29 Ocene Glasba na elektronskih medijih ZKP RTV Slovenija 2018–2019 Franc Križnar Tokratna bera »samo« osmih novih nosilcev zvoka Klasika 2019 je na videz enaka lanski (2017–2018), sicer pa zaradi več plošč v enem samem naslovu številčnejša, zlasti pa še kvalitetnejša. Teh izdaj ne bi bilo brez vrhunskih slovenskih glasbenih umetnikov različnih generacij, ki so spet po­ ustvarili odlične posnetke za radijski arhiv. Šest samostojnih plošč, antologija s šestimi ploščami in en dvojni album so na­ stali v sodelovanju z Radiem Slovenija: Prvi in Program Ars, Glasbena produkcija in Radio Maribor RTV Slovenija, ter ob podpori kooperatorjev, Slovenskega glasbenoinformacijskega centra SIGIC, Dike in Dejana Bravničarja, donatorjev, spon­ zorjev idr. Vse nove izdaje tako predstavljajo nov gradnik slovenske kulturne dediščine in žive glasbene umetnosti ter so eden od pomembnih kamenčkov v mozaiku izpolnjeva­ nja pomembnih nalog javne službe nacionalnega medijske­ ga RTV-servisa oz. njegove Založbe kakovostnih programov RTV Slovenija. Tradicionalna in vsakoletna promocija dis­ kografskih dosežkov ZKP RTV Slovenija je tudi v letu 2019 v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata prinesla zadnji izdani založniški diskografski program, cedejke iz let 2018–2019, torej tistih, ki redno izidejo med dvema kulturnima prazni­ koma. Vsakokrat je ta praznik slovenske (glasbene) disko­ grafije obogaten kot srečanje z avtorji elektronskih medijev, izvajalci in ustvarjalci umetniške in drugih glasbenih zvrsti in žanrov v zadnjem, že omenjenem obdobju. Tudi tokrat (20. feb. 2019) je bilo tako. Vodja založniške dejavnosti RTV SLO Mojca Menart je predstavila njihove izdaje komorne, zborovske, antologijske violinske, koncertantne, simfonične (orkestrske), vokalno­inštrumentalne – otroške zborovske in zabavne glasbe. Na tradicionalnem vsakoletnem srečanju z 30 Glasba na elektronskih medijih ZKP RTV Slovenija 2018–2019 avtorji, izvajalci in ustvarjalci komorne, simfonične, otroške glasbe in jazza na nosilcih zvoka, ki so v zadnjem letu izšli pri Založbi RTV Slovenija, založbi kakovostnih programov, je bilo torej spet živo. Eden najmlajših slovenskih inštrumentalnih duov, Maribor­ čana flavtist Martin Belič in pianist Ivan Ferčič, je pod na­ slovom Opus Theobalda Böhma (1794–1881) prinesel šest del tega nemškega flavtista, skladatelja in inovatorja; komaj kaj znanega, razen seveda flavtistom. Kot tak je še kako za­ znamoval ne le nemško, ampak kar evropsko glasbeno zgo­ dovino 19. stol., še posebej flavtistično. Tokratni Böhmov flavtno­klavirski opus predstavljajo njegova dela od op. 16 do 35 (izbor), kar pomeni, da v interpretacijah flavtista Be­ liča in pianista Ferčiča na plošči poslušamo Souvenir, Ron- do a la Tarantella, Larghetto, Pot-pourri, Andante in Grand Polonaise. Partiture je izvajalcema in izdajatelju zgoščenke posredoval Theobald Böhm Archiv iz Münchna, posnetek pa je nastal v dvorani KGB Maribor. Niz »mariborske« glasbene (re)produkcije je nadaljevala tamkajšnja (radijska) glasbena urednica Urška Čop Šmajgert in ga uvedla z njihovo aktual­ no in tovrstno zborovsko diskografijo; vse v produkciji Aka- demskega pevskega zbora Maribor, ki ga nazadnje (od 2012) vodi skladateljica in zborovodkinja Tadeja Vulc (roj. 1978). Prva plošča prinaša posnetke zbora s tekmovanj oz. v živo iz njihove, torej mariborske Unionske dvorane (2014–2016). Tokratni Zven našega odra prinaša tako rekoč antologijo, retrospektivo zborovega prepevanja vse od najzgodnejših Palestrine in Gallusa do R. Gobca, T. Vulc, Matsuhite, Saint Saënsa, Vile, Merkùja, Patriquina, Čopija in Lebiča. Druga plošča iz mariborske zborovske serije je posebnost v več po­ gledih. Kajti na tiskovki smo dobili v roke le ovitek za plo­ ščo in kodo, s katero najdemo in lahko poslušamo na spletu posnetke del, mešanih zborov, ki so jih podpisali izključno slovenski skladatelji in skladateljice A. Makor, T. Vulc, M. Kastelic, H. Vidic, N. Forte in T. Bec. Dela z oznako »prvi posnetki na digitalnem albumu« s skupnim naslovom Vojna in mir je izzvala lanska 100. obletnica konca (1. svetovne) vojne 1918 in APZ Maribor je to pospremil z omenjenim 2­letnim projektom. Z njim je osvetlil tisti čas in naš prostor. V knjižici so objavljena vsa besedila (v slov. in angl.), avtor­ jev S. Kosovela, D. Ketteja in A. Funtka. 50­članski (mešani pevski) zbor s solisti in solistkami ter pianistko Živo Horvat tako izzveni arhaično (zaradi besedil) in moderno (zaradi sodobnih slovenskih skladateljev in interpretacij). Pri tej predstavitvi je sodelovala tudi predstavnica APZ Maribor Eva Kovačič Ivanjko. Od mariborskega triptiha pa zdaj h kar šestim antologijskim ploščam našega odličnega violinista: umetnika in pedagoga Dejana Bravničarja (1937–2018). V svoji dolgi in uspešni karieri je zapustil nedvomno največ. Iz kar šestih obsežnih in tehtnih priloženih knjižic avtorja dr. Boruta Smrekarja razberemo, da se je sin slov. skladatelja Matije Bravničarja (1897–1977) po študiju violine na ljubljanski Akademiji za glasbo (diplomiral je 1957) izpopolnjeval pri slovitem ukra­ jinsko­ruskem violinistu Davidu Ojstrahu (1908–1974) v Moskvi (1957–1960) in Italijanki Pini Carmirelli v Rimu (1960–1961). Poleg zavidljive: bogate in raznolike ter obsež­ ne umetniške kariere je vse od leta 1968 pa do upokojitve (2011) predaval violino na ljubljanski AG. Bil je član (klavir- skega) Tria T artini (A. Bertoncelj/klavir, D. Bravničar/violina in C. Škerjanec/violončelo). Največ pa je kot solist gostoval po vsej nekdanji Jugoslaviji in celem svetu: z orkestri, recitali ob spremljavah M. Lipovška in M. Pucelj in kot član Tria Tar tini v Evropi in ZDA. Posnel je več plošč. V letih 1993– 2001 je bil tudi dekan AG, med številnimi nagradami in priznanji pa je prejel nagrado Prešernovega sklada (1963) za svoje poustvarjalno delo, zlato plaketo UL (2010), častno pri- znanje Akademije za glasbo UL (2011) idr. Nastopati je začel že zelo zgodaj (kot čudežni otrok) in se uvrstil med najvid­ nejše slovenske soliste. Izvajal je dela iz svetovne literature, več slovenskih (mdr. tudi dela svojega očeta Matije B.) in ju­ goslovanskih skladb. Sedaj pa je neke vrste izboru številnih posnetkov v arhivu RA SLO sledila (po lanski beri kar pe­ tih plošč) še bera novih šestih. Če smo lani na tem mestu v zvezi s takrat novo koncertantno Bravničarjevo diskografijo pisali o (slovitih inštrumentalnih) koncertih, je zdaj na vrsti nov izbor solistične, komorne pa spet koncertantne glasbe (z orkestrom). Pri predstavitvi tega kompleta sta z voditelji­ co M. Menart sodelovala eden od Bravničarjevih učencev in aktualni odgovorni urednik Tretjega programa – Programa Ars RA SLO violinist Matej Venier in Bravničarjeva vdova, tudi ena od mojstrovih učenk in ugledna slovenska violinska pedagoginja Dika Bravničar (roj. Smailović). Na prvi plošči 31 Ocene igra D. Bravničar solistična in komorna dela (s klavirjem; M. Lipovšek in L. Stanković) J. S. Bacha, N. Porpore, S. Prokof­ jeva, B. Bartoka, F. M. Veracinija, P . I. Čajkovskega in N. Pa­ ganinija. T udi druga plošča iz te Bravničarjeve Antologije pri­ naša solistična in komorna dela (s klavirjem; A. Bertoncelj in M. Pucelj), ki so jih podpisali (ponovno) J. S. Bach, pa še W . A. Mozart, J. Brahms, F. Kreisler, P. d. Sarasate, C. Debussy, S. Prokofjev in E. Ysaÿe. Glasbena dramaturgija, kronologi­ ja in s tem slogovno zaporedje ter navsezadnje tudi celostna podoba vsake plošče posebej in celotnega kompleta je s tem kar najbolj zaokrožena. Tudi sam violinist raste od posnetka do posnetka, od avtorja do avtorja. Umetnik D. Bravničar pa nadaljuje (diskografski) umetniški credo na tretji plošči z deli večinoma komorne zasedbe (s klavirjem; M. Pucelj, A. Bertoncelj in M. Lipovšek) in še z enim povsem solističnim violinskim delom izzveni v delih skladateljev G. Tartinija, M. Babnika, J. Brahmsa, E. Ysaÿeja. Četrta plošča je spet violin­ sko­orkestrska in prinaša troje del slovenskih skladateljev M. Bravničarja in L. M. Škerjanca: Koncert za violino in orkester ter Fantasio rhapsodico (oboje M. Bravničarja) in Škerjančev Koncert za violino in orkester. Violinista Bravničarja sprem­ ljata Simfonični orkester RTV Ljubljana/Slovenija (1 in 2 z di­ rigentom M. Horvatom) in Orkester Slovenske filharmonije (3, M. Munih). Tudi peta Bravničarjeva antologijska plošča je z orkestrsko spremljavo: sloviti Beethovnov Violinski kon- cert in Hindemithova Komorna glasba št. 4, op. 36, št. 3. Pri obeh delih spremlja violinista Simfonični orkester RTV Ljub- ljana z dirigentoma S. Hubadom in J. C. Casadesusom. Nič čudnega, saj je imel naš violinski as, virtuoz v zenitu svoje poustvarjalne kariere, na repertoarju kar 52 inštrumentalnih koncertov. Zadnja, šesta cedejka Antologije D. Bravničarja pa prinaša izključno glasbo Dejanovega očeta in slov. skladate­ lja, prof. na ljubljanski AG in akademika Matije Bravničarja; skladbe z naslovi Sonata in modo antico, Mladi koncertant, Fantazija, Elegia nocturna, Tango mouvements in Sonata za violino solo več kot smiselno in vsebinsko zaokrožijo Brav­ ničarjev diskografski splet. Na njem sodelujejo še pianisti, ki jih iz bogate Bravničarjeve koncertantne in snemalne kariere že poznamo: A. Bertoncelj, L. Stanković in M. Pucelj. Klasika – Skladbe za orkester, 2. del (na dveh zgoščenkah) že sama po sebi pove, da gre za neko nadaljevanje. To se je za­ čelo v sodelovanju s SIGIC že leta 2015 za prvi del do 2017, ko je izšla prva tovrstna kompilacijska plošča. Zdaj pa so po besedah avtorja obsežnega eseja in kuratorja 2. dela dr. Gre­ gorja Pompeta na vrsti nadaljevanje prvega dela, ki prinaša zgolj odlomke iz sicer obsežnih orkestrih del slovenskih skla­ dateljev M. Kogoja, D. Žebreta, S. Osterca, L. Lebiča, P. Ra­ movša, J. Ježa, U. Rojka in V. Globokarja. Pri tem je edinole L. Lebič zastopan z dvema deloma, sicer pa tale pregled po­ meni dobršen in sodoben pregled razvoja slovenske orkest­ rske glasbe vse od moderne pa do dandanašnjega in aktualnega časa. Otroški zborovski opus je predstavil mag. Matej Jevnišek, ki skrbi za glasbo na prvem radijskem programu in je obenem neke vrste kurator otroškega in mladinskega pevskega zbora RTV Slovenija s solisti in solistkami. Ena od njihovih dirigentk Anka Jazbec (drugi je Tomaž Pirnat) pa so zdaj z novo zbirko Violinček 5 predstavili 19 novih otroških pesmi, pospremljenih z inštrumenti. Inštrumentalna sprem ljava je zdaj predstavljena z Big Bandom in Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija. Ploščo dopolnjuje pesmarica z vsemi notnimi zapisi, vpisi harmonizacij in besedili pesmi (mag. Domen Prezelj). Vse ptičice lepo pojo pa je naslednji vokalni diskografski do­ sežek Otroškega pevskega zbora RTV Slovenija (dirigentka A. Jazbec), tokrat skupaj z aranžmaji in spremljavo harmo­ nikarja in pianista Janeza Dovča in multiinštrumentalista Boštjana Gombača. V (priložnostnem) ansamblu pa igrata še Goran Krmac in Gregor Volk. Teh 13 pesmi ima v sprem­ ljevalni knjižici objavljena samo besedila pesmi. Iucundus 1 je zgoščenka ZKP RTV Slovenija B. Gombača in Big Banda RTV Slovenija z mojstroma N. Mureškičem in Nino Strnad ter z dirigentom L. Krajnčanom. Kot so v založbi sami zapisali, je teh 11 skladb magičen in mis­ tičen dosežek; kar zagotovo velja skoraj vsakič, ko je zraven naš multiinštrumentalist in skladatelj glasbe za gledališče, film in TV B. Gombač, mdr. tudi Prešernov nagrajenec (2017). Ta posnetek pa je bil napravljen v ljubljanskem SiTi Teatru BTC. Pri omenjenem celotnem izdanem diskografskem paketu ZKP RTV Slovenija 2018–2019 so sodelovali številni sode­ 1 Iucundus (lat.): veselost, veder, vesel, prijeten, ljubek, radosten, priljubljen … (»[K]ar je bila vsekakor rdeča nit pri koncertu, če govorimo o zvoku in o mojem pristopu k spreminjanju zvoka, nam vsem dobro znanega Big Banda RTV Slovenija. Za večino članov je ta projekt še vedno navdihujoč in vseh sedem koncertov smo odigrali z žarom, ki je občinstvo navdušil do stoječih ovacij,« še dodatno razlaga B. Gombač; e­pismo z dne, 1. 3. 2019; hrani avtor). 32 Glasba na elektronskih medijih ZKP RTV Slovenija 2018–2019 lavci, šefi in uredniki med 1. in 3. (radijskim) programom, (glasbeni) producenti in tonski mojstri, njihovi asistenti in oblikovalci, izdelovalci masteringov in pisci besedil, fotogra­ fi in prevajalci in še mnogi drugi (koproducenti, posamezni­ ki, sodelavci …): Anton Dežman, Leon Engelman, Gregor Forjanič, Smiljan Greif, Anton Jurca, Miran (in ne Milan!) Kvartič, Marija Ostaševski, Matjaž Prah, Janja Velkavrh (glasbeni producenti), Rado Cedilnik, Matjaž Culiberg, Ja­ nez Debeljak, Sergej Dolenc, Dare Ibrahimkadić, Miha Jara­ maz, Miran Kazafura, Peter Križ, Mitja Krže, Darko Kukovič, Jože Lap, Matjaž Mastnak, Cole Moretti, Miha Ocvirk, Rudi Omota, Aleks Pirkmajer Penko, Metka Rojc, Gregor Samar, Bojan Stopar, Matjaž Šercelj, Branko Škrajnar, Borut Turk, Vladimir Tušek, Gašper Vodlan in Branko Žnidaršič (ton­ ski mojstri), Urška Čop Šmajgert, mag. Matej Jevnišek, Stane Kocutar, Robert Levstek, Mojca Menart, mag. Rudi Pančur, Gregor Pirš, dr. Andrej Stopar, mag. Matej V enier (uredniki), Žiga Culiberg, Rada Kikelj Drašler, Samo Laharnar in Came- ra, d.o.o., Eda Pavletič, Marko Radosavljević (oblikovalci), Zarja Menart (avtorica ilustracij), arhiv družine Bravničar, Slawomir Grenda, Bojan Mihalič (fotografi), Klemen Miha­ čič (redaktor), Miro Prljača (digitalna montaža in editing) idr. Gre očitno za še en izdajateljski in založniški cvetober, ki je nekako že kar nekaj desetletij sinonim za izdaje oz. izdelke omenjene založbe, sodelovali so dr. Gregor Pompe (izbor skladb), M. Menart in Viktor Škedelj Renčelj (stro­ kovna sodelavca), dr. Borut Smrekar, dr. G. Pompe in Maia Juvanc (avtorji besedil), Philip Burt, Saša Grčman, Monika Jerič, Darja Tasič, (lektorji), Tatjana Dolanc, Neville Hall, Vid Hudrap, Steven Loy, Michael Manske, Anina Oblak in Tea Plaftak (prevajalci), mag. Domen Prezelj (notografija), Špela Drašler, Uroš Jurgec, Tadeja Vulc (vodje projekta) idr. Vse izide so omogočili Radio Slovenija – Prvi program in Program Ars, Glasbena produkcija in Radio Maribor (RC RTV Maribor) RTV Slovenija, SIGIC, Dika in Dejan Brav­ ničar, donatorji in sponzorji. Tako tudi tokratna bera sezone 2018/19 ZKP RTV Slovenija ni nič manjša, je kar obilna. Saj je tudi na teh ploščah spet zajet različen glasbeni repertoar, številni slogi in žanri, po pravilu naših, slovenskih izvajalcev. Med avtorji, torej skladatelji, je spet na prvem mestu Slove- nica, ki pa ni edina.