Leto VIL	V Celji, dne 15. oktobra 1. 1897.	Štev. 42.
Ifahaja vsaki petek t tednu. — Do»i#i naj se icvoiijo poSiljati uredništvu in sicer frankirano. — Rokopisi se ne vračajo. — Za inserate se plačuje 50 kr. temeljne jsl-
t' -sjfei&s ter od vsako petit-vrate po 10 kr. za vsakckr&t; za večje inserate, kakor tudi za mnogokratno iaseriranje primerni popust. _ JFai-očaius ca celo leto 3 m
pol leta i gld. 60 kr., za četrt leta 80 kr., katera naj 8e poSilja: UpravniStrn .Domovine" v Celji.
Pomagajmo si sami.
•iv.
Kakor smo povdarjali v zadnjih številkah našega lista, obstoji bogastvo vsacega naroda v kmetijstvu, obrtu, trgovini in industriji.
Obdelovali smo že tudi v posameznem obrt in trgovino.
Danes imamo namen spregovoriti nekoliko o industriji.
Ako razmotrivamo zgodovino posameznih narodov, prepričamo se, da cvete najprvo pri vsakem narodu kmetijstvo. Ko se je to že precej povzdignilo, pride na vrsto obrt in pa trgovina. S pomočjo obrta in trgovine spečavajo se dobro pridelki dotičnih dežela in kapital na roda narašča. Kjer pa je kapital tam je tudi ped vzet nost, — Bogata* je pogumen, poskusi to in ono, saj ima, da plača, ako mu kaj spod nese — kdor pa je pogumen in začne, dosegel je že polovico svojeg-t namena.
Angleži t so bih prvi in so še danes naj-umnejši kmetovalci. — Razumnost, katero so zadobili oziroma razvili pri kmetijstvu, vpora-bili so in poprijeli se obrta. Napredovali so, spečavali svoje izdelke s pomočjo trgovine po vsem svetu, pridobili si milijarde in so oboga teli. S tem bogastvom se vendar niso še zado voljili, niso se omehkužili, temveč delali so na prej, seveda toliko lajše, kolikor večji kapital so imeli. Začeli so obrt v večjem, zidali so tovarne in počeli tiste izdelke, s pomočjo katerih so dosegli prvo begastvo, izdelovati v večjem Rastle so, kakor gobe črez noč, razne tovarne in ž njimi je rastlo število delavcev. — Pa čim več je bilo tovarn in delavcev, temveč je bilo tudMzdelkov, toliko večja je bila konkurenca. — Cim večja pak je bila konkurenca, toliko bolj morali so podjetniki beliti glavo, kako bi na
| cenejši način, pa več in boljših izdelkov pri-i dobivali.
Poskušali so, in to njim ni bilo težko, ko so imeli obilo denarja, delati so in si pri tem bistrili um, dosegli pri teh skušnjah velik razum in veliko spretnost, povzdignili svoja podjetja tako, da so slednjič postali svetovno znani in si pridobili ime „vladarji sveta".
Obrt v večjem ali industrija povzdignila je toraj Angleže do te visoke stopinje. — Ako pomislimo, da je Angleže tako povzdignila in- • dustrija, s katero so oni prav za prav začeli in so morali stoprv najti posamezna načela, po ka i terih so delovali, da so industrijo razvili, uviditi j moramo, da je narodom, katerim ni potreba ! šele poskušati, iskati posameznih načel, veliko lajše s pomočjo industrije povzdigniti se in obo-gateti.
Pa dasi nam zgodovina tako lepe vzglede podaja, smo mi Slovenci kar se industrije fakSe, -dosedaj tako mrtvi bili, karor da bi bila res naša dežela s devetimi kme;>,Kitni zidi obdana.
Ko so vsi posamezni narodi počeli s pomočjo
industrije že davno bogateti, mi Slovenci še ni-kake industrije nimamo, dasi morda v celi Evropi ni bolj prikladnih krajev za industrijo, kakor so ravno slovenske dežele.
Naši tujci, nestrpni Nemci, zatirali so nas in gospodovali nad nami. — Vedli so dobro, da bo njihovo gospodstvo toli časa obstalo, dokler bodo nas siliti mogli, pečati se le s kmetijstvom. — Da pa so svoj namen dosegli, trobili ' so v svoji prebrisanosti in še neprenehoma trobijo, da so naše dežele agrarne dežele, in da niso za kaj druzega sposobne. V svoji kratkovidnosti smo njim verjeli sicer, dokler se nam niso počele odpirati oči, da je to laž, katero so si izmislili, da so nas toliko lajše varali in od-vračavali od tistih podjetjij, s katerimi bi bili mi
že davno odstranili revščino in s kapitalom v roci njim stopili nasproti.
Če je katera dežela na sveti pripravna za industrijo, pripravne so slovenske pokrajine.
Kamor koli pogledamo, vidimo, da stoji hribček pri hribčku. Svetovna skušnja nas uči, da hribovje ni prazno in da hrani kopice bogastva v sebi. — Pa, dasi nas to skušnja uči, se ne poprimemo, pustimo mirno ležati vse te zaklade, dokler ne pridejo počasi tujci in ne počno odnašati teh zakladov v tujino, kjer se prav za prav spletajo iz domačih tvarin biči, s katerim nas tepejo in nas bodo še tepli.
Da so v naših pokrajinah zakopani še mnog; zakladi, o temu ni dvoma.
Zraven teh zakladov pa imamo še tako pripravni svet za pripravljanje in izdelovanje teh zakladov, kakor malo katera druga dežela.
Ako zasledujemo tek naših rek, kakor Save, Savinje, Soče, Krke itd. in ako opazujemo tik teh močnih voda ležeči svet in se poučimo, kako imenitni naravni padci ali slapovi se v teh rekah nahajajo, pripoznati moramo, da je naš svet za tovarno kakor nalašč ustvarjen in da nam je že narava sama vse potrebne moči preskrbela in nas le čaka poprijeti se in začeti vporabljati te naravne darove.
Marsikdo bo ugovarjal ter se skliceval na to, da je že marsikdo pričel brskati po zemlji, poskusil z industrijo, pa da je vsakdo le propal. Ne bomo mu oporekali. Res je, da se je že marsikdo nadelal in propal pri tacih in jednacih podjetjih, toda mi se moramo vprašati, zakaj da je že marsikdo propadel.
Vzroki te nevspešnosti bili so; pomanjkanje praktične izvežbanosti, pomanjkanje potrebne učenosti za to in pa premajhen kapital.
Ni dovelj, da se počne tu i tam malo kopati po zemlji, treba je truda in potrpežljivosti,
LISTEK.
Teharski plemiči.
(Dalje)
Vedoč, da je Vitem v hiši, poklicali so očeta, da se prepriča o resnici njihove trditve. Oče ukaže fantom, naj stražijo vsa okna in vrata, da bi jim ne ušel mestni gospodič. Ko pa Viljem izprevidi nevarnost, reče sodniku: „Ne srdi se, jaz nisem imel nobenih slabih namenov s tvojo' hčerko". Na to pa potegne meč iz nožnice in zapreti fantom: „Kdor se mi približa, glavo mu razcepim. Vedite, jaz sem sin vašega gospoda, grofa Ur h a I. Celjskega." Potem je Vilhelm zahteval prisego od vseh navzočih, da ne povedo ne besedice o tem njegovemu očetu ter jim obljubil, da jih kraljevo poplača, ko pride na prestol svojega očeta. Vsi so prisegli.
Viljem je prišel v daljno vzgojo na poljski dvor h kralju Kazimiru. Urh I. je umrl 1368. Viljem se je oženil z Elizabeto, hčerjo grofa Mujafcardta VII. Goriškega (1873). V drugi zakon je vzel Ano, hčer poljskega kralja Kazimira. Ko je Viljem podedoval pokrajine svojega očeta spomnili so ga Teharjani nesrečne, lepe hčere vaškega sodnika, ki je umrla pri porodu z novo-
rojencem vred in spomnili so ga nekdanje njegove obljube. Viljem pa je spolnil svojo obljubo s tem, da jim je podelil okoli 600 plugov, gozda pod Marijino cerkvijo v Svetini in mnogo ravnine. (Histor. G. R. Kalchberg). Grof Viljem je umrl 1393 v 30. letu svoje starosti. — Drugo enako dogodbo je doživel v Teharjih Urh II., 50 ali 56 let pozneje, o kteri dogodbi pripoveduje podrobneje knjižica »Mlinarjev Janez!"
Vse te pravljice seveda nimajo pristne vrednosti.
Vse drugače pa je z listino (takozvani Willebrief 25. maja 1537), s ktero Ferdinand, cesar rimski, kralj češki, ogerski, infant španski, vojvoda avstrijski, štajerski, koroški itd., prizna Teharjane kot plemiče ter jim potrjujB in ob navija svoboščine in predpravice, ktere jim je, kakor gre pravljica, podelil Friderik II.
To se je zgodilo 79 let potem, ko je izmrl rod grofov Celjskih.
Ta listina ovrže že sama na sebi trditev, da ne bi ravno Celjski grofi poplemenitili Te harjanov.
Izvirnik te listine (diplome) se je izgubil Teharjanom še le v našem stoletji, najbrž leta 1849., ko so se zemljiške in sirotinske knjige oddale c. kr. okrajnemu sodišču v Celji. Drugo-
pis hrani deželni arhiv. V posnetku te listine (Orožen III. V. str. 328 in ravnotako glavni urbar teharske plemščine), prizna in pritrjuje nadvojvoda Karol „po božji milosti vojvoda avstrijski, burgunski, brabandski, štajarski, kranjski, koroški itd. grof svete rimske države," vse svoboščine, predpravice itd., ktere je potrdil in ponovil rajnki cesar Ferdinand z listino dne 25. vel. travna 1537. Ta listina se navaja od besede do besede.N V njej so tudi davki navedeni, katere so morali posestniki od svojih zemljišč dajati plemičem Ta utbar je 32 let po izdaji Ferdinandove listine potrjen. (II. arh. Gradec).
Iz vseh dosedaj navedenih dokazov bo ljubljanski „Wochenblatt" in celjska „ Deutsche Wacht" pač lahko posnela, da nima snov spevoigre „Teharski plemiči" samo pravljice za svojo podlago, ampak zgodovinska dejstva.
Vredno je spomniti, da so bili Teharski plemiči na svoje plemstvo neizmerno ponosni.
Celih 300 let, to je do časov Marije Terezije niso dopustili, da bi se kak fant iz sosednjih krajev priženil v Teharje. Teharski fantje pa so bili tudi do nove vojaške postave (Conskriptni Edikt 1777) kot plemiči prosti vojaščine. O svečanostih vršečih se pri svečani podelitvi plem-
treba vstrajnosti in velicega kapitala, pred vsem pa potrebni razum in učenost.
Kakor povsod, potrebna je tudi v tej stroki v prvi vrsti šola.
Kakor pri obrtu in pri trgovini, potrebno je nam v prvi vrsti skrbeti za naraščaj strokovnjakov, ki stvar dobro razume.
Kar je za obrt obrtna šola, za trgovino trgovinska šola in akademija, to je za industrijo najprvo seve realka, potem tehnika in mon-tanistika.
Za te poslednje šole so se dosedaj Slovenci malo brigali. — Gimnazije so v primerji trikrat in štirikrat bolje obiskane! Pa zakaj? Ker iz gimnazije ljudstvo pričakuje, duhovnike, sodnike, doktorje, sploh »gospode!K Saj, — po mnenji našega ljudstva — menda druzih gospodov ni! Slovenske realke še nimamo in dokler se bodo slovenski starši za to šolo tako malo brigali, kakor se dosedaj, nam še v sanjah ni misliti na to. — Že vzadnič smo rekli, da je Bog vse stanove ustvaril ^ato pa tudi razne talente podaril.
Koliko mladeničev mora vsled sile svojih starišev zdihovati pri latinskih in grških knjigah, ter si vbijati v glavo stvari, do katerih nima naravnega nagona, ne veselja, — sploh — ne talenta. Seveda s pridnostjo in vztrajnostjo tudi taki mladenči prerinejo in zvrše srednje šole, pa vendar niso dosegli pri vsi svoji pridnosti istega vspeha, kakor bi ga bili morda na realki. — Moderni jeziki, fizika, risanje itd-bi bili morda tega ali onega vse drugače nav' dušili, kakor stara grščina, in bolje podkovani dečki stopili bi bili — mej svet. Zatoraj stariši, pozor! Premislite dobro, v kateri zavod pošljete fantiča, in pazite da izpoznate pri otroku že, do katere stvari ima večji naravni nagon. — In če seveda tega spoznate, potreba je poskušati prak tično. — Bili so že slučaji, ko je mladeneč dve leti trgal hlače v prvem gimnazijalnem razredu, v drugem razredu zopet padel, šel v realko, bil najodličnejši dijak. — Študije so različne, in različni talenti človeški. Glejmo, da pravo skupaj družimo. — To je tudi naša dolžnost tudi zaradi tega, da ne silimo in mučimo otrok s ta kim učenjem, do katerega nima poklica in mu preprečimo in odtegnemo one, do katerih ima poklic in veselje.
Kedar se bodo naši straiši tudi teh dolžnosti zavedli, popolnile se bodo tudi realke in tehnike s slovenskimi mladeniči in potem smemo šele upati na zboljšanje naše industrije.
Učene, za to sposobne, jpraktične možake moramo si najprvo preskrbeti, denar spravimo na isti način lahko skupaj, kakor smo omenili pri obrtu in pri trgovini.
Res je, da bode še dokaj vode preteklo, predno se pomnoži število tehnikov, montanistov Slovencev, marsikatero tovarno bodo še tujci postavili prej, toda to naj nas ne straši, začnimo ! — Dobra volja in pa začetek, pravijo, je
skega diploma Teharjanom, pripoveduje podrobno knjižica „Mlinarjev Janez".
V	nedaljnem času bode sledila spomenica j o plemščini teharski kot gospoščini, o prosto stih in predpravicah Teharjanov, o patrimoni-jalni sodnosti njihovega starešinstva, o sodnikih, prisednikih in senijorih, o njihovem posestvu in premnogih podložnikih v bližini in v oddaljenih krajih do odprave vseh gosposkih pravic 1848 —1854. letu.
Teharje, svečana 1897.
J. Pečnak,
III.
Krajevna kronika teharskih plemiče v.
V	listu „Sudsteirische Post" z dne 18. svečana 1894, št. 14, sem zadostno ovrgel trditev, ljubljanekega „Wochenblatta" in celjske „Deutsche Wacht", češ, da Teharjanov niso poplemenitili grofi Celjski. Zajedno pa sem obljubil, kolikor moči dokazati, ktere okoljščine so dovedle Teharjanom toliko časti.
Prvo delo je bilo mudno, vendar lahko ker se naslanja na pristne listine. Težaven pa je dokaz, kaj je napotilo grofe Celjske, da so poplemenitili revne Teharjane, da so ravno njim podarili gospoščinske pravice, svoboščine in pred-
že polovica doseženega namena! Podpirajmo tudi učence v realki in pa tehnike, pošiljajmo več sinov v te zavode! — Poprimimo se tehnike in montanistike! Porabimo zase potem obile za klade, ki ležijo v našem hribovju, porabimo naravne vodene moči, s katerimi na lahek način iz zemlje izkopane zaklade obdelujemo, porabimo pridnost in spretnost rok slovenskih delavcev zase in storimo potrebno, da nas ne prehitijo povsod tujci — Nemci, pohlepni Židi, ki ne bojo pobrali samo smetane, temveč posrkali celo še sirotko, nam ne odnesli samo naše zaklade, ampak tudi izsesali popolnoma moči naših pridnih delavcev.
Da so naše pokrajine res le sposobne za industrijo, nam kaže že to, da se vsako leto množijo tovarne.
Samo v Savinjski dolini naselili so se letos štirje Židje ter postavili svoje tovarne. Eden izdeloval bode zemeljske barve; drugi pripravljal bode kalcit, to je tvarino, ki jo rabijo za milo ali žajfo; tretji izdeloval bode aluminium in četrti grafit, katerega bo izvažal celo daleč proč na Angleško, od koder bodemo dobivali drage svinčnike, kakor jih že tudi sedaj dobivamo.
Tukaj kopajo slovenske roke, slovenski grafit iz katerega bodo delali Angleži dobre svinčnike, prodajali jih nam nazaj za visoke cene in na lahek način pridobičkali lepe tisočake, kateri bi ostali prav lahko tukaj doma, da imamo svoje tovarne. — Ne bi bilo bolje, da bogatimo sebe, reveže, kakor pa vže tako bogate Angleže? In takih primerov, našteli vam bi lahko na stotine!
Še je čas, da se nam odpro oči in da rešimo vsaj to, kar je nam še ostalo.
Politične megle.
Dvakrat zaporedoma bila je Budapešta, stolica ogerska; izbrana sprejeti tuja vladarja. Slučajno sta ta dva vladarja, vladarja onih narodov, ki za Hrvati največ trpe pod narodno nestrpnostjo Mažarov. A sprejeli so ju veličastno in niti od daleč niso dali spoznati svoje narodne mržnje proti Nemcem in Rumunom. Veliko je bilo to navdušenje pri obeh sprejemih in mi čestitamo Ogrom k njih politiki, ki obstoji v umetnosti: čutila svoja zaradi posledic, ali bolje rečeno zaradi dobička zakrivati.
Budapešta je bila v zadnjem času pozo rišče velikih političnih dogodkov, kakor trdijo nam nasprotni časopisi, ki svoje veleizdajstvo skrivajo za krinko takoimenovane trozveze, češ: saj je Nemčija v zvezi z Avstrijo, se bomo pač smeli ogrevati zanjo — isto pravijo tudi prej lačni, ali sedaj avstrijskega kruha se preobjedli lahonski irredentovci na jugu.
Če nekoliko pomislimo, kakšni so bili govori pri dvornem obedu, prirejenem na čast nemškemu cesarju, imamo pač vzroka dovolj dvomiti nad takoimenovano trozvezo. Vsakdo,
pravice. Kajti vsakako so imeli grofi Celjski, ki so bili mogočni in velepremožni gospodje, tudi J drugje dovolj zaslužnih prijateljev. In vendar ničesar ni znano o tem, da bi razun Teharjanov tudi koga drugega bili poplemenitili. Tudi se do sedaj ni oglasil noben zgodovinar, ki bi zgodovinsko dognal, ktere posebne zasluge za grofe Celjske so rodile plemstvo Teharjanom.
Ni nam tedaj drugega, nego slediti ustnemu poročilu.
Kar nam pravite dogodbi, ktere sta baje doživela v Teharjih grof Viljem I. in grof Urh II, zadnji svojega rodu, ni povsem neverjetno. Da bi pa ti dogodki sami in prizanašanje teharskih fantov že premoglo grofe Celjske, podariti vsem vaščanom plemsko čast, je težko verjeti, tem težje, ker so bili vsi teharski posestniki fevdniki in podložniki grofov Celjskih. V daljni okolici celjski je bilo njihovih 124 gospoščin, ktere Han imenoma našteva. Grtfi Celjski so bili bojevit zarod in se Teharjanov gotovo niso bali. Povodov teharskemu plemstvu je tedaj iskati vse drugje. V mali slovenski knjižici je čitati življenje grofov Celjskih, popisane so njih dobre in slabe lastnosti. Ta knjižica je gotovo posneta po knjigi, ktero je spisal v nemškem jeziku neki nadduhoven minorit.
ki trezno misli in tremo presoja politiko, mora priznati, da je mnogo več važnosti prilagati govorom ob navzočnosti rumunskega kralja, kakor onim za časa nemškega obiska.
Prazno je govorjenje, da s tem, ker nemški cesar ni besedice ni črhnil o trozvezi, ni nič po vedanega, da se iz tega samega ne da nič sklepati, da je trozveza itak sama ob sebi umevna in s tem okrepljena. Izgovarjanje, da je napit-niča nemškega cesarja veljala v prvi vrsti narodu ogerskemu je tudi puhlica. Jasno kakor beli dan je, da so se razmere v trozvezi jako spremenile in je sedaj zavladalo neko čudno stanje, katero je povzročila s svojimi intrigami le Nemčija.
Pomislimo nekoliko, kakšno politiko ima nemški cesar. On je vzgojen v duhu Bismarck-ovem. Bismarck, stari lisjak, ne vlada več, zato pa vlada njegov duh, ki obstoji v brezobzirnosti, kjer se gre za lastno korist —• in to je vladanje Viljema II. Najprej je šel k Rusom klečeplazit, za njihovo prijateljstvo, da bi jih uporabil proti Avstriji in morda tudi proti Franciji. Ko so mu tam rc-ge pokazali in naprtili veliki koš prišel je na Ogersko, kjer so ga Ogri nevajeni tacih sprejemov, z velikanskim navdušenjem sprejeli.
Tu ni omenjal trozveze ni jeden ne drugi vladar, padli so samo besedici: „Gleichartigkeit der Gesinnungen", in še to ne glede trozveze, nego glede razmerja med" Avstrijo in Nemčijo. Tu pač vidimo, da je Viljem II. začel Italijo v stran potiskati, kakor je tudi potem v Hamburgu ob sprejemu laškega kralja isti Viljem II. Avstrijo v kot mašil. In nam stopajo živo v spomin dogodki iz leta 1866., ko je sedaj trolasi — takrat vsemogočni Bismarck, Avstrijo znal zvito zaplesti v vojsko z Italijo, zato, da jo je potem sam mogel zdvojeno od druge strani zavratno napasti. To najbrže poskuša po opičje napraviti i Viljem. Zato pač treba pri tem prijateljstvu od naše strani velike opreznosti.
Kedaj pač pride čas, da se Avstrija otrese svoje odvisnosti od Nemčije? Jedna najnezt-neslivejših držav, kar se tiče notranje in zunanje politike je Nemčija; ona je tista, katera je Avstrijo prisilila leta 1866. prisila k tako žaloit-nem miru — in vendar Avstrija hodi ž njo in za njo čez drn in strn. Na podoben način vodi za nos tudi Italijo. Avstrijo proti Rusom, Italijo proti Franciji. To je ono polutansko bitje, mož na dve strani, katerega hoče Avstrija tiščati z obema rokama. Kam pridemo na ta način.
Da Avstrija ne išče prijateljstva Nemčije i/, prepričanja, da ima v njej za slučaj potrebe močno zaslombo in podporo, to je razvidno iz tega, ker Nemčija ni, ne na morju, ne na suhesn niti od daleč toliko močna, kakor n. pr. Francija. Te zveze, te slabe zveze je krivo slepljenje od strani Nemčije in pa brezmejno sovraštvo do Slovanov od onih, ki imajo državne vajeti v rokah, ki nočejo na noben način približanja s kako drugo, morda slovansko državo, vže zaradi
Imel jo je neki lončar v sedanjih Kolodvorskih ulicah poleg gospoda AVambrechtsamerja. Ko sem v letih 1834—36 obiskoval celjske šole, sem bil tam domači učitelj in sem sam čital to knjižico. Dobro še se spominjam, kako je ta nadduhovnik opisal življenje in nehanje grofov Celjskih, njih dobre in slabe lastnosti, osobito grofa Hermana II. in osamosvojenega, pokneže-nega grofa Friderika II. Med drugim pripoveduje: kako je Friderik II. svojo prvo ženo Elizabeto, hčer hrvaškega velikaša Frankopana-Modruškega po 341etnem zakonu umoril v postelji, da bi se mogel oženiti z ljubljeno Veroniko Dezeniško. Friderik je živel z Veroniko samo pet let v skrivnem zakonu. Stari grif Herman II. se je maščeval nad njo ter jo dal leta 14^7. v kopeli utopiti po svojih vitezih. Istotako nam pripoveduje do današnjega dne ustno poročilo. Seveda mladina o tem že ničesar več ne ve. Ta duhovnik popisuje tudi, kako so terjaii Celjski grofi od trgovcev veliko prevoznino, ki je bila čestokrat večja nego vrednost prevaža-nega blaga, da so po takem poti silno obogateli, | in da krasni spol nikjer ni bil varen pred njimi, j Če jim izvoljenke niso sledile samovoljno, so jih i šiloma odvedli na svoja posestva, posebno na i Teharje, kjer so imeli svoja strelišča.
prida, je pokazala zgodovina in smo pokazali zgoraj tudi mi. Nemčija pričakuje od nas pomoči, a sama je ne misli dati, pri njenej politični netaktnosti, ni izključeno, da nas v sili ne bi zapustila, a ne samo to, tudi ni gotovo, da ne bi izrabljajoč našo nemoč nam skušala drugič rop irski zadrgniti vrat. Spominjajmo se leta 1866 !
Tudi kot Slovani moramo to zvezo le obžalovati; kajti dokler obstoji to prijateljstvo, za Slovane v Avstriji ne bo rešitve. Ni je države, ki bi vsako stvar politično tako izrabljala, kakor izrablja Nemčija zvezo v prid avstrijskih Nemcev. Ona si vzgaja v Avstriji one, ki naj svoj čas dovedejo Avstrijo v naročje blažene Germanije. To kaže očitno sedanji mladi naraščaj.
Mi ne zavijamo, kakor se nam rado očita, svojih očij proti Rusiji, ampak mi smo odločno zoper zvezo z Nemčijo, dokler nam škoduje kot Avstrijcem in Slovanom in bomo tudi zoper njo, dokler bode skušala naš slovanski živelj zatirati. Mi hočemo neodvisno Avstrijo, a to ne bo prej, dokler ne pridemo mi do svojih naravnih pravic Tedaj bo Avstrija prosta, in prost bo njen Slovan.
Celjske novice.
(Tri živinozdravniška mesta.) Na predlog okrajnega odbora celjskega je deželni odbor štajerski ustanovil in razpisal tri živinozdravniška mesta namreč v Žalcu, Št Juriju na južni železnici in v Vojniku. Letna plača je 600 gld. Poleg tega je lepa praksa in se dobe še od občin primerni prispevki. — Prosilci za ta mesta, ki morajo biti slovenskega jezika zmožni, ter diplomirani živinozdravniki, naj vložijo svoje prošnje obložene s spričevali pri deželnem odboru v Gradcu do konca oktobra t. 1.
(Uradni dnevi c. kr. okr. glavarstva v Celji.) V Mozirju dne 20. oktobra; v Ljubnem 2l.; na Vranskem 29.; na Laškem 15. novem.; v Šmarju 18.; v Konjicah 23.; v Mozirju 1. decembra in v Gor. gradu 2. decembra t. 1.
(Menjala službi) Pravosodni minister je dovolil svetniškima tajnikoma dr. H. Schaftleinu v Celju in Markhelu v Mariboru, da menjata svoji službi.
(Celjska dekliška šola) za okolico, kojo vzdržujejo Slovenci s svojim lastnim neposrednim podpiranjem in na kateri podučujejo čast. šolske sestre iz Maribora, ima sedaj 5 razredov, a letos je vstopilo 495 učenk. Vsekakor je treba eden do dva nadaljna razreda otvoriti. A kako? Požrtvovalnost slovenskih narodnjakov bo pač težko stopnjevala, a vlada? Kaj bi se pač zgodilo, ako bi Slovenci vzdrževanje odrekli? Ali bi zamogla vlada, ki je izdala šolske postave, hladnokrvno prek nas korakati? Saj omenjeni zakoni vendar razločno predpisujejo, kedaj je v katerem okolišu šolo ustanoviti in pri katerem številu učencev je novi razred odpreti, a to na državne, oziroma deželne troške, nikakor pa se
j ne more ljudstvo prisiliti, iz lastnega žepa to storiti. Res je ta šola naš ponos, na kateri so tudi učni vspehi, po izjavi okrajnega nadžor-ništva, Jako povoljni", ponosni zato, ker jo vzdržujemo neposredno iz naših žuljev, — par-don, 30 krajcarjev ali 60 vinarjev prispel je tudi šolski svetnik in ravnatelj celjskega gimnazija, g. Končnik. Čast, komuc čast! Ne smemo biti nehvaležni baš nasproti temu gospodu, ki je v tem oziru jako občutljiv.
(O c. kr. okr. šol. nadzorniku) za celjski okraj poročajo se čudne stvari. To je res pravi „dozdevni duševni vodja" učiteljstva v lepi slovenski Savinjski dolini! Vodja!? Ha! ha! Od kedaj rastejo fige na trnju? Saj ga vendar večina njemu podrejenih podučiteijev prekosi ne samo v značaju, nego tudi v znanju. Šolske postave v njegovih rokah, o jej! — V enem zadnjih dopisov obžaluje dopisnik, da se ta „ vodja" ne udeleži nikdar zborovanj učiteljskega društva! Naj bodo učitelji veseli, da je tako (saj tudi „Zavezinega" zborovanja ni hotel s svojo modrostjo motiti), ker brez njega so vendar prosti v izraževanji svojih mislij, svojih čutov. Drugače pa naj bodo gg. učitelji potolaženi, vsaj se s tem „dozdevnim duševnim vodjem" lehko snidejo v — krčmah in še kod drugod pri kapljici.
(Društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Celji) je po državnem poslancu čast. gospodu Jožetu Žičkarju predložilo dve prošnji državnemu zboru in sicer eno glede upe ljave nedeljskega počitka v odvetniških in notarskih pisarnah, dugo pa glede zavarovanja za starost in onemoglost zasebnih uradnikov sploh; slednji prošnji pridružili so se tudi zasebni uradniki ptujski in sevniški. — Ti prošnji pa i niste edini, ki so se v teh zadevah že predložile državnemu zboru, a visoka vlada vkljub vsem-prošnjam in resolucijam še do danes v prid zasebnih uradnikov ni druzega storila, kakor da je — in to že pred dvemileti — nabirala neko statistiko, ktera bi naj bila za podlago zavarovanju za starost in onemoglost zasebnih uradnikov. Za to statistiko je izdala nekaj tisočakov, in ne moremo umeti, kako je mogoče, da pusti to stvar tako dolgo počivati, če ji je res bilo mar, da pomaga mnogoštevilnemu in popolnoma brezpravnemu sloju svojih podanikov. Ravno tako se je glede nedeljskega počitKa v odvetniških pisarnah vlada povprašala pri nižje-avstrijski odvetniški zbornici za njeno mnenje, in je dobila za splošno upeljavo nedeljskega počitka povoljni odgovor, vkljub temu pa še ni sluha, bode li nedeljski počitek v odvetniških in notarskih pisarnah postavno upeljan ali ne. — Ne moremo si misliti, da bi tej nedolžni in opravičeni zahtevi odvetniških in notarskih uradnikov vlada ne mogla ali pa nehotela ustreči. — Odvetniškim in notarskim uradnikom pa priporočamo, da se oklenejo 'tesno svojega
tega ne, ker je slovanska, ali ker ni nemška oziroma mažarska.
Pri tej priliki moramo omenjati tudi krepke zaušnice, katero je ccsar Viljem v svoji brezob zirnosti dal Slovanom. Pri svojem slavospevu na „viteški narod ogerski" je omenjal hrvatskega bana Zrinskega, zmagovalca pri Sigetu, kot ogerskega junaka. Ne vemo sicer kako naj mislimo o tem čudnem uvrščenju. Nakateri pravijo, da smemo to nezmisel dati na rovaš njegovemu slabemu znanju zgodovine. Oudo, da med ogerskimi junaki ni še Jelačiča!
Da je bilo to govorjenje premišljeno vemo prav dobro, ker tako velikega neznanja svetovne zgodovine pač ne bomo mogli prisojati kaki kronani glavi. Vsaj to ve pri nas vsak tretješolec. Poznamo se in izrekamo visokemu gostu za to zaušnico prisrčno hvalo. Nas sicer grozno malo briga, ali nas časti tak človek ali ne, ali pomniti čemo to — kot Slovani. Mi ob-stojimo zaradi njegovega govora isti krepki in zavedni Slovani kakor smo bili. Posebno naj bi to pomnili Rusi, kadar še pride prosjačit prijateljstva!
Prav do cela drug vtis na nas je napravil poset rumunskega kralja Karola. On je prišel odkrito k nam iskat prijateljstva in pa pomoči za svoje narodne sorojake pod ogersko krono. Koliko, da je dosegel v drugem obziru, to presoditi prepustimo vsem onim, ki poznajo mažar-sko brezobzirnost.
Veseliti nas pa mora dejstvo, da sta se obe državi avstrijska in rumunska jako približali. Zato, da se je Italija nekoliko oddaljila pride v nameščenje Rumunija. Ni tu naš namen primerjati, koja bi bila boljša za nas Italija ali Rumunija, le toliko rečemo, da je Rumunija čila in krepka država, ki se lahko kosa z marsika tero evropskih sil.
Ne obstoji še pravo razmerje med Avstrijo in Rumunijo, ni še razglašena prava zveza, toliko pa vemo, da se bo iz vsega nekaj izcimilo in vemo, da zveza pride na dan, če ne prej pa za časa obiska. To razmerje je nekako takšno, kakoršno je bilo svoj čas med Rusijo in Francijo, dokler ni slavni car spregovoril prve besede o zvezi mogočne Rusije in Francije. Da se ta zveza ni proglasila, bi imeli iskati morda vzroka v tem: Trozveza obstoji še, vsaj poimenu. Od Avstrije bi se tedaj marsikaj dalo misliti, ko bi začela iskati zvez z drugimi državami, posebno, če se pomisli, da je Rumunska najmanjša dižava na Balkanu. Znano pa je, da je ravno na balkanskem polotoku ono jabolko, na katero preži vsa Evropa. Resnična zveza z Rumunijo bi bila le želeti in sicer ne samo iz političnih nego tudi trgovinskih ozirov.
Kakor bi nas ta zveza veselila, tako nam ni ničkaj prav zveza z Nemčijo in sicer iz avstrijskega stališča ne, in ne iz slovanskega. Da za Avstrijo zveza z Nemčijo ne more biti kaj
Omenjena knjiga pripoveduje tudi, da so imeli grofi Celjski mnogo postranskih otrok, ktere so dajali v rejo Teharjanom z naročilom, da jih vzamejo za svoje in jih dobro odgajajo. Zato pa so jih bogato obdarili z posestvi in z denarjem. Ta več stoletna navada ni bila neznana pokne-ženima grofoma Frideriku II. in Urhu II marveč sta oba dobro vedela, da se pretaka po Tthar-janih mnogo grcfovske krvi. Zato je najverjetneje, da sta podelila grofa Friderik II. in Urh II. iz tega vzroka plemstvo vsem Teharjanom. Svečano pa je izvršil to povišanje grof Urh v Te-harjih samih.
V starših letih je grofa Friderika pekla vest zaradi grešnega življenja. In ko mu noben duhovnik ni mogel dati odveze, moral je dvakrat iti v Rim k papežu, ki mu je za pokoro naložil, da mora podpirati cerkve in samostane in po mogočnosti popraviti vse svoje krivice. In Fr derik je zares to pokoro obilo izvršil. Sezidal je cerkev v Svetini, cerkev sv. Ane v Tchar-jih, ustanovil samostan v Lepoglavi na Hrvaškem itd.
Da so pa že pred povišanjem v plemstvo bili celjski grofi posebno naklonjeni Teharjanom, sledi že iz tega, da je vedno le njim pripala straža celjskega gradu, kjer so grofi imeli shrambo svojih zakladov. To se je večkrat do-
godilo če so morali celjski grofi odriniti z doma na boj.
Tudi so rabili celjskim grofom teharski dečki o svečanih prilikah kot steržniki — paži. V poplemenitelni listini se ta služba navaja kot že od nekdaj navadna, terja se kakor od nekdaj.
V prvem delu se je omenilo, da je pople-menitelna listina po 79 letih Teharjanom zgorela in da jim je cesar Ferdinand dne 25. maj-nika 1537, ponovil in potrdil poplemenitelno pismo z vsemi svoboščinami in predpravicami. Ta milostnica se glasi na kratko sledeči: (Orožen 3. del, Dekanat Cilli, str. 328). Teharski plemiči poročajo, kako so uživali s svojimi zemljišči, takozvano plemščino, ki se razprostira po njihovem poročilu čez 100 dvorišč in ognjišč, obljudenih in neobljudenih (opomba, obljudena so sta-nišča, neobljudena gospodarske stavbe) — da so uživali s svojimi zemljišči posebne svoboščine, podeljene jim po grofih Celjskih.
Ta svoboščinska pisma pa so jim zgorela. Za to jim cesar ponovi svobodnico na njihovo prošnjo ter jo potrdi. Svoboščine v ti svobod-nici naštete so te-le: pravica voliti svojega sodnika, kterega potrdi deželni namestnik v Celji, njemu so prideljeni štirje sosedi kot svetovalci in starešini. Sodnik razsojuje vse, izvzemši hudodelstva, na njegovo razsodbo gre pritožba na de-
želnega namestnika v Celji. Sodnik potrjuje vsa pogodbena pisma, kupne in prodajalne pogodbe s pečatom teharskih plemičev. Plemiči uživajo v okrožju svoje plemščine vso in vsako varstvo, morajo pa dajati pa deželno gosposkih davkih 18 funtov, 4 šilinge, 7 in pol dl črnega denarja, 2 merici pšenice, 20 meric ovsa, 50 celjskih veder vina in 350 jajc vsako leto deželnemu na-mestništvu. Razun tega je moral vsak plemič izvzemši sodnika in 4 starašine k namestništvu hoditi na roboto. h a to pa je dobil hleb kruha, bokal vina kakor od nekdaj. Glede razpisanih davkov ni izvzet noben plemič. V časih vojske je dolžnost plemičev kakor od nekdaj z orožjem braniti grad Nadcelje. (d. a.). 30 let pozneje, leta 1567. je sin cesarja Ferdinanda, nadvojvoda Karol avstrijski z nova priznal in potrdil Teharjanom vse miloščine in svoboščine od besede do besede kakor so jih prejeli od pokojnih naših prednikov, knezov Avstrijskih in grofov Celjskih, ktere jim je tudi nedavno potrdil naš ljubi oče cesar Ferdinand; nadvojvoda Karol jim je potrdil vse pravice z besedami: To hočemo resno v izpričbo tega pisma potrditi s svojim pridja-nim pečatom. V našem mestu v Gradci deveti dan meseca ržnega cveta po rojstvu Krista našega ljubega Gospoda 1567.
društva, ker z združenimi močmi bode vspeh tem gotovejši.
(Celjsko lopovstvo.) V sredo, dne 13. t. m. bila je konečna sodna obravnava zoper razdivjane smrkoline, ki so uprizorili svoječasno pravcati hajduški napad na našega odgovornega urednika. Dasi napadeni ni imel niti merodajnih prič, temveč se je moralo ozirati po največ na njegove lastne izjave, od katerega se pa seveda ne more pričakovati, da bi že osebno poznal celjske poulične capine; a ta ničvredna druhal privedla je svojega podlega gradiva odveč, obsojen je vendar nek Tratnik, ki je takoj po dogodku zbežal v tujino k mornarici, katerega pa je sodišče vedelo prignati, na 2 dnevni, a drugega junaka na jeden dnevni zapor. Oni mlečno-zobež, kojega se je sicer oprostilo, naj nikar prezačasno ne poskakuje, videti čemo, bode li tudi druga inštanca potrdila njegovo nedolžnost. Očetu tega pobalina, kateri uživa slovenski kruh kot slovenski (!) ljudski učitelj pri Sv. Jederti, je pač čestitati na tako nadepolnih sinovih, jednega siua (višešolca!) zapira graška policija radi pouličnih nočnih škandalov, drug pa tuli in razgraja po Celji, ker mu kot komiju nemške tvrdke časa preostaja. Kakšen les, takšen klin, kakšen oče takšen sin.
(Gospodarstvo celjskih nemških mestnih očetov.) Že večkrat smo se morali baviti s tem predmetom in žal, da smo vselej na svojo veliko nezadovoljnost bili le v položaju, grajati isto. Našim čitateljem je gotovo še v spominu, kako je svoj čas mestni zbor dovolil letno rento vdovi bivšega najzagrizenejšega župana, pri kterej priliki je isti trčil celo na upor med lastnimi somišljeniki; kako je stotine in tisočake zabil pri nakupu nerentujočih se nepremičen i. t. d, V najnovejšem času začel je mestni zastop deliti nargade lastnikom takih razkričanih gostiln, kjer se po navadi zbirajo najhujši poulični razgrajači in rogovileži in kjer se sklepajo nakane naperjene proti mirnemu slovenskemu občinstvu in kjer se delajo načrti za naskok na „Narodni dom", da se pobijajo na istem portalne šipe ter pokra dejo odtočne cevi i. t. d. Kako je vse to v zvezi s predlogom nekterih mestnih očetov, ne bodemo tu preiskovali, vendar ne dvomimo, da si bodo naredili pravilno sodbo naši cenjeni čitatelji sami. Slovenci smo pač menda zares čudaki, da se ne moremo spoprijazciti s takim gospodarstvom in takorekoč zametavanjem mestnih dohodkov, kamor se steka največ slovenskega, denarja. Mi nimamo nadalje prav nič proti temu, da dovoli mestni zastop svoji policiji kake nagrade, ali uprav neumevno nam je, zakaj je dovolil slednji mestni policiji nagrade ravno po znanih celjskih slavnostih dne 7. in 8. avgusta t. 1. ob. kterih dneh se je po mestu tulilo in heilalo, da je človek mislil, da živimo doli med Culukafri Ni li bila dovolitev nagrade mestnim redarjem morebiti priznanje za to, da pri tej priliki niso aretovali niti jednega znanih pouličnih nemšku-tarskih barab, ko je bilo prilike in povoda še preveč. Ali se ni znabiti redarjem namignilo, da takih razgrajačev in kričačev ne smejo slišati in videti in ali ni to ravnoista policija, ktera je nekoč mirno se domov vračajočim Slovencem prepovedala celo zvezde »glasno" gledati? Uprav smešen pa je sklep zadnje občinske seje. Mestni ekonom Derganc moledoval in prosjačil je celi dve leti okrog bolj pristopnih mu mestnih očetov, naj bi se mu kupilo iz občinskega denarja kolo. Vse prosjačenje pa je bilo zaman. A sedaj ko se je Derganc pokazal povodom naših celjskih slav-nostij v »Narodnem domu" največjega Nemca—-da3i rojen Hrvat, ki še sedaj lomi nemščino — in poleg Oechsa dobrega komandanta poulične sodrge, zazdelo se je mestnim očetom njegovih zaslug dovelj, ter so mu dovolili nagrade 50 gld. in povrh za obrabo njegovega kolesa še 30 gld. vendar pod drugačnim naslovom. Pravijo namreč, da se je Petar Derganc strašansko trudil in nadčloveška dejanja izvršil povodom letošnjih velikih vojaških vaj. Pa kaj je storil Derganc? Nič druzega kot svojo dolžnost, da je preskrbel stanovanja za one oddelke, kteri so se morali na-fctaniti v mestu. Spominjamo se, da so tudi drugi mestni uslužbenci svoj čas preskrbeli stanovanja za ravno tako velika in še večja krdela, a nikdo jim ni dovolil nagrad. Kaj pa, ko bi bil Derganc
prejel gornje nagrade za deljenje pruskih trakov in Bismarckovih modric dne 7. in 8. na dobro nam znane barabe in fakine? Upamo, da dobimo na to vprašanje od merodajne strani primeren odgovor — ali pa kaj — če bi ga ne dobili?
Spodnje-štajerske novice,
(Duhovniške spremembe) Provizorjem pri Sv. Petru pod Sv. Gorami postavljen je ondotni kaplan, č. g. Anton Kolar. Ta župnija je razpisana do 17. novembra t. 1.
(V mašnika posvečen) bil je dne 9. t. m. v Mariboru č.. g Anton Kolaiič, ker je bil ob splošnem posvečenju dne 25. julija t. 1. še premlad. V nedeljo, dne 10. t. m. imel je ta novo-mašnik na Ptuji prvo sv. mašo.
(Duhovniška vest) Lavantinsko škcfijstvo poslalo je č. g Jožefa Hohnjeca, kaplana v Pod-sredi, v zavod Avguštinej na Dunaj, kjer se pripravi za doktorja bogoslovja.
(Učiteljske spremembe) Provizoričnim pod-učiteljem oziroma podučiteljicam imenovani so učiteljski abiturijentje ozir. abiturijentinje: Janez Polak za Dol pri Hrastniku, Jan. Časi za Gorico pri Mozirji, Vinko Škof za Hrastnik, Martin Slop šek za Dramlje, Marija Miklič za Gomilsko, Ana Steska za Rimska toplice, Olga Purgarell za Zi danmost, Antonija Fuks za Sv. Jedert nad Laškem in Otilija Fajgelj za Žrečd pri Konjicah. Učiteljem vodjem je postal Jak. Pukmeister na Keblju; podučiteljem so imenovani: Kari Gaischeg na II. deški mestni šoli v Mariboru, Franc Ste-bich na III. deški mestni šoli tam, Jan. Pu šenjak pri Sv. Križu pri Ljutomeru. Za učiteljico ženskih ročnih del na obeh šolah v Brežicah imenovana je izprašana Frid. Potočnik.
(Na Teharjih) priredi »Slovensko katoliško politično društvo" svoje zborovanje prihodnjo nedeljo dne 17. t. m. cb treh popoludne v gostilni g. I. Cajhna z dnevnim redom: 1. 0 novem pridobninskem davku, govori g. dr. Pipuš. 2. Naše socijalne razmere in državni zbor, govori g A. Jean. 3. Kako naš občinski odbor gospodari, poroča g. Preskar. K obilnej udeležbi, oso-bito bližnje celjske kroge vabi	odbor.
(Očitna krivica) godi se A. Rezar-ju, kmetu na Konjskem, občina Sv. Martin v Rož dol. pri Celji. Ta mož je 68 let star, udovec ter ima dva otroka, oba sina. Oba sta vojaka. Starejši Anton doslužil je s septembrom tega leta svojo triletno vojaško dolžnost, mlajši Franček pa je moral j dne 5 oktobra t 1. v vojaško suknjo. A oni Anton, da si je svoja leta častno doslužil, ne sme domu, ampak mora kot korporal tje do Božiča novince vežbati. Tako je oče lastnik precej velike kmetije, star, nadložen, da komaj hodi, popolnoma sam doma, Občina njegova vložila je prošnjo, da bi mu poslali Antona domu, a bila je prošnja odbita. Obračamo se tu javno do g. okrajnega glavarja celjskega, da blagovoli stvar prej ko prej preiskati ter potem potrebno ukreniti. Postava gotovo ne tirja, da bi moral tak betežen staiček biti popolnoma sam doma, njegova oba otroka pa pri vojakih, posebno ko je eden svoja leta že pošteno odslužil.
(Pozor kupovalci živine!) Janez Gajšek, mesar na Storeh, kupil je od neznanega človeka vola in ga pobil. Zahteval pa ni potnega lista od prodajalca. Kasneje so iztaknili, da je bil vol ukraden in Gajšek imel bode velike sitnosti, če se prodajalec ne oglasi in pove, da ta vol, ki ga je on prodal, ni bil ukraden Zato se pozivlje prodajalec, če je pošten, da se zglasi.
(Sejm v Velenji) vrši se dne 25. oktobra t. 1. in ne 24. oktobra t. 1. kakor je bil navadno, ker je dne 24. oktobra nedelja Kupci se vabijo.
(Dve cvetoči jablani) je videti na Spende-tovem sadnem vrtu v Spodnji Rečici, a Solčavske planine na okolu so pod snegom.
(Povozil je vlak) dne 2. t. m. na progi Trbovlje Hrastnik zidarskega pomočnika Žagar-ja.
(V Trbovljah) ubil je dne 4. t. m. v rudo-kopni jami kamen, ki se je v visočini 14 metrov odrušil, delavko Jožefo Lesnikar.
(Ptujsko učiteljsko društvo) napram izjavi mariborskega učiteljskega društva. Pri zborovanji učiteljskega društva za ptujski okraj, stavil se je bil predlog, da izreka društvo svojo ogorčenost napram izjavi učiteljskega društva
mariborskega v zadevi štajerske učiteljske zaveze ter da protestira zoper tako nepravično izzivanje slovenskega učiteljstva. Ta popolnoma umesten predlog pa je bil odklonjen. Komentara ni potreba, samo rečemo: žalostno!
(»Bralno društvo pri Sv. Marku pod Ptujem) priredi v nedeljo dne 24. t. m. po ve-černicah v gostilni g. M. Čeha veselico z govori, petjem in prosto zabavo. Ker se posebna vabila ne bodo razpošiljala, vabi tem potem vse ude in prijatelje društva k obilni udeležbi vljudno
odbor.
(Umrl je) dne 12. t. m. v Ormcži vpoko-jeni učitelj in orglar Josip Fraunsfeld. Rajni je bil rojen pri Mali Nedelji 1828. leta ter je služboval kot vesten učitelj veliko let na Slovenskem.
(Ubilo ga deblo.) V Trebetincah v Slov. gor. žagali so deske. Ko vzdigajo Žagarji težko biuno spodrsne se Jožefu Štebihu iz Cagone da pade, a deblo mu se zvrne na glavo in ga ubije.
(Davica) pojavila se je v mariborski okolici, osobito v kamniški župniji mej mladino. Tudi v mestu samem dogodili so se slučaji smrti vsled davice.
(V Pekrah pri Mariboru) obdržijo vendar še nadalje osrečevalno nemško šolo, a to vsied pritiska nekaternikov in omahljivosti zapeljanih domačinov. To šolo vzdržaval je po največ ondotni mogotec dr. Reiser. Upravno sodišče na Dunaji je lansko jesen to šolo obsodilo v od-pravljenje, vendar si je znal nemški »šuiferein" priboriti veljavo, da se je vzdrževala šola do letošnjega jesenskega sklepa ter da se je vršilo dne 22. septembra v ondotni občini konečno raz-veljavljenje, ostane li, ali jo je odpraviti. Tamkajšnji učitelj Bezjak agitoval je toli nevtrud-Ijivo, da je razun odvisnih viničarjev in kočarjev, pregovoril celo nekatere občinske odbornike, kakor župana Muleja samega, da so se izrekli za nemško šolo, — sebi v sramoto, svojim potomcem v duševni propad.
(Cvetoč divji kostan) bil je videti v Mariboru na Tegethofovi ulici. Zadnja slana pa je uničila m nenavadno naravno prikazen. Letos nastopil je prav zgodaj povsod zelo občutni mraz, ker je po hribih zelo nizko zapadel sneg.
(Samomor.) Dne 7. t. m. ustrelU ae je n?>, Dunaji grof Wurmbrand, sin štajerskega dežel nega glavarja. Mlademu grofu — bil je v 19. letu — zarila se je pregloboko ljubezen. Dasi sicer vojak enoletni prostovoljec peljal se je oni dan v civilni opravi k svoji ljubljenki, a ko stopi zopet v zaprt voz, ustreli se z revolverjem.
(Štajerski dež. glavar grof Wurmbrand), ki je dt,kaj težko bolan in katerega je duševno potlačila vest o samomoru sina-jedinca, se je odpovedal deželnemu glavarstvu in hoče odložiti tudi poslanski mandat.
Druge slovenske novice.
(Prenos Jernej Kopitarjevih zemeljskih ostankov) iz Dunaja v Ljubljano, vršil se je v torek dne 12 t. m. sijajno. Na ljubljanskem kolodvoru blagoslovil je prevzvišeni knezoškof dr. Jakob Misia krsto in pevci »Glasbene Matice" zapeli so latinsko žalostinko. Na to je izročil odposlanec dunajskega odbora dr. Murko ljubljanskemu županu Ivan Hribar-ju v lepem gj-voru krsto z okostjem, na kar je mestni župan v istotako lepem govoru prevzel v varstvo jednega največjih sinov Slovenije. Pogreb je bil impozanten. Na tisoče ljudstva, nešteto depu tacij in učenjakov spremljalo je krsto k sv. Krištofu. Tu je predsednik »Matice Slovenske" pro fesor Franc Leveč izročil slovenski zemlji še ostale mrtve ostanke ranjega Jernej Kopitarja in naslikal njegovo plodonosno delovanje v prid mile domovine in slovenskega naroda. — Slovenci pa so s tem činom pokazali, da so politično zrelo ljudstvo in da vedo črniti svoje velike duševne velikane.
(Osebna vest.) Okrajni glavar v Ljubljani g. Ferdinand marki Gozani prejel je značaj in naslov vladnega svetnika.
(Gospodinjska šola.) Osnovalni odbor tega društva v Ljubljani poživlja vse kroge, da se zavzamejo pravega zanimanja za to velekoristno napravo, tembolj, ker je vlada pravila potrdila, a ker bo treba poduk uredit] po možnosti brezplačen osobito za deklice nižjih rokodelskih in

delavskih slojev. Pozivajo se vsi narodnjaki, da pristopijo kot ustanovniki z 30 gld., a vse žene in hčere malomeščanskih krogov kot letni dru-štveniki z 50 kr. prispevkov.
(Ljubljanske novice.) Od tam se nam po roča: Dirkališče kluba slov. biciklistov „Ljub-ljana", ta lepo in moderno opravljena naprava je torej otvorjeno in slavnost, ki se je vršila z obširnim vsporedom in ob ogromnej vdeležbi domačega in zunanjega občinstva, je našim Nemcem in nemškutarjem grozno imponovala. Da so dali duška svoji zavisti in — kulturi nazvali so dirkališče v svoji jezici „Abderitenbau". — Pes, ki samo laja, ni nevaren. Tudi ljubij. Nemcev in nemškutarjev se ni treba bati 1 — „Slovensko gledališče" obeta letos dobro uspevati, treba bode pa kritiko nekoliko poostriti, kajti jeden del naših domačih igralcev je že odveč razvajen in „nobel" . . . Nemci baje nameravajo čez 3 ali 4 leta zgraditi si svoje gledališče. Kranjska hra nilnica jim bo dala denar. — Kar brž naj zidajo!
(Požar.) V soboto dne 9. t. m. zgoreli so v Trnovem v Ljubljani hlevi nekdanje Nušakove vojašnice. Ker so bili prostori napolnjeni z krmo, ceni se škoda na 20 tisoč gld. Ogenj je nastal po neprevidnosti.
(Iz „Slovansko-krščanske zveze") izstopil je dvorni svetnik Šuklje. Razžalilo ga je postopanje nekaterih strankarskih mu nasprotnikov, ki so volih z večino glasov mesto njega dr. Kreka v budgedni odsek. Ker je bil poslanec Sukije že več let član temu odseku, umljiva je v nekoliko njegova zamera, da se ga je mnogo mlajšemu poslancu na ljubo tako brezobzirno prezrlo, vendar pa dvomimo, da h je premišljeno v sedajnem resnem položaju svojo občutljivost na toli opasen način maščevati.
(Nesreča.) V Zabreznici ponesrečil je dne 4. t. m. krojaški mojster Ivan Godja. Peljal je iz bližnjega gozda voz drv. Blizu doma se mu konj splaši ter voz zvrne, kateri ga pritisne ob zid s tako silo, da je po par zdihljajih umrl. Bil je 41 let star in oče šesterim nedoraslim otrokom.
(Pošto v Ribnici) prevzel je gosp. Andrej Tavčar iz Gorenjevasi.
(Umrl je) dne 8. t. m. v Černomlji vpoko-jeni dekan in častni kanonik tržašk1, č. g. Jakob Stariha, 84 let star.
(Na Rakeku) pogorela so dne 1. t. m. skladišča oglja tvrdke Piva & Comp. iz Trsta. V lesenih baiakah je bilo naloženih nad 30 vagonov oglja. Pogorelo je vsa vkupe.
(Zmrznil.) Nenavadna je letušnja jesen. V začetku jeseni pač bo težko pomniti enakega mraza, kakor vlada letos po Gorenjskem in celo v Istri, da, oni teden pobelil je sneg celo vse višje vihove v Gornji Italiji. Dne 3. t. m. šli so iz Podgraj v Istri trije možje po oglje blizu Snežnika. Pozno so se vračali povsem opehani, tiudni in vsled viharja premrazeni d..mov. Naj mlajši, 16 letni Jožef Celin, jz Kuteževa, opeša. Njegov stric vzame ga na rame ter ga nese, kmalu pa čuti, da se ga dečkove roke ne mo- j rejo več držati. Spusti ga na tla ter vidi, da je zmrznil. Mej tem opeša tudi njegov 191etni brat in stric sam.. Zmrznila bi bila i ta dva, da ju niso ljudje pravočasno rešili in odnesli v Žabiče.
(Poročil se je) celovški slovenski odvetnik g. dr. Alojzij Kraut z gdč. Anico Graškovo iz Kamnika.
(Iz maščevanja) zažgal je v Stragancah pri S D. Vidu na Koroškem nek postopač gospodarsko poslopje kmetu Naceju. Našel je deklo samo doma, od katere je zahteval mesa. Ker tega brez gospodarjevega privoljenja, ki pa je bil v Št. Vidu na semnji, ni hotela storiti, zapahi je hudobnež hlev, da je vse do tal, z pridelki in živino vred zgorelo, tako 3 pari volov, 6 krav, 3 telice in 1 konj. Škoda je velikanska.
(Na Koroškem) prireja „Katohško-po;ifcično i in gospodarsko društvo" prav pridno javne shode, j Tako je bil dne 3. t. m. tak shod v Šmarjeti v j Rožu. Mnogobrojnemu občinstvu razkladali so navdušeni govorniki sedanji položaj in dajali na-migljaje, le kakim načinom se bodo rešili. Ti shodi obetajo biti važnega značaja; ljudstvo se zanje zanima, znamenje, da globoko izmišljuje.
(Odlikovanje.) Cesar je podelil redarstve-nemu nadzorniku v Trstu Franu Miheliču srebrni križec za zasluge s krono, a redarju Ivanu Čoku srebrni križec za zasluge.
(Na tržaški gimnaziji) imenovan je ravnateljem dr. Alojzij Pertner, profesor v Tridentu.
(Istrski deželni zbor) prestavljen je iz Poreča v Pulj. V Poreču niso bili slovanski poslanci pred zdivjanimi Italijani niti več življenja varni. To je prva izpolnjena obljuba grofa Ba-denija, od katerih je povodom svojega potovanja po Slovenskem toliko storil.
(Državnim poslancem) izvoljen je mesto zblaznelega Lovisonija Italijan Valentinis iz Tržiča.
(Slovensko bogoslužje) mora se v Istri na odločno željo prebivalstva v nekaterih krajih dovoljevati. Da-si je moral kapelan Vrbko samo zbok tega, ker je opravljal slovensko bogoslužje bežati pred škofom Flappom v tržaško škcfijo, naznanil je novodošli kaplan v Šajini izpred altarja ljudstvu, da mu je dovoljeno peti sv. mašo slovensko. Ljudstvo je veselo iznenadjeno, da se rnu vendar morajo vračati staie svetinje.
(Huda ura.) Dne 21. septembra t. 1. imeli so v Bosni in Hercegovini strašne plohe. Oblak se je odtrgal od R finega sela do Začke ter je odnesla voda vse mostove in nasipe. V Fojnici ubila je strela v jedni hiši 6 oseb, v drugi jedno osebo; na mnogih krajih je strela užgala hiše.
Druge avstrijske novice.
(Deželni zbori) imeli bi se po poročevanju nekaterih listov sklicati že v prvi polovici meseca novembra. Verjetno je, da se to zgodi, ka kor hitro bi se moralo delovanje državnega zbora zastaviti; dokler pa deluje državni zbor redno, pričakovati je, da se snidejo deželni zbori še le s začetkom decembra.
(Državni zbor) nadaljeval je zadnje dni tedna glasovanje o podporah po ujmi prizadetim. V tej točki strinjali so se celo nemški ro-govileži ter povdarjali, da enake bede, kakor letos ni sosebno Češka že več desetletij obču-čila. Odobravalo se je še nadaljne zahteve finančnega ministra glede milijonov za medsebojne potrebe. Predložila se je tudi podstavka za večerjo vojakom, saj dvakrat v tednu — kar pa se je odklonilo, dasi bi dotična vsota znašala le samo 800 tisoč na leto. — V nedeljo dopoldan vršil se je ministerski svet pod cesarjevim pred-sedništvom, h kojemu sta prišla tudi ogerski ministerski predsednik baron Banffy in finančni j minister Lukacs. Razpravljalo se je zopet o po-! godbensktm provizoriju. Priskrbela pa je poslanska zbornica v tej dobi tudi škandalov željnim s!ušalcem na galerijah potrebno zabavo. Poslanec Iro in dunajski socijalist Gregorig zmerjala in psovala sta se nečuvano ter pri tem v javnost vlačila resnične in neresnične družinske zadeve in zakonske pregrehe. Gregorig kričal je nad nasprotnikom: „lažnjivi capin!" za kar je planil Iro nanj ter ga hotel klofutati. Dunajski župan Lueger ga je zabranil. Kakor vid mo, dunajsko ljudstvo ima za drag denar, katerega prispeva v zdrževanje državnega zbora vsaj zabavo — mi pa še tega ne.
(Pomnoženje deželne brambe.) Pri avstrij ski deželni brambi zvrši se v kratkem večje preosnovljenje. Iz sedajnih 26 deželnobrambenih polkov postane jih 38, ki bodo pa imeli razun zadnjtga, t. j. 38 dalmatinskega, samo po tri bataljone. Vsak novi polk pa dobi še po jedno nadomestilno eskadro. Deželnobrambeni dopolnilni okraji se znatno spremenijo, a za slučaj vojne postavi se 23 rezervnih deželnobrambenih bataljonov. Istočasno je dovoljeno, da se na novo ustanovijo trije polkovni štabi in dve bri-gadni komandi za pehoto, najbrže pri zagrebškem in katerem češkem voju.
(Italijani na Češkem.) Takoj po dogodku v Mostu na Češkem, sklenila je stranka nemških n strpnežev, nobenega podjetja več Čehom izročati, odvzeti jim vsak zaslužek ter odsloviti češko služinčad in delavce. Bilo je pa baš tedaj treba mnogo delavcev za zgradbo železnice pri Bieitenbachu. Naročili so si tedaj delavcev iz notranje Italije, katerim so plačali celo voznino do tja. Došlo jih je zadostno, a ko so delali pol dneva, odložili so krampe in motike, češ, ob- I nebje je zanje preostro. Železniški podjetniki '
obečali so jim večje plačilo, nego je bilo sicer dogovorjeno — toda vse zaman, zahtevali so le domov; ker pa seveda nimajo denarja za vožnjo, čakajo, da jih odgonskim potom spravijo v domačijo. Politična oblast je odredila, da ima upor-neže železniško podjetje preskrbljevati. Izvabili so si strahove, a sedaj sa jih odkrižati ne morejo. Morda sedaj mine te češke Schonererjanca oholost s tujimi delavci dražiti domačine.
(Hrvatski poslanci) v ogerskem zboru sklenili so si ustanoviti samosvoj parlamentarni klub, kateremu naj bi bil predsednik hrvatski minister Josipovič. S tem načinom zamogli bi zastopniki hrvatskega naroda napram ogerski vladi dokaj samostojneje nastopati.
(Nemiri na Hrvatskem) ne ponehajo. Tako so odišli pretečeno soboto orožniki vseh bližnjih postaj v Gračac, kjer je postalo nevarno gibanje med narodom. Mnogo odličnih oseb, ki so na sumu, zapirajo v preiskovalni zapor, a jih morajo navadno zopet izpuščati.
(Pomažarenje v Budi.) Istodobno, ko se Mažari hinavsko toli ogrevajo za Njmčijo ter se nikakor ne morejo ohladiti navdušenja za njenega cesarja — „vitežkega kneza" Viljema, piše nek list v Budapešti, kako trdovratno se vstavlja Buda poiražarenju, ter da se povsod rajši govori švabščina, sosebno v obrtnih krogih. Vendar se je posrečilo ondotnemu gimnazijskemu profesorju Duma z ustanovo „Badapeštanskega društva pomočnikov", da so se jeli obrtni in delavski krogi izobraževati s tem, da so se odpovedali švab-ščini. Ttm načinom upajo kmalu zatreti zadnjo nemško govorečo družino. Istinaje, da se nahaja v tej mestni polovici premnogo starejših rodovin, v koji so stariši edino j nemščine vešči, a njih odrasli otroci ne razumejo več svojih roditeljev. Ono „izobraževaIno" društvo delovalo pa bo tudi za spreobrnitev Srbov, kateri imajo v Budi svoje lastno predmestje z lastno župnijo in cerkvenim upravitaljstvom.
Ogled po širnem svetu. *
(Nova ustava v Srbiji.) Srbski list »Trgovski Glasnik" prinaša vest, da je že dal kralj izdelati novo ustavo, katero kmalu okliče. Po tej ustavi imela bo država 5 župnij z po petdesetimi srenjami, a cerkvena oblast razdeljena bo na 5 eparhij. Postavodajne oblasti bodo narodna skupština in senat. Skupština bo imela 120 poslancev, katere voh ljudstvo, senat bo imel 60 članov, od katerih izvoli 20 narod, 20 imenuje jih kralj, a 20 po svojem dostojanstvu, in sicer 5 županov, 5 cerkvenih predstojnikov (arhijerov), 2 generala, predsedniki glavne kontrole itd. Od te nove ustave pričakuje se obilo zboljšanja.
(Domača obrt v Bolgariji) B Jgarski uradni list prinaša knezov ukaz, da imajo svojo posebno nošo nositi vsi uradniki in sluge državnih, okrožnih in občinskih uradov in ostala gospoda narodnih činovnikov, kateri imajo redno mesečno plačo. Biago za to opravo mora biti domačega izvora, pripravljeno mora biti v domačih tovarnah, obleka in obuvalo mora biti doma narejeno V boljše nadzorovanje domačega obrta napram tujemu dovažaniu, oglasiti se je vsem lastnikom tovarn zra usnje in blago, vsi domače delalnice za obleko in obuvalo imajo se do konca oktobra oglasiti pri pristojnih oblastnih, ki jim bodo vtisnile posebne znake, po katerih bo carinskim uradom spoznavati dovažene tuje proiz/ode.
(Oboževani Italijani) Naša gosposka zbor-je sprejela nedavno v potrjenje pogodbo, kojo je sklenila naša vlada z Italijo glede medsebojnega podpiranja revnih bolnikov. Komu ta predlagana pogodba koristi, vedel bo vsak. Naših državljanov bo pač malo moledovalo italijansko vlado podpore, ker si Avstrijci sploh jako redko iščejo kruha v Italiji. Drugače je z Italijani. Koliko zboli od tisočev in tisočev italijanskih delavcev vsako leto pri nas, mnogo teh od gladu; a ker je vsak tak delavec tudi revna para, saj po svojem dokazilu, vzdrževali in zdravili jih bomo mi za naš denar. Usmiljenost je lepa dolžnost, dokler ne presega naših moči.
(Mirovne pogodbe) med Grčijo in Turčijo sklepajo se glede novih meja ravnokar v Carigradu, kamor so se podali grški poverjeniki. Meje
so že pač zdavno načrtane ter se na prvi pogled niti ne vrezujejo pregloboko v grško kraljevino, a strogi opazovalec brž spozna, da so ravno te Turčiji odločene proge v vojnem oziru najvaž nejše zaslombe. Avstrija pooblastila je baje podpolkovnika barona Giesla, da izposluje stalno mejo.
(Novo špansko ministerstvo) spomnilo se je najprvo nesrečne Kube, kjer vlada samovoljno general Weyler. Imenovala je vlada novega poveljnika za Kubo, maršala Blanco, ki je z današnjim dnem odpotoval na svoje mesto. Weyler se nič kaj ne veseli zopet videti domovino Španijo, ker ga namerujejo takoj vtakniti v preiuko valni zapor. Zbok tega prisilil je v svoji mogočnosti merodajne Kubance, da so prosili pri kraljici, naj jim pusti Weylerja poveljnikom, ker ga izvanredno radi imajo, a kraljica jim ni marala verjeti.
Dopisi.
Iz Vojnika. (Gospodarsko obrtni shod) Priprost človek sem, pa hodil sem nekaj v šolo kar mi še danes ni žal. Zanimam se za naše žalostne narodne razmere in delujem rad, koder le kaj morem v prid milega rodu in drage do movine. BjI sem tudi na obrtno-gospodarskem shodu v Vojniku in reči moram, to je bil shod, kakoršnega Slovenci že davno nismo imeli. To je bil poduk, to so bile besede, kakoršne zamore govoriti le tisti, ki je sam kaj skusil, ki res pozna naše razmere in, ki ima srce za ubogo trpeče ljudstvo. Težko bi mi bilo ocenjevati posamezne govore, ker jeden je bd boljši od drugega in vsi pa tako popolni, tako strokovnjaški, da poslušalci še danes ne govore druzega kakor o tem jedernatem poduku, tem praktičnim, iz življenja vzetim zgledom. To je prava pot, pu kateri naj bi nas vodili naši prvaki in poslanci. Navdušenost na shodu je bila dokaz, kako dobro smo razumeli gospode govornike in besede, katere je govoril gospod Brinar gospodom govornikom v zahvalo, podpišemo vsi, tudi s krvjo, če je treba.
Naše ljudstvo potrebuje praktičnega poduka in besede, ki se mu govore mora razumeti, kar pa dostikrat ne moremo trditi, če se mu govori o sestavi državnega zbora, o raznih klubih in nasvetovanih predlogih On vzame vse, kar se mu tako razlaga, kot gotovo reč in potem se le jezi in dostikrat kolne gospode, da se laže, ko vidi, da se ni vresničilo, kar se mu je pripovedovalo.
Zato pa velika hvala še enkrat »Občeslo-venskemu obrtnemu društvu" v Celji in pa gospodom govornikom s prisrčnj prošnjo, kmalu zopet v bližini kje prirediti enak shod. Trud in delo ostalo ne bode brez vspeha.
Iz Dobrne. Ako se vol sveže detelje pre-obje, pravijo, da ga »žabica napenja". Tudi pri nas je začela nekoga »žabica napenjati", — preobjel se je slovenskega kruha. Ta bolezen pa pr nemškemu trgovcu ni baš nevarna, odmek-niti bo le treba slovenskemu ondotnemu ljudstvu roko, gotovo se mu ne bo več zgodila ta nesreča. Dne 5. t. m. obhajali so namreč v Dobrni odhodnico kopališčnega ravnatelja dr. Kumpfa. V proslavo tega dne oborožila se je tudi domača »nemška" požarna bramba. Kvasilo, tožilo in prerokovalo se je, kakor se to taki nemški slavnosti spodobi, jako mnogo.
Znamenita izjava pri tej priliki je ona bla-gajničarja požarne brambe, ondotnega nemškega trgovca Strasserja. Le škoda, da niso njegovega nemškega javkanja in rotenja razumeli vsi »kolegi" pri požarni brambi, ker je 99 odstotkov med njimi Slovencev. To njegovo kvasenje je pač vspešna reklama za njegovo nemško trgovino v slovenskem kraji. Tožil je, da ga kot strogo nemškega moža vse premalo podpirajo. Pač kupujejo vsi »nemški" somišljeniki in tudi mnogi kmetski okoličani (vas ni sram, kje je vaš ponos!) pri njem, a to je še vse premalo.
V svoji nemški nesramnosti si mož do-mišljuje, da ga mora ljudstvo že zbok tega ne pogojno in izključno podpirati, ker je potomec »gospodskega nemškega" rodu, ki ima baje že prirojene predpravice, da se mu mora vse ped vreči ter se pustiti — skubiti.
Škoda, da si je izbral za razkrivanje in negovanje svojih nemških načel tako nesrečno ravno ta slovenski kraj. Kajti mi nikakor nismo zadovoljni ž njegovimi načeli, temveč naša parola se glasi ravno narobe. Ravno zbok tega ker si tujec, naš nasprotnik, srečen bi moral biti, da ti dajamo sploh toliko zaslužka, da gladu ne pogineš, toliko bi nam bila namreč dolžnost usmiljenja, da pa te spitamo in obogatimo, a tujec ošabni, si drzneš greben vzdigati ter se nad nam šopiriti, to je ohola predrznost, vredna nemškega pokolenja. Ker te slovenska preobjeda napenja, priskrbeti ti hočemo zdravilo. Rujaki dobrnški in okoličani, prevdarite dobro ta dogodek, kedar imate česa nakupovati. Naša narodna čast nam veleva, da ne nesemo nov-čiča nasprotniku, a to temmanj, ako ta tako zaničevalno-ošabno potrka na svoj, od nas Slovencev natlačeni mu meh. Mar li nimamo dobrega slovenskega trgovca, g. Sikošeka? Menim da umete besede svojega somišljenika.
Iz Brežic. Razstava grozdja na Bizeljskem 19., 20 in 21. septembra t. 1., se je prav dobro obnesla, da moremo popolnoma trditi: razstava je bila zares krasna!
Ze zunaj je bilo vse prav okusno in lepo okinčano; ko smo pa v poslopje stopili, se je mogel vsak začuditi nad krasno in umetno dekoracijo, katera je bila zares prav umetno narejena. Ne samo izbe, ampak tudi vhodi, stopnice; vse stene in vsi prostori so bili krasno in umetno ozaljšani.
Še bolj pa se je moglo oko začuditi, ko smo stopili v izb« in zagledali zdravo, zrelo in prelepo grozdje, pri katerem so bile vse vrste zastopane, posebno pa plaveč, šipon (Mosler), moravna (Portugieser), r. rožica (Cirfandler), ril-ček (Riesling), žlahnina (Gutedel), muškatelec, rulandec, kavčina (Kolner) itd. Posebno lepo je bilo tudi namizno grozdje raznih vrst. Štiri ve like izbe so bile polne prelepega grozdja, belega in črnega, okusno in lepo sestavljenega, da se oko nagledati ni moglo ter se je bilo tudi težko od njega ločiti.
Grozdja je bilo iz Bizeljskega, Pišec in Sro-melj: ker je bila sploh razstava za breški okraj, in ker se vino iz teh krajev pod imenom bizelj-ščina prodaja. Zraven razstave je bila tudi po-skušalnica (Kosthalle), kjer se je prav dobro domače vino, in sicer iz novih vinogradov na amerikanski podlagi, poskušalo. Posebno se je odlikoval trammec, silvaner, rilček, burgundec in muškatelec, pri katerem so bili gostje prav dobre volje.
Obiskali so razstavo iz breškega, sevniškega, kozjanskega in šmarskega okraja; pa tudi iz daljnih krajev, kakor iz Savinjske doline, iz Celja, Ljubljane, Maribora, Ptuja, Zagreba, še celo iz Gradca so bili gostje. Poskušavši ta vina, spomnil sem se zopet na pesem Ahacelja, ki pravi: Če hočeš pit' domače žlahtno vino,
Poznaš bizeljščino ? Kje vino je čez štajersko starino,
Ki bi tak zdravo b'lo? Ne vogersko, hrvaško, laško vino,
francosko, špansko ne; Ni zdravšega črez štajersko starino, za piti gladka je.
Od Sv. Jošta na Kozjaku (Potreba jezikovne naredbe.) Da vstrežem tolikemu pov-prašanji, pojasnim zadevo tim potom. — Na poštno nakaznico, kjer je bilo č. g. župniku Pavlu Hrovatu v slovenskem jeziku iz Celja nakazanih 172 gld. 61 kr. in toliko tudi kvitiranih, je izplačala dobrnska poštna upraviteljica trda Nemka, hlapcu imenovanega gospoda 472 gld. 61 kr.; toraj 300 gld. več nego se je glasila pobotnica. Pri prvi priložnosti se je poštnemu uradu, dostavil dotični preostanek in s tim bi bila reč poravnana. Ali obrekljivi jezik ni miroval poprej, da pride cela zadeva pred c. kr. za mesto delg. okrajno sodišče celjsko. O izidu poročam, ako Vam drago gosp. urednik, drugokrat.
Kedo je kriv tacih homatij in tolike razburjenosti ? Poštna upraviteljica se izgovarja na trdo nemščino in da ne razume slovenskih nakaznic in napisov. Se da opravičiti v toliko, ker mora oditi tje, kamor se ji reče. Krivda zadene le c. kr. deželno poštno ravnateljstvo graško, katero pošilja na Dobrno za poštno upravitelj i co trdo Nemko brez trohice znanja
slovenskega jez ka. V celem okraji se govori in piše slovenski; na pošti pa uraduje trda Nemka, ki ne more občevati s strankami. Dajte nam uradnikov in uradnic veščih tudi slovenskega jezika Li izostale bodo take in enake pomote in tožbe!
Narodno-gospodarske novice.
Splošna pridobnina po našem novem davčnem zakonu.
Piše dr. R. Pipuš.
(Dalje.)
Za prvo priredbeno dobo, t. j. za leti 1898 in 1809 bode se za vsako davčno družbo izračunil znesek, katerega bi bili morali njeni pripadniki leta 1897. plačati po dosedajnih zakonih na pridobnini in dohodnini. V račun se vzame samo pridobnina in dohodnina od takih podjetij in opravil, ki so po novem zakonu podvržena splošni pridobnini, toraj ne pridobnina in dohodnina od takih opravil, ki niso več dolžna plačevati nikakega davka, ali pa, ki bodo po novem davčnem zakonu plačevala kak drugi davek a ne splošno pridobnino. Šteje se pa ne samo prvotna pridobnina in dohodnina, ampak tudi tako imenovana izvanredna ali državna doklada, toraj ves državni davek. Ako za kako opravilo pridobnina, ali dohodnina za leto 1897. še ni odmerjena se vzame pri dotičnem opravilu v račun znesek iz leta 1896. Od obrtov, ki so bili leta 1897, ali ako treba leta 1896. v zakupu, se vzame v račun samo polovica pridobnine in dohodnine. Ako se je pa zakupnina plačevala kakemu podjetju, ki mora javno polagati račune, se pridobnina in dohodnina takega obrta pri določevanju družbinega prispevka sploh ne šteje.
Šteti se mora pridobnina in dohodnina iz leta 1897., oriroma 1896. tam, kjer se bode po novem davčnem zakonu plačevala pridobnina, torej za prispevek tiste davčne družbe, kateri pripada obdačeno opravilo ali podjetje po novem zakonu. Ako se je torej po starih zakonih pridobnina in dohodnina plačevala kje drugod, kakor se bode po novem zakonu plačevala splošna pridobnina od istega podjetja a\i opravila, se pridobnina in dohodnina iz leta 1897. oziroma 1896. ne bode štela pri prispevku tiste davčne družbe, v katerega okolišu se je plačevalo, ampak pri prispevku davčne družbe, v katerem okraju se bode od istega podjetja ali opravila plačevala nova splošna pridobnina. Is^o velja tudi glede mere, v kateri se pridobnina in dohodnina istega pridobninarja šteje pri prispevkih raznih davčnih družeb, ako pripada po novem davčnem zakonu raznim davčnim družbam, stara pridobnina in dohodnina pa se mu je odmerila z enim samim skupnim zneskom. Večkrat bode se pripetilo, da ima kdo več podjetij ali opravil, ali pa, da se isto njegovo opravilo tako razširja, da bode moral po novem davčnem zakonu plačevati pridobnino v okraj h raznih davčnih družeb, da bode vsled tega pripadal raznim davčnim družbam. Stara pridobnina in dohodnina pa se mu je odmerila vsa skupaj, ne za vsako opravilo in tudi ne za vsako davčno občino posebej. Njegova pridobnina in dohodnina iz leta 1897. in 1896. bode se na vse davčne družbe, katerim pridobninar po novem davčnem zakonu pripada, primerno tako razdelila, da bodo zneski, ki se pri prispevkih posameznih davčnih družeb štejejo, blizo v istem razmerju, kakor splošna pridobnina, katero bode moral pridobninar v vsaki davčni družbi plačati.
V davčne družbe še uvrstijo vsi tisti, ki so že do zdaj plačevali pridobnino, in tudi vsi tisti, ki so do zdaj plačevali samo dohodnino od kakega opravila, od katerega bode po novem zakonu načeloma treba plačevati pridobnino. Pri prispevkih bode se toraj štela vsa stara pridobnina od vseh opravil, od katerih bi se morala po novem zakonu plačevati splošna pridobnina, ako bi se od njih sploh plačeval kak drugi davek, razun osebne dohodnine. Kakor smo že zgoraj razložili, bode po novem davčnem zakonu .marsikatero teh opravil pridobnine in sploh davka oproščeno. Posebno manjšim opravilom bode se večkrat odvzelo davčno breme, ali pa se jim vsaj pridobnina ne bode nakladala. Kakor smo že omenili, spadajo sem n. pr.
j*
k
revni obrtniki, ki izvršujejo svoj obrt brez po-magačev, ali samo z enim pomagačem, mali kmetovalci, ki začasno opravljajo kako stransko opravilo, delavke, ki opravljajo le ročna dela brez pomagačev v svojem stanovanju ali pa v stanovanju svojih naročnikov itd. Zneski, kateri so leta 1897. oziroma 1896. na stari pridobnini in dohodnini z izvanredno doklado vred plačali taki pripadniki davčnih družeb prvega razreda, ki so po novem davčnem zakonu oproščeni splošne pridobnine, se za vsako davčno družbo prvega razreda seštejejo, in ta znesek se odbije od skupnega zneska vse pridobnine in dohodnine z izvanredno doklado vred, katero so leta 1897. oziroma 1896. plačali vsi pripadniki te davčne družbe. Ostanek je prispevek dotične davčne družbe prvega razreda za leto 1898. in tudi za leto 1899. Iz tega, kar smo do zdaj povedali, je pa tudi razvidno, da bode v davčnih družbah prvega razreda le malo takih, ki se bodo splošne pridobnine oprostili, največ bode takih v davčnih družbah četrtega razreda, pri davčnih družbah prvega razreda bode z drugimi besedami le malo odpustkov, največ odpustkov bode pri davčnih družbah četrtega razreda.
Pri davčnih družbah drugega in tretjega razreda se morajo ti odpustki, t. j. znesek, katerega morajo leta 1897. oziroma 1896. na stari pridobnini in dohodnini plačati pridobitna opra vila ali podjetja, ki so po novem zakonu oproščena splošne pridobnine, zračuniti za okraj vsake davčne družbe četrtega razreda posebej, akoprav se morda okraj davčne družbe drugega ali tretjega razreda ne ujema z okrajem davčne družbe četrtega razreda. Ravno tako se mora za okraj vsake davčne družbe četrtega razreda posebej določiti, koliko pridobnine in dohodnine z državno doklado vred so leta 1897. oziroma 1896. v tem okraju skupaj plačali pridobninarji drugega ali tretjega razreda. Pri davčnih druž bah drugega in tretjega razreda se toraj tako računi, kakor da bi imel okraj vsake davčne družbe četrtega razreda tudi svojo davčno družbo drugega in tretjega razreda. Da se računijo prispevki za davčne družbe četrtega razreda tudi po okrajih davčnih družeb četrtega razreda, se samo ob sebi razume. Tudi pri davčnih družbah drugega, tretjega in četrtega razreda se potem odbijejo odpustki od skupnega zneska, katerega so pripadniki vsake teh družeb leta 1897. oziroma 1896. morali plačati na pridobnini in dohodnini z državno doklado vred. Ravno poprej smo omenili, da se mora ta račun pri davčnih družbah drugega in tretjega razreda napraviti za okraj vsake davčne družbe četrtega razreda posebej. Od ostankov, ki se na ta način za okraje davčnih družeb četrtega iazreda dobijo, se vzame pri davčnih družbah drugega razreda 14°/0, pri davčnih družbah tretjega razreda 21% in pri davčnih družbah četrtega razreda 28%.
Ti po odstotkih zračunjeni zneski davčnih družeb drugega, tretjega in četrtega razreda se za okraj vsake davčne družbe četrtega razreda seštejejo t. j. zračuni se, koliko znaša v okraju vsake davčne družbe četrtega razreda 14 odstotkov pridobnine in dohodnine pripadnikov davčne družbe drugega razreda iz leta 1897. oziroma 1896., 21% iste pridobnine in dohodnine davčne družbe tretjega in 28% enake pridobnine in dohodnine pripadnikov davčne družbe četrtega razreda skupaj. OJ tega skupnega zneska se potem odbijejo zgoraj navedeni odpustki davčne družbe drugega, tretjega in četrtega razreda v istem okraju.
Na ta način se dobijo zneski, za katere bodo pripadniki davčnih družeb drugega, tret jega in četrtega razreda v okraju vsake davčne družbe četrtega razreda leta 1898. na splošni pridobnini skupaj manje plačali, kakor so morali leta 1897. oziroma 1896. plačati na pridob nini in dohodnini. Vendar to znižanje davka ni vsem davčnim družbam enakomerno na korist. Od te olajšave dobijo pripadniki davčnih družeb tretjega razreda razmerno poldrugikrat toliko, kakor pripadniki davčnih družeb drugega raz reda, in pripadniki davčnih družeb četrtega razreda razmerno dvakrat toliko, kakor pripadniki davčnih družeb drugega razreda. Vsak goldinar pridobnine in dohodnine, katero so morali leta 1897. plačati pripadniki tretjega razreda se
mora vsled te olajšave znižati za poldrugikrat toliko, kakor vsak goldinar pridobnine in dohodnine, katero so pripadniki davčne družbe dru gega razreda morali plačati leta 1897., in vsak goldinar pridobnine in dohodnine, katero so morali leta 1897. plačati pripadniki davčne družbe četrtega razreda, se mora znižati za dvakrat toliko, kakor vsak goldinar pridobnine in dohodnine, katero so morali leta 1897. plačati pripadniki davčne družbe drugega razreda. Na ta način se mora toraj razdeliti zgoraj izračunjeni znesek za katerega se bode pridobninarjem drugega, tretjega in četrtega razreda v okraju vsake davčne družbe četrtega razreda olajšalo davčno breme. Za ta znesek mora se toraj po tem razmerju, kakor smo zdaj razložili, znižati skupni znesek, katerega so morali pripadniki davčne družbe, drugega, tretjega in četrtega razreda v okraju kake davčne družbe četrtega razreda na pridobnini in dohodnini plačati leta 1897. oziroma 1896.
Na ta način smo prišli do zneskov, katere bodo morali pripadniki davčnih družeb drugega, tretjega in četrtega razreda leta 1898. plačati na splošni pridobnini. Za davčne družbe četrtega razreda kažejo ti zneski ob enem prispevek davčne družbe za leto 1898. Pri davčnih druž bah drugega in tretjega razreda pa kažejo ti zneski le takrat ob enem prispevek družbe, ako se nj'h okraji krijejo z okraji davčnih družeb četrtega razreda. Ako pa tega ni, morajo se ti zneski, ki so zračunjeni po okrajih davčnih družeb četrtega razreda, za celi okraj vsake davčne družbe drugega ali tretjega razreda sešteti in še le na ta način se pride do prispevka vsake davčne družbe drugega ali tretjega razreda.
Vzgled bode, ta nekoliko zamotan račun najbolje pojasnil.
Okraj davčne družbe A prvega razreda se krije z okrajem davčne družbe B drugega raz reda. Ta okraj pa obsega okraja dveh davčnih družeb tretjega razreda in okraje treh davčnih družeb četrtega razreda, in sicer je razdeljen okraj davčne družbe C tretjega razreda v okraja davčnih družeb E in F četrtega razreda, okraj davčne družbe D pa obsega, samo okraj davčne družbe G četrtega razreda.
Pridobnina in dohodnina, katero bi morali pripadniki davčne družbe A leta 1897. plačati, znaša 80.000 gld. pridobnina in dohodnina tistih, ki so v to družbo uvrščeni, pa po novem zakonu splošne pridobnine oproščeni, je leta 1897. znašalo 5000 gld. Prispevek davčne diužbe A prvega razreda znaša torej leta 1898. in tudi 1899. leta 75.000 gld Ta znesek bodo morali toraj pripadniki te davčne družbe skupaj leta 1898., kakor tudi leta 1899. na splošni pridob nini plačati.
Vsi pripadniki davčne družbe B drugega razreda so morali leta 1897. na pridobnini in dohodnini plačati 60000 gld., in sicer v okraju davčne družbe E 15.000 gld., v okraju davčne F 20.000 gld. in v okraju davčne družbe G 25.000 gld. Odpustki, t. j. pridobnina in dohodnina katero so morali leta 1897. plačati pripad niki, te družbe, ki so pa po novem zakonu splošne | pridobnine oproščeni, znašajo v celi družbi dru gega razreda skupaj 1000 gld. in sicer v okraju družbe E 200 gld. in v okraju družbe G 800 gld., v okraju družbe F pa*nič.
zraka, za letoviščno življenje nekaternikov je ta sprehod malo predrag državi. Celi 3 milijoni so se že potrošili za Kreto. Koliko dobrega za naše zanemarjene potrebe bi se dalo s tem doseči. Koliko krika in moledovanja je treba, da se •— konečno odreče par tisočakov za vzdrževanje katere slovenske ljudske šole, to občutijo naši Primorci in Korošci.
(Dobrosrčen psiček.) Na Nizozemskem ima neka rodovina izvanredno »duhovitega" psička. Večkrat so že opazovali, da ne povžije podarjenih jedil, temveč jih nekam odnaša. Ko je nekega dne zopet znosil kosti in kruh k vratom, kjer je čakal, da se mu odpre, opazuje ga gospodar, kako je znosil vse navedene reči k oglu neke hiše ter odišel. Kmalu pa se vrne in pri-pelja seboj nekega tujega slepega psa, kateri hlastno je prihranjeno kosilce, mej tem ko je darovatelj pes hvaležno gledal k svojemu gospodarju.
(Neprestreljivo sukno.) Amerikanec, duhovnik Kazimir Z-^yier iznišel je sukno, koj-;ga ne predre baje nobena kroglja. Sukno obstoji iz dveh plasti svile, a v sredini je volnena pletenina; cela snov je prst debela ter v velikosti cele obleke tri funte težka.
Koledar.
Petek (15.) Terezija, dev. — Sobota (16) Gal., opat. — Nedelja (17.) 19. pobinkoštna. Hedviga, vdova, — Pondelj. (18.) Luka, evangelist. — Torek (19.) Peter Alkant., sp. — Sreda (20.) Janez Kant., sp. — Četrtek (21.) Uršula, devica.
Sejmi.
Dne 16. okt. v Spielfeldu. Dne 18. okt. v Oplotnici, Vojniku, pri Sv. Emi, v Mozirju, Trbovljah, pri Sv. Treh kraljih v SI v. gor., v Apačah in Podsr di. Dne 20. okt. v Mariboru (tudi za konje). Dne 21. okt. pri Mali Nedelji, na Bregu pri Ptuju (za svinje), v Sevnici in Celju (tudi za konje).
Loterijske številke.
Trst 9. oktobra 1897: 34, 6, 29, 21, 68. L'nc „	75. 40, 1, 41, 80.
Neprekosljivega učinka je
| Tanno cliinin tinktura za lase. |
Okrepčuje in ohranjuje lasišče in preprečuje izpadanje las. — Cena 1 stekl. z rabilnim navodom 50 kr.
Jedina zaloga
lekarna pri Mariji Pomagaj M. Leustek
v Ljubljani,
Resljeva cesta štev. 1, poleg mesarskega mosta.
Zaloga vseh domačih preskušenih zdravil, katera se po časopisih iu cenikih priporočajo. Pošilja se na vse strani z obratno pošto.	(210) 10—3
Razglas.
Mica Zalokar iz Zvodne pri Teharjih, je bila ob-dolžena, da jo je dobil vincar v gorci Jožefe Sima, ko je imela pol koša nabranega grozdja in je bila tako ob-dolžena tatvine. Razprava pred sodnijo pa je pokazala, da je vsa stvar zlagana in Mica Zalokar popolnoma nedolžna.	(235)
St. 3750.
Oklici
IV. 163 1897
Razne stvari.
(Nemški „šulferein") je pri svojem zad njem občnem zboru na Dunaji neprikrito jadi-koval, da je društvo bolano na „sušici\ Ž i lansko leto so se dohodki skrčili za 1000 gld., a letos naberačili so celo 30 tisoč gld. manj od lani. Belili sc si glave in ugibali, kako jim je ustvariti nov vrelec. Sklenili so v prvi vrsti se zopet z Ž di pobratiti in jih v odbore dobiti, v drugi vrsti pa bo treba tudi nevednega kmet-skega Miheljna za sveto stvar ugreti — no, saj mu ni treba pravega namena, kojega zloglasno društvo zasleduje, povedati. Ako se mu tudi na-tveže, da reši društven denar njegovo dušo vi-cam, samo da se bo pustil molzti.
(Nepotrebni troški) Kdo bodi je vže vprašal, kaj imajo tuje velevlasti, kaj ima uprav naša Avstrija iskati na Kreti. Da ne zastopajo naši vojaki tem načinom niti lastnih državnih koristi, niti ne pripomorejo izpolnovati človeko ljubne namene za splošne pravice zatiranega ljudstva, kdo ne uvidi? A za samo spremembo
C. kr. okrajno sodišče v Gornjemgradu naznanja, da se dovoli dražba v zapuščini g. župnika Franceta Sal. Ermenc-a iz Luč spadajočega zapuščinskega premoženja sestoječega iz hišne, kuhinjske in kletne oprave, hišnega in poljskega orodja, živine, krme in poljskih pridelkov.
V to svrho odredijo se dražbe na
25., 26. in eventuelno 27. oktobra 1897
vsakokrat od 9. ure dopoludne naprej, pričenši v žup-nišču v Lučah in nadaljevaje v hiši štev. 107 na Ljubnem s pristavkom, da se bodejo premakljivosti za ce-nilno vrednost izklicevale in proti takojšnji plači in odstranitvi največ ponujajočemu oddajale.
Zapisnik o inventuri in cenilu leži pri tem sodišču na ogled.
C kr. okr. sodišče v Gornjemgradu, dne 8. oktobra 1897.
C. kr. okrajni sodnik: (229)	dr. Fraidl.
Dečka
it v
^ poštene rodbine, ki je čvrst in zdrav, sprejme ^^ takoj za pekarskega učenca	^
Karol Regula,
(230) 3-1	pek v Celji. ^
Med. doktor Alojzij Praunseis
okrožni in praktični zdravnik celjski
uljudno naznanja, da sedaj tudi oskrbuje zobe in cela zobovja s
•ftd kaučukom in v razne kovine.
(231) 10-1

H
Najnovejše stroje za pridelovanje i' vinske krme, kakor:
stroje za rezanje zmesi, rez-nice za repo in krompir, mline za drobljenje in mečkanje, za parjenje živinske piče, prenesljive štedilne kot-lene peči z emajliranim ali neemajliranim vložnem kotlom, stoječe ali vozeče, za gs kuhanje in parjenje živinske gj krme, krompirja, za mnoge p kmetijske in domače potrebe itd. dalje stroje za turSico luSiti (robkalnice), čistilne mline za žito, trijere-stroje izbiralnice, stiskalnice za seno in slamo, na ročno gonjo, stoječe in vozeče, izdeljuje in razpošilja z jamstvom izvanrednega dela, pri najizvrstnejšem- in najbolj pripoznanem izdelovanju	(233) 10-1
Ph. Mayfarth & Comp.
c. kr. izrecno priv. tovarna za kmetijske stroje, livalnica za železo ir\ parna kovačija Dunaj, II. Taborstrasse 76.
Odlikovana z nad 390timi zlatimi in srebrnimi svetinjami.
llustrovani katalogi 7. mnogimi priznalnimi pismi brezplačno. — Iščejo se zastopniki m preproilalci.
Gospodična, katera je
izurjena v specerijski trgovini se takoj sprejme v novo trgovino (prodajalnico.)
Ponudbe do 20. t. m. na „	(204)
Ivan Gosar, v Celji, Štajersko.
Ha predaj
je iz proste roke hiša z gostilno in vsemi gospodarskimi poslopji, s sadnim vrtom in njivo z dvema oraloma, ter kozolcem, poleg lepa hosta.
Več pove Županstvo v Loki pri Zidanemmostu ali posestnik Franc Kunšek v Ljubnem na Gornjem Štajerskem.	(232) 21
Glavni zastop y Celji
se na novo odda. — Razumljive, deloljubne in vestne osebe naj dotične ponudbe vpošlejo pod: „V. u. G " Graz, poste restante.	(219) 3—3
jedne prvih zavarovalnih družb Avstrijsko -Ogerske

Dragi "bralci „Domovine" 1
Svoji k. svojim I
Anton P. Kolenc
trgovec v Celji v „Narodnem domu" in „pri kroni1'.
Priporoča časi. duhovščini in slav. občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnega
špecerijskega blaga
po jako nizkih cenah, kakor tudi vino, na debelo in drobno.
Kupujem vsake vrste deželnih j ridel-kov, kakor: hmelj, oves, pšenico, rž, ječmen, jabolke, hruške, divji in pravi kostanj, belice, (Preiselber) mališno štupo, suhe gobe, maline, bezgovo gobo, mecesnovo gobo, želod vsake vrste itd., sploh vse deželne pridelke po najvišjih cenah in tudi
strd ali med vsako množino po najvišjih, cenah.
(159) 52—12 z velespoštovanjem
Anton P. Kolenc
j^IPri dotrem pastirju." 1
Pravi trpotčev sok je jedino oni, kateri se pripravlja v lekarni priZrinjske-mu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjski trg 20.
Trpotčev sok nepresežno deluje pri vseh prehlajenjih dušnih organov, ter je najboljše sredstvo za prsni katar, kašelj, prsobol, hripavost in vratobol. Tudi zastarani kašelj se s tem zdravilom v najkrajšem času da odpraviti; bolniki dobijo tek za jelo, lahko spijo in na ta način hitro okrevajo. — Izmed mnogih zahval navajam tu samo naslednjo: „Velecenjeni gospod lekarnar!
Pošljite mi še tri steklenice Vašega izvrstno delujočega trpotčevega soka; potrebujem jih za moje poznane e. Jaz sem od dveh steklenic od neznosnega kašljapopolnoma ozdravel. II v a 1 a V a m. Priporočal bom t a z d r a v i 1 n i s o k v s e m p rs o bol ni m. S spoštovanjem — Rudolf Ausim. Na Dunaji, 20. marca 1897."
Pazi naj se toraj, da jo na vsaki steklenici varstvena znamka t. j. slika bana Nikole Zrinjskega, kajti samo oni je pravi trpotčev sok, kateri nosi tovarstveno znamko. — Cena steklenici s točnim opisom je 75 kr. — Razpošilja se vsaki dan s pošto na vse kraje in sicer proti predplačilu (priračunši 20 k r. za zamotek) ali pa po poštnem povzetju. — Ceniki raznovrstnih domačih preskušenih zdravil se razpošiljajo na zahtevo zastonj m poštnine prosto. Lekarna pri Zrinjske-mu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjski trg štev. 20.	30
■Ik. V vsakem poštno-oddajnem okraji, v vsakej fari in po potrebi v vsakej občini, nastavi se razam-na, delavna in zanesljiva oseba kot
% zaupni mož in posredovalec
z dobrim in trajnim postranskim zaslužkom od ■k nekega, mnogo let obstoječega, avstrijskega pod-jetja prve vrste. Pismene ponudbe pod „V. u. G." ^Ig Gradec, poste restante.	(137) 26—15
Učenca,
ki je dovršil meščansko šolo ali par razredov srednje šole sprejme
trgovina D. Hribarja v Celji.
' kT kT kT	kT kT kT kT ki
kTkTkTkTkl
- (223> ^
Cisto nova hiša je na pro-~	daj tik žalskega trga; zraven je ^fc^fc
_	kozolec in dva orala prav ro-
S^^^r dovitne zemlje, vse v dobrem JtJv^t st nji. — Martin Weber, pismo-" noseč in posestnik v Žalci ^^^^^

jmjngmj

kovoljujem si naznaniti, da sem v Šmarji pri Jelšah otvoril svojo
advokatsko pisarno.
V Smarji pri Jelšah, dne 1. oktobra 1897.
(227) 2—2
Dr. Jos Georg,
advokat.
m

Resna ponudba.
Samski mladenič, posestnik in trgovec, ki ima 12.000 gotovega premoženja in je vojaščine prost, želi se poročiti z dobro odgojeno deklico, ki ima do 3000 gotovine..— Ponudbe pod I. P. št. 22, poste restante, Podčetrtek, Štajersko.	(225) 3—3
t Gospodje f£
kateri si žele po najnovejši angleški in fran-(64) 10—1 coski modi izvršene
svršnike, izprehodne, salonske in obleke s frakom, kakor tudi vsakovrstne druge oblek« za gospode in --- dečke - -
obrnejo se naj na modno in konfekcijsko obrt
Josipa Hočevarja
v Celji, Graška cesta št. 19
kateri postreza vedno z najboljšim blagom ter najnižjimi cenami.
Velika izber tu- in inozemskega blaga vedno v zalogi.
fr Vse stroje ^a, po»ljedelstiro
Vnovič znižane cene I
Trijeri (čistilni stroji za žito) v natančni izvršitvi. Sušilnice za sadje in zelenjavo. Škropiinice
proti peronospori, poboljšani sestav Vermorelov.
Mlatilnice, mlini za žito, stiskalnice (preše) za vino in sadje različnih sestav, (te stiskalnice imajo skoro ono tlačilno moč kakor hidravlične (vodovodne) preše.
Slamoreznice jako lahko za goniti in po zelo zmernih cenah.
Stiskalnice za seno in slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje prodaja
v najboljši izvršitvi	-----------
IG. HELLER na Dunaju II|2 Praterstrasse 49.
fS?T" Zastopniki se iščejo. — Pred ponarejanjem se je treba varovati. -fgEj
IVAN REBEK
umetni in stavbeni ključar
"v Oelji
Poljske ulice 14, (Feldgasse) v lastni hiši.
fflDV
Priporoča se prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela pri stavbah hiš in drugih poslopjih, osobito za cerkvena dela, katera se najlepši krasijo z lepim in umetnim ključavničarskim delom, kakor n. pr. kovane mreže za okna, različne okove za vrata, kovane predaltarske, nagrobne in vrtne ograje, različne svetilnike. Izdelujem železne vrp.ta vseh slogov, različna štedilna ognjišča, katera imam tudi v zalogi.
Napeljujem vodovode in strelovode, hišne telegrafe in telefone. Prevzamem tudi vsa železna iconstrulircljsira dela bodi si: strehe, stopnice, cvetličnjake itd. itd.
-= Vse po najnižji!! cenah.. —
Načrti in proračuni brezplačno. — Za dobro delo jamčim.
(40) 21
m