317 Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023), 317–339 Helena DobrovolJc Jezikovna svetov alnica i nštituta za slovenski Jezik po desetih letih delov anJa (2012–2022) c obiss : 1.02 Https ://Doi .org /10.3986/Jz.29.2.13 Prispevek predstavlja Jezikovno svetovalnico za slovenščino s poudarkom na njenem jubilejnem, desetem letu delovanja. Jezikovno svetovanje je bilo vzpostavljeno kot inter- vencijska spletna svetovalna storitev, danes pa zbirka vprašanj in odgovorov predstavlja za jezikoslovce tudi raziskovalni izziv in samorefleksivni vir za proučevanje jezikovnih zadreg. Vprašanja iz svetovalnice so osnova za problemski pristop k prenovi pravopisnih pravil, ki poteka v okviru Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU. Ključne besede: jezikovno svetovanje, jezikovna vprašanja, knjižni jezik, prenova kodifi- kacije, jezikovni uporabniki Ten Years of the Language Advising Service of the ZRC SAZU Fran Ramovš Institute of the Slovenian Language (2012–2022) This article presents the Language Advising Service website for Slovenian with an emphasis on its tenth year of operation. Language advising is conceived as an interventional online ad - vising service, but it presents many research challenges and opportunities for linguistics; for example, as a self-reflective resource for the study of linguistic quandaries. The questions from the service serve as the basis for a problem-based approach to the revision of spelling rules, which takes place within the framework of the Spelling Commission at the Slovenian Acade - my of Science and Arts and its Research Center. Keywords: language advising, language questions, standard language, revising the stan- dard, language users 1 uvod Prispevek predstavlja Jezikovno svetovalnico Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU in njeno delovanje ob desetletnici obstoja. Ob skromnih začetkih z večinoma intervencijsko motiviranostjo je Jezikovna svetovalnica v de- setih letih delovanja postala vidno strokovno telo, ki v sodobnem času uravnavanje knjižnojezikovne norme približuje zahtevam in potrebam jezikovnih uporabnikov. Vprašanja jezikovnih uporabnikov predstavljajo osnovo za problemski pristop k prenovi pravopisnih pravil, ki poteka v okviru Pravopisne komisije pri SAZU in Helena Dobrovoljc  ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Ljubljana  helena.dobrovoljc@zrc-sazu.si  https://orcid.org/0000-0003-2368-4161 Prispevek je nastal v okviru programa P6-0038, ki ga financira ARIS. 318 Helena Dobrovoljc  Jezikovna svetov alnica i nštituta za slovenski Jezik ... ZRC SAZU, hkrati pa predstavljajo enega od virov gradiva za slovarje, npr. za slovar novih izrazov, ali za obvestilnostno širjenje nastajajočega pravopisnega slo- varja – ePravopisa (2014–). Z uvrstitvijo Jezikovne svetovalnice med vire portala Fran odgovori jezikoslovcev postajajo opisno (neleksikografsko) dopolnilo slo- varskih sestavkov različnih slovarjev. 2 Z ačetki spletnega jeZikovnega svetov anja Jezikovnosvetovalna dejavnost na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša pri Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU poteka že več desetletij. Jezikoslov- ci, zaposleni na tej ustanovi, ki je vse od ustanovitve edino državno središče za spremljanje in vzdrževanje knjižnojezikovne norme ter pripravo referenčnih pri- ročnikov knjižnega jezika, so vse od ustanovitve redno odgovarjali na vprašanja, povezana tako s slovarji kot tudi z aktualnimi jezikovnimi dilemami, ki so jih pisci, prevajalci in uredniki zastavljali telefonsko in pisno, odgovarjanje pa je bilo organizirano priložnostno med sodelavci. Ob pripravah na izid Slovenskega pravopisa 2001, ki je bil prvi priročnik, katerega izid so že spremljale informacije o njegovi zgradbi, načinu izdelave in bistvenih poudarkih na spletu, so se njegovi uredniki odločili, da bodo uporabni- kom ponudili elektronski pisemski nabiralnik, 1 v katerega je od novembra 2001 do maja 2003 prispelo 65 elektronskih odzivov. Nanje je odgovarjal predsednik Pra- vopisne komisije J. Toporišič, večina odgovorov, ki bi bila lahko zanimiva tudi za širši krog bralstva, pa je bila objavljena na predstavitveni spletni strani pravopisa. 2 Ta prvi poskus vzpostavitve rednega organiziranega jezikovnega svetovanja je nekaj let po izidu pravopisa s prenehanjem delovanja Pravopisne komisije zamrl. Z razmahom spletne komunikacije je pobuda za jezikovno svetovanje prešla v roke posameznikov ali moderiranih (tj. uredniško vodenih) in nemoderiranih kle- petalnic (npr. Al prav se piše? 3 v okviru spletnega portala Med.over.net; Vprašajte slovenista 4 pod skrbništvom študentov slovenistike na FF UL ipd.). Leta 2009, ko je bilo delovanje slovenskih svetovalnic prvič ocenjeno z vidika sociolingvističnih meril in demokratičnosti odgovarjanja ter ustreznosti 1 Deloma je na odločitev o elektronskem nabiralniku vplivala tudi dobra praksa takratnih štu- dentov splošnega jezikoslovja (Franc Marušič, Tatjana Marvin, Tina Potrato, Amanda Saksida, Petra Tomažin, Tina Verovnik, Rok Žaucer, Jaka Železnikar), ki so po zgledu skandinavskih jezikovnih skupnosti in mentorstvom Janeza Orešnika že od leta 1998 prek spletne strani Štu- dentska skrb za slovenščino (ŠUSS) zbirali vprašanja in odgovarjali na zbrane jezikovne dileme ter jih leta 2001 objavili tudi v knjigi (Marušič idr. 2001). 2 Pripravljeno je bilo spletišče Slovenski pravopis (https://www.zrc-sazu.si/pravopis/), na kate- rem so bila objavljena besedila avtorjev slovarskega dela pravopisa in Toporišičevi odgovori na vprašanja javnosti. 3 Odgovarjala je lektorica Nataša Purkat (http://med.over.net/forum5/list.php?125). 4 Na spletni str ani Centra za slove nščino FF (http://www.centerslo.net/slvnforum/). 319 Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023) »umestitve« obravnavanih jezikovnih pojavov (Žaucer – Marušič 2009), sta avtorja študije ugotovila, da tako imenovane »samoiniciativne« jezikovne sve- tovalnice delujejo zelo laično, označuje jih pomanjkljiva jezikoslovna podkova- nost svetovalcev, hkrati pa s kratkimi, enoznačnimi in nerazlagalnimi odgovori pogosto zgolj ponavljajo ugotovitve priročnikov, ki so tudi že zastareli, zato ne zadoščajo demokratičnim merilom, ki pri uravnavanju knjižne norme upoštevajo tudi družbeni vidik. Predlagala sta, da bi država kot financer govorcem sloven- ščine v okviru jezikovnopolitičnega načrtovanja ponudila »uradno svetovalnico z namenskim javnim financiranjem«, koncesijo za tovrstno dejavnost pa podelila izbrani ustanovi (Žaucer – Marušič 2009: 455–456). Tudi pisci dveh slovenskih jezikovnopolitičnih dokumentov, Resolucij o Nacionalnem programu za jezikovno politiko, ki sta bili pripravljeni za obdobji 2007–2011 in 2012–2014, so na osnovi dobrih praks (npr. za češki jezik gl. Prav- dová – Svobodová 2014) načrtovali ustanovitev institucionalne jezikovne sveto- valnice, kar je bilo v operativnem načrtu za izvedbo resolucije, tj. v Akcijskem načrtu za jezikovno opremljenost (ANJO 2014), tudi predvideno z besedami: »Jezikovna svetovalnica predstavlja mesto za razlago normativnih in slovničnih ter pravopisnih zadreg, ki jih zastavljajo spraševalci. Vsebinska analiza posame- znih vprašanj ponuja raziskovalcem slovenskega jezika pomembno zbirko podat- kov, ki so potrebni za snovanje novih priročnikov, prilagojenih izrecno izraženim potrebam jezikovnih uporabnikov.« Ob prenovi spletišč Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU je bila kljub odsotnosti pobude in podpore katerega od ministrstev v okviru infrastrukturnega programa Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda v letu 2012 vzposta- vljena spletna Jezikovna svetovalnica Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, 5 katere odgovori so od leta 2014 dosegljivi tudi prek iskalnika slo- varskega portala Fran. Upravičenost vzpostavitve Jezikovne svetovalnice je bila izkazana nepo- sredno z odzivom javnosti, saj je že leto po ustanovitvi (2013) število vprašanj naraslo na več kot 200, v naslednjem letu (2014) pa se je podvojilo (gl. sliko 3). V anketni raziskavi med uporabniki, ki je bila izvedena leta 2017 (Dobro- voljc – Lengar Verovnik – Bizjak Končar 2018), pa je izstopalo mnenje dveh tretjin anketiranih, da se v svojem poklicnem okolju lahko sklicujejo na odgovore v svetovalnici, kar je tudi edina ali vsaj ena od motivacij za uporabo Jezikovne svetovalnice. (Gl. poglavje 4.2.) Odgovor je bil najverjetneje tudi posledica t. i. 5 Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša od svojega nastanka (1945) zbira jezikovno gradivo, ga opisuje in vzdržuje knjižnojezikov no normo, jo predstavlja v obliki slovarskih in normativ- nih priročnikov, skrbi za njihovo posodabljanje ipd. Izvaja institucionalno jezikovno usmerja- nje, tj. enake naloge kot primerljive ustanove (npr. Inštitut za češki jezik, gl. Prošek – Smejka- lova 2011: 233) v državah s podobno jezikovno politiko. 320 Helena Dobrovoljc  Jezikovna svetov alnica i nštituta za slovenski Jezik ... »kodifikacijski dvotirnosti« (Dobrovoljc – Lengar Verovnik 2021: 36 id.), s katero so se uporabniki slovenskega knjižnega jezika srečevali zlasti v desetletju po izidu slovarskega dela Slovenskega pravopisa 2001. Ta pravopis je slovnično-pravopi- sne podatke o knjižnem jeziku oprl na ugotovitve Toporišičeve Slovenske slovnice (1976), medtem ko so podatki o zapisu, tvorjenkah, izreki ipd. v Slovarju slo­ venskega knjižnega jezika (SSKJ 1970–1991) izhajali iz Slovenskega pravopisa 1962. 6 To neskladje ter pravopisne rešitve, za katere se uporabniki knjižne slo- venščine niso mogli »ogreti« (matečaj, Hacquetev), je bilo deloma preseženo z novo izdajo SSKJ (SSKJ 2014). Jezikovna svetovalnica je tako prinesla možnost učinkovite premostitve med normativnimi priročniki, hkrati pa je z njenim delova- njem Inštitut za slovenski jezik sprejel družbeni izziv uporabniku odprte ustanove. Vzpostavljeni jezikovni servis (Dolník 2010) predstavlja odkrito komunikacijo o vseh jezikovnih pojavih, zlasti tistih, ki so bili doslej z vidika primernosti za knji- žno rabo nezadostno pojasnjeni ali neenotno opisani. 2 o b d o b j a » v e r t i k a l n e g a j e Z i k o v n e g a p r i t i s k a « i n v l o g a j e Z i k o v n e svetov alnice Ko je v šestdesetih letih 20. stoletja uradno in javno pisanje postalo domena tudi jezikovno manj veščih ali celo nešolanih uporabnikov, je to opazno vplivalo na normo knjižnega jezika – ob prej večinoma skrbno izbranem jeziku jezikovno šo- lanih so se tudi v pisanih besedilih začele pojavljati prvine govorjenega jezika. Sociolingvist Rado Lenček (1985) je ta jezikovni proces poimenoval »vertikalni jezikovni pritisk«. Že tedaj so jezikoslovci na povsem različne načine ponotranjili zavedanje, da knjižnega jezika ne bo mogoče več uravnavati le po merilih usvo- jene jezikovnosistemske ter mestoma že spremenjene etimološke in zgodovinske prvilnosti, temveč tudi po drugih – družbenih merilih, zlasti merilu družbene kon- vencije, če jo je mogoče zajeti v obstoječi ali modificirani sistem. V priročnikih SAZU so knjižnojezikovni opis v slovnicah (1956, 1964) in pravopisih (1950, 1962) pripravljali kolektivno, s čimer so zadostili težnji po čim večjem strokovnem konsenzu. Jezikoslovno podkovani raziskovalci zlasti zgodovine slovenskega jezika so sistem utemeljevali s historično in etimološko 6 Nekatera vprašanja izpostavljajo prav uporabniško zadrego, kateremu od normativnih priročni- kov – pravopisu ali slovarju knjižnega jezika – dati prednost, npr. Razlike v slovarjih: »Kitajski zid« in »kitajski zid« (URL: https://s vetovalnica.zrc-sazu.si/topic/3016/raz like-v-slovarjih-ki- tajski-zid-in-kitajski-zid). V obdobju po izidu normativnih slovarjev z različnimi izhodišči je bilo že ugotovljeno , da morajo biti podatki o zapisu, izreki, pregibanju in besedotvornih možno- stih v slovarjih knjižnega jezika enotni, še zlasti v delih sodelavcev iste ustanove, kar je spod- budilo vzpostavitev t. i. normativnega protokola na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša. Gre za delovno skupino, ki usklajuje opisane podatke v hkrati nastajajočih slovarjev knjižnega jezika na inštitutu. 321 Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023) upravičenostjo (Bajec 1960/61: 93), do aktualne družbeno razširjene rabe pa so bili bolj zadržani kot mlajši jezikoslovci, katerih dela so bila večinoma motivirana s težnjo po približevanju knjižnega predpisa in govorjene besede (Toporišič 1967: 117). Vsebinsko razhajanje se je dolgo prikazovalo tudi kot generacijsko: In starejši rod je skoraj brezpogojno ohranjevalen (konservativen), ker zaradi lastne razisko- valne netvornosti ali pasivnosti (ali premajhne tvornosti) svojega zakonodajalstva ne zna/more podpreti z avtoriteto realne vrednosti svojega jezikoslovnega odkrivanja sploh in posebej še odkrivanja dejansko spremenjene norme knjižnega jezika, katerega oficialni »čuvar« je. Tako nekatera svoja normativna dela (slovnico, pravopis) ponatiskuje nespremenjena že desetletje in več, ne da bi sploh poskušal reagirati na spremenjene jezikovne razmere ali na jezikoslovna spoznanja novega časa in novih jezikoslovnih smeri. (Toporišič 1979: 332) Čeprav naj bi po vojni vzpostavljena vsesplošna družbena egalitarnost, ki jo je spodbujala tudi družbena ureditev, zaživela tudi v knjižnem jeziku in normativisti- ki, priročniki izkazujejo, da je jezikoslovna elita knjižni jezik še naprej vzdrževala v okvirih, ob katerih se je za govorca knjižne slovenščine predvidevalo dobro po- znavanje zgodovinskega in etimološkega razvoja besedja, pri tujih jezikih pa tudi poznavanje klasičnih, romanskih in slovanskih jezikov. Ne glede na ta pričakova- nja pa se je baza uporabnikov jezika širila in v knjižnem jeziku so vedno pogosteje ustvarjali tudi jezikoslovno neizobraženi posamezniki. Podobno vertikalizacijo knjižnojezikovne prakse spremljamo na prelomu tisočletja – ob elektronski revoluciji, ko se je število javnih objav predvsem ano- nimnih avtorjev (in ne več zgolj kanoniziranih piscev) občutno povečalo in v pri- merjavi s stanjem v devetdesetih letih še vedno narašča. Opisovanje knjižnojezi- kovne norme se je približalo realnosti, saj so se raziskave dinamike sistema tega jezika zaradi digitaliziranega pisnega gradiva, zbranega v gradivskih elektronskih zbirkah, lahko oprle na empirično preverljive podatke. V središče preučevanja jezikovnih navad je tako prišla vsaka jezikovna prvina, ki jo je neznani avtor upo- rabil v hotenju, da bi se izražal v knjižnem jeziku. O spremembah vrednotenja knjižnojezikovne norme so bili uporabniki najpo- gosteje obveščeni šele ob izidu priročnika, v katerem je bilo to pojasnjeno izrecno navadno v uvodu, posredno pa v vsebini priročnika (z oznakami ipd.). Razumljivo je, da je tako izid večine jezikovnih, zlasti pravopisnih priročnikov »skoraj pra- viloma sprožil val nasprotujočih si mnenj, včasih prave vojne med zagovorniki novih rešitev in branilci starih, med sestavljavci pravil in njihovimi kritiki, vedno znova pa so bila tudi odprta vprašanja obveznosti novega predpisa ter merodaj- nosti in kompetentnosti jezikoslovcev predpisovalcev« (Dobrovoljc 2004: 8). Vzpostavitev Jezikovne svetovalnice v novih razmerah jezikovnega uporabnika postavlja v vlogo bližnjega opazovalca pravopisnih in slovarskih »delavnic«, saj lahko ob transparentnem kodifikacijskem postopku neposredno spoznavajo metode jezikoslovnega raziskovanja, načina utemeljevanja in preizpraševanja 322 Helena Dobrovoljc  Jezikovna svetov alnica i nštituta za slovenski Jezik ... zlasti knjižnojezikovnih dejstev ter se seznanjanjo s predlogi novih rešitev v odpr- tem kodifikacijskem postopku. Ob vzpostavitvi sistema t. i. rastočih slovarjev 7 na portalu Fran je taka pojasnjevalna dejavnost nujno potrebna. 3 d elov anJe Jezikovne svetov alnice Formalno Jezikovna svetovalnica od leta 2016 deluje v obliki spletnega servisa, v katerega prijavljeni uporabnik (prijava je mogoča tudi prek družbenih omrežij) zastavi vprašanje (oz. neomejeno število vprašanj). Vprašanje, ki prispe v nabi- ralnik, prestavi moderator v interni, za javnost zaprti del spletišča, do katerega dostopajo za svetovalno dejavnost zainteresirani jezikoslovci inštituta. Notranji del svetovalnice je organiziran kot klepetalnica, ki omogoča pogovor glede vpra- šanja in tudi predlaganega odgovora. Na zastavljeno vprašanje navadno odgovori oseba, specializirana za problematiko, ali oseba, ki se k odgovoru »priglasi«. Na nerazporejena vprašanja odgovori bodisi član uredniškega odbora bodisi se po po- svetu sedemčlanskega uredniškega odbora 8 ali odločitvi moderatorja k sodelova- nju povabi tudi sodelavce sekcij, ki niso redno vključeni v servis. Svetovalec svoj predlog odgovora objavi na zaprtem delu svetovalnega foruma. Dokler odgovora ne odobrijo vsaj trije člani uredniškega odbora, ga moderator ne objavi na javnem delu spletišča. Ob morebitnih nestrinjanjih glede primernosti ali ustreznosti od- govora moderator pripravi odgovor, iz katerega je razvidna različnost stališč in različnost utemeljitev (npr. Prebivalci Naklega so »Naklanci«, »Nakljanci«, »Na­ kelčani« ali »Naklani«?, junij 2018; 9 Sklanjanje imena »Zmago Jelinčič Plemeni­ ti«; april 2019 10 ). Vsi, ki prispevajo k vsebini odgovora, so podpisani kot soavtorji. Nekatera vprašanja se ponavljajo, jezikoslovni pogled nanje pa se spreminja, tudi zato so odgovori podpisani in časovno umeščeni (npr. september 2022, slika 1), kar lahko pojasni morebitna vsebinska odstopanja svetovalcev pri posameznih vpra- šanjih, ki to dopuščajo. 7 Kot navaja Michelizza (2021) v enem od odgovorov v Jezikovni svetovalnici, se slovarska gesla rastočega slovarja »v rednih časovnih intervalih objavljajo na spletu, čeprav slovar še ni v celoti končan«. Tak slovar (še) »nima tiskane različice«. 8 Od aprila 2014 ima svetovalnica uredniški odbor, ki ga sestavljajo Helena Dobrovoljc (modera- torka), Nataša Gliha Komac, Alenka Jelovšek, Mija Michelizza, Tina Lengar Verovnik, Urška Vranjek Ošlak in Peter Weiss. 9 Helena Dobrovoljc, Marko Snoj, Peter Weiss, 2019: Prebivalci Naklega so »Naklanci«, »Na- kljanci«, »Nakelčani« ali »Naklani«?, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/3153/prebivalci- -naklega-so-naklanci-nakljanci-nakelčani-ali-naklani. 10 Helena Dobrovoljc, Tina Lengar Verovnik, Silvo Torkar, Peter Weiss, 2018: Sklanjanje imena »Zmago Jelinčič Plemeniti«, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/3677/sklanjanje-imena-zma- go-jelinčič-plemeniti. 323 Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023) Slika 1: Primer vprašanja in odgovora s podpisom Ob novih spoznanjih in spremenjenih stališčih ima avtor možnost odgovor dopol- niti, kar je uvedeno z opombo in ubesedeno na različne načine, npr.:  Odgovor je na željo avtorja posodobljen. Različica odgovora, ki je bila obja­ vljena novembra 2014, je shranjena v uredništvu svetovalnice.  Odgovor je bil v zadnjem delu dopolnjen. Ime avtorja, 21. maja 2015.  Odgovor je bilo dopolnjen decembra 2021.  Odgovor je bil spremenjen 2. 2. 2020. Prvotno besedilo ne upošteva enako­ vrednosti in tudi enakega značaja obeh povezanih enot. Objava na javnem delu spletišča vključuje tudi umestitev odgovora v sistem spletnega priročnika, ki ga urejajo hierarhično različne vrste oznak: področje – podpodročje – ključna beseda (na spletu označeno z barvami: modro – zeleno – sivo, slika 2). Slika 2: Tristopenjsko označevanje odgovorov Za ponazoritev: vprašanje Kako je prav: »masterski« ali »mastrski študij«? smo uvrstili na področji glasoslovje in besedotvorje ter podporočja neobstojni samo­ glasnik, pridevnik na -ski, sklanjanje, polglasnik. Ključni besedi vprašanja sta: mastrski, master. Podpodročno oznako polglasnik imajo med drugim tudi naslednja vprašanja:  Izgovor izpeljank iz samostalnika dež ter raba predloga v oz. na  Število zlogov v priimkih na soglasnik + l  Polglasnik in knjižni jezik  Rodilnik množine besede himna  Zakaj je v pridevniku črnomaljski samoglasnik a? 324 Helena Dobrovoljc  Jezikovna svetov alnica i nštituta za slovenski Jezik ... Po objavi na spletišču je spraševalec samodejno obveščen o odgovoru. Sistem svetovalnice omogoča tudi redno obveščanje o novostih na spletišču. 3.1 Načela priprave odgovorov Na pomen t. i. demokratičnega svetovanja (Žaucer – Marušič 2009) oziroma na »koncept minimalne intervencije« (Cvrček 2008) je bilo opozorjeno že ob prvih pobudah za svetovalno dejavnost. Ob upoštevanju zgoraj opisanih druž- benih sprememb so se v desetletnem delovanju oblikovala tudi načela priprave odgovorov. (1) V odgovoru naj bodo povzeta stališča veljavnih referenčnih priročnikov, še zlasti če se uporabnik na te priročnike sklicuje ali če so v različnih priroč - nikih različna napotila glede normativne vrednosti. Svetovalec naj komen- tira ali vsaj skuša pojasniti morebitna razhajanja, če so ta dokumentirana v literaturi. (2) Ob pripravi odgovora je smiselno pregledati že objavljene odgovore s podobnimi oznakami. Avtor odgovora naj opozori na ugotovljena odstopa- nja od že objavljenih odgovorov. (3) Večina odgovorov zahteva poleg širšega pogleda na problem vsaj mikro- raziskavo aktualnega, tj. korpusnega in drugega obstoječega gradiva. Za pregled knjižnojezikovne rabe posegamo po referenčnem korpusu Gigafida 2.0, v katerem je mogoče spremljati tudi razlike med formalnimi (uradnimi) in manj formalnimi (leposlovje, spletna besedila) knjižnojezikovnimi polo- žaji (Dobrovoljc 2022), s čimer je mogoče opisati tudi razširjeno pojmo- vanje knjižnosti (Tivadar idr. 2023). Orientacijsko spremljamo tudi rabo v specializiranih korpusih, če to izboljša obvestilnost odgovora (KAS – kor- pus akademske slovenščine; slWac – korpus na spletu objavljenih besedil; Janes – korpus slovenščine z družbenih omrežij; GOS – korpus govorjenih besedil), in druge vire. Od leta 2022 uporabljamo večinoma korpusni iskal- nik metaFida (Erjavec 2023), ki omogoča iskanje po vseh naštetih korpusih (razen po GOS-u) in s tem olajšuje zvrstno razporeditev gradiva, tudi glede na vrsto besedila, v katerem se pojavlja izraz, zveza, fraza … V odgovoru je predstavljen zgolj povzetek ugotovitev ali uporabniku prijazen prikaz stanja v gradivu. (4) Čeprav je spodbujanje jezikovne tolerance med nekaterimi spraševalci spre- jeto z dvomom in kritiko, si zanj po možnostih prizadevamo. Del strokovne in laične javnosti je namreč še vedno prepričan, da naj bi bil knjižni jezik enovit, brez variant, zato pričakujejo kratke in premočrtne odgovore ter ne odob- ravajo opisnih odgovorov, v katerih so nanizane različne knjižnojezikovne možnosti za različne sporazumevalne položaje. V svetovalnici si prizade- vamo, da bi bile v odgovorih opisane različne izrazne možnosti, med katerimi 325 Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023) naj izbira ozaveščeni uporabnik slovenščine, ki se želi izraziti knjižno oz. ki se želi sporazumevati v knjižnem jeziku. Sprejemanje knjižne slovenščine kot polnofunkcijskega jezika v zreli dobi, ki ga aktivno uporablja največje število govorcev in govork v njegovi zgodovini, je del jezikovne vzgoje. Ta bi morala vključevati tudi védenje, da se v tej raznoliki množici razvijajo tudi slovnično sprejemljive vzporedne enakofunkcijske oblike, ki ne škodujejo fenomenu knjižnega jezika. Še zlasti obdobje epidemije koronavirusne bolezni, ko smo v jezik dnevno spreje- mali nove jezikovne prvine, je pokazalo, da poizvedovalci pogosto pričakujejo suvereno napovedovanje jezikovnega vedenja in se ne zavedajo, da je sistemsko mogoče utemeljiti tudi več različnih rešitev, za katere se bo šele v prihodnosti izkazalo, ali se bodo uveljavile. V tem času povratna informacija spraševalca, kot je razvidna iz komentarja »Ali se lahko gospa X, prosim, že odloči?«, ni bila redkost. Normativna ohlapnost in dejstvo, da svetovalec ne prevzema vloge avtoritete, ki bi določala, katera od sprejemljivih možnost bo ali mora prevla- dati v prihodnje, temveč opisuje ter komentira jezikovne spremembe in procese brez dokončne presoje glede najbolj »pravilne« od vseh pravilnih možnosti, sta bili pogosto predmet kritik že pred epidemijo (glej tudi Lengar Verovnik 2016). Opisano seveda ni slovenski fenomen. Do podobnega zaključka so prišli tudi češki raziskovalci, ki večino svojega jezikovnega svetovanja opravijo po telefo- nu: ugotavljajo, da je v uporabniškem pogledu še vedno v ospredju pojmovanje knjižnega jezika z eno in edino pravilno »rešitvijo« (Mžourková 2022). Jernudd (2017: 114) navaja podobno pri preučevanju dveh delujočih svetovalnih služb za švedski jezik, saj so mnogi uporabniki prepričani, da obstajajo »norme, ki določajo eno in edino pravilno izražanje«. 3.2 O delovanju v številkah Od leta 2012 do konca decembra 2022 je 38 sodelavcev Inštituta za slovenski jezik odgovorilo na 3347 jezikovnih vprašanj (slika 3). Število zastavljenih vprašanj je vztrajno naraščalo in odgovarjanje je omejevalo delo pri drugih projektih, zato smo se odločili za omejitev na 20 odgovorov mesečno. Na splet ter v nastajajočo zbirko vprašanj in odgovorov smo začeli dodajati tudi odgovore na vprašanja, na katera so sodelavci inštituta odgovarjali prek elek- tronske pošte. Skupaj svetovalci odgovorijo v povprečju na skoraj 334 vprašanj letno oziroma na 27 vprašanj mesečno. 326 Helena Dobrovoljc  Jezikovna svetov alnica i nštituta za slovenski Jezik ... Slika 3: Število objavljenih vprašanj po letih v desetletju 2012–2022 V celotnem obdobju delovanja se največ vprašanj nanaša na področje pravopisa, sledijo področja oblikoslovja, skladnje in besedotvorja (slika 4). Od leta 2018 ne odgovarjamo več na vprašanja o izvoru priimkov. Slika 4: Primerjava med vprašanji po področjih v zadnjem desetletju in v desetem letu 327 Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023) Pregled podpodročij pokaže, da je največ vprašanj jezikovnih uporabnikov uvršče- nih na naslednja podpodročja: mala in velika začetnica (351), pomenska razlaga (265), sklanjanje lastnih imen (260), ločila (242), izvor besede (207), izvor oseb­ nega imena (195), vejica (160), prevzete besede in besedne zveze (132), zemljepis­ na imena (121), zloženke (95), sopomenskost (92), sklanjanje občnih besed (87), ujemanje (86), tvorba pridevnikov (75). S pomočjo storitve Google Analytics smo pridobili tudi podatke o obiskoval- cih spletišča Jezikovne svetovalnice v letu 2022. 3.2.1 Izvor in »zvestoba« obiskovalcev Ugotovljeno je bilo, da je skoraj 20 odstotkov uporabnikov od skupaj 333.778 stalnih (72.840 obiskov), drugi pa so novi. Največ uporabnikov je iz Slovenije (90,38 %), sledijo Vietnam (1,11 %), Italija (0,95 %), Indija (0,93 %), Avstrija (0,78 %), Nemčija (0,53 %), ZDA (0,36 %), Nizozemska (0,31 %) in Srbija (0,25 %). 3.2.2 Dostop do svetovalnice Največ uporabnikov je Jezikovno svetovalnico obiskalo prek osebnega računalni- ka (53,89 %), 45,3 % prek mobilne naprave in 0,81 % uporabnikov prek tablične- ga računalnika, kar nas navaja k sklepanju, da je iskanje odgovorov najpogosteje povezano s profesionalnim delom. 3.2.3 Odgovori glede na število obiskov V preglednici 1 je prikazana lestvica najbolj obiskanih odgovorov z datumom ob- jave v letih od 2017 do 2022. Dodan je podatek o tem, ali je odgovor tudi na lestvi- ci najbolje obiskanih v letu 2022. Preglednica 1: Najpogosteje obiskana vprašanja v letih 2017–2022 ter primerjava z letom 2022 Naslov odgovora Datum objave Obiskanost (2017–2022) Na lestvici prvih 30 tudi leta 2022 1. Sklanjanje samostalnika »otrok« maj 2014 62.652 ✓ 2. Sklanjanje priimkov ob imenih februar 2013 58.457 ✓ 3. Vejica in vezniška zveza »tako – kot« avgust 2015 33.315 ✓ 4. Pisanje praznikov v slovenščini in pomenskorazlikovalna vloga začetnice julij 2016 27.908 ✓ 5. Ločila pri začetnih in končnih pozdravih julij 2015 25.048 ✓ 6. Zakaj se »čimprejšnji« piše skupaj? junij 2014 24.445 ✓ 7. Pisanje nazivov (1) maj 2016 24.170 ✓ 8. Pisanje znaka za odstotek 21.855 ✓ 9. Uporaba velike/male začetnice in ločil pri naštevanju po alinejah oktober 2015 20.477 ✓ 328 Helena Dobrovoljc  Jezikovna svetov alnica i nštituta za slovenski Jezik ... Naslov odgovora Datum objave Obiskanost (2017–2022) Na lestvici prvih 30 tudi leta 2022 10. Kaj je pravilno oz. ustreznejše: »kakorkoli« ali »kakor koli«? april 2018 20.135 ✓ 11. Razlikovanje med glagoloma »osvojiti« in »usvojiti« maj 2015 19.013 ✓ 12. Vejica in večbesedni veznik »tako da« januar 2018 17.731 ✓ 13. Okrajšave 17.591 x 14. Pisanje imen jezikov november 2013 17.388 ✓ 15. Kako pisati tuje črke »q«, »w«, »x« in »y« s pisanimi črkami? maj 2020 16.593 ✓ 16. Sklanjanje imena »Oto« avgust 2014 16.572 ✓ 17. Pisanje skupaj ali narazen: »ponavadi/ po navadi« marec 2015 15.219 x 18. Zaimka »ki« – »kateri«: teorija in razlika januar 2015 14.557 x 19. Vejica pred »in sicer« februar 2018 14.027 ✓ 20. Zapis datuma oznaka 13.820 x 21. Zapis telefonskih številk januar 2015 13.521 x 22. Razmerje med glagoloma »preučevati« in »proučevati« marec 2015 13.462 x 23. Kdaj pišemo vejico pred besedo »ali«? februar 2014 13.295 ✓ 24. Bilijon ali milijarda maj 2018 13.205 ✓ 25. Vejica pri besedni zvezi »ne glede na to« marec 2016 13.156 x 26. Sklanjanje imena »Jaka« ter priimkov »Megla« in »Hotko« maj 2013 12.235 ✓ 27. Zapis pozdrava »živijo« december 2014 12.140 x 28. Večbesedni veznik »kljub temu da« in raba vejice april 2017 12.128 x 29. Kako uporabljamo okrajšavo P. S.? februar 2016 11.889 x 30. Kako poimenujemo samice/samce nekaterih živali? januar 2017 11.792 ✓ 31. Kako pisati in sklanjati izraze »koronavirus« in bolezen »covid­19« ali »koronavirusna bolezen 2019« marec 2020 11.783 x 32. Vejica in večbesedni vezniki: »zato da« marec 2014 11.492 x 33. Beseda »sntntn« in slovarji november 2021 ✓ 34. Izrazi za sorodstvena razmerja: Ima »mrzla teta« »mrzlega nečaka«? november 2019 ✓ 35. Matura in nekaj napotkov za pisanje eseja april 2020 ✓ 329 Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023) 4 Jezikovno svetov anJe in raziskov alni izzivi 4.1 Detektiranje jezikovnih zadreg Že v Akcijskem načrtu za jezikovno opremljenost (ANJO 2014) je zapisano, da je »stranski produkt jezikovnega svetovanja […] sprotno detektiranje uporabniških potreb, ki vplivajo na posodobitev kodifikacije«. Tudi za jezikoslovce in razisko- valce na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša svetovalnica ni le jezikovni servis, temveč ob svetovalnem delu nastaja tudi empirično pridobljen nabor jezikov- nih zadreg, ki bodisi razkrivajo vrzeli in nejasnosti v obstoječih priročnikih bodisi pričajo o spremembah v jezikovnih navadah. Vsekakor pa so nabrane uporabniške dileme tiste, na katere mora jezikoslovje odgovoriti, če želi pripravljati uporabni- kom približane jezikovne priročnike. 11 Pregled gradiva, ki ga prinaša nastala zbirka, učinkovito uporablja tudi standardizacijsko telo, tj. Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU, pri pripravi novih pravopisnih pravil (Pravopis 8.0). Z Jezikovno svetovalnico jezikoslovci pridobijo obogaten nabor aktualnih pro- blematičnih pravopisnih (in slovničnih) vprašanj, kar je v slovenskem normativnem jezikoslovju inovacija, 12 saj je prenova pravopisnih pravil doslej izhajala iz prak- tičnih izkušenj sodelujočih jezikoslovcev ali s pomočjo paberkovalnega nabiranja uporabniških zadreg po normativnih priročnikih preteklih obdobij. Kot zbirke tako zbranih normativnih zadreg so izhajali vsi jezikovni priročniki, ki so imeli značaj brusa oziroma antibarbarusa in katerih avtorji so jih oblikovali kot nabore napak, najdenih ob prebiranju različnih virov. Tudi normativna opozorila v veljavnih nor- mativnih priročnikih (npr. SSKJ) so pogosto oprta na ugotovitve prevajalcev Janka Modra in Janeza Gradišnika; slednji jih je zbiral v posebnih publikacijah (Černivec 2022). Podobno delo je Sršenov priročnik Jezik naš vsakdanji (1992); avtor je kot vodja lektorjev časopisne hiše Delo zbiral pogoste napake ob lektoriranju besedil, nanj pa so se sklicevali tudi ob pripravi Slovenskega pravopisa 2001. 13 V sodobnosti je ob posodabljanju normativnih priročnikov v ospredju prepri- čanje, da so normativne zadrege nabor jezikovnih problemov, ki jih kompetenten jezikovni uporabnik pri sporazumevanju dojema kot problem (prim. Kontra 2005; Dolník 2010). Na pomembnost detektiranja problematičnih mest in prilagajanje norme v delih, ki govorcem povzročajo največ težav, opozarjajo tudi Gorjanc, Krek in Popič (2018: 47 id.). Jezikovna svetovalnica predstavlja avtorefleksivni vir 11 Poskusno je bil na osnovi nabora odgovorov in vprašanj, nabranih v spletnih jezikovnih sve- tovalnicah za slovenščino, že vzpostavljen portal Slogovni priročnik kot rezultat projekta Spo- razumevanje v slovenskem jeziku. Izvajal ga je konzorcij Instituta Jožef Stefan, Univerze v Ljubljani, Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, Trojine, zavoda za uporabno slovenistiko, in podjetj a Amebis v letih 2008–2013, financiral pa Evropski socialni sklad in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije. 12 Koncept je bil predstavljen v okviru projekta Sporazumevanje v slovenskem jeziku pri nalogi Slogovni priročnik (Kazalnik 17). 13 Ustna inform acija enega od avor jev pravopisnega slovarja, Martina A hlina. 330 Helena Dobrovoljc  Jezikovna svetov alnica i nštituta za slovenski Jezik ... jezikovnih zadreg (Dobrovoljc – Krek 2011: 43), ki ga gradi uporabnik sam, ko aktivno išče odgovor na svoj jezikovni problem. Seveda je jezikovna zadrega lahko tudi posledica uporabnikovega nerazumevanja priročnika, v katerem (a) ne najde pravila; (b) pravilo sicer najde, a ga ne razume; ali (c) ne razume oz. ne zna inter - pretirati slovarskega zapisa. Uporabnik lahko najde tudi nasprotujoča si pravila in ne razume, zakaj je med pravili in slovarjem neskladje … Pri snovanju pravopisnega priročnika, ki izhaja iz normativnih zadreg, je bil pripravljen tudi algoritem, sesta- vljen na osnovi zastavljenih vprašanj v različnih neuradnih klepetalnicah na spletu, ki bi zbirko normativnih zadreg (povezanih z rabo tujih imen v slovenščini) nepos- redno povezal s pravopisom tako, da bi ta nesoglasja odpravil (slika 5). 14 Nastajajoča nova pravopisna pravila Pravopisa 8.0 torej posredno odgovarjajo tudi na zastavljena vprašanja uporabnikov, saj so bile v predlog novih pravil doda- ne razširitve, ki so jih spodbudila vprašanja uporabnikov, npr. pri veliki začetnici: pisanje parafraznih osebnih imen in vzdevkov (doktor Fig); pisanje imen regij in pokrajin (statistične regije, mezoregije, razvojne regije); pisanje imen romar- skih, pohodnih in vinskih poti (Camino/kamino, Aljaževa pot, vinska cesta); pisa- nje astronomskih pojmov in astroloških znamenj (ozvezdje – horoskopski znak); imen v frazemih (kaditi kot Turek) … V pravopisnem slovarju ePravopis pa je uporabnik pri dobrem odstotku slovarskih sestavkov (v juniju 2023 je teh 150) napoten po več informacij v svetovalnico; in obratno: geslovnik slovarja se bogati z izrazi, ki uporabnikom povzročajo težave, zato jih združujemo v posebnem pro- blemskem sklopu »Pravopisne zanimivosti«. Npr. vprašanje Uporaba velike/male začetnice pri poimenovanju risanih junakov: »smrkci« in »telebajski« 15 je spodbu- dilo vključitev iztočnic smrkec in telebajsek (ePravopis 2014–), v končni redakciji pravopisnih pravil Pravopis 8.0 pa bodo pri domišljijskih bitjih, ki nastopajo v stripih, knjigah, risankah in filmih, pojasnjene tudi razlike med domišljijskimi ime- ni (Minimojčki, Vogoni) in vrstnimi poimenovanji (telebajski, smrkci, arašidki …). Elektronski medij je torej omogočil povezovanje na različne načine zapisanih informacij o normi knjižnega jezika, ki jih je spobudila uporabniška poizvedba. 14 Shema je bila pripravljena kot ponazorilo raziskovalnega projekta z naslovom Pravopisna obravnava tujih lastnih imen v slovenščini, ki je leta 2013 neuspešno kandidiral na razpisu ARRS za raziskovalne projekte. 15 Tina Lengar Verovnik, 2018: Uporaba velike/male začetnice pri poimenovanju risanih juna- kov: »smrkci« in »telebajski, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/2657/uporaba-velike-male- -začetnice-pri-poimenovanju-risanih-junakov-smrkci-in-telebajski. 331 Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023) Slika 5: Zakaj ima jezikovni uporabnik težavo? 332 Helena Dobrovoljc  Jezikovna svetov alnica i nštituta za slovenski Jezik ... 4.2 Študija jezikovnega uporabnika in jezikovni menedžment V dosedanjih raziskavah in uporabniški anketi je bilo ugotovljeno, da so upo- rabniki slovenske Jezikovne svetovalnice večinoma visoko izobražene osebe v najbolj aktivnih letih, ki se na odgovore v svetovalnici sklicujejo največkrat zaradi poklicnih potreb (Lengar Verovnik 2016). Za razumevanje motivaci- je je pomembno tudi, da se je več kot polovica vprašanih strinjala s trditvijo »V aktualnem pravopisu, slovarju, slovnici, priročniku ne najdem odgovora na vprašanje«, le nekoliko manjši pa je bil delež strinjanja pri trditvi »Svojega primera ne znam/morem aplicirati na pravopisna pravila ali slovnična določila, slovarsko razlago ...«. Anketiranci jezikovne priročnike torej očitno poznajo in Jezikovne svetovalnice večinoma ne obiščejo (le) zato, ker je to lažje in udob- neje kot brskanje po priročnikih. Svetovalnico obiščejo tudi uporabniki, ki ne vedo, kje najti pravo informacijo (takih je bila četrtina), ali ki vprašanje zastav- ljajo neodvisno od priročnikov (petina). Povedano priča o tem, da je polovica uporabnikov Jezikovno svetovalnico izbrala kot »kanal« za uradno komunika- cijo glede svojih jezikovnih in poklicnih potreb (Lengar Verovnik 2016). Zanimivo raziskovalno tematiko ponuja tudi analiza zastavljenih vprašanj. Pri pregledu vprašanj smo že ugotovili, da uporabniki slovenske svetovalnice le redko osvetlijo okoliščine nastanka svoje težave, zato bi za opredelitev, v kakšnem razmerju do komunikacijskega dejanja je njihova interakcija, najver- jetneje potrebovali obrazec, v katerem bi jih motivirali za širši opis metaje- zikovnih vzgibov, ki so spodbudili vprašanje. Vprašanja poizvedovalcev se pogosto sklicujejo na odstopanje od norme oz. njihovega občutka za normo, kar se izkazuje v zvrsti diskurza, ki ga uporabljajo. Povod za vprašanja najdejo:  v priročnikih knjižnega jezika – zlasti če so napotki v njih neenotni (npr. normativni slovarji, učbeniki ...);  v javni rabi (npr. v medijih ali pri šolskem procesu), saj menijo, da bi morali novinarji, učitelji, pisci besedil ipd. ravnati v skladu s kodificirano normo (npr. zdi se mi nenavadno, ali je res tako prav?);  ob lastnih razmišljanjih, sklicujejo se na logične analogije tipa »če je a enako b, zakaj ni tudi a + 1 enako b + 1«, kar kaže tudi na logicistično interpretacijo jezikovnih vzorcev. Uporabniki se zlasti pri vprašanju vzdrževanja knjižnega jezika v obliki, ki so jo usvojili ob šolanju, oprimejo različnih prepričanj, ki jezikoslovce postavlja- jo v predimenzionirane položaje odločevalcev in razsodnikov tudi tedaj, ko ni nobenega razloga za prepovedi, npr. da so v slovarjih zapisane besede boljše in pravilnejše od tistih, ki jih tam (še) ni, da so redko rabljene besede bolj dragocene od pogosteje rabljenih; da je besede mogoče presojati brez sobese- dila; ali da jezikoslovci narekujejo ali celo koordinirajo jezikovne spremembe (Lanstyák 2016, cit. po Dufek idr. 2022: 56). Vse našteto je pravzaprav praksa, 333 Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023) ki izhaja iz instituta knjižnega jezika pri veliko jezikih, ki ga vzdržujejo na po- doben način kot v Sloveniji, zato je pri odgovorih na vprašanja pogosto treba temu nameniti besedo ali dve s pojasnili, kot je npr. In še glede značaja odgovorov v Jezikovni svetovalnici: svetovalnica je bila vzpostavljena kot hitra pomoč pri jezikovnih zadregah. Odgovori poskušajo biti kar najbolj verodostojen razviden povzetek tega, kar o jezikovnem pojavu, ki vas zanima, v stroki že vemo oz. kar je jezikoslovje že opisalo. Če so ta, nova spoznanja v nasprotju z normativnimi priročniki, je to izrecno omenjeno. Če se zaradi opisanih jezikovnih razmer, ki so v nasprotju s tisti - mi, ki so v veljavnih priročnikih, obeta drugačna kodifikacija, skušamo tudi to pojasniti in utemeljiti. Če gre za neraziskane pojave, to izrecno poudarimo. Odgovori v svetovalnici tudi odražajo mnenje podpisanih, s katerim se strinja vsaj polovica uredniškega odbora sve- tovalnice. Odgovori v svetovalnici nimajo značaja kodifikacije. (Uredništvo svetovalnice, april 2018) 16 Raziskave uporabniškega vedenja razkrivajo tudi izzive za izboljšanje delo- vanja svetovalnic. Češki jezikoslovci z Inštituta za češki jezik, ki delujejo v češkem jezikovnosvetovalnem središču, so tako predstavili raziskavo (Beneš et al. 2017), v kateri so predstavili analizo uporabnika z vidika teorije jezikov- nega menedžmenta. Teorija namreč raziskuje jezikovno rabo kot proces, kate- rega predmet je izjava ali komunikacijsko dejanje samo po sebi, in postavlja v ospredje posameznika ter njegove jezikovne izbire in odločitve (Jernudd – Ne- ustupný 1987: 71). Kot ugotavlja Nekvapil (2009), teorija podpira empirične raziskave, v katerih je v ospredju govorec v konkretni interakciji: sodobnega jezikoslovca bi morala zanimati uporabnikova opažanja in kaj ga je motiviralo za intervencijo. Češki svetovalci so poizvedbe v svoji jezikovni svetovalni- ci skušali opisati z vidika (a) motivacije spraševalca in (b) vrste jezikovnega upravljanja, in sicer – pred interakcijo, po interakciji, med interakcijo in ne- odvisno od interakcije. Raziskave so pokazale, da si morajo v nadaljnji sve- tovalni dejavnosti za izziv postaviti dve plati svojega delovanja: na eni strani lahko izboljšajo razmerje med konceptom in namenom procesa jezikovnega upravljanja, na drugi strani pa bolj učinkovito vplivajo na uporabnike in jezik, ki ga uporabljajo, če njihova interakcija vključuje podrobne informacije o oko- liščinah jezikovne rabe ter povratne informacije o učinkih svetovanja (Beneš et al. 2017: 138). Podobne izzive so si zastavili tudi svetovalci slovenske jezikovne sveto- valnice. Leta 2022 je bilo tako vzpostavljeno pogovorno okno za pridobitev povratnih informacij uporabnikov, v katerem so ti povprašani, ali je odgovor na vprašanje s čim pritegnil njihovo pozornost, in povabljeni, da komentirajo odgovore (slika 6). 16 Uredništvo svetovalnice, 2018: Množina in spoli – ponovno o podčrtajih, https://svetovalnica. zrc-sazu.si/topic/3001/mno%C5%BEina-in-spoli-ponovno-o-pod%C4%8Drtajih. 334 Helena Dobrovoljc  Jezikovna svetov alnica i nštituta za slovenski Jezik ... Slika 6: Pogovorno okno za uporabnike Od leta 2022 je prispelo 170 odzivov v obliki povratne informacije, ki jih je mo- goče razdeliti v štiri skupine: (1) zahvala/pohvala, (2) novo vprašanje, (3) kritika/ nestrinjanje in (4) opozorila na napake. (1) Zahvala za odgovor, pohvala odgovora (s podano utemeljitvijo ali brez nje):  Super, hvala za izčrpen odgovor! Ste potrdili mojo domnevo ...  Bomo uporabil. Najlepsa hvala!  Zelo jasno napisano, kar je super glede na vsebinsko kompleksnost.  Zelo uporabna informacija, saj me uči, da ob svojilnem zaimku pridevnik ni vedno v določni obliki.  Všeč mi je odprto razmišljanje jezikoslovcev, ki ne ukleščajo jezika po nepotrebnem. (2) Novo vprašanje:  Kaj pa tvorjenka zamišljen?  Nemški zapis priimka Wergles, se je na Štajerskem (okolica Majšperka), v 19. stoletju preoblikoval v Berglez in Brglez. Vir: matične knjige nadškofijskega arhiva na spletu!  Kako pisati Evropski dan kulture? (3) Kritika odgovora ali nestrinjanje z njim (s podano utemeljitvijo ali brez nje):  Zakaj enostavno, če je lahko zapleteno.  povprečen odgovor. še vedno ne vem zakaj je ci končnica. vem pa, kako je prišlo do te končnice  vprašaje je bilo sklanjanje, ne rodilnik.  Komentar me je pustil »nepotešenega«. A če prav razumem, je stroka dopuš­ čajoča do poimenovanj območij občin po vzorcu, kot da bi bile pokrajine. To­ 335 Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023) rej, če priženemo stvar do nemjsla: »Germo na Svetijurijobščavniško, gledat kaj delajo ljubice tri«.  Kot ugotavlja avtorica, gre za pogosto vprašanje učencev 5. razreda, a zgor­ nji odgovor celo jezikoslovcu ne omogoča, da bi otroku pojasnil, zakaj »kraj«, »kotiček« ali »vas« niso pojmi.  Odgovor je izčrpen. Najlepša hvala. Po drugi strani mogoče bi se dalo takšne obrazložitve napisat bolj jasno uporabljajoč bolj preprost jezik. Povprečen človek, ki ni jezikoslovec mora vlagati nek trud, da bi povsem razumel gradi­ vo. Ali ne bi bilo bolje, če bi lahko hitreje in brez dodatnega napora, gladko prišel do odgovora? Po mojem komentar bi lahko bil krajši in napisan v bolj preprostem jeziku.  Po logiki zadeve se ne morem strinjati z razlago. Veter ima smer, Ljubljana je nima, zato smer vetra.  Ne strinjam se z vašim odgovorom, da je v slovenščini »sprejemljivo« in »pra­ vopisno dovoljeno«, ko nekdo reče: »Muser je rekla ...«  Se pa ne strinjam z razlago. Mislim, da niste razumeli vprašanja. Gre za loči­ lo, ki je standardizirano. Kako se v slovenščini imenuje? (4) Opozorila na napake (zatipki, izpuščeno besedilo …):  Pri primeru 1962 je bila na Broadwayju ... se vam je zatipkala črka j.  V naslovu je dvakrat zapisano »telešenje«. Verjetno bi moralo biti »telesenje« ali »telešenje«. Obravnava odzivov poteka sproti – zlasti opozorila na napake in želene dopolnitve odgovorov. 4.3 Študije problemov in odsev družbenega dogajanja Odgovarjanje v Jezikovni svetovalnici je pogosto spodbuda za nadaljnje jeziko- slovne študije, saj je med odgovori nemalo takšnih, ki bi jih bilo mogoče razširiti in znanstveno predstaviti, nekateri pa so že ob objavi pripravljeni kot krajši znan- stveni prispevki. Tematika vprašanj, ki jih zastavljajo uporabniki, je zanimiva tudi kot odsev aktualnega družbenega dogajanja. Vsa vprašanja, ki so se dotikala dogajanja v času epidemije koronavirusne bolezni, smo označevali s ključno besedo »covid-19«, 17 kronologija pa omogoča spremljanje širjenja problematike glede na družbeno »napredovanje« poznava- nja koronavirusne bolezni covid-19. Začne se z zapisom (COVID-19, covid­19 , Covid­19 ) in izgovarjavo (covid [kôvid] in [kóvid]) kratice, nadaljuje z dilemami glede tega, ali razglasimo epidemijo/pandemijo virusa ali bolezni, ali ima bole- zen pandemske ali pandemične razsežnosti, in mnogimi drugimi (komorbidnost 17 V Jezikovni svetovalnici jih je mogoče poiskati pod ključno besedo »covid-19« oz. na povezavi: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/tags/covid-19. 336 Helena Dobrovoljc  Jezikovna svetov alnica i nštituta za slovenski Jezik ... ali soobolevnost; vladni govorec, imena cepiv, PCR testiranje, pogoji PCT) ter z razlago novih izrazov, npr. koronapozdrav ‘pozdrav s komolcem ali stopalom’, koronabedak ali koronaidiot ‘kdor se nespametno, neodgovorno vede v času ukre- pov samoizolacije’, koronapaket in koronaukrep ‘skupina zakonov in ukrepov, sprejetih v državi, za ublažitev posledic pandemije’. Vprašanja, povezana z maturitetnimi temami, ki so označena s ključno besedo »matura«, 18 npr. o rabi začetnice pri Cankarjevi dolini šenflorjanski, istovrstnih veznikih in vezniških izrazih na maturi, o sklanjanju imena Kreont, o tem, kako napisati maturitetni esej, ipd. Ob ukrajinskem uveljavljanju in boju za ohranitev neodvisnosti se pojavljajo vprašanja o nadomeščanju slovenskih eksonimov, ki so nastali že v preteklosti in so po obliki prekrivni z rusko obliko ukrajinskih imen (ključna beseda »ukra- jinska imena«), 19 npr. Kijev s Kijiv, Lvov z Lviv. Vprašanja se nanašajo tudi na druga imena – kako pišemo ime Mariupol’ – kot Mariupol ali Mariupolj; kako domačimo končaj -евич pri ukrajinskih imenih tipa Malevič ; kako tvorimo vrstni pridevnik iz imen mest Popasna in Rubižne. V letu 2022 sta bili v Jezikovni svetovalnici najbolj odmevni vprašanji, pove- zani s požarom na Krasu (na katerem zlogu naglasiti besedo kanader – apelati- vizirani izraz za gasilsko letalo znamke Canadair) 20 ter smrtjo angleške kraljice Elizabete II. in vladarskim imenom njenega kraljevskega naslednika Karla III., ki je s kronanjem prevzel t. i. kraljevsko ime s kontinuiteto (z dodatkom vrstilnega števnika). 21 Odgovor je povzela večina slovenskih medijskih hiš. 5 s klep Odgovori jezikoslovcev v Jezikovni svetovalnici predstavljajo učinkovito in laič- nemu uporabniku približano dopolnitev jezikoslovnih del o knjižnem jeziku, ki so bila v času njihovega nastanka prednostno namenjena strokovni javnosti. V elek- tronski dobi se povečanje števila pišočih v knjižnem jeziku odraža tudi v jezikovni raznolikosti, ki je priročniki knjižnega (še) ne odsevajo. S svetovanjem jeziko- slovci niso le posredniki med priročniki, ki ne dohajajo aktualnih komunikacijskih potreb, in (jezikovno manj kompetentnimi) uporabniki, temveč so tudi uporabniki 18 V Jezikovni svetovalnici jih je mogoče poiskati pod ključno besedo »matura« oz. na povezavi: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/tags/matura. 19 V Jezikovni svetovalnici jih je mogoče poiskati pod ključno besedo »ukrajinska imena« oz. na povezavi: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/tags/ukrajinska%20imena. 20 Helena Dobrovoljc, Manca Černivec, 2022: Kako naglasiti besedo »kanader«, https://svetovalni- ca.zrc-sazu.si/topic/5991/kako-naglasiti-besedo-kanader. 21 Helena Dobrovoljc, Alenka Jelovšek, Janoš Ježovnik, Tina Lengar Verovnik, Kozma Ahačič, 2022: Ime novega britanskega kralja – »Charles III.« ali »Karel III.«, https://svetovalnica.zrc- sazu.si/topic/6060/ime-novega-britanskega-kralja-charles-iii-ali-karel-iii. 337 Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023) nastajajočih zbirk jezikovnih zadreg. Slednje pri prenovi temeljnih priročnikov odpirajo možnosti problemskega pristopa, v slovaropisni praksi pa razširjajo ob- vestilnost v smeri, ki jo narekuje uporabniška poizvedba. Jezikovna svetovalnica je nujno potreben dejavnik pri ohranjanju stabilnosti knjižnega jezika, saj ponuja ob dvomih in zadregah možnost posvetovanja in pogovora s strokovnjaki. O njeni uspešnosti priča stalen in pozitiven odziv jezikovnih uporabnikov, ki ob javno objavljenih 3500 odgovorih v juniju 2023 ne pojenja. l iteratura ANJO 2014 = Akcijski načrt za jezikovno opremljenost, 2014, http://ww w.mk.gov.si/ fileadmin/ mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/raziskave-analize/slovenski_jezik/Akcijski_ nacrt_za_jezi- kovno_opremljenost_javna_razprava_popravljeno2.pdf. Bajec 1960/61 = Anton Bajec, Kakšen bi bil idealni slovenski jezik, Jezik in slovstvo 6.3 (1960/61), 91–96. Beneš idr. 2017 = Martin Beneš – Martin Prošek – Kamila Smejkalová – Veronika Štěpanová, Inte- raction between language users and a language consulting centre: challenges for language ma- nagement theory and research, v: The Language Management Approach: a Focus on Research Methodology , ur. Lisa Fairbrother – Jiří Nekvapil – Marián Sloboda, Frankfurt am Main: Peter Lang Verlag, 2017, 119–140. Cvrček 2008 = Václav Cvrček, Jazyková regulace a koncept minimální intervence , Praha: Karolinum, 2008. Černivec 2022 = Manca Černivec, Normativnost v enojezičnih splošnih razlagalnih slovarjih, doktor- ska disertacija, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2022. Dobrovoljc 2004 = Helena Dobrovoljc, Pravopisje na Slovenskem, Ljubljana: ZRC SAZU, 2004 (Lingua Slovenica 1). Dobrovoljc 2022 = Helena Dobrovoljc, Delovne faze in normativne odločit ve pri prenovi pravopisa, v: Pravopis na zrnu graha: razprave o pravopisnih vprašanjih , ur. Tina Verovnik et al., Ljublja- na: Založba ZRC, 2022, 13–40. Dobrovoljc – Krek 2011= Helena Dobrovoljc – Simon Krek, Normativne zadrege – empirični pri- stop, v: Meddisciplinarnost v slovenistiki , ur. Simona Kranjc, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2011 (Obdobja 30), 89–97. Dobrovoljc – Lengar Verovnik – Bizjak Končar 2018 = Helena Dobrovoljc – Tina Lengar Ve- rovnik – Aleksandra Bizjak Končar, Spletna jezikovna svetovalnica za slovenski jezik ter nor- mativne zadrege uporabnikov in jezikoslovcev, v: Zbornik prispevkov s simpozija 2017, ur. Aleksandra Bizjak Končar – Helena Dobrovoljc, Nova Gorica: Založba Univerze, 2018, 52–69. Dobrovoljc – Lengar Verovnik 2021 = Helena Dobrovoljc – Tina Lengar Verovnik, Normativna me- rila in pravorečni izzivi pri prenovi pravopisa, 1. slovenski pravorečni posvet , ur. Tanja Mirtič – Marko Snoj, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2021 (Razprave 25), 35–52. Dolník 2010 = Juraj Dolník, Teória spisovného jazyka so zreteľom na spisovnú slovenčinu, Bratisla- va: Veda, 2010. Dufek idr. 2022 = Ondřej Dufek – Klára Dvořáková – Martin Beneš – Hana Mžourková – Barbora Martinkovičová, Jazyková poradna, dobrý den: o češtině a jejích uživatelích, Praha: NLN, 2022. Erjavec 2023 = Tomaž Erjavec , Corpus of combined Slovenian corpora metaFida 1.0, Slove- nian language resource repository CLARIN.SI, ISSN 2820-4042, 2023, http://hdl.handle. net/11356/1775. ePravopis = Slovar slovenskega pravopisa , spletni rastoči slovar, 2014–,www.fran.si. Fran = Fran: slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, https://fran.si/. Gorjanc – Krek – Popovič 2018 = Vojko Gorjanc – Simon Krek – Damjan Popič, Med ideologijo knjižnega in standardnega jezika, v: Slovar sodobne slovenščine: problemi in rešitve, ur. Vojko Gorjanc idr., Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2018, 32–48. 338 Helena Dobrovoljc  Jezikovna svetov alnica i nštituta za slovenski Jezik ... Jernudd 2017 = Björn H. Jernudd, Questions submitted to two language cultivation agencies in Sweden, v: The Language Management Approach: a Focus on Research Methodology, ur. Lisa Fairbrother – Jiří Nekvapil – Marián Sloboda, Berlin et al.: Peter Lang Verlag, 2017, 101–118. Jernudd – Neustupný 1987 = Björn H. Jernudd – Jiři V. Neustupný, Language Planning: for Whom?, v: Actes du Colloque international sur l’aménagement linguistique / Proceedings of the Interna- tional Colloquium on Language Planning , ur. L. Laforge, Quebec: Les Presses de L’Université Laval, 1987, 69–84. Jezikovna svetovalnica = Jezikovna svetovalnica Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/. Kontra 2006 = Miklós Kontra, Sustainable linguic ism, v: Language Variation. European Perspecti- ves , ur. Frans Hinskens, Amsterdam: John Benjamins, 2006, 205–218. Lenček 1985 = Rado Lenček, On Sociolinguistic Determinants in the Evolution of Slavic Literary Language, v: The Formation of the Slavonic Literary Languages , ur. Gerald Stone – Dean S. Worth et al., Columbus, Ohio: Slavica Publishers, 1985, 39–51. Lengar Verovnik 2016 = Tina Lenga r Verovnik, Jezikovni kotički za sodobno rabo – in sodobnega uporabnika, Slovenščina danes 52.7–8 (2016), 177–192. Marušič idr. 2001 = Franc Marušič – Rok Žaucer – Tina Verovnik – Tina Potrato – Tatjana Marvin – Petra Tomažič – Jaka Železnikar – Amanda Saksida, ŠUSS: študentska skrb za slovenščino, ur. Franc Marušič – Rok Žaucer, Ljubljana: Študentska založba, 2001. Michelizza 2022 = Mija Michelizza , Kaj je »rastoči slovar«?, Jezikovna svetovalnica, 2022, https:// svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/5207/kaj-je-rastoči-slovar. Mžourková 2022 = Hana Mžourková, Pravopisna kodifikacija na Češkem, v: Pravopis na zrnu gra- ha, ur. Tina Lengar Verovnik – Urška Vranjek Ošlak, Ljubljana: Založba ZRC, 2022, 41–55. Pravdová – Svobodová 2014 = Markéta Pravdová – Ivana Svobodová, Akade mická příručka českého jazyka , Praha: Ústav pro jazyk český A V ČR, 2014. Prošek – Smejkalová 2011 = Martin Prošek – Kamila Smejkalová, Kodifikace – právo, nebo pravo- moc?, Naše řeč 94.5 (2011), 231–241. Sršen 1992 = Janez Sršen, Jezik naš vsakdanji, Ljubljana: Gospodarski vestnik, 1992. SSKJ 2014 = Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga izdaja, 2014, www.fran.si. Tivadar idr. 2023 = Hotimir Tivada r – Helena Dobrovoljc – Marta Kocjan Barle – Peter Weiss, Komentar k poglavju »Slovnični oris za pravopis« 1. del: glasoslovni oris. Pravopis 8.0, Ljub- ljana, 2023, https://pravopisna-komisi ja.zrc-sazu.s i/Pravopis80/Slovničniori szapravopis/Glaso- slovnioris. Toporišič 1976 = Jože Toporišič, Slovenska slovnica , Maribor: Obzorja, 1976. Toporišič 1979 = Jože Toporišič, Glasovna in naglasna podoba slovenskega knjižnega jezika , Mari- bor: Obzorja, 1979. Žaucer – Marušič 2009 = Rok Žaucer – Franc Marušič, Jezikovno svetovanje, praksa in ideali, v: Infrastruktura slovenščine in slovenistike, ur. Marko Stabej, Ljubljana: Znanstvena založba Fi- lozofske fakultete, 2009 (Obdobja 28), 449–456. 339 Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023) s ummary Ten Years of the Language Advising Service of the ZRC SAZU Fran Ramovš Institute of the Slovenian Language (2012–2022) Answers from linguists on the Language Advising Service website are an effective com - plement to other linguistic works, especially those that provide information about the norm of the standard language. This initially signified natural language, but it has become an artificially maintained linguistic idiom whose rules or guidelines change when new norma - tive guides are published, and this poses a problem for many writers that learn the standard language mainly in school. Through consultation, not only are linguists mediators between manuals and linguistically less competent users, but the advising service opens up new di - mensions of multifaceted communication that have not yet been recorded in manuals. In user intervention research, there is a significant and non-negligible percentage of highly qualified users that do not receive a satisfactory answer to their language questions in current manuals, which raises the issue of manuals not meeting current communication needs. Lan- guage advising is an essential factor in maintaining the stability of the standard language. Its success is evidenced by the constant and positive response of language users, which has been a constant throughout 3,500 answers publicly published to date.