Domoznanski oddelek
35
NOVICE občine 1998
352(497.4 Juršinci)
6005768
,1
COBISS o
NOVI
^ + + A,/*
Občine Juršinci
Leto III, številka l
29. april 1998
c

Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri Občini Juršinci vabi na predstavitev Zakona o varnosti cestnega prometa, ki bo v petek, 8.maja 1998, s pričetkom ob 20 uri v Prosvetni dvorani. Zakon bo predstavil g. Branko ŠENKIŠ - vodja policijskega okoliša Juršinci.
Vabimo vas, da se v čim večjem številu udeležite predstavitve.
Vozimo pametno!
Svet /a oieveniivo m vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenite
v_____________________________________________________________/
Izdajatelj: Občinski svet Občine Juršinci. Uredništvo: Alojz Kaučič, Martin Žajdela in Simon Toplak. Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini Juršinci brezplačno. Javno glasilo NOVICE OBČINE JURŠINCI je vpisano v evidenco javnih glasil pod zaporedno številko 1413. Naslov uredništva: NOVICE, Juršinci 3/b, 2256 Juršinci. Tel.; 062/758-214. Časopis NOVICE Izhaja v nakladi 700 Izvodov.
Po mnenju Ministrstva za kulturo Republike Slovenije št. 415 -1267/ 96 z dne, 20.1.1997 spadajo Novice Občine Juršinci, med proizvode, za katere se plačuje 5 % davek od prometa proizvodov.
Lektor: Bojana Kolenko. V.d. odgovornega urednika Zmagoslav Šalamun. Tisk In oblikovanje: Štrakl d.o.o., Sv. Trojica.
ŠPORTNO DRUŠTVO
"SLOVENSKE GORICE” JURŠINCI
prireja
v sklopu 4. praznika občine Juršinci v času od G. do G. avgusta 1 998
Ki se bo letos odvijala pod velikim šotorom postavljenim na tukajšnjem igrišču!
Program prireditve je naslednji:
Torek-četrtek (4. - 6. avgust)
Od 20. do 23. ure različne športne prireditve (namizni tenis, pikado, judo, boks...) ob dobri mehanski glasbi.
Petek, 8. avgust: Diskoteka v šotoru z ansamblom AGROPOP Sobota, 9. avgust:| Veselica z ansamblom Frajkinclari, kot gost večera pa bo nastopil pevec INerner.
Nedelja,10.avgust: ob 12. uri: Proslava ob tretjem prazniku Občine Juršinci (na dvorišču pred zadrugo),
ob 13. uri: Ekipno in posamično tekmovanje v judu s prikazom in
demostracijo te borilne veščine.
ob 17. uri: Veselica z ansamblom LOJZETA SLAKA
Nasvidenje v šotoru!
PO NAŠIH KRAJIH
SEM TER TJA - PO NAŠIH OBČINAH
Center juršinske občine vzgledno urejen
Na tej stari hiši piše, da sodijo Juršinci pod ptujski okraj. Če je že hiša stara (in lepa), bi lahko bila tabla sodobna.
Prvič nas je pot iz ptujske smeri vodila v Slovenske gorice, med Juršinčane, v faro sv. Lovrenca. Nekdaj so Juršinci spadali pod okraj Ptuj, z novo lokalno samoupravo pa je naselje Juršinci postalo središče ene manjših slovenskih občin, ki je nastala na območju nekdanje slovenskogoriške krajevne skupnosti. Iz Ptuja do Juršincev je z avtomobilom po precej ovinkasti in že uničeni cesti dobrih 12 kilometrov. V naselju je vse drugače in dosti bolj urejeno.
Popotnika v Juršincih najprej pozdravi lesena tabla z napisom Dobrodošli v občini Juršinci, nekaj novih stanovanjskih hiš na obeh straneh ceste in lep pogled na stari del kraja. Že na prvi pogled je videti, da Juršinčani dajejo velik poudarek urejenosti kraja, skrbijo za čisto okolje in nasploh lep videz, kraj pa se je v zadnjih nekaj letih še kako spremenil in razširil.
Juršinci kot občinsko središče so razpeti med ravninskim in hribovitim delom osrednjega dela občine, med polji, trsnimi nasadi in travniškimi površinami, nekoliko više so vinorodna gričevja in nasadi sadovnjakov, okolica je obdana z gozdovi. Tod mimo pelje pomembna cestna povezava med Ptujem in Gornjo Radgono, kraj je tudi pomemben prehod med Ptujskim in Murskim poljem, obdan pa je z dolino potoka Krke. V trinajstih naseljih živi blizu 2400 občanov.
Ta letni čas sicer Juršincem ne daje toliko zelenega sijaja kot ponavadi, obiskovalcu pa ponudi razgledovanje po dolini, ogled nekaterih znamenitosti, mnoge od teh so tudi označene s kažipoti, lahko pa se povzpne na slovenskogoriške griče in si ob lepem vremenu privošči prijeten oddih. Naselje, pravijo, ni bilo nikoli tipično podeželsko, to je lepo vidno tudi po nekaterih modernih
stanovanjskih hišah ob vstopu v naselje, vendarle pa je naju s sodelavcem najprej zvabil stari del Juršincev. Tod je lepo obnovljena farna cerkev, posvečena sv. Lovrencu, po katerem ima občina tudi svoj občinski praznik, pred cerkvijo je stara kmečka hišica in tam so lani jeseni Juršinčani predstavili svojih pet "občinskih" kraljic. Nedaleč vstran sva opazila, da je bila pred kratkim obnovljena stara šola s prizidkom, na dan najinega obiska pa v šolski okolici ni bilo opaziti nereda ali česa podobnega. Povzpela sva se tudi do pokopališča, mrliške vežice in pogledala tudi po bližnji okolici. Vse je bilo urejeno, kot se za ta prostor spodobi, smeti so bile na svojem mestu, pokopališče skrbno vzdrževano in zraven še moderno zgrajena mrliška vežica. Pa včasih ni dobro pogledati za ograjo pokopališča, kajti tam se zmeraj najde kakšen odvržen predmet, in tudi zraven juršinskega pokopališča sva jih opazila kar nekaj; verjetno so jih tam odložili ljudje, ki jim je težko narediti nekaj korakov do posod za smeti.
PO POTEH, KI VODIJO V GORICE
Smeti nisva mogla spregledati tudi ne ob cesti (verjetno jih je tistega dne tja prinesel močan veter), ki ji pravijo vinska turistična cesta Slovenskih goric in pelje do Toplakove turistične kmetije in Herbersteinove kleti, kjer gospodari sam juršinski župan Alojz Kaučič. Seveda pa občina ne premore samo dveh turističnih kmetij, saj je še eden na Gomili pri razglednem stolpu, naslednji pri Toplakovih v Mostju, občina pa se lahko pohvali še z urejenimi ribniki. Povsod pa ponujajo v pokušnjo in prodajo vrhunska buteljčna vina, zraven pa se najde še kak domač kmečki prigrizek.
Malo sva se razgledala še po okolici, potem pa se odpravila v center
Juršincev, mimo Trsničarske zadruge, ki jo je sicer težko najti, pa je vendar pomembna “ustanova” v kraju z dolgoletno tradicijo, saj je bila v Juršincih leta 1905 ustanovljena p n/a Štajerska trsničarska zadruga. Juršinčani imajo tudi prodajalno kmetijske zadruge, tri gostilne z bolj skromno ponudbo jedi (izvzeta je ponudba jedi, predstavljenih na enem od gostinskih panojev), samopostrežno trgovino (to bi bilo potrebno obnoviti vsaj na zunaj), bolj urejena pa je zgradba, v kateri je zdravstveni dom, v njem pa domuje tudi vrtec. Težko bi bilo ob glavni cesti spregledati občinsko zgradbo, ki na zunaj ne daje pretirano svetlečega in domačega videza, tam zraven je še sedež krajevnega urada in pošte, naključje pa je dalo, da sva ravno pri občinski zgradbi srečala tudi župana Kaučiča in člane občinskega sveta, ki so se tistega dne odpravljali na nekajdnevno potovanje.
V kraju sva opazila mnogo sprememb, vsaj tistih v komunalni infrastrukturi, saj ima naselje pločnik, urejena so avtobusna postajališča in opremljena
z lesenimi hišicami, občani so oskrbljeni tudi z vodovodom, telefonom in do skoraj vsakega gospodinjstva že vodi modernizirana cesta.
Zapeljala sva se še nekaj sto metrov vstran od centra Juršincev in našla nekaj manjših divjih odlagališč; nekateri so si jih omislili kar pred svojimi hišami. Lep dokaz malomarnosti in nečednosti nekaterih občanov. Je že tako, da je večje odpadke pač potrebno nekam odložiti, ker pa v občini Juršinci toliko poudarjajo razvoj turizma in imajo za to seveda vse možnosti, pa tega ne bi smeli spregledati.
Na kratko bi po obisku Juršincev dejala, da sva kraj pogledala z vseh strani, opazila le malo pomanjkljivosti in veliko izboljšav, mnogo svetlih zgradb in nasploh urejen center občine. Nekaj juršinskih posebnosti sva seveda ujela tudi v fotografski objektiv.
Avtorja besedila in fotografij sta: Tatjana Mohorko in Jože Bračič (Radio - Tednik Ptuj)
Iz TEDNIKA, 12. marca 1998
Juršinska mrliška vežica ima moderen videz
SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU
V	dobrem letu dni delovanja Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu smo imeli člani 5 sej, na katerih smo si zadali osnovni cilj izboljšati prometno varnost otrok na poti v šolo in iz nje ter zmanjšati število prometnih nesreč na območju občine. Uresničitev teh ciljev ni odvisna samo od članov sveta, temveč od odgovornosti vseh udeležencev v prometu.
POMEMBNEJŠE VSEBINE DELA SPV
“Rumena rutica”, je akcija za zagotavljanje varnosti šolskih otrok ob začetku šolskega leta, s katero se otrokom zagotovi varovanje v prvih dneh pouka in pregleda varnost v šolskem okolišu.
Akcija “Stopimo iz teme" se je razvila iz akcije “Kresnička” in se navezuje na prejšnjo akcijo. Otroci razen kresničk prejmejo posebne dopisnice, s katerimi spodbujajo tudi starejše k uporabi kresničk v prometu.
“Teden prometne varnosti" (prvi polni teden v oktobru) zajema več sklopov: ure prometne varnosti v šoli, udeležbo na občinskih in medobčinskih tekmovanjih “Kaj veš o prometu”, izvedbo akcije “Varno kolo” skupaj z akcijo “Bistro glavo rešuje čelada”.
Akcije se med seboj povezujejo in se hkrati navezujejo tudi na izvedbo kolesarskih izpitov v šolah ter usposabljanja in izpitov za voznike koles z motorjem pri učencih višjih razredov, ki se izvajajo v rednem programu.
V	osnovni šoli vse te naloge z učenci izvaja mentorica prometne vzgoje gospa
Cvetka VRATIČ.
V	akciji namenjeni vsem udeležencem v prometu vas želimo seznaniti z novostmi “Zakona o varnosti cestnega prometa”, skupaj pa se bomo dogovarjali tudi o izboljšanju prometne varnosti v občini.
Da bi ušli nevarnosti moramo:
Izbrati smer hoje tako, da bomo varni.
In ne smemo pozabiti na tisto vrlino, ki je dana ljudem: strpnost, kljub temu, da smo vsi samo navadni smrtniki.
Predsednik SPV: Janez FURMAN
CIVILNA ZAŠČITA
POVERJENIKI civilne zaščite so tisti obvezniki civilne zaščite, ki so zadolženi za opravljanje nalog na področju svojega delovanja. Za lažje delovanje je sistem organiziran tako, da je za vsako naselje v občini določen en poverjenik. Tako imamo na območju občine skupno 13 poverjenikov, ki opravljajo naslednje naloge :
-	spodbujajo opremljanje prebivalcev z osebno in skupno zaščitno opremo ter njihovo usposabljanje za izvajanje osebne in vzajemne zaščite;
-	sodelujejo pri organiziranju sil za zaščito, reševanje in pomoč;
-	svetujejo pri zagotavljanju in vzdrževanju sredstev za zaščito, reševanje in pomoč v gospodarskih družbah, zavodih ter drugih organizacijah ter stanovanjskih stavbah;
-	spremljajo in opozarjajo na pretečo nevarnost;
-	vodijo evidenco o silah in sredstvih za zaščito, reševanje in pomoč v objektih oziroma na območju svojega delovanja;
-	obveščajo nadrejene organe civilne zaščite o posledicah naravnih in drugih nesreč;
-	usmerjajo izvajanje osebne in vzajemne zaščite;
-	usklajujejo zaščitne ukrepe ter organizirajo izvajanje zaščite, reševanja in pomoči na svojem območju in v skladu z določbami nadrejenih organov civilne zaščite.
ŠTAB CIVILNE ZAŠČITE nudi strokovno pomoč pri vodenju ter opravljanju drugih operativno - strokovnih nalog zaščite, reševanja in pomoči.
Delo štaba vodi poveljnik civilne zaščite, v njegovi odsotnosti pa namestnik poveljnika. Štab ima določeno število članov (6), ki so imenovani iz vrst strokovnjakov ter predstavnikov tistih organov, ki sodelujejo pri zaščiti, reševanju in pomoči, v skladu z načrti zaščite in reševanja. V miru skrbi za organiziranje, izpopolnjevanje in usposabljanje posameznih enot civilne zaščite in prebivalstva v okviru vzajemne zaščite ter za izvajanje zaščitnih ukrepov, s katerimi bi zmanjšali posledice. Ob naravnih in drugih nesrečah usmerja delovanje posameznih enot civilne zaščite, osebne in vzajemne zaščite ter raznih družbenih, delovnih in drugih organizacij in služb pri opravljanju zaščitnih in reševalnih del. Izvaja pregled nad opremo ter določa nabavo nove za opremljanje posameznih enot civilne zaščite po merilih, ki jih je predpisalo Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije za zaščito in reševanje. (Se nadaljuje).
Poveljnik štaba CZ Občine Juršinci: Janez FURMAN
GASILSKA ZVEZA OBČINE JURŠINCI
Minilo je leto od ustanovitve GZ občine Juršinci in če bi ocenil naše delo, lahko rečem, da je bilo dokaj plodno in uspešno. Vsi člani predsedstva in poveljstva delamo prostovoljno. V tem letu smo nabirali znanje in se trudili, da bi ta zveza, ki je najmanjša v državi, s skupnimi močmi dobro delovala. Uredili smo potrebno dokumentacijo za formalno pravno delovanje. GZ je bila ustanovljena z namenom, da povezuje prostovoljni gasilski društvi na območju občine, prevzema dogovorjene skupne naloge in izvaja naloge, ki so predpisane z Zakonom o gasilstvu v skladu z Zakonom o društvih, Statutom Gasilske zveze Slovenije, pravili gasilske službe in drugimi predpisi. Izpolnjuje obveznosti in izvršuje pravice, ki so določene v Pogodbi za opravljanje javne službe, sklenjene z občino. V zvezo sta včlanjeni dve prostovoljni gasilski društvi Gabrnik in Grabšinski breg, ki štejeta 30 operativnih članic in 59 članov, vseh članov pa je 107.
Na sedežu občine smo dobili opremljeno pisarno, kar nam veliko pomeni pri delu, zato bi se zahvalil predvsem g. županu in svetnikom občine.
Uredili smo zavarovanje za operativne člane in vozila. Organizirali smo tečaj za gasilce, poveljnik pa se je udeležil tečaja za poveljnike na Igu. Izdelali smo operativni načrt, ki nam je vzel precej delovnega časa. Člani društev so se udeleževali meddruštvenih in regijskih tekmovanj, članice iz
PGD Gabrnik so prinesle domov precej pokalov, predvsem za mesta med prvimi tremi.
Članice PGD Gabrnik so zastopale GZ na srečanju gasilk podravske regije za prehodni pokal v Majšperku in osvojile prvo mesto na tekmovanju. Iskreno čestitam. V mesecu požarne varnosti smo v sodelovanju z OŠ Juršinci in štabom civilne zaščite organizirali vajo evakuacije otrok iz objekta šole v primeru požara. Zahvalil bi se vsem sodelujočim in prisotnim na vaji. Opravili smo pregled operativne sposobnosti gasilskih enot, v katerem je sodelovalo 6 enot. V preteklem letu smo v občini imeli en požar, pri gašenju je sodelovalo 25 gasilcev iz obeh društev, pa tudi društva izven naše občine. Tudi njim hvala za pomoč. Organizirali in izvajali smo gasilske straže po nalogu požarnega inšpektorja. Evidentirali smo kandidate v organe GZS. Skrbimo za hiter prenos informacij iz GZS preko naše zveze v obe PGD.
Kot član plenuma sem se udeležil seje plenuma na Igu. 3. oktobra sem bil v Kranju, na izrednem zasedanju kongresa, na katerem smo sprejeli statut GZS, nato pa sem si ogledal tudi sejem gasilske opreme. Udeleževal sem se skoraj vseh sej sveta podravske regije, v katero je včlanjena tudi naša zveza. Omenim naj še to, da se je sej poveljstva podravske regije udeleževal tudi poveljnik Janez Furman. Prav tako sem se udeleževal vseh sestankov, na katerih razpravljajo
o delitvi premoženja bivše GZ Ptuj.
Predstavniki GZ Juršinci so sodelovali na obeh občnih zborih prostovoljnih gasilskih društev. V zvezi smo imeli 7 skupnih sej, na katerih smo usklajevali in reševali tekoče zadeve na področju gasilstva. Poveljstvo pa se je sestalo še posebej. Ob koncu bi se vsem članom zveze zahvalil za sodelovanje v minulem letu, prav tako obema gasilskima društvoma. Upam, da bosta dobro sodelovali tudi v bodoče. Dobro sodelovanje pa si želimo tudi z vodstvom Občine Juršinci.
Predsednik GZ
Franc RIŽNAR
vaša štajerska kronika
NOVICE
^Občmc Juršmci
Uradni vestnik občine Jursinci Leto II, številka 1 - 29. april 1998
BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV ZA LETO 1998
PRIHODKI	Plan 1998
1. PRIHODKI ZA ZAGOTOVLJENO PORABO A+B+C	134.374.800
A. Prihodki, ki se razporejajo med republiko in občino	20.043.720
1. Dohodnina (30%)	20.043.720
B. Prihodki, ki pripadajo občini	1.583.280
2. Davek na dediščine in darila	1.285.200
3. Davek na premoženje	
4. Davek na promet nepremičnin	181.440,
5. Upravne takse	
6. Posebne takse na uporabo igral, avtomatov zunaj igralnic	
7. Davek od igre na srečo	116.640
C. Finančna izravnava	112.747.800
- prenešena iz leta 1997	11.082.000
- nakazana v letu 1998	101.665.800
II. PRIHODKI ZA DRUGE NALOGE	3.518.961
D. Davki in druge dajatve	706.961
7. Odškodnina zaradi spremembe namemb, kmet. zemljišč	101.800
8. Odškodnine in nadomestila za degrad. in ones. okolja	20.494
9. Prihodki določeni z drugimi akti - registrske takse	242.678
10. Požarna taksa	341.989
11. Drugi prihodki	2.700.000
- vzdrževanje grobov	2.500.000
- TZJ elektrika	200.000
E. Prihodki od premoženja	112.000
12.Najemnine za stanovanja	72.000
13.Najemnine stojnice	40.000
F. Sredstva samoprispevka	7.700.000
G. Drugi prihodki	5.075.000
14.1. Obresti - drugi prihodki	84.000
14.2. Plačila za ogrevanje bloka	380.000
14.3. Prispevki k domski oskrbi	180.000
14.4. Prihodki od danih soglasij za elektro priključke	100.000
14.5.Prihodki od povračil za priključitev na vodovodno omrežje	1.500.000
14.6.Komunalna taksa	1.674.400
14.7.Prihodki za vzdrževanje cest po nabiralni poli	500.000
14.8.Prihodki refundacija za Javna dela	461.600
14.9. Knjižnica Ivana Potrča - vrnitev plačila	195.000
H. Prihodki iz naslova sofinanciranja	17.707.901
16. Prispevek občanov za izgradnjo telefonskega omrežja	1.012.000
17. Prispevek občanov za vodovod Zagorci	404.000
18. Prispevek občanov za izgradnjo vodovoda Bodkovci -Sakušak- Senčak	126.524
19. Prispevki za izgradnjo vodovoda Senčak	176.720
20. Prispevek občanov za cesto Kukava - Rotman	330.000
21. Prispevek občanov za lokalno cesto Griinci proti Holc A.	52.860
22. Prispevek občanov za cesto Griinci - Pesjak, proti Mikša J.	208.000
23. Prispevek občanov za krajevno cesto Hlaponci- Kukava, Hojnik-Kujavec	50.000
24. Prispevek občanov za izdelavo pločnika, razsvetljave, avtobusnih čakalnic, fina prevleka na lokalni cesti Juršinci -Gomila- odsek skozi center,	50.000
25. Preplastitev ceste Mostje- Hlaponci	51.000
26. Asfaltiranje ceste Rotman- Vinšak- Plohl	289.800
27. Asfaltiranje ceste v Dragoviču Čeh - Beriak	362.000
28. Asfaltiranje ceste v Grlincih mimo Munda -Kamen	304.000
29. Asfaltiranje ceste v Gabrniku Hvalec - Roškar	124.000
30. Asfaltiranje ceste v Hlaponcih Bezjak - Rus	528.897
31. Asfaltiranje ceste Zagorci - Gajič	1.007.000
32. Modernizacija ceste v Kukavi Plohl - Mikša	107.500
33. Cesta v Dragoviču Čeh- Lajh	250.000
Prihodki za sanacije cest	136.000
34. Sanacija ceste v Bodkovcih lokalna cesta - Meznarič	42.000
35. Širitev ceste v Sakušaku Majerič - Zelenko	47.000
36. Širitev ceste v Sakušaku (Majerič -Zelenko)	47.000
Modernizacije javnih poti	11.977.600
37. Modernizacija javne poti Kukava (L.cesta proti Sori)	1.500.000
38. Mod. jav. poti Dragovič (Tement - Novak - Štebih - Slaček)	1.700.000
39. Moder.jav. pot. Zagorci (Bec - Poštrak) - Gibišak	1.700.000
40. Moder.jav.pot. Zagorci (L.cesta - Slodnjak - Repič)	1.500.000
41. Moder.jav.pot. Zagorci (Kapela - Krajnc J.)	540.000
42. Moder.jav.pot. Zagorci (Vršič - Tašner)	540.000
43. Moder.jav.pot. Kukava (Šošterič - Šterbal - Šen veter)	700.000
44. Moder.jav.pot. Bodkovci (Kokol - Bedrač)	400.000
45. Moder.jav.pot. Bodkovci (Šegula - Hojnik)	700.000
46. Moder.jav.pot. Bodkovci (Šoštarič A.)	600.000
47. Preplastitev jav. pot. Sakušak (reg. cesta - Tuš - Šoštarič)	600.000
48. Moder.jav.pot.Hlaponci / Kovačec do lokal.ceste pri Ernejčič	1.497.600
Komunalna infrastruktura	160.000
49. Javna razsvetljava Zagorci	160.000
III. Prihodki iz naslova sofinanciranja RS	21.526.478
50. Modernizacija javne poti v Zagorcih (Bec - Poštrak)- Gibišak	5.400.000
Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj	
51. Modernizacija vinske ceste v Dragoviču (Munda - Slaček)	2.500.000
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano	
52. Sanacija plazenja tal - Ministrstvo za okolje in prostor	2.000.000
53. Sofinanciranje kmetijskih programov	3.000.000
Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano 1998	
5.4. Sofinanciranje kmetijskih programov	5.705.478
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 1997	
55. Sofinanciranje modrnizacije ceste Zagorci - Gajič	2.921.000
Ministrstvo za ekonomske odnose)	
IV. Prenos prihodkov iz preteklega leta	572.422
VSI PRIHODKI SKUPAJ	190.475.562
Račun financiranja	11.125.736
Zadolževanje proračuna - kredit	
ODHODKI	Plan 1998
1. DEJAVNOST OBČINSKIH ORGANOV	12.093.210
1.1. Delovanje obč.organov	5.300.000
1.2. Prispevki delodajalca	900.000
1.3. Materialni stroški	5.893.210
1.3.1. Stroški tiska in objav	410.000
1.3.2. Stroški za proslave, pokroviteljstva in prireditve	800.000
1.3.3. Stroški za pokroviteljstvo prireditev župana	350.000
1.3.4. Stroški sej občinskega sveta, odborov in komisij	1.296.000
1.3.5. Stroški reprezentance	871.210
1.3.6. Kilometrina, dnevnice	596.000
1.3.7. Občinsko glasilo	490.000
1.4. Drugi odhodki	1.080.000
1.4.1. Financiranje političnih strank	780.000
1.4.2. Stroški volitev in občinskih referendumov	300.000
2. DEJAVNOST UPRAVE OBČINE	10.559.800
2.1. Plače delavceh	3.400.000
2.2. Drugi osebni prejemki	186.800
2.3. Prispevki delodajalca	580.000
2.4. Materialni stroški	5.000.000
2.5. Drugi odhodki-SPV	193.000
2.6. Investicijski odhodki	1.200.000
2.6.1. Nabava opreme	1.000.000
2.6.2. Ureditev prostorov	200.000
3. IZOBRAŽEVANJE	11.396.840
3.1. Materialni stroški	2.427.964
- kurjava	1.813.759
- elektrika, komunalne storitve	425.908		11. TURIZEM	1.850.000
- voda	188.297		11.1. Turistični programi	
3.2. Prehrana zaposlenih			11.2. Dotacije	1.000.000
3.3. Prevoz učencev	3.814.607		11.3. Projekt VTC	500.000
3.4. Sredstva za ekskurzije			11.4. Prenešena sredstva iz leta 1997	350.000
3.5. MS Tekoče vzdrževanje	684.720		12. VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI	3.384.405
3.6. Sredstva za vzdrževanje in obnovo	2.877.767		IN DRUGIMI NESREČAMI	
- oprema za osnovno šolo	1.254.400		12.1. Zaščita in reševanje	718.200
- investicijsko vzdrževanje (intervencije)	1.030.469		12.2. Drugi odhodki GD	2.000.000
- investicijsko vzdrževanje	413.348		12.3. Drugi odhodki - požarna taksa	341.989
- amortizacija	179.550		12.4. Fin. GZ	324.216
3.7. Dodatni program	1.591.782		13. DROBNO GOSPODARSTVO IN PODJETNIŠ.	4.500.000
- razširjen program življenja in dela osnovne šole	41.364		13.1. Subvencije	3.000.000
- šola v naravi	109.000		13.2. Financiranje programov obrti in podjetništva 97	1.500.000
- nabava učbenikov	59.616		14. STANOVANJSKA DEJAVNOST	1.260.000
- prehrana učencev	219.240		14.1. Stroški vzdrževanja in upravljanja stanovanj	1.260.000
- interesne dejavnosti - dodatne	324.000		15. KOMUNALNA DEJAVNOST	1.250.000
- interesne dejavnosti - plače	228.312		15.1. Plačila storitev -priklj.takse	250.000
- tuji jezik 4. razred	186.560		15.3. Vzdrževanje javne razsvetljave po naseljih	1.000.000
- zavarovanje	342.880		16. CESTNA DEJAVNOST	13.494.360
- testiranje novincev	4.320		16.1. Plačila storitev	13.694.360
- Ljudska univerza	76.490		16.1.1. Vzdrževanje lokalnih cest	5.094.360
4. SOCIALNO VARSTVO	11.168.458		16.1.2. Vzdrževanje krajevnih cest	4.900.000
4.1. Socialni transferji	89.396		16.1.30dstranjevanje plazov	3.500.000
4.1.1. Subvencije stanarin	89.396		17. DRUGI ODHODKI	7.815.572
4.2. Dotacije	525.580		17.1. Sredstva rezerv	949.745
4.2.1. Svetovanje mladostnikov	95.742		17.2.1. Stalna proračunska rezerva	949.745
4.2.2. SOS telefon	30.459		17.2.2. Tekoča proračunska rezerva	
4.2.3. Humanit.organiz.in društva	299.379		17.3. Združenje borcev in udeležencev NOB	60.000
4.2.4. Akcija za ostarel občane	100.000		17.4. Vzdrževanje grobov	1.080.000
4.3. Plačila na področju socialnega varastva	10.553.482		17.5. Dotacije društvom in organizacijam	500.000
4.3.1. Oskrbnine v socialnih zavodih	9.070.016		17.6. Ureditev mrliške vežice	5.075.827
4.3.2. Sofinanciranje dejavnosti centra za socialno delo	781.746		17.7. Prostorsko urejanje okolja	150.000
4.3.3. BOD	473.578		ODHODKI (1. do 17.)	113.744.095
4.3.4. Prispevki	94.239		18. INVESTICIJSKI ODHODKI NA PODROČJU	87.857.203
4.3.5. Drugi osebni prejemki	31.241		KOMUNALNE IN CESTNE DEJAVNOSTI	
4.3.6. Materialni stroški	182.688		18.1. Komunalna dejavnost	700.000
4.4. Drugi odhodki	701.720		18.1.1. Investicije	700.000
4.4.1. Izjemne denarne pomoči (pogrebni stroški)	100.000		18.1.1.1 Izgradnja javne razsvetljave ZAGORCI	700.000
4.4.2. Javna dela	601.720		18.2. Gospodarska infrastruktura	5.500.000
5. OTROŠKO VARSTVO	12.441.600		18.2.5.Pridobitev grad.dokumentacije za večnamensko	5.500.000
5.1. Dotacije	12.241.600		dvorano	
5.1.1. Vzgoja in varstvo predšolskih otrok v Javnem VVZ	12.241.600		18.3. Cestna dejavnost- modernizacije	23.720.840
5.2. Investicijsko vzdrževanje vrtcev	200.000		18.3.1 .Modernizacija ceste Mostje-Hlaponci	7.593.412
6. KULTURA	4.433.166		18.3.2.Modcmizacija ceste Rotman -Vinšak- Plohl	3.480.126
6.1 dotacije društvom in kulturne prireditve	2.433.166		18.3.3.Modernizacija ceste v Dragoviču, Čeh-Berlak	1.113.473
6.2 Ureditev Puhove spomin.sobe	1.500.000		18.3.4.Modernizacija ceste v Grlincih mimo Munda	1.154.324
6.3. Investicijski odhodki			18.3.5.Modemizacija ceste v Gabmiku, Hvalec-Roškar	1.509.064
6.3.1. Vzdrževanje kulturnega doma	500.000		18.3.6.Modemizacija ceste v Hlaponcih, Bezjak- Rus	4.144.492
7. ŠPORT	2.261.520		18.3.7.Modemizacija ceste Zagorci -Gajič	836.623
7.1. Dotacije športnim društvom	1.993.680		18.3.8.Modemizacija ceste v Sakušaku, Čeh-Starčič	1.227.975
7.2. ŠŠD in množičnost	162.000		18.3.9.Modemizacija ceste v Kukavi, Plohl-Mikša	2.661.351
7.3. Strokovne službe	105.840		18.4 Cestna dejavnost-sanacije cest	1.336.363
8. ZDRAVSTVO	5.108.600		18.4.8.Sanacija ceste v Sakušaku, Majerič -zelenko	1.336.363
8.1. Socialni transferji	4.699.080		18.5. Modernizacija javnih poti	56.600.000
8.1.1. Prispevek za zdravstveno zavarovanje brezposlenih	4.699 080		18.5.1 .Moder.jav.pot.Kukava (l.cesta proti Šori)	7.000.000
8.2. Dotacije	32.400		18.5.2.Moder.jav.pot.Dragovič (Tement-Novak-Štebih-Slačelct	7.000.000
8.2.1. Dotacije za financiranje humanitarnih org.in društev	32.400		18.5.3.Moder.jav.pot.Zagorci (Bec-Poštrak) -Gibišak	6.000.000
8.3. Plačila storitev	377.120		18.5.4.Moder.jav.pot. Zagorci (L.cesta-Slodnjak-Repič)	7.000.000
8.3.1. Mrliško ogledna služba	177.120		18.5.5.Moder, jav.pot.Zagorci (Kapela-Krajnc)	2.500.000
8.3.2. Invest. vzdrž, zdravstvene postaje	200.000		18.5.6.Moder.jav.pot.Zagorci (Vršič- Tašner)	3.000.000
9. RAZISKAVE	132.914		18.5.7.Moder.jav.pot. Kukava (Šošterič-Šterbal-Šenveter)	2.500.000
9.1. Dotacije	132.914		18.5.8.Moder.jav.pot. Bodkovci (Kokol- Bedrač)	1.500.000
9.1.1. Zavod BISTRA	132.914		18.5.9.Moder.jav.pot. Bodkovci (Šegula- Hojnik)	3.000.000
10. KMETIJSTVO	10.593.650		18.5.10.Moder. jav.pot.(Šoštarič A.)	4.500.000
			18.5.11 .Preplastitev jav.pot.Sakušak (reg.cesta-Tuš-Šoštarič)	3.600.000
iu.i. Dotacije	o.jUU.UUU 8.300.000		18.5.12.Moder.jav.pot.Hlaponci (Kovačec - Emejčič)	8.500.000
- vzpodbujanje in razvoj kmetijstva			18.5.13. Ureditev avtob.postajališč Hlaponci	500.000
- prenos iz leta 1997	2.293.650		ODHODKI SKUPAJ	201.601.298
Na podlagi 13. člena Zakona o financiranju občin (Ur. list RS, št.80/94) in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS ,št. 72/93) je Občinski svet Občine Juršinci na seji, dne 19.03.1998 sprejel
ODLOK
o zaključnem računu proračuna občine Juršinci za leto 1997
1.	člen
Sprejme se zaključni račun proračuna občine Juršinci za leto 1997.
2.	člen
Prihodki in odhodki po zaključnem računu za leto 1997 so naslednji :
1.	Proračun
-	skupaj prihodki
-	skupaj odhodki
-	presežek prihodkov
2.	Sredstva rezerv
3.	člen
Presežek prihodkov proračuna v višini 217.422 SIT se po zaključnem računu za leto 1997 razporedi za prenos v naslednje leto.
4.	člen
Presežek prihodkov po zaključnem računu sklada rezerv za leto 1997 v višini 355.00 SIT se prenese v prihodke tega sklada za leto 1998.
5.	člen
Ta odlok začne veljati z dnevom objave v Uradnem listu Republike Slovenije.
Štev.:411- 62 / 98 Juršinci, dne 23.marca 1998
Predsednik Občinskega sveta Občine Juršinci : Simon TOPLAK s.r.
-	nakup, graditev in adaptacijo poslovnih prostorov,
-	širitev poslovanja,
-	samozaposlovanje.
Prosilci iz 6 alineje se morajo zaposliti v roku enega leta od pridobitve sredstev.
Prosilci lahko vložijo prošnjo le za enega od navedenih primerov.
Sedež obratovalnice oziroma družbe in kraj naložbe morata biti na območju Občine Juršinci. Lastnik podjetja oziroma obratovalnice mora biti občan občine Juršinci, s stalnim prebivališčem v občini Juršinci.
B.	V skladu s Pravilnikom o pogojih, načinu in kriterijih za pridobitev sredstev za pospeševanje in razvoj drobnega gospodarstva, turizma in podjetništva v Občini Juršinci lahko za sofinanciranje zaprosijo:
-	podjetja v zasebni in mešani lasti z najmanj enim zaposlenim,
-	samostojni podjetniki,
-	občani, ki so pri pristojnem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo obrtnega dovoljenja, oziroma na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register in predložili vse predpisane dokumente za ustanovitev podjetja.
C.	Prednost pri dodelitvi sredstev bodo imeli prosilci, ki doslej še niso prejeli nobene pomoči iz sredstev za razvoj in pospeševanje drobnega gospodarstva, turizma in podjetništva v občini Juršinci in ki razen razpisanih pogojev v največji meri izpolnjujejo še naslednje kriterije:
-	so za razširitev svoje proizvodnje ali storitvene dejavnosti najeli bančne kredite,
-	opravljajo oziroma bodo opravljali dejavnosti, ki v občini niso razvite,
-	z ustanavljanjem novih proizvodnih in storitvenih zmogljivosti ustvarjajo možnost zaposlitve za nedoločen čas.
D.	Prošnja na razpis mora razen osnovnih podatkov (prosilec, višina zaprošenih sredstev, namen porabe sredstev) vsebovati:
1. dokazilo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje
dejavnosti in
2. dokazilo o namenu pridobitve sredstev:
-	pogodba o najetju bančnega kredita (posojilna pogodba),
-	kupoprodajna pogodba za nakup poslovnih prostorov,
-	kupoprodajna pogodba oziroma originalni račun, ki se glasi na naslov prosilca za nakup opreme oziroma sredstev za delo,
-	gradbeno dovoljenje oziroma priglasitev del za gradnjo in adaptacijo poslovnih prostorov,
-	pogodbo za večji posel, ki pomeni trajnejšo širitev poslovanja,
-	predračun za objekte, ko gre za novo dejavnost,
-	dokazilo o boniteti (pravne osebe); za fizične osebe pa potrdilo o plačanih davkih in zadnjo davčno napoved.
E.	Po končanem investiranju sredstev, najpozneje pa v roku enega leta od dodelitve, mora prejemnik podati poročilo o namenski porabi dodeljenih sredstev Odboru za podjetništvo, obrtništvo in turizem, ki ga pregleda in ugotovi namenskost realizacije ter o svojih ugotovitvah poroča Občinskemu svetu Občine Juršinci.
V primeru ugotovljene nenamenske porabe sredstev, mora prejemnik takoj vrniti dodeljena sredstva skupaj z zamudnimi obrestmi po najvišji bančni obrestni stopnji.
III. ROK ZA VLOŽITEV ZAHTEVKOV Prosilci vložijo zahtevke s potrebnimi prilogami do 31.avgusta 1998 na Odbor za podjetništvo, obrtništvo in turizem Občine Juršinci, Juršinci 3/b, 2256 Juršinci. Sklep o dodelitvi sredstev bo prosilcem posredovan v roku 15 dni od sprejema odločitve. Nepopolnih in prepozno vloženih vlog ne bomo obravnavali.
Štev.: 313-4/98 Datum: 31. april 1998
Predsednik Občinskega sveta Občine Juršinci Simon Toplak s.r.
SIT
151.129.660
150.912.238
217.422
355.000
Občina Juršinci objavlja na podlagi 6. člena Pravilnika o pogojih, načinu in kriterijih za pridobitev sredstev za pospeševanje in razvoj drobnega gospodarstva, turizma in podjetnišva v Občini Juršinci (Ur.list RS, št. 68/95) in sklepa občinskega sveta, dne 31. 3. 1998
RAZPIS
za dodelitev sredstev za razvoj in pospeševanje	drobnega
gospodarstva, turizma in podjetništva v občini Juršinci za leto 1998, za investicije v letu 1998
I.	VSEBINA RAZPISA
S tem razpisom se dodeljujejo nepovratna sredstva v obliki sofinanciranja. Razpišejo se sredstva v višini 3.000.000,00 SIT in se zagotavljajo iz proračuna Občine Juršinci za leto 1998.
II.	NAMEN IN POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV
A. Sredstva se dodeljujejo za naslednje namene:
-	povečanje zaposlovanja oziroma za pridobitev novih delovnih mest za delavce s področja Občine JURŠINCI,
-	posodobitev obstoječe proizvodnje in storitev,
-	nakup opreme in zagonske stroške,
USPEŠNA SEZONA ZA TEKMOVALCE STRELSKEGA
V	X/
DRUŠTVA JURŠINCI
13. aprila smo člani SD Željka in SD Gomila pripravili letna občna zbora. Po pregledu dela in poslovanja obeh društev smo ugotovili, da je za nami najuspešnejša tekmovalna sezona.
Najbolj razveseljivo je, da predvsem mladi tekmovalci, ki trenirajo pod vodstvom trenerja Darka Pavlina, dosegajo odlične rezultate. Pionirke so v podravski regiji dosegle 2., pionirji pa 3. mesto v ligi.
Pionirke so v državni ligi po osmih kolih zasedle odlično 5. mesto, na osnovnošolskem državnem prvenstvu, ki je bilo v Ljubljani, pa so zasedle 10. mesto. To ekipo čaka še nastop na klubskem državnem prvenstvu, ki bo 25. aprila na Ptuju.
Člani so letos postali zmagovalci Slovenjegoriške lige. Posamezno sta v tej ligi Mirko Moleh in Branko Žmauc zasedla 1. in 2. mesto.
V članski konkurenci smo letos največ pozornosti namenili treningu s pištolo standardne izdelave. Po petih mesecih treninga so naši člani dosegli zavidljive rezultate in uvrstitve na regijskih tekmovanjih. Mirku Molehu se je uspelo uvrstiti na državno prvenstvo, kjer je dosegel 31. mesto.
Najvažnejša točka občnega zbora pa je bil predlog o združitvi obeh društev v eno močno strelsko društvo, ki bi lahko dostojno zastopalo občino Juršinci na regijskih, državnih in mednarodnih tekmovanjih. Predlog je bil sprejet z veliko večino.
Radi bi se zahvalili županu g. Alojzu Kaučiču, ki nam je v prihodnje obljubil še večjo pomoč pri delovanju našega društva.
Priložnost bi želeli izkoristiti tudi za to, da se zahvalimo vsem našim sponzorjem, med drugim OO LDS Juršinci, ki je bilo sponzor pri nakupu zračne pištole.
Predsednik SD Juršinci Janko BERLAK
SD IUDO KLUB JURSINCI
V	zadnji številki Juršinskih novic smo poročali o ustanovitvi JK v občini Juršinci in njegovih uspehih.
V	tem glasilu se lahko pohvalimo še z veliko večjimi uspehi naših judoistov v naši državi in izven nje. Mislim, da veliko naših občanov v Juršincih še ne ve za ta šport, ki postaja vse močnejši. Lahko se pohvalimo z našimi oz. vašimi tekmovalci in izkušenim trenerjem g. Jožetom Marinom, ki se zelo trudi s šoloobveznimi tekmovalci in člani v naši občini.
Veliko je občanov v naši občini, ki nas hočejo ovirati, še manj pa pomagati s kakšnim prispevkom.
S pomočjo občine in šole smo pridobili prostor, v keterem delamo oz. treniramo.
Marca smo imeli občni zbor, ki se ga je udeležila večina članov in predstavnikov drugih športnih društev občine. Razpravljali smo o delu v letu 1997 in sprejeli sklepe o delu v letih 1998/99. Največ govora je bilo o financiranju kluba in pravilni delitvi proračunskih sredstev glede na uspehe in članstvo. To nam je zagotovil predsednik odbora za šolstvo, šport in kulturo.
Ne morem pa tudi mimo tega, da ne bi omenil naših uspehov v letošnjem letu, saj so mlajši dečki in deklice na državnem prvenstvu v Lendavi že drugič zapored dosegli 1. mesto, starejši dečki in deklice pa na državnem prvenstvu v Slovenski Bistrici 2. mesto.
Pri mlajših tekmovalcih je sodelovalo 82 osnovnih šol iz cele Slovenije, s 386 tekmovalci, pri starejših tekmovalcih pa je sodelovalo 53 osnovnih šol s 165 tekmovalci. S 5 tekmovalci smo se udeležili turnirja v Avstriji in dosegli naslednje rezultate: Klavdija Ljubeč, Martina Hrga - 1. mesto, Denis Hrga - 2. mesto, David Matjašič in Aleš Horvat - 5.mesto. Tekmovanja za pokal Lendave se je udeležilo 13 tekmovalcev v več starostnih kategorijah in doseglo naslednje rezultate: Klavdija Ljubeč, Aleš Horvat, Robi Pintarič - 1. mesto,
Klemen Herga, Bojan Kovačec - 2. mesto, David Slodnjak, Damjan Fras, Martina Fras - 3. mesto, Martina Hrga, Andreja Plohl, David Matjašič in Denis Hrga - 5. mesto.
Ekipno smo kljub maloštevilčnosti kluba dosegli uspešno 6. mesto, saj so se tekme udeležili tudi klubi, predvsem iz sosednjih držav, s polnimi avtobusi tekmovalcev. Tega tekmovanja se je udeležilo 31 klubov s 363 tekmovalci.
Državnega prvenstva kadetov in kadetinj v Slovenski Bistrici smo se udeležili le z dvema tekmovalcema. Klub je še mlad in nima veliko članov v starejših sekcijah, a je Tamara Forstnarič kljub temu osvojila 3. mesto.
S sedmimi tekmovalci smo se udeležili tekmovanja v Murski Soboti in dosegli dobre uspehe: Denis Hrga, Robi Pintarič -1. mesto, Aleš Horvat, Branko Plohl, Damjan Fras - 2. mesto, Bojan Kovačec - 3. mesto. Ekipno smo zasedli 4. mesto.
Za pokal Ptuja se je pomerilo 21 tekmovalcev. Rezultati so bili naslednji: Aleš Horvat, Robi Pintarič - 1. mesto, Roman Matjašič, David Slodnjak - 2. mesto, David Matjašič, Denis Hrga, Tamara Forstnarič - 3 mesto, Andrej Kuharič, Marta Samperl - 5. mesto, ekipno smo dosegli odlično S.mesto.
Ne smemo pa pozabiti na našega trenerja in reprezentanta Slovenije, RAMBA iz Moškajncev, kot poročajo časopisni mediji, ki je v letošnjem letu v Sloveniji dosegel največje rezultate v judu: svetovni pokal - Bolgarija - 3. mesto, svetovni pokal - Avstrija - 9. mesto, svetovni pokal - Italija - 9. mesto.
Teh tekmovanj so se udeležili tekmovalci iz okoli 30 držav z močno konkurenco, saj je bilo treba premagati tudi več tekmovalcev od 120 do 180 kg. Te tekme se lahko primerjajo s tekmami v smučarskih skokih, nogometu itd.
Tekma za Baumgartnerjev pas v Mariboru, je najmočnejša in najpomembnejša tekma v Sloveniji,
saj lahko vsi tekmovalci nastopajo v eni kategoriji.
Zmagovalec, ki dobi ta pas, pridobi v judu posebno čast. Že v prvem nastopu na tem tekmovanju, si je to čast in pas priboril naš trener Jože Marin.
Državnega prvenstva za člane v Slovenski Bistrici sta se udeležila dva člana. Jože Marin je dosegel 1. mesto, Srečko Toplak pa 7. mesto. Na tem tekmovanju je naš trener - tekmovalec Jože Marin dobil priznanje za najboljšega judoista v letu 1997.
Jože Marin se že odpravlja na priprave za evropsko prvenstvo, ki bo vOVIEDU v Španiji od 14. do 17. maja 1998.
Podobnih uspehov si juršinski judoisti želimo tudi v prihodnje, prosimo pa za podporo občine, šole, obrtnikov in drugih. Naši uspehi so
Športno društvo Slovenske gorice -Juršinci, društvo za športno rekreacijo in tekmovalni šport je samostojna, prostovoljna organizacija občanov, igralcev in ljubiteljev športa. Na letošnjem občnem zboru so člani potrdili 49 članov, na aprilskem sestanku pa še 13 članov, tako da društvo sedaj šteje 62 članov. PLAN DELA ZA LETO 1998
1.	Nogometna sekcija
a)	Treningi malega nogometa od 1. aprila do pričetka LMN 98 ob četrtkih, v času LMN pa ob torkih.
b)	Liga malega nogometa Juršinci 98 - pričetek predvidoma sredi maja (ob petkih ob 20. uri).
c)	Nočni turnir v malem nogometu -27. junij.
d)	Turnir v malem nogometu v počastitev praznika Občine Juršinci.
e)	Sodelovanje ekipe ŠD na nogometnih turnirjih.
2.	Smučarska sekcija
a)	Izvedba Juršinskega smučarskega dne - 28. februar na Rogli.
b)	Ogled finala smučarskih skokov v Planici - 21.marca.
c)	Tekma v smučarskih skokih na mali in veliki skakalnici.
d)	Pomoč pri otvoritvi malih skakalnic v Grlincih.
e)	Tekme v alpskem smučanju vključno s Slovenjegoriškim smučarskim pokalom.
Tekmovanje bo potekalo po vzoru svetovnega pokala, vendar letos le v smuku in veleslalomu. Pridvidevamo, da bi organizirali 8 tekem. Sodelujoči tekmovalci bodo za svoje uvrstitve
vidni in so dokaz našega trdega dela.
Predsednik Jože KRAMPELJ
prejemali točke, tisti, ki bo na koncu zbral največ točk, bo postal zmagovalec. Za sodelovanje v tem pokalu smo že pridobili ŠD Polenšak in SK Sv.Tomaž, vendar tekmovanja v lanski zimski sezoni (zaradi pomanjkanja snega) nismo mogli izvesti.
3.	Šahovska sekcija
a)	Organizacija občinskega prvenstva.
b)	Izvedba šahovskega dvoboja z ekipo Male Nedelje.
4.	Namizno - teniška sekcija
a)	Od oktobra dalje bomo rekreativno igrali namizni tenis v OŠ.
b)	Izvedba Občinskega prvenstva v namiznem tenisu.
5.	Ostale prireditve
a)	Prvomajsko kresovanje v soboto, 2.maja, v Juršincih.
b)	Kolesarjenje v okviru meseca športa v RS.
c)	6. Juršinska noč, ki bo tudi letos potekala v šotoru -od 3. do 9. avgusta.
6.	Investicije:
a)	Dokončati čajno kuhinjo v klubskem prostoru.
b)	Kupiti hladilno omaro.
c)	Urediti pisarno v klubskem prostoru na podstrešju.
d)	Dokončno urediti žlebe in odtočni sistem.
e)	Nabaviti športne rekvizite (žoge, smučarski čevlji za skakalce).
f)	Nabaviti 20 kompletov zložljivih miz in klopi.
g)	Na skakalnici s stenami zapreti sodniški stolp in postaviti še en kiosk.
Predsednik ŠD Juršinci: Branko KRAJNC
Državno prvenstvo ml. dečki, deklice v Lendavi 22.1.1998 - ekipno prvo mesto.
ŠPORTNO DRUŠTVO SLOVENSKE GORICE
NOVO
MESNINE JURŠINCI
V	želji, da teorijo mesarskega poklica in dolgoletne izkušnje, ki sem jih pridobil v Perutnini Ptuj, združim, sem se odločil zgraditi (objekt) mesnico v Juršincih. Da bi možnost nakupa svežega mesa in domačih mesnih izdelkov približal čim večjemu številu občanov, sem izbral lokacijo v samem centru - pri Kmetijski zadrugi, pri čemer sem bil deležen razumevanja in podpore članov krajevnega odbora KZ Juršinci in Kmetijske zadruge Ptuj.
Vso podporo za uresničitev zastavljenega cilja so mi nudili organi Občinske uprave Juršinci. Tako, je bila 26. marca 1998 zamisel uresničena, poimenovali pa smo jo Mesnine Juršinci.
Prizadevam si, da bi dejavnost prodaje in predelave mesa in mesnih izdelkov v naši občini res zaživela ter da bi ustvaril pogoje za zagotovitev še kakšnega delovnega mesta.
Upam in želim, da bi sokrajani moja prizadevanja podprli in znali izkoristiti skupno pridobitev, ki je bila dosežena v interesu nas vseh.
V	Mesninah Juršinci je cenjenim kupcem na voljo meso domačega porekla: mlada govedina, svinjsko meso pa tudi teletina ter domači mesni izdelki.
Mesnica je odprta v torek, sredo in četrtek od 8. do 14. ure, v petek od 8. do 16. ure, v soboto od 7. do 12. ure in v nedeljo od 7. do 11. ure.
Po potrebi nas lahko obiščete tudi izven delovnega časa.
SE PRIPOROČAMO !
TURISTIČNO DRUŠTVO GOMILA
Na redni seji Upravnega odbora Turističnega društva Gomila, ki je bila 20. marca 1998, smo pripravili plan dela za leto 1998.
Ta je bil tudi potrjen na letni konferenci 24. aprila 1998. Tudi letos bomo organizirali prireditev ob obletnici postavitve sedanjega stolpa ter proslavo ob dnevu državnosti 25. junija. Združena prireditev, na kateri bo tudi srečelov, bo v soboto, 27. junija 1998.
Tudi turistični dom dobiva drugo podobo, delno je že urejena okolica, ki smo jo ponovno zasadili. Tudi fasada na novem domu bo končana do prireditve.
Trudimo se, da bi z denarjem, ki ga dobimo od prireditev, od sponzorjev in od občine Juršinci ter s prostovoljnim delom, naredili kar se da dosti. Predračun za izgradnjo in ureditev doma je 230.000 DEM in ti prispevki le del te vsote. Kljub temu smo optimisti in računamo, da bo dom do leta 2000 pripravljen za otvoritev.
Upravni odbor TD Gomila: Mariin Žajdela
Ob praznovanju 50 - letnice TD Gomila
Turistični dom z okolico.
KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA JURŠINCI
Krajevna organizacija Rdečega križa Juršinci je po krajšem zatišju zopet pričela delovati leta 1996. Po smrti g. Janeza Pignarja, ki je bil v bivši KS Juršinci gonilna sila RK je nastalo zatišje.
Zato se je Odbor za socialno varstvo Občine Juršinci sestal na razširjeni seji s člani bivše KO RK Juršinci in dal pobudo za ponovno ustanovitev organizacije.
Ustanovni občni zbor KO RK Juršinci je bil 15. februarja 1997.
Najprej si je KO pridobila in uredila prostor za delovanje v zgradbi Občine Juršinci.
Dosedanje aktivnosti:
-	Krvodajalske akcije (v letu 1997 dve, 1998 ena), ki se jih je udeležilo več kot 100 krvodajalcev. Ugotavljamo, da število krvodajalcev narašča. Darovalci so na letošnjem občnem zboru prejeli priznanja za večkrat darovano kri (5,10... 40 krat);
-	V božično - novoletnih praznikih so člani KORK obiskali in razdelili pakete RK “Nikoli sam” več kot 140 občanom po vseh vaseh Občine Juršinci;
-	Medicinska sestra Ana Čeh vsako prvo nedeljo v mesecu brezplačno meri krvni tlak v prostorih OŠ Juršinci;
-	KORK je od KARITAS prejela oblačila in jih razdelila 50-tim občanom;
-	V prednovoletnem času so člani razdelili 150 koledarjev in zanje prejeli prostovoljne prispevke za svoje delovanje.
Odbor vabi občane Občine Juršinci, da se pridružijo humanim krvodajalskim akcijam in ostalim aktivnostim, ki potekajo v okviru KORK Juršinci.
Predsednica KORK Juršinci Ana ČEH