeks prodajnih cen znaša 22 %. Iz tega sledi sklep, da je skoraj polovica povečane realizacije rezultat fizičnega povečanja prodaje, druga polovica pa rezultat povečanja prodajnih cen. Več kot 20 % celotnega prihodka smo dosegli z izvozom na konvertibilno področje.
PORABLJENA SREDSTVA
Porabljena sredstva so se, v primerjavi z letom 1979, povečala za 43 %, torej za manj kot celotni prihodek in zato bi lahko sklepali, da se je ekonomičnost poslovanja izboljšala. Vendar smo tako v letu 1979 kot 1980 plačevali kompenzacije za iverice, ki so po svoji naravi materialni stroški, iz dohodka. Če upoštevamo te kompenzacije v materialnih stroških, potem so se povečale za skoraj 46 %. V gospodarstvu Slovenije so se porabljena sredstva povečalaza 35,5 %, članicam PZ LES pa za 44 %, torej za en odstotek več kot celotni prihodek.
Iz zaključnih računov je razvidno počasnejše naraščanje minimalne amortizacije tako od rasti celotnega prihodka kot od rasti porabljenih sredstev, kar vse dokazuje, da ta amortizacija ne omogoča enostavne reprodukcije in da s tekočo porabo dohodka porabljamo tudi del
materialne substance. Tako je v delovni organizaciji znašalo zaostajanje rasti minimalne amortizacije za rastjo celotnega prihodka 7 %, članic PZ LES za 11 % in gospodarstva SRS za 6%.
V delovni organizaciji so se tako imenovani fiksni materialni stroški, to so vsi materialni stroški z izjemo direktnega materiala, surovin ter amortizacije povečali za 37 %. Porast nabavnih cen, vključujoč kompenzacije za iverice, je znašal 38 %, torej je rast nabavnih cen močno presegala rast prodajnih cen in to za 16 odstotkov.
Velja tudi poudariti, da smo porabili za dejanski obseg proizvodnje 1,9% manj surovin in materiala kot smo predvideli po planskih normativih in da je ta prihranek imel vpliv na povečanje dohodka.
DOHODEK IN OBVEZNOSTI IZ DOHODKA
Dohodek se je bilančno povečal za 53 %, z upoštevanjem kompenzacij za iverice v materijalnih stroških pa za 47 %. Dohodek članic PZ LES se je povečal za 42 %, gospodarstva SRS pa za 31,5 %.
Vse obveznosti iz dohodka obsegajo 25,5 % doseženega dohodka delovne organizacije, s tem da so porasle v primerjavi z letom 1979 za 47 % vključno z kompenzacijami, brez teh pa so obveznosti narasle le za 23 %. To je prav gotovo pozitivno, posebno še.kerso se članicam PZ LES povečale obveznosti iz dohodka za 5, gospodarstvu SRS pa le za 1 procentualno točko več kot je bila rast dohodka. Vendar se je obremenjenost dohodka delovne organizacije s prispevki za splošno in skupno porabo povečala, ker se je ta segment obveznosti iz dohodka povečal za 58%, medtem ko so imele ostale kategorije obveznosti iz za 35,5 %, članicam PZ LES pa za 44%, torej za en odstotek več kot celotni za 35 %, zavarovalne premije za 37 %, medtem ko so obresti za kredite celo padle za 26%.
Slovensko gospodarstvo je sicer močno obremenjeno z obrestmi, saj je v letu 1980 zanje namenilo kar 6,5 % dohodka, v delovni organizaciji
NOVOLES pa smo zanje porabili le 2,5 % dohodka.
OSEBNA IN SKUPNA PORA BA
V letu 1980 naj bi organizacije združenega dela materialne proizvodnje v skladu z družbeno resolucijo razporedile dohodek tako, da bi sredstva za osebne dohodke rasla za 25 %
Podpredsednik predsedstva SFRJ si z zanimanjem ogleduje proizvodnjo TOZD TVP.
hodka, izločenega v poslovni sklad, brez upoštevanja nujnosti angažiranja dela poslovnega sklada v večji fizični obseg obratnih sredstev.
ZAKLJUČEK
Delovna organizacija je v letu 1980, kljub neugodnim gospo-larskim gibanjem, dosegla nad-poprečne rezultate in to predvsem zaradi lastnih prizadevanj, saj se je produktivnost dela povečala za 11%. Zaposlenost se je povečala samo za 0,7 %. Poslovanje je karakterizirala hitrejša rast nabavnih kot prodajnih cen. Akumulacijaje narasla zaradi povečane produktivnosti, pa tudi zaradi zaostajanja rasti osebnih dohodkov. Zaloge gotovih proizvodov so se zmanjšale, čeprav so konec leta še vedno znašale za približno 32 din prodaje.
Ugodni bilančni rezultati so bili v veliki meri razvrednoteni z inflacijskimi gibanji.
počasneje od rasti dohodka. V delovni organizaciji smo upoštevali določila družbenega dogovora, ki je izvoznikom omogočil nekatere olajšave, tako da se je del dohodka, namenjenega za osebne dohodke, povečal za 29,6%, članicam PZ LES za 24 %, gospodarstvu SRS pa za 22 %. Po uradnem indeksu življenjskih stroškov, ki navaja 29,8 %, smo delavci v delovni organizaciji v poprečju obdržali realne osebne dohodke na ravni iz leta 1979, medtem ko so v poprečju gospodarstva SRS padli za skoraj 10%. Kljub hitrejši rasti osebnih dohodkov v delovni organizaciji je čisti osebni dohodek na delavca še vedno za 2,5 % nižji od osebnega dohodka delavca članic PZ LES in za 10% nižji od poprečnega čistega osebnega dohodka v gospodarstvu SRS. To pa je seveda v veliki meri tudi odraz naše nižje kvalifikacijske strukture zaposlenih. V delovni organizaciji smo za stanovanjsko gradnjo namenili 43 %, za družbeno prehrano 68 % in za sklad skupne porabe 8 % več sredstev kot leto poprej.
AKUMULACIJA
Z delom dohodka za poslovni sklad v višini 143. 271.562 din, kar pomeni več kot trikratno povečanje v primerjavi z letom 1979, smo dosegli res izjemen rezultat. Res, da izhaja ta akumulacija tudi iz povečanja produktivnosti, vendar je takšno povečanje mogoče pripisati tudi na račun zaostajanja rasti osebnih dohodkov.
Žal je skoraj 20% sredstev poslovnega sklada že angažira-
nega v obli združevanju oziroma posojil (železnica, ceste, energetika, luške zmogljivosti, posojilo skladu federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in avtonomnih pokrajin).
Končno ne gre prezreti dejstva, da je dokajšen del do-
hodka fiktiven, kajti za enak obseg poslovanja kot v letu 1980 znesek porabljenih sredstev v bilanci, ob takšni inflaciji cen surovin in materijala, ne bo omogočal nakup enakega obsega repromateriala, kar pomeni, da moramo že za enostavno reprodukcijo angažirati del do-
Povzamemo lahko torej, da smo dosegli relativno ugodne rezultate z dvigom produktivnosti in povečanjem prihrankov, kar pa gotovo ne pomeni, da smo izčrpali vse možnosti, da bi letos takšne rezultate ponovili.
MIRAN K APS
Po končanem ogledu TOZD: TVP, TDP, ŽAGA in TSP si je visoki gost ogledal tudi naše gugalnike.
4 NOVO LES
Številka 6 — 15. maj 1981
NOVOLES
STRAŽA
IN JAVOR PIVKA V KAMERUNU
NADALJEVANJE
ZDRUŽENA REPUBLIKA KAMERUN
Dežela leži v središču Afrike ob Gvinejskem zalivu med 2. in 13. severnim vzporednikom ter med 9. in 16. poldnevnikom vzhodno od Greeneicha. Na jugu meji z Ekvatorialno Špansko Gvinejo, Gabonom in Republiko Kongom. Vzhodna mejaša sta Centralnoafriška republika in Gad. Na Čadskem jezeru je tromeja med Čadom, Nigrom in Nigerijo. Na tej strani ima Kamerun tudi okoli 500 km dolgo obalo na Atlantskem oceanu, kamerunsko okno v svet pa je glavna luka Duala. Drugi dve važnejši luki sta še Victoria in Kribi.
Dežela meri 475.442 km2. Geografski relief je zelo razgiban, kar pogojuje različne klimatske in vegetacijske razmere. Južni del obsegata Obalno območje ter Južno in Vzhodno gričevje. Ta del je tudi najbolj pokrit z gozdovi, ki so na zapadu dokaj razredčeni, saj so naj bližji moiju z dobro razvitim transportnim omrežjem, na vzhodni strani južnega dela pa so še ohranjene velike površine nedotaknjenih pragozdov. Klimatske razmere so tod tudi najtežje. Podnebje je tipično tropsko, z obilnimi padavinami v deževni dobi, ki traja od marca do oktobra, s kratkim presledkom v avgustu. Sušna doba je v ostalih mesecih od novembra do marca.
Zaradi dokaj visoke relativne vlažnosti zraka so letne amplitude temperature zraka majhne in se gibljejo med +24°C do +30 C. Vendar za jug dežele velja, da se podnebne razmere občutijo in razlikujejo med kraji z različno nadmorsko višino. Najbolj mokro in vlažno je obalno območje, notranjost, ki doseže tudi 700 m nadmorske višine, n. pr. glavno mesto Jaunde, ima znosnejše podnebje. Osrednji del dežele obsega zapadni gorati svet Centralno visoko planoto, ki leži nad 1000 m nad morsko gladino. Podnebje je tod subtropsko,
znosno, s številnimi rekami, ki nikoli ne presahnejo. Zaradi tega je v tem območju tudi najbolj razvito kmetijstvo.
Zapadno pogorje, kjer je najvišji kamerunski gorski vrh, ugasli vulkan, imenovan Mont Cameroun (4070 m), ima pravzaprav štiri letne čase in sicer veliko deževno dobo (novem-ber—marec), malo deževno dobo (marec-junij), malo sušno dobo (junij-avgust) in veliko sušno dobo (avgust—november). Gorski del je še pokrit z gozdovi, visoka planota pa je že savanska z redkejšim drevjem.
Severni ravninski predel se spusti do visoke planote proti Čadskemu jezeru (od 1000 m do 2000 m nadomrske višine. Pokrajina je tipično stepska, kjer je sicer še vedno tropska klima, vendar vroče in suho podnebje z veliko sušno dobo (oktober—maj) in malo deževno dobo (junij-september). V teh predelih pa dnevne temperature dosežejo celo +45 °c.
Zgodovina sedanjega območja kamerunske države pred 19. stoletjem je zelo malo poznana. Razdrobljena plemenska ureditev je zapustila tudi tukaj, kot je to značilno za afriške dežele, zelo malo zgodovinskih virov. Portugalski pomorščaki v srednjem veku so bili prvi znani Evropejci, ki so prišli v stik z obalnimi plemeni in pričeli
trgovinsko izmenjavo. V devetnajstem stoletju je razvita evropska industrija pričela iskati prekomorska surovinska zaledja in ustvarjati, predvsem v Afriki, kolonialne posesti. Tudi tedanja kajzerska Nemčija ni stala ob strani in med drugimi leta 1884 zasedla Kamerun. Pod njeno nadoblastjo je bila dežela do leta 1918, ko je prišla pod protektorat dveh zmagovitih zaveznikov iz prve svetovne vojne, zapadni del pod angleško dominacijo, pretežni del pa pod francosko. Tako stanje je trajalo do leta 1960, koje Francoski Kamerun dobil priznano neodvisnost, leto kasneje pa se je priključil še pretežni del Britanskega Kameruna, manjši del pa je pripadel sosednji Nigeriji.
Število prebivalcev cenijo na 8.24 milijonov ljudi. Gostota naseljenosti je torej izredno majhna — 17.3 prebivalca na 1 km2. Glavno mesto Jaunde šteje približno 370.000 prebivalcev. Vseh prebivalcev do sedaj ni bilo moči prešteti. Računajo, da je v zahodnih in severnih višje ležečih območjih več kot polovica ljudi. Najslabše pa so naseljeni jugovzhodni predeli, kjer živi le manjše število pigmejskih plemen. Tudi jezikovno kamerunska dežela ni enotna, saj štejejo okoli 100 različnih plemen različnih jezikovnih osnov, vendar je najmočnejše med njimi pleme Bamileke, ki daje tudi največ državotvornih osebnosti. Zaradi domorodne jezikovne razdrobljenosti je nova enotna država Kamerun sprejela francoščino in angleščino kot uradna jezika. Vladni teksti so objavljani v njihovem dvojezičnem uradnem listu. Seveda tudi ni slučaj, da v velikih mestih naletiš na nemška imena - ostanek iz dobe nemške kolonijalne dominacije.
Politična ureditev države Združene republike Kameruna je v osnovi demokratična ljudska republika. Predsednik republike je hkrati tudi predsednik vodeče politične stranke Kamerunske narodne zveze (Union Nationale du Cameroun ali National Union of Cameroon). To je stranka, ki je pridobila politično neodvisnost in od vsega začetka je njen predsednik Amadu Ahmed Ahidjo, ki v svojih vladah skrbno ustvarja politično ravnotežje, prav tako tudi v stranki, predvsem z imenovanjem svojih sodelavcev in ministrov ter drugih osebnosti v pokrajinskih organih oblasti. Takšno skrbno tehtanje političnih, interesnih in gospodarskih moči ter lokalnih vplivov pogojuje Ahidjovi stranki in njegovim vladam zelo trden političen položaj in tudi trden ter stabilen politični
Lončama na prostem.

Naselje v BANDJOMU
režim brez trzanj in notranjih sporov, kot je to slučaj v drugih afriških državah.
Mednarodna zunanjetrgovinska bilanca je sicer deficitna. V letu 1979 je po podatkih, s katerimi razpolagamo, znašal celokupni izvoz 91.06 milijard Afriških obračunskih frankov (CFA Fr.), uvoz pa 102.51 milijard. Primanjklaj znaša torej 11.45 miljard CFA Fr. Značilen pokazatelj za nekdanje kolonialne dežele, proizvajalke in izvoznice surovin ter uvoznice in porabnice industrijskega blaga, nafte in dostikrat tudi hrane, pri čemer surovinam diktira svetovno (kapitalistično) tržišče skrajno nizke cene, potrošnim dobrinam skrajno visoke.
Za ilustracijo si oglejmo strukturo najvažnejšega izvoznega blaga v preteklih letih:
letom pred tem, količina izvoza rezanega lesa pa je povečana za 25%.
Lesne zaloge Kameruna so ocenjena na 2 milijardi m3 in sicer na površini 20 milijonov hektarjev (43 % celokupnih gozdnih površin). Sedanji posek lesa (okoli 1.5 milijona m3 letno) je sorazmerno majhen, kar pa naj bi se v prihodnjih obdobjih močno povečalo z odpiranjem novih prostih con za izkoriščanje gozdov v vzhodnih predelih, kjer so še ogromne površine nedotaknjenih pragozdov. Računajo z možnostjo od 6 do 10 milijonov letnega poseka.
Od iskanih drevesnih vrst najdemo tod predvsem Azobe, Ilomba, Doussie, Sapelli, Iroko, Sipo in v zadnjem času so našli (1979) tudi Okume.
Leto	1978	1978	1979
Meseci Kakao Kava Les Ostalo	I — XII 42% 35% 14% 9%	I-V 45% 33% 14% 8%	I-V 49% 32% 13% 6%
bodočega intenzivnega razvoja gozdarske in lesne panoge. Pri tem je treba računati zlasti na okrepitev transportnih možnosti, saj planirane količine brez novih cest in železniških prog ne bodo mogle biti koristno izkoriščene za kamerunsko narodno gospodarstvo. Zelo pomembni projekti za rekonstrukcijo obstoječega cestnega omrežja, izgradnjo novih cest in povečanje zmogljivosti železnice so bile predmet javnih razpisov in licitacij v letu 1979.
Dela naj bi bila končana do leta 1983. Kamerunska državna železnica načrtuje v tem času kupiti 20 dizelskih lokomotiv in 450 vagonov.
Lani, februarja 1980, je bila odprta nova tovorna luka v Duali in urejeno najmodernejše lesno luško skladišče. S povečanjem kapacitet pretovarjanja od 2.5 na 6 milijonov ton letno je odstranjeno pomembno ozko grlo v zunanjetrgovinskem transportu.
EDO TRELC, -(Nadaljevanje prihodnjič)
„LJUDSKA KNJIGA”
„LJUDSKA KNJIGA" - ZBIRKA ROMANOV IZ SVETOVNE KNJIŽEVNOSTI 6 KNJIG -800 DIN
Tudi v letu 1981 bodo naročniki Prešernove družbe v zbirki Ljudska knjiga prejeli šest mojstrsko napisanih, zanimivih, pretresljivih, zabavnih in napetih romanov iz svetovne književnosti.
Janosch:	HOLONEK ALI
DOBRI BOG IZ GLINE. Pripoved, polna zabavnih dogodivščin, ki se odigravajo v ozadju „Velike nemške Zgodovine."
Philip Roth: ZBOGOM CO-LUMBUS. Prikupna ljubezenska zgodba o študentu Neilu in najstniški razvajenki iz bogate družine.
Adil Jakubov: ULUGBEGO-VI ZAKLADI. Zgodovinski roman iz časov, ko so v deželah okrog pravljičnega Samarkanda divjali hudi boji med potomci slovitega Timurlenka.
Kobo Abe: ŽENSKE S PEŠČIN. Zbiralec žuželk Džumpel Niki izgine in oblasti ga proglasijo za mrtvega. V resnici pa mož živi v majhni obmorski vasi, ki jo nenehno ogroža povsod prodirajoči pesek. — Ta japonski roman je bil preveden v vse svetovne jezike, film, kije bil posnet po njem, pa je prejel posebno priznanje na festivalu v Cannesu.
Leonard Kibera: GLASOVI V TEMI. Delo kenijskega avtorja sodi med najboljše stvaritve sodobne afriške literature. — Podobe bogatašev in revežev, črncev in belcev, v novi družbi ljudje ne tkejo več prijateljskih vezi, kot v nekdanji vaški skupnosti.
Siegfried Lenz: VZOR. Zberejo se trije pedagogi, ki naj bi sestavili nekakšno čitanko in z njo pokazali mladini naše dobe vzor, po katerem bi se lahko zgledovala. Tedaj zvedo za
(Nadaljevanje na 6. strani)
Razumljivo je, da si državno vodstvo v razvojnih načrtih gospodarskega napredka prizadeva povečati predvsem proizvodnjo v kmetijski in gozdarski panogi za izvoz. Izredno pomembnost pa pridobiva zlasti lesna proizvodnja.
V letu 1979 je bil zabeležen porast v lesnem gospodarstvu. Izvoz okroglega lesa je bil tega leta 5 % višji v primerjavi z
V naslednjih obdobjih bo izredno povečana skrb za pogozdovanje in obnovi gozdov.
Ob takih ugodnih prognozah v kamerunskem gozdnem in lesnem gospodarstvu se naši načrti izredno dobro vklapljajo, saj koncesije, ki jih že uživa sedanje podjetje S. E. B. C., katerega kupujemo v Kamerunu, ležijo prav v predelih
[NAROČILNICA
[Naročam zbirko „Ljudska knjiga" 1981 (6 knjig). Naročnino ) 800 din bom poravnaval i a), v celoti, takoj po prejemu prvih knjig
>	b). v največ 4 zaporednih mesečnih obrokih
' Ime in priimek: ......................................
>	Ulica in hišna št.:...................................
>	Pošta in poštna št.:..................................
’ Datum:......................Podpis:...................
(Nadaljevanje s 5. strani)
mlado biologinjo, ki je odšla v Grčijo in se pridružila odporu zoper polkovniški režim .
Preko 1500 strani zanimivega branja. Najcenejša tovrstna zbirka na Slovenskem. Format 17 x 11,5 cm, tiskana na brezlesi papir, vezana v platno in opremljena z večbarvnim ščit-nim ovitkom. Dve knjigi sta izšli aprila, dve izideta junija in dve septembra.
Prešernova družba Borsetova 27 61000 Ljubljana
Vest iz TOZD BOR
V petek, 17. 4. 1981, smo člani osnovne organizacije sindikata v TOZD BOR, Krško, imeli sindikalno konferenco, na kateri smo obravnavali kandidatno listo za volitve v organe Tozd in DO. Med drugim smo se ponovno odločili, da bomo v soboto, 25. 4. 1981, opravili solidarnostno soboto, s katero bomo ustvarili dodatna sredstva za delo osnovne organizacije sindikata v TOZD. Po zaključnem računu za leto 1980 je v skladu skupne porabe ostalo premalo sredstev, da bi lahko realizirali vse naloge, ki smo si
jih zastavili v programu aktivnosti osnovne organizacije sindikata v letu 1981.
Sklep, ki smo ga sprejeli, je obvezoval vse zaposlene v TOZD BOR Krško in še več, vsi, tudi režijski delavci, smo delali v neposredni proizvodnji. Na tak način smo sredstva, ki jih bomo namenili sindikatu, zares ustvarili. Tega dne smo opravili 632 udarniških ur. Da so bile zares udarniške potrjuje izjava vodje proizvodnje Martina Kordelca, ki je dejal:
„Ugotavljam, da je pobuda za solidarnostno soboto naletela na zelo pozitiven odmev med zaposlenimi. Produktivnost dela tega dne je bila nad normalno. Učinki solidarnostne sobote so pozitivni tudi zato, ker bomo ležje realizirali zastavljene naloge in določena dela dovršili do rokov.11
Solidarnostna sobota potrjuje, da smo zaposleni v TOZD BOR pripravljeni žrtvovati tudi del svojega prostega časa za realizacijo dogovorjenih nalog in aktivnosti.
PETAN FRANCI
Novolesova lokalna štafeta
V petek, 24. aprila, je na občinski proslavi ob prihodu
zvezne štafete v Novo mesto nastopila Novolesova lokalna štafeta z naslednjim pozdravnim pismom:
že drugo leto praznujemo tvoj in naš dan. Dan mladosti brez tebe dragi tovariš Tito. Tvoje sposobnosti in zasluge so nam mladim omogočile to, kar danes imamo in kar smo si vsi tako želeli imeti: to je mir, svoboda, prijateljstvo, enakopravnost, bratstvo in enotnost. Naš in tvoj dan mladosti mineva brez tebe, z bolečino v naših srcih, toda tudi s ponosom na tako plemenitega in sposobnega borca za vse priborjene dobrine, za katere si za nas žrtvoval svoje življenje. Mi se zavedamo, da moramo še naprej delati po tvojih načelih in zasnovah. Obljubljamo, da bomo vsa tvoja stališča in naloge vestno spoštovali in izvajali, tako da se bomo aktivno in odgovorno prizadevali uresničevati naš samoupravni sistem. Prav tako se zavedamo, da smo kot družbenopolitična organizacija dolžni prispevati svoj delež uspešni izvedbi stabilizacije. Ta prizadevanja bomo uresničevali v vseh okoljih, kjer se nahajamo, bodisi v TOZD ali KS.
Takšna usmerjenost naše organizacije je bila ves čas tvojega vodenja naše družbe, ko si nam ob marsikaterih težkih trenutkih nakazal pravo pot, s katere ne bomo nikoli skrenili.
KOORDINACIJSKI SVET ZSMS NOVOLES
V sejni sobi DO Novoles so tov. Kraigherja vodilni delavci Novolesa podrobneje seznanili o naših prizadevanjih na področju uresničevanja ZZD, predvsem na področju skupnega prihodka, razporejanja čistega dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela.
Tovariš Kraigher je pozorno spremljal uvodno razlago in v svoji razpravi nakazal poti za še hitrejše in učinkovitejše reševanje nasprotij, ki se pojavljajo med teorijo in prakso našega ekonomskega sistema.
Volilno
programska
konferenca
00 ZSMS
TOZD TDP
V	torek, 14. 4. 1981, smo imeli v TOZD TDP volilno programsko konferenco, na kateri smo izvolili novo vodstvo OO ZSMS TOZD TDP, ter sprejeli program dela za leto 1981. Razen mladincev smo na konferenco povabili tudi predstavnike ostalih družbenopolitičnih organizacij, katerih odziv je bil skromen.
Poročilo o delu OO ZSMS v preteklem obdobju je podala dosedanja predsednica.
Plan, ki smo prejeli v letu
1980,	smo uspešno realizirali. Največji poudarek je bil na delovnih akcijah v okviru Tozd, ter na skupnih akcijah, predvsem na izgradnji rekreacijskega centra RESA.
Sodelovali smo pri organizaciji srečanja mladih DO na Resi, pokazali pa smo tudi veliko spretnosti v tekmovalnem delu. Z DPO v TOZD smo tesno sodelovali, predvsem z osnovno organizacijo sindikata.
V	naslednji točki smo sprejeli in potrdili plan dela za leto
1981.
Ugotavljamo, da je v TOZD veliko problemov, katere moramo rešiti. Ti problemi se kažejo predvsem pri neopravičenih izostankih z dela ter bolniški.
Ugotavljamo, da imamo v TOZD od 366 delavcev 167 mladih (46 %) do 27 let. Od teh mladih jih je 36 (22 %) včlanjenih v OO ZSMS, kjer so zelo aktivni na vseh področjih.
Mladi v TOZD smatramo, da je treba delo še popestriti ter pridobiti še večje število mladih, ki naj bi aktivno delovali v OO ZSMS.
F. M.
OBVESTILO
<
Naslednja številka glasila j izide 29. maja.
Zadnji rok za oddajo pri- j S spevkov je 20. maj do 9. ure. J UREDNIŠTVO j
S TRADICIONALNE PROSLAVE OB 1. MAJU
OBVESTILO
Komisija za delovna razmeija TOZD TES razpisuje dela in naloge na delokrogu
POMOŽNI DELAVEC V TOPLARNI
Pogoji za sprejem:
—	priučitev (3 mesece)
—	odslužen vojaški rok
—	stanovanje v bližini Novolesa Posebni pogoji dela:
—	štiriizmensko delo
—	delo na višini
—	poskusno delo 1 mesec.
Interesenti naj se prijavijo v kadrovskem oddelku.
KDR TOZD TES
RAZPIS ŠTIPENDIJ IN PROSTIH | UČNIH MEST
Za šolsko letu 1981/82 razpisujemo naslednja prosta: učna mesta:
-	ključavničar 5 učnih mest (1 razpisuje TOZD TVP Straža,
4 pa TOZD Sigmat Brestanica)
—	rezkalec 1 učno mesto (razpisuje TOZD TES Straža)
-	mizar 3 učna mesta (1 razpisuje TOZD TVP Straža, 2 pa TOZD BOR Krško)
—	elektromehanik 1 učno mesto (razpisuje TOZD TES)
—	strojni ključavničar 2 učna mesta ( razpisuje TOZD TES)
—	avtomehanik 2 učna mesta (razpisuje TOZD TES)
Za šolsko leto 1981/82 razpisujemo naslednje štipendije:
—	lesni tehnik 6 štipendij (1 TOZD ŽAGA Straža, 2 TOZD TDP Straža, 2 TOZD TSP Straža, 1 TOZD TAP Trebnje)
-	strojni tehnik 3 štipendije (2 TOZD Sigmat Brestanica, 1 TOZD TKO Metlika)
—	ekonomski tehnik 1 štipendija (TOZD ŽAGA Straža)
-	kemijski tehnik 1 štipendija (TOZD TAP Trebnje)
-	tehnik — oblikovalec 1 štipendija (DSSS Straža)
—	inženir lesarstva 1 štipendija (TOZD TSP Straža)
—	inženir kemije 1 štipendija (TOZD TKO Metlika)
—	dipl. inženir lesarstva 2 štipendiji (DSSS Straža)
—	dipl. inženir arhitekt 1 štipendija (DSSS Straža)
-	dipl. inženir kemijske tehnologije 2 štipendiji (TAP Trebnje in DSSS Straža)
-	dipl. politolog 1 štipendija (DSSS Straža)
Vsi prosilci naj do 1. julija 1981 dostavijo naslednje dokumente vkadrovsko-socialno službo Novoles, 68351 Straža:
—	obrazec DZS1,65 (prošnja za štipendijo),
-	overjene prepise ali fotokopije dokazil o učnem uspehu (letno spričevalo š. 1. 1980/81), spričevalo o zaključnem izpitu, potrdilo o vseh opravljenih izpitih),
-	dokazila o osebnem dohodku staršev v obrazcu prošnje za štipendijo se morajo nanašati na koledarsko leto 1980,
-	potrdilo Sob o premoženjskem stanju in številu družinskih članov,
-	izjavo kandidata, da ne prejema druge štipendije oz. potrdilo, da nima obveznosti iz dosedanjega štipendiranja.
KSS
Kadrovske vesti
Postajališče delavskih avtobusov, ki je hkrati tudi parkirišče za osebne avtomobile, je končno dobilo asfaltno obleko.
Delovna akcija
Na zadnjem sestanku smo se mladinci dogovorili, da bomo izvedli delovno akcijo in sicer
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta
JOŽETA ZORANA
se iskreno zahvaljujemo OOS TOZD TVP in TOZD ŽAGA za podarjene vence, sodelavcem pa še posebno za denarno pomoč in izrečeno sožalje.
Žena Silva in sin Joži
• Glasilo „NOVOLES" ureja uredniški odbor. Odgovorni in tehnični urednik Vanja Kastelic. Izdaja delovna organizacija „NOVOLES", lesni kombinat Novo mesto - Straža Naklada 2800 izvodov. Stavek, filmi in montaža: D IT C, TOZD Dolenjski list Tisk: DITC, TOZD Tiskarna Knjigotisk. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka na podlagi menja Sekretariata za_ informacije pri IS SR S love- •
:
nije št. 421/72 z dne 31. j januarja 1978.	*
pleskanje hodnika, garderob in stranišč. Akcije se je udeležilo le šest mladincev, čeprav jih je v našem tozd osemnajst. Le nekateri so bili opravičeno odsotni, nekaterih pa ni bilo, čeprav so obljubili, da bodo prišli. Kljub temu smo se z veseljem lotili dela. Za izvedbo akcije smo izbrali prosto soboto 25. aprila. Z delom smo začeli ob šestih. Glavni pleskarji so bili: Zupančič Peter, Štrumbelj Slavko in Lavrič Franc. Ko bi jih videli pri delu, bi govoto rekli, da so pravi mojstri, čeprav se je že dan prej slišalo govoriti: „Kaj bodo otroci pleskali, če ne znajo!"
To nam ni vzelo veselja, ker smo bili prepričani v naše sposobnosti. Za vse prostore smo porabili 60 kg barve, ki so jo naši pleskarji nanašali z valjčkom. Ker pa je šlo nekaj barve tudi po tleh in vratih, smo imele Novak Sonja, Kralj Jožica in jaz dosti za počistiti. Akcijo smo zaključili ob dveh, zadovoljni, da smo naredili prostore bolj prijetne. s. P.
LEK IN JAVOR
Ljubljanski Lek in Javor iz Pivke sta podpisala sporazum o poslovnem sodelovanju. Delovna organizacija iz Pivke bo v postonjski industrijski coni gradila novo tovarno opažnih plošč. Naložbo bo Z okoli 67 milijoni dinarjev financiral ljubljanski Lek z lastnimi in bančnimi sredstvi. Ker bodo pretežni del proizvodme izvozili, bo Javor zagotovil Leku potrebne devize za uvoz surovin.
APRIL
TOZD TDP:
-	prišli: Bogdan STUPAR, Srečko FEKEZ, Andrej JANKO, Bernarda SASEK, Brane GORŠE, Ivan PEPERKO - iz TOZD ŽAGA, Slavka ČAČIČ - iz TOZD TPP in Miran VIDMAJER - iz JLA;
-	odšli: Zdravko GORIČ-KIC - JLA, Edvard GORŠE
-	JLA, Miran KUMELJ -JLA, Anton DERGANC -JLA, Brane BOHTE - sporazum, Rafael FINK - samovoljno, Emil ČUČUK -disciplinska izključitev.
TOZD TSP:
-	prišla: Darko MALI in Jože KOVAČ;
-	odšla: Jože ŠIMENC -sporazum, Anica BELE -sporazum.
TOZD TVP:
-	odšla: Zdenko VOVKO
-	JLA, Savo STEVANOVIČ
-	samovoljno.
TOZD TPP.
prišli: Ivan AMBROŽIČ — iz JLA, Zdravko TKALČEC, Zdenka VEHAR;
—	odšli Martin BOŽIČ — JLA, Alojz PETERLIN -JLA, Janez KOCJAN -samovoljno.
TOZD BLP:
-	prišel: Janez GREGORIČ.
Tozd žaga straža;
TOZD ŽAGA STRAŽA:
prišli: Martin SIMONČIČ, Maijan BARTOLI - iz JLA, Leopold KUMEL JLA, Sanda BRAJDIČ;
TOZD TDP TOZD TVP TOZD TSP TOZD TG TOZD ŽAGA TOZD TPI TOZD TES TOZD TAP TOZD TPP TOZD BLP DSSS
TOZD SIGMAT TOZD TKO TOZD LIPA TOZD BOR SKUPAJ
-	odšli:	Slavko PO-
GLAVC — JLA, Igor MAUSSER — JLA, Marina KANCELJAK - samovoljno.
TOZD TG DVOR:
TOZD TG DVOR:
-	odšel: Anton TRLEP -sporazum.
TOZD TAP:
-	prišel: Jože KOS - iz JLA;
-	odšla: Branko NOVAK
-	JLA, Jože AVGUŠTIN-ČIČ - sporazum.
TOZD TES:
-	prišla: Edi DROBNIČ
-	iz JLA, Marija MELEH -iz DSSS;
-	odšli: Anton KUNC -sporazum, Igor Avsenik -jla, Maijan KUHELJ -sporazum, Rudolf BRAJDIČ - sporazum, Stane NOVINC — konec delovnega razmeija za določen čas.
DSSS:
-	prišla: Jožefa UMEK (v Krško)
TOZD BOR:
-	prišla: Milan KOČEVAR, Martin KRIŽNIK;
-	odšel: Peter OMER-ZELJ
TOZD SIGMAT:
-	prišel. Ivan MILER
TOZD LIPA:
-	odšla: Jože Dolmo-VIČ, Darko BRIŠAR.
TOZD TKO:
-	odšel: Mirko RAMUŠ-ČAK — sporazum.
I - iz	ŠTEVILO	ZAPOSLENIH
	PO TOZD:	
M	Ž	SKUPAJ
149	221	370
120	179	299
170	166	336
43	53	96
150	20	170
58	22	80
101	26	127
87	53	140
127	75	202
83	37	120
86	88	174
84	29	113
60	27	87
78	4	82
72	16	88
1468	1016	2484