jmmrmm ^^ MMHLBfc ___ --^ SLOVENEC. Političen list za slovenski narod. poŠti prejeman velja: Za oelo leto predplačan 15 fld., ta pol leta 8 fld., za četrt leta 4 fld., za en mesec 1 gld. kr T administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta S fld., za četrt leta I fld.. za en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. i Naročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedicija v „Katol. Tiskarni" Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vrednlžtvo je v 8emeniških ulicah h. št. 2. I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. &tev. 121. V Ljubljani, v ponedeljek 29. maja 1^93. Letnik XXI. Tržaške mestne volitve. Iz Trsta, dn6 28. maja. Kocka je padla, Slovenci imamo za IV. razred volitev v mestni in deželui zbor svoje kandidate. Tako je prav, stopili smo vendar jedenkrat pred ves svet s svojimi možmi. Pogajanja s takozvano konservativno stranko so bila zastonj, ker nas niso hoteli prav nič poštevati. Izreči moramo tu svojo posebno nezadovoljnost in grajo takemu postopanju, i kakoršno je bilo pri konservativni stranki. Ta stranka hoče biti konservativna in vladna saj za njo delujejo c. kr. uradniki. Ali Bože moj I stranka, ki ima biti vladna in mora zbok tega biti tudi pravična vsem narodnostim, pokazala je svojo konservativno stran v preziranju Slovencev. Delati za njo, potem pa preziran biti kot njen suženj, ni-li to britka ironija?! Mislijo li gospodje konservativci, da smo res otroci tudi mi, ako so oni tako naivni? Da, bili so časi ko ste nas vodili za nos, dokler nas niste izkoristili, sedaj smo postali previdnejši in ne damo se več, postali smo dovelj zreli, da se vam postavimo po robu! V četrtem volilnem razredu v mestu imamo torej svoje slovenske kandidate, o zmagi sedaj še ne govorimo, ali zmaga naša je že to, da smo stopili na dan s svojimi možmi, ter pred vsem svetom dokazali, da v Trstu še živimo in da se z lepo ne udarno. Prihodnji naš mestni in deželni zbor imel bo lice jednako prejšnjim, kjer bo gospodovala stranka progresovcev ter bodo zvonec nosili: Dr. Angeli, Rascovich, Spadoni e tutti quanti kakor do sedaj. Ali znamo tudi, da bi ne bilo drugače, ako bi mi Slovenci pomagali konservativni stranki in če bi ta imela tudi večino, saj ste obojni stranki jeaini v zatiranju Slovanov. Jedno je, kar loči te dve stranki in to je: progresovci so odkriti naši sovražniki, kon- j servativci pa se nam na zunanje dobrikaio, v resnici pa so nam sovražni liki mačke, ki spredaj ližejo, zadej pa praskajo. In taka stranka se hoče imenovati konservativna, t. j. stranka, na kojej plati je vlada? Bisum teneatis. amici! To smo torej zaslužili Slovenci, vedno zvesti Avstriji, da se nam še rogajo, toda povemo vam, žive pokopati se ne damo še, tudi vam ne !! Ko bo boj končan in bo ostalo vse pri starem, kaj bo pa potem? Kaj bodo vse pisali nasprotni nam listi ? Da smo Slovenci sami krivi, ako se nam tako godi, in to mnenje se bo širilo v daljni širni svet in prišlo morda do odločilnih krogov, da smo neznosnih tržaških razmer krivi le mi .puntarski" Slovenci. Toda mi tudi ne bomo molčali, temveč branili bomo svojo čast do zadnjega, saj se bodo enkrat tudi na Dunaju morali prepričati, kdo da smo in kaj želimo, namreč pravico osobito od tam, kjer nam je zajamčena v zloglasnem § 19. in kjer jo morajo skazovati — tudi Slovencem. Vsprejem delegacij pri cesarju. Iz naš'h sobotnih telegramov je razvidna vsebina nagovorov predsednikov obeh delegacij in pa cesarjevega odgovora. V teh govorih se naglaša, da so oduošaji z drugimi državami sicer najboljši, ali pa vendar neso taki, da bi nam ne bilo treba po-množevati vojske. Le močno in za boj popolnoma pripravljeno vojska je najboljše zagotovilo miru. Potem ne smemo pričakovati, da bi naraščanje vojnega budgeta že letos bilo pri kraju, temveč vsekako imamo pričakovati še večjih bremen. Govorilo se je, da se je in se bode oziralo na gospodarske moči prebivalstva, ali žal, da nas skušnja uči, da ni dosti dati na take ozire. Opazilo se je pa letos, da cesarjev govor naglaša dobre odnošaje z vsemi državami, nikakor pa ne omenja, da bi bile razmere z Nemčijo in Italijo kaj iutimneje, kakor z drugimi državami. Iz tega bi se dalo sklepati, da trodržavna zveza nekako zgublja svoj pomen, da na Dunaju nič več posebno ne računajo ž njo. Kako je prav za prav stvar, morda izvemo kaj iz izjav ministra vnanjih stvarij v budgetnem odseku. Po vsprejemu delegacij se ie cesar razgovarjal s posamičnimi delegati. Po navadi cesar nagovori vsakega delegata, ali letos je pa prezrl dr. Herolda, dr. Pacaka in profesorja Masaryka, če tudi je trikrat šel mimo njih. Četrtega mladočeškega zastopnika je pa vprašal, če je prvi pot v delegaciji. Govori se, da vladar ni le slučajno prezrl 3 mlado-čeških zastopnikov, temveč je to v zveri z dogodki v češkem deželnem zboru. Ta dogodek se je tem bolj opazil, ker je cesar jako dolgo govoril o čeških razmerah z dr. pl. Plenerjem. Ce je verjeti nemškim listom, se je cesar izrazil proti Plenerju, da je njegova stranka v deželnem zboru pravilno in državniško postopala. O češk'h razmerah se je vladar še razgovarjal z grofom Deymom in o moravskih z dr. Mežnikom. Jako pohvalno se je vladar izrekel proti Heils-bergu o delovanju štajerskega deželnega zbora, ki je jako mnogo koristnega sklenil. Poslanci so bili jako pridni, ker drugače ne bi bili mogli toliko važnih stvarij rešiti. O razmerah na Kranjskem pogovarjal se je cesar s poslancem Pfeiferjem. Povprašal ga je, je-li prvi pot v delegaciji, in kako je z grajenjem dolenjske železnice. Bil je jako zadovoljen, ko mu je razložil delegat, da se kočevska proga otvori že le-tošnio jesen. Na daljno vprašanje odgovoril je gosp. delegat, da gospodarske razmere niso vesele z ozi- LISTEK Prah in pepel. » Spisal P. L. Coloma. Prevel Basnigoj. (Dalje.) Ta dogodek je Manola prestrašil. Sklenil je plačati svoj dolg, da utolaži razjarjenega tesarja. Toda kje bi dobil denar? Svota ni bila sicer zelo velika. Toda njegovi prazni žepi je niso zmagali. Ves v skrbeh je krenil zvečer, da zapravi čas, k grofinji Z. Bila je ta imenitna sorodnica, ki je možila hčer. Dami sta bili v dvorani, sezidani v mavrskem zlogu. Dvoje vhodov je vodilo v dvorano. Pri vhodih sta bila po dva stebra. Med njima so visela težka svilena pregrinjala. Nevestine bale so bile tam razpostavljene. Prijateljice in sorodnice grofinje so pregledovale in ocenjevale nakopičene dragocenosti, ki so bile vredne nad dva milijona v kovanem denarju. Biseri, pražnje, obleka, vse je bilo nastavljeno, kakor pri bazaru. Povsod je bila pridejana vizitnica osebe, katera je dotično stvar grofici podarila. Grofinja — bila je zelo pobožna in značajna gospa — pozdravi Manola zelo prisrčno. Bila je v črni svileni obleki, kakor se je spodobilo njenemu stanu in starosti. Zakaj srebrno-beli lasje, ki so se vsipali po plečih so pričali, da je gospa že precej priletna. Manolo pozdravi najprej domačinko, potem se pa pridruži gospodi, ki so pregledovale nevestino darila. .Krasno, krasno!" vikne neka dama in obstoji pred blazinico, ki je bila preoblečena s sinjim atla-zom. Na njej so bile razpete čipke. .Darila moje sestrične, gospe M..", pripoveduje grofinja. Te čipke so bile kraljice Ane Stuart. Obšiv so za rokavca in vredna nad pet tisoč. .Zdi se mi, da nima pravega vkusa, kdor že ponošene stvari podarja", opomni stara, nalepoti-čena gospa, ki je ob vsaki stvari morala kaj pograjati. .Meni pa nasprotno zdi, da prav to darilo kaže, koliko okusa da ima sestričina", zavrne jo grofinja. .Kraljica Ana jih je podarila stari materi moje sestri-čine, ta pa moji hčeri. Tako ostane dragocen spominek vedno v rodovini." „Pa naj tvoja velja", reče zaničljivo starka. .Toliko vem, da bi jaz ponošenih stvarij ne sprejela, če jih desetkrat pošlje sama kraljica." .Še cesaričine bi se postavljale s takimi stvarmi", omeni veselo grofinja. .Toda uboga sestrična da tudi kaj drugega, kakor samo ponošeno obleko. Tu poglej spopolnjenje njenega darila!" Na to privzdigne grofinja z obema rokama srebrno pušico. V njej je bilo nasutih več kot sto guzaratskih biserov, debelih kot lešniki. „A.j, to je velikansk kapital!" čudi se neka dama. .Ne vem, koliko biserov je. Štela jih nisem", pristavi priprosto grofinja. Manolo je dvignil glavo, pogladil si brado in gledal bisere. Ona starka je pikro bleknila: .Marsikatera bi jih podarila, če bi bil njen mož indijski podkralj". In sestričina je bila taka soproga. Grofinja je hotela nekaj še odgovoriti. Toda v tem pride strežaj in naznani obisk. Grofinja in gospe gredo v sprejemno dvorano. Manolo se pa pri tej priliki poslovi. .Ti že greš?" popraša grofinja in mu poda roko. .Nekoliko grem na izprehod, potem pa v gledišče." .Jutri pa obeduješ pri nas? Sreda je." .Gotovo da", meni Manolo in pristavi smehljaje: .Kje bi dobil tako gostoljubno gospodinjo in tako izvrstne kotlete, kot pri vas?" .Saj veš, da sem zelo konservativna! In zato mislim, da ni bila sreda, če ni bilo kotletov!" .Kaka ljubeznjivost!" Manolo je šel počasi po stopnicah in si zapenjal rokavice. Potem postoji in tiplje po žepih, kakor da je nekaj pozabil. Vrne se v dvorano, kot bi upal, da najde ondi pogrešeno stvar. Dam ni bilo nič več tamkaj. Manolo se skrbno i ozre po sobami, potem pa tapa po prstih proti mizici, na kateri so bile glasovite čipke in biseri. Tam poBtoji, vedno se še ozirajoč na vse strani rorn na lansko slabo letino, »radi fcatere je bilo treba letos cel^ državne podpore, in pa na letošnjo sušo. Ce dežja kmalu ne bode, bode . slaba letina.. Cesar je končal svoj pogovor s tem, je izrekel svoje obžalovanje, da letina tako slabo kaže. Poslanec Nischeljvitzer je izrekel cesfcrju svojo zahvalo, da se je tako hitro dovolila zilj^ka železnica. Tako so pa gospodarske razmere na Koroškem slabe, povodenj, mraz in suša napravili so mnogo škode. Posebno hud udarec je pa za Koroško propad železne industrije, ko je „alpinska rudniška družba" ustavila vse fužine na Koroškem. Cesar je izrekel, da je zares obžalovati ta propad industrije. Delegata je povprašal, če je bil on starostni predsednik, česar mu je ta pritrdil. S tržaškim delegatom Stalitzem je vladar govoril o volitvah v Trstu. Delegat je izrekel nado, da bodo letošnje volitve boljše, kajti dosedanje volitve niso bile baš izraz lojalnega čuvstva tržaškega prebivalstva. Cesar mu je odgovoril, da mu je to znano, in se je to videlo tudi, ko se je poslednja vojna ladija spustila na morje. Dalje časa se je vladar razgovarjal seveda z raznimi poročevalci. V političnem oziru ta vsprejem pač ne vzbuja najboljših nad, kajti opazovalo se je precejšnje oziranje na levičarje. Po deželnih zborih. v. Češki zbor. Vsak trezen opazovalec bode rad priznal, da mladočeška stranka ima mej narodom velike simpa-patije. Teh simpatij si pa ni pridobila s svojim delovanjem in s svojimi vspehi, temveč jedino zaradi tega, ker si je v ugodnem trenotju znala svoje delovanje vravnati po narodnem mišljenju in ker so okoliščine zanjo bile skrajno ugodne. Posebno so vladni faktorji mnogokrat obračali vodo na mlado-češki mlin. Da je vlada drugače postopala, pa bi danes Mladočehi bili še to, kar so bili pred petnajstimi leti, stranka skoro brez vseh privržencev. Gregr se nima zahvaliti svoji zgovornosti, da ni več general brez vojakov, temveč le ugodnim okoliščinam, katere nimajo z njegovimi zmožnostmi skoro ničesa opraviti. Da pa moremo stvari, ki se gode na Češkem v deželnem zboru in zunaj deželnega zbora razumeti, je treba, da se ozremo malo nazaj v zgodovino Taaffejeve vlade. Ko je pod Taaffejem se sešel prvi državni zbor, se je v prestolnem govoru obetalo, da se bode oziralo na zgodovinske pravice kraljestev in dežel. Naravno je, da je ta odstavek vzbudil v češkem narodu misel, da se je res približal čas, ko se izvede češko državno pravo. Narod seveda ne zna presoditi vseh težav, ki se stavljajo kakemu preustroju države. Tedaj je še med resnimi politiki bila razširjena misel, da se ima radikalno preustrojevati v Avstriji. Da se je občno mislilo, da Dvakrat je že iztegnil tresočo se roko in dvakrat jo je zopet umaknil. Potem poseže še tretjič in vzame štiri velike bisere iz pušice. Obraz mu je bledel in kolena so se mu šibila. Glas, kakor pridušen vsklik se je razlegel in zašumelo je svileno krilo tam na drugem koncu dvorane. Tat se zasuče in vidi, kako se majo svilene zavese med stebroma, kakor da je upravkar nekdo šinil skoz nje. Revež je stal, kakor pribit in upiral oči v stebra. Toda le za trenotje. Potem je skočil k zavesam ter jih šiloma odgrnil. Nikogar ni bilo. Le mehka rutica je ležala na tleh. V oglu je bila uvezena črka Z. in nad njo grofovska krona. Ni bilo dvomiti, da jo je izgubila grofinja. Manolo je bil prepričan, da je izgubljen. Skočil je po stopnicah in ne vedoč, kam da gre, drvil po ulicah in trgih in vedno še stiskal v pesti ukradene bisere. Po ušesih mu je šumel oni pridušeni klic in šumenje svilnatega krila. Domišljija mu sestavljala večerne sprehajalce vedno tako nesrečno, da so tvorili besedo Btat". Hropeč je pridvijal do samotnega mosta. Požene se na podpornik, ki je gledal iz visoke zidane ograje in vrže besneč dragocene bisere v kalile valove. Čudovita zaslepljenost, ki pogosto omrači človeka, omamila je tudi blagorodnega tata, da je mislil: nSedaj smo pa dobri in brez krivde." Globoko se je oddahnil. (Dalja sledi.) se začno i raiširj jati pravice posamičnim kronovinam, i se vidi |e iz te&a, da Še je tealj, vladna sftanka imenovala avtonomističŠa stranka. &a Dunfiju je izhajal časopis „TribUne", , ki je zazovaml deželno jvtonomijo. Obče je bilp znano, da je ti list podr pirala vlada in je torej Čisto naravno, je zlasti češki narod mislil, da je grofa Taaffeja resna voljž Cehom povrniti njih Staro pravo, Nakrat se }d pa začelo mišljenje v vladnih krogih nekaj preminjati. Za razširjenje deželne avtonomije se ni faktično ničesar storilo in „Tribtlne", zagovarjajoča avtonomistična načela, je prenehala, ker se jej je odtegnila, podpora. Kaj je bil povod tej premembi, je li so v višjih krogih začeli se po-mišljati proti razširjenju deželne avtonomije, ali pa se je vlada zbala prevelikega upora od levičarjev, ne vemo. Toliko je gotovo, da vlada ni hotela dosti o kakem preustroju države več slišati. Tako imenovana štedilna komisija, katera je imela izdelati načrte za preosnovo administracije v avtonomnem zmislu, je pa lepo mirno zaspala. Naravno je, da je vse to vzbudilo nevoljo posebno mej češkim narodom, ki je največ pričakoval in tudi največ pričakovati mogel od povekšanje deželne avtonomije. To nevoljo so pa porabili Mladočehi. Krivdo, da so se razmere tako neugodno zasukale, zvrnili so na tedanje zastopnike češkega naroda. Vlada je tedaj imela pač še vso stvar v rokah. Lahko bi bila pozornost duhov obrnila na drugo stran. Ce je videla, da z razširjenjem deželne avtonomije ne gre, naj bi se pa bila resno lotila izva-jenja narodne jednakopravnosti. V tem oziru je na Moravskem in v Sleziji še toliko dela, da bi bila dolgo časa lahko veduo kaj storila Cehom v korist. Ko bi češki narod bil videl, da je vlada v narodnem oziru v resnici naklonjena, bi tudi bil manj z državnopravnim vprašanjem jej delal težave. Staro-čehi bi bili imeli pokazati vspehe v narodnem oziru, ter bi jim Mladočehi ne bili mogli kar iz-podmakniti tal. Vlada pa stvari ni razumela, ali je pa razumeti ni hotela. Zelja Taaffejeva, ohraniti nemško prvenstvo v Avstriji, je bila menda presilna, da bi resno hotel vsem avstrijskim narodom pomoči do narodne jednakopravnosti. Sploh pa vlada ni dovolj poštevala pomena narodovega. Zanašala se je le na plemstvo. Češko plemstvo je pri narodu zares imelo velik vpliv, ali vlada bi bila morala vedeti, da bode ta vpliv trajal le tako dolgo, dokler je v tesni zvezi z narodom. Ako se pa plemstvo odloči od naroda, zgubi mnogo svojega pomena v političnem oziru. Da se zagotovi pomoč češkega plemstva, je grof Taaffe poklical grofa Schonborna, katerega je že poprej bil naredil za moravskega namestnika, v ministerstvo, grofa Thnna pa imenoval za namestnika v Pragi. Oba ta dva moža sta gotovo vplivna in poštena. Ali njiju imenovanje se pa vendar nikakor ne more srečno imenovati. Oba sta bila prejšnja leta goreča privrženca češkega državnega prava. Grof Schdnborn je celo mnogo pisal za drž. pravo. Grof Taafle je ta moža poklical, da bi mu plemstvo pomagalo zatreti mladočeško gibanje, narod češki je pa v tem zopet videl ugodno znamenje za obnovljenje češkega državnega prava. Ce sta se dva taka moža s tako odločnimi političnimi nazori poklicala na taki mesti, se je pač moralo misliti, da na Dunaju češko državno pravo začenjajo čislati. Omenjeni imenovanji sta torej le spodbudili gibanje za obnovljenje češkega državnega prava. To gibanje se je vedno bolj širilo iu širilo, da je doseglo poslednjo češko vas. Mladočehi so pa le gledali, da si to gibanje po možnosti izkoristijo. Postali so naj-gorečnejši zagovorniki češkega državnega prava, če tudi so poprej o tem pravu jako zaničljivo govorili. Politično gibanje se je torej nagnilo v vladi kaj neprijetno strugo. Sedaj pa ni imela več moči je drugam obrniti. Ko je pa narod spoznal, da vlada ne mara za državno pravo in se celo grofa Schdnborn in Thun nič ne ganeta v tem oziru, je pa še huje začel zahtevati češko državno pravo in oklenil se je vladnih nasprotnikov Mladočehov. Ti so pa sedaj pripravljeni povsod naglašati državno pravo, da ne izgube popularnosti. Nikakor niso več svobodni v svojem delovanju, temveč poriva jih dalje narodna sila. i Letošnji dogodki v deželnem zboru so le posledica napačne vladne politike, tiste politike, ki je v narodu vzbujala nade, katerih ni mogla ali pa ni hotela zadovoljiti. Mi z^ Mladočehe nikakor ne sim- |>atizujemo, ker od njjli politike hiti v narodaem, biti v verskem oziru ti Hirod Čeli! ne ]$$3lujemo dobrega, posebno pa šetfjih postopanja v d^elnem zboru ne odobrujemo, Sel- pripravlja češft J&rod iu parlamentarizem ob veljavo. Reči f>3 moramo, da so delali Mladočehi gotovo pra^ | imislu velikega dela naroda in le poležali veliko nevoljo, katera havtfšjž narod Češki zaradi vzbUjeniJi ali neizpolnjenih nad. tiada se pa ima j>aŠ najmanj čez Mladočehe pritoževati, ker je jim s svojim dvoumnim postopanjem pripomogla do veljave, sedaj le žanje, kar je sejala. Politični pregled. V Ljubljani, 29. maja. Verske vaje. Dunajski okrajni šolski sv&t jo odklonil zahtevo dnnajskega knezo - nadškofijskega ordinarijata, da bi se otroei udeleževali procesije sv. Rešnjega Telesa pod vodstvom učiteljev. Jecton član okrajnega šolskega sveta je ugovarjal, da zahteva knezo - nadškofi|skega ordinarijata posega v pravice starišev. Gospod pač ni pomislil, da je občna šolska dolžnost še večje poseganje v pravice starišev. Ce se otroci smejo siliti, da hodijo v šolo slednji dan večkrat tudi proti volji starišev, pač ni nič takega, če se silijo jedenkrat v letu tudi k procesiji. Drugi je mislil, da procesija ni verska vaja. Tretjemu se zdi, da bi to bilo neprijetno za učitelje. Jeden se hoče ozirati na revnejše, slabo oblečene otroke, ki bi se sramovali, ko bi videli druge lepo oblečene. Najbolje jo je pa pogodil Holljr, ki ni vedel druzega uzroka proti udeležitvi pri procesiji navesti, kakor da bi pokojni Schmerling bil proti njej. Vsi ti uzroki so iz trte izviti. O nobenem se ne more reči, da nasprotuje šolskemu redu. Po zakonu pa ima v takih stvareh okrajni šolski svet le šolskim vodstvom sporočiti, kaj zahteva cerkvena oblast. Jedino tedaj, če bi zahteva nasprotovala šolskemu redu, jo ima pravico odkloniti. V tem slučaju je okrajni šolski svet nepravilno postopal in nadejamo se, da ga višje oblasti pouče, kako daleč seže njegov delokrog. Mladočehi. Mladočeški državni poslanec Mixa je odložil svoj mandat. Miza jp bil malo man in ž njim mladočeški klub mnogo ne izgubi. Večjega pomena bode pa, če odloži po zaključenem delega-cijskem zborovanju svoj državnozborski mandat prof. Masaryk, kakor se govori. Ta mož je vodja posebne frakcije v mladočeškem klubu. Njegov izstop bi bil znamenje, da v mladočeškem klnbu prevagnjejo radikalni elementi, kar bi ne bilo čudno po dogodkih v praškem deželnem zboru in v delegacijah. Masa-ryk je jako nadarjen mož, dober govornik, in klub bi ga gotovo še pogrešal. V verskih ozirih je pa Masaryk še skoro bolj nezanesl|iv, kakor drugi Mladočehi, zatorej bi konservativci posebno ne žalovali, ako se on umakne s političnega delovanja. — Na previdnejše elemente mladočeškega kluba bode pač tudi napravilo nekoliko vtisa preziranje Mladočehov v delegaciji, ko jih niso volili v noben odsek. Izjava Plenerjeva nima pač dosti pomena, velikega pomena je pa, da niti češki veleposestniki niso podpirali več Mladočehov. Sedaj se vidi, da so popolnoma osamljeni na političnem poprišču, in tak položaj za nobenega resnega politika ni prijeten. Razdelitev okrajev na Češkem. Kako prav je imel Trakal, ko je v komisiji češkega deželnega zbora se upiral razdelitvi okrajev po želji Nemcev in stavil svoj predlog, se je že pokazalo. V jedni tistih občin, katere so hoteli Nemci pridružiti nemškim okrajem, je bila občinska volitev. Izvoljen je sedaj češki občinski odbor. Prejšnji občinski odborniki, ki so glasovali, da se občina nemškemu okraju pridruži, so propali. Občina je po večini prebivalstva češka, ali jedenkrat so pa Nemci z raznimi zvijačami bili dobili večino. Agitacija proti ogerski gospodski zbornici se je začela v kalvinskih krogih, ker se je izrekla proti vladni cerkveni politiki. Začela se je v Debrečinu, kjer je mestni zbor sklenil resolucijo na zbornico poslancev in na vlado, da se preustroji gospodska zbornica, ker se ustavlja liberalnim reformam. Mi nikakor ne dvomimo, da se oglasi še nekaj občinskih in komitatskih zastopov, kjer imajo vladni privrženci ali pa Tiszini prijatelji veliko besedo. To gibanje je pa le dokaz slabosti cerkvenih nasprotnikov. Boj6 se že namreč, da propadejo pri novih volitvah, ko bi se zaradi cerkvenih reform ! razpustil parlament. Italijanskemu ministerstvti je zbornica 6 323 proti 72 glasom izrekla zaupnico. 24 poslancev ni glasovalo. Pred tem glasovanjem je pa bila debata, ki je kaj v slabi luči pokazala italijanske zakonodajalce. Večina govornikov je le burke uganjala v zabavo poslušalcev. Resnega govora skolro nobenega ni bilo. Dva govornika sta ministerskega predsednika uapadala zaradi njegove prizanesljivosti nasproti cerkvi in sta v svoja govora vpletala razne neslane šale. Ministerski predsednik jima je pa odgovarjal, da ni pričakoval, da mu bode kdo očital, da se pogauja za naklonjenost duhovščine. Bolgarsko sobranje je vsprejelo spremembo ustave brez velikih debat jednoglasno in se danes zaključi. Nekateri so pričakovali, da v tej stvari Stambolov zadene na kake težave, ali to se ni zgodilo. Zastopniki bolgarskega naroda so spoznali važnost stvarij. Rusko ugovarjanje premembi ustave ni našlo v Bolgariji nobenega odmeva. Srbski minister notranjih stvarij je vsem podrejenim oblastvom naročil, uaj strogo pazijo na to, da se volitve vršč popolnoma svobodno, ker vlada želi, da bodo volitve pravi izraz mišljenja vse dožele. Rusija v Aziji. Rusi nameravajo podaljšati srednje-azijsko železnico do Kokanda v Fegani. Končavalo se bode torej le 180 vrst od kitajske meje. Fagauo je jako lepa in rodovitna dežela, pa tudi Pamir ni tako pust, kakor se je mislilo. To razširjenje ruskega gospodstva je tudi velikega civi-lizatoričnega pomena. V Aziji Rusija razširja kristi-janstvo in evropsko kulturo. V kratkem pa Rusija, če se bode tako razširjevala, zadene na Kitajce in Angleže. V Londonu, Kalkuti in Pekingu nič kaj veseli ne gledajo razširjenje ruskega gospodstva v Aziji. Nemci v Rusiji. „Graždaniu", kateri list je v velikem čislu pri ruskem dvoru, hvali Nemce, naseljene v južni Rusiji. Zemljo- dobro obdelujejo, so redni in trezni, delajo ruskim kmetom le zaradi tega konkurenco, ker so poslednji lenuhi' in pijanci. Nemci že sto let v Rusiji mirno živ3 in spolnujejo državljanske dolžnosti. Mi sicer glasilu kneza Me-ščerskega samo na sebi ne pripisujemo posebne važnosti, ker rado pretirava. To pa moramo reči, da navdušenje tega lista za te ruske Nemce jasno kaže, da je nemški vpliv pri ruskem dvoru še precej mogočen, kar ni čudno, ker imajo skoro vsi veliki knezi nemške sopn ge. Dnevne novice. V Ljubljani, 29. maja. (Pritožba na ministerstvo) vložilo je o teh 12 narodnih zdravnikov po tukajšnjem odvetniku, zaradi nepostavnih dogodkov pri volitvi v zdravniško zbornico. Glasovali so namreč trije zdravniki, ki niso bili v volilnem imeniku, in ki dosedaj v Ljubljani še niso nikdar prakse izvrševali. Poleg tega je eden izmed teh slep, drugi pa mrtvoudeu in slaboumen. Tu se vidi kam vodi strast boritelje „fur das be-drohte deutschthum in Krain" a la Keesbacher — Valenta, ki mislita, da živita še v Vesteneskovi dobi, ko ni bilo nobeno sredstvo preslabo, da bi se proti Slovencem ne smelo uporabljati. Zaradi tega tudi ne sprejmeta dr. Dereani v Kamniku in slučajno izvoljeni dr. vitez Bleiweis v Ljubljani mandata v zdravniško zbornico, ker je ta protipostavno sestavljena. (V zdravniškem društva) kažejo se že posledice nezakonitih volitev v zdravniško zbornico. Pri* marij dr. E. Š 1 a j m e r, podpredsednik društva, in mestni fizik dr. J. Kopriva, tajnik, poslala sta dr. pl. V a 1 e n t i, t. č. predsedniku društva sledečo izjavo: »Slavno vodstvo zdravniškega društva na Kranjskem 1 Predsednik društva, v katerem sodelujeta podpisana jeden kot podpredsednik, drugi kot tajnik, zastopal je pri skrutiniju volilnih glasov v zdravniško zbornico na jako čuden način zdravniške interese, in ni se čutil poklicanega varovati časti zdravniškega stanu, kar je glavni namen zdravniškega društva. On je pritrdil iz strankarskega stališča nasproti obstoječim postavam, da sta opravičena volilca in za prakso sposobna slepi in umo-bolni kolega. To dokazuje dovolj, kako bi gospod načelnik našega društva postopal pri eventualnih stanovskih vprašanjih. Zaradi tega odložita podpisana odbomištvo društva zdravnikov na Kranjskem, ker jima iz poprej navedenih razlogov ni moči delovati pod takim predsedništvom." (Osebna vest.) Prečast. gg. mariborski stolni j>rošt Ign. Orožen, in stolni dekan Fr. Košar sta se v petek 26. t. m. pokrepčana in zdrava povrnila v Maribor. (Stari norci.) V Žalcu pri Oelju so poprav-, ljali plot pri nekem vrtu. Ko so zabijali jeden kol, j našli so v zemlji lonec, v katerem je bilo do 300 srebrnih beličev večinoma iz 13. stoletja. (Strela je nbila) 17. t. m. 30 letnega kmečkega mladeniča Fr. Rescfc v Drobnem dolu pri Laškem. — Dnč 23. t. m. je padel štiriletni dečko Fr. Zeu-nik 28. m. globoko v rov pri Trbovljah. Mrtev je ; obležal. j (S Planine) se nam piše dne 26. t. m. Včeraj ; je obiskalo prirodne znamenitosti v slavnoznanem Škocijanu 180 gojencev mornarske akademije v Reki s svojimi profesorji. Tudi podadmiral avstrijske mornarice je bil ž njimi ter mnogo gospej. Pripeljal ; jih je dopoldanji brzovlak na Rakek, kjer so imeli ! na pošti primeren zajutrek. Z godbo na čelu so : odrinili peškorakom v Skocijan in potem dalje po gozdu v Postojino. — Danes je obhajal svetli knez Hugo Wiudisch-Graetz, naš graščak, na Dunaju v i kregu svoje rodbine svojo sedemdesetletnico. Spominjali smo se tega dogodka tudi v Planini ter imeli v župnijski cerkvi sv. mašo z zahvalno pesmijo. Naj blagega gospoda, ki je velik dobrotnik vsej okolici in vsako leto mnogo tisoč goldinarjev miloščine razdeli mej ubožce, Bog ohrani še veliko let v zdravju in moči. — Nebo se nas je vendar-le . usmililo in nam poslalo toli zaželjenega dežja. Suše sicer tu nismo tako zelo občutili, ker imamo vsaj tekočo vodo blizu, po katero so Še z daljnih krajev hodili, toda za krmo je bila stiska, ker ni moglo blago (tako Notranjec govejo živino imenuje) na pašo. Ubogo ljudstvo je iskalo pomoči pri Mariji in je v velicih procesijah obiskovalo tukajšnjo božjo pot na Planinski Gori. Prišli so zaporedoma Loga-čani, Rakovci in Cerkljani. čez vse velikanska pa ■ je bila na binkoštni torek procesija s hrenoviške župnije: blizu 450 parov z 11 križi Hodili so , dobrih 5 ur do romarske cerkve. Do solz si bil ; ginjen, ko si gledal toliko ljudstva v cerkvi, vmes osivele starčke, kako so roke dvigali k nebeški kraljici in izdihovali, naj jim izprosi potrebnega dežja. Bog je uslišal zaupljive prošnje in ko je sila pri-kipela do vrba, je dež izdatno uamočil suho zemljo. (Misijon v Rovtah.) V Rovtah bode v spomin papeževe petdesetletnice sv. misijon. Vodili ga bodo očetje lazaristi iz Ljubljane. Za otroke bode sv. misijon dnč 31. majnika. Za odraščene pa od 1—8 i junija. (Koroške ljudske šole 1. 1892.) Na Koroškem ! bilo je leta 1892 358 ljudskih šol (2 meščanski), | sicer 271 nemških, 85 slovensko-nem-škib in 2 slovenski (Jezersko in Št. Jakob v Rožu.) V 333 šolah se je podučevalo celi dan, v v 22 pol dneva, v 3 deloma celi dan, deloma pol . dneva. Zasebnih ljudskih šol je 11. — Za šolo godnih otrok je bilo 55 271 (27.765 dečkov, 27.506 deklic). Javne šole je obiskovalo 51.822 otrok (26 283 dečkov, 25.539 deklic) zasebne 1295 (190 dečkov, 1105 deklic), druge zavode 602. Radi bolezni ni j hodilo v šolo 832 otrok, (393 dečkov, 439 deklic). Sploh ni obiskovalo šole 1400 otrok, 640 dečkov, 760 deklic. — Podučevalo je 582 učiteljev in 100 j učiteljic. Učiteljic za ženska ročna dela je bilo 61. , Veroučiteljev 309. Na 41 šolah učili so veronauk ,' učitelji. — Telovadilo se je v 327 šolah, ženska ročna dela podučevalo se je v 138 šolah. 254 šol i ima Šolske vrtove, 337 šolske knjižnice s 32.990 ' zvezki. Okr. učiteljskih knjižnic je 8 z 9632 zvezki, j — Učni vspehi so bili jako dobri v 75, dobri v 238, j zadostni v 36, nezadostni v 9 šolah. — C. kr. učiteljišče je obiskovalo 123 dijakov in 36 učencev pripr. razreda, in sicer 139 Nemcev in 20 Slovencev, 147 katolikov iu 12 protestantov. S I o-venski pouk (neobvezen predmet) je obiskovalo 16 Slovencev in 40 Nemcev. Zrelostni izpit je na-| pravilo 14 učiteljev in 14 učiteljic. 5 jih je bilo usposobljenih za šole z nemškim in slovenskim učnim jezikom. — Razven ljudskih šol obstoji še 1 oskrbovalnica malih otrok (v Celovcu), 5 otroških vrtov, 28 nadaljevalnih šol (17 obrtnijskib, 11 kmetijskih), 1 višja dekliška šola v Celovcu. (Častitljiva starost.) Iz Olševka se 23. maja t. 1. to-le poroča: Danes obhaja mati velečastnega gospoda župnika v pokoju, Andreja Volca, redko slavnost svojega 93. rojstnega dneva. Pač silno visoka starost, častitljiva starost, tembolj častitljiva za njo, ker je v tej visoki staroBti vstopila v prelepi tretji red sv. Frančiška. Ganljivo je bilo za vse pri-' čujoče, kako je 93 let stara ženica ves dopoludne tega slavnostnega dneva kot novicinja škapulir na j vratu in pas (cingulum) na obleki vsa vesela imela, j in njeno veselje, ki je bilo jasno v srcu, se je tudi j jasno na obrazu kazalo. — Ko se tukaj te častitljive ženice spominjamo, ne bo preveč, da še to-le o njej povem. Mnogi kaj radi kaj tacega slišijo. — Izmej vseh čutov ji je pogled najbolj odpovedal; !'zato je pa njen spomin tem močnejši; lahko rečem, 1 da zna nad 100 mičnih pobožnih pesem in pesmic na pamet, še vse tiste, ki jih je kot mlada cerkvena pevka doma pod Korenom pela. — Istotako bi še ! marsikoga, zlasti današnji naraščaj mladine, zelo : zelo osramotila, ko bi začeli spraševati, kdo zna bolj katekizem, ali 921etna ženica, ali 131etni deček, ki j je ravnokar šolo zapustil. — Tako stara ženica letos niti dneva ne zamudi, da ne bi bila ob 5. uri zjutraj pri Šmamicah. Se so ji tudi v spominu, da se njenih mladih let spomnimo, oni časi, ko je bil Francoz na Kranjskem. S svojo materjo sta na j polju krompir kopali, Francozi planejo po njivah ter pobero, kar je bilo moč pobrati. Tedaj de mati 92-letne slavljeuke nekaterim Francozom: „No, to ven-: dar niste kristijani!" — „Kaj?u odgovarja jeden njih, odpne svojo suknjo, pokaže prelepo svetinjico Matere Božje, rekoč: „Glej, smo kristijanje, smo kristiianje 1" — Takih in jednakih dogodbic iz onih časov bi jih še mnogo lahko slišali iz njenih ust! Kdo jih rad ne pravi 1 Mar si s tem lepih mladih dnij stara ženica ali starček vesel ne spominja! — Želimo, da bi, če že prej ne, vsaj čez jedno leto mogla 931etna novicinja praznovati in veseliti se, da je novicijsko poskušujo prestala in sprejeta v tretji red sv. Frančiška. — Se ve za to treba zdravja od Boga, Bog pa naj stori, kakor je njegova sveta volja ! (Dijaška in ljudska kuhinja) je imela včeraj v društvenih prostorih v Streliških ulicah svoj 16. občni zbor. Predsednik, c. in kr, stotnik Htibsch-m a n n konštatuje sklepčnost, pozdravi zbornike in da besedo zapisnikarju. Zapisnikar E. L a ti prečita svoje poročilo o društvenem poslovanju v zadnji dobi, katero govori o spremembah v odboru, o pohvalnem delovanju častnih dam, o živahnejšem prometu (razdelilo se je 10.962 jedilnih porcij in 16.376 kruhov več kakor lani); 37 marljivih in ubožnih dijakov je vživalo v kuhinji brezplačno hrano. Poročevalec se spomni društvenih dobrotnikov, konštatuje velik napredek v številu društvenikov (55 več kot lani), omenja umrle člane in izraža nado, da bodo vsi do-zdajni prijatelji in podporniki društvo podpirali tudi zanaprej. — Poročilo se odobri brez ugovori. Poročilo blagajnika dh J. Stare ta, kateremu med drugim povzamemo, da je imelo društvo lani 6254 gld. 73 kr. dohodkov in ravno toliko stroškov ter da ima 4560 gld. 19 kr. premoženja v gotovini, papirjih in vlogah, se po nekaterih kratkih stvarnih pojasnilih odobri brez ugovora. V imenu revizijskega odseka poroča mestne blagajne kontrolor F. Bradaška, da so knjige in računi v popolnem redu ter predlaga, da zbor d& odboru absolutorij, kar 8e brez ugovora sprejme. Z vsklikom se potrdita vnovič upravni odbor in revizijski odsek. Po predlogu zapisnikarjevem izvoli zbor kanonika msgr. L. Jerana in pa odvetnika dr. J. T a v č a r j a za društvena častna člana. Sklene se konečno še po ' predlogu ravnatelja S u b i c a ižposlovati prenaredbo § 1 lit. a, dr. pravil v tem smislu, da bodo učenci obrtnih šol z dnevnim poukom lahko deležni istih beneficij, kakor dozdaj srednješolci in učiteljski pripravniki. (Avstrijska vseučilišča). Minuli zimski tečaj I obiskovalo je 8 avstrijskih vseučilišč 13.537 vseuči-1 liščnikov, 355 več od leta 1891/92, namreč Dunaj ' 4904, Inomost 882, Gradec 1347, Praga: nemška | 1135, češka 2454, Lvov 1074, Krakov 1242, Crno-1 v.ce 281. (Državne železnice) avstrijske so vkupe dolge 8036 kilometrov in imajo 1632 hlaponov, 1436 ten-i drov. 3765 vagonov za osebni, 1102 za poštui, j 30.093 za tovorni promet in 94 drugih vagonov. Izdatkov so imele 1892 leta 53,424.365 gold., 1,405.806 gold. manj od leta 1891., dohodkov 74.009.968 gld., 4,835.646 gld. mauj od 1. 1891. (Slov. hranilnica in posojilnica v Tinjah) na Koroškem je izdala računski sklep za III. upravno leto 1892., kateremu povzamemo: Poeoplnica je imela denarnega prometa 10.721 gld. 66 kr.; zadružnikov 83. Stanje deležev je 549, hranilnih t log 6654 gld. 12 kr. od 54 vložnikov; posojil 6797 gld. 4 kr. 54 dolf.nikom. Zadružni zaklad Iznaša 19 gld. 10 kr., upravni stroški 65 gld. 56 kr. (Iz Celovca) dne 28. t. m. Električno razsvetljavo bodo uvedli — pa ue v Celovcu, marveč v Volšberku v labudski dolini. Sicer se tudi v Celovcu že dolgo govori o taki razsvetljavi, a čakali bomo na-njo še precej ča^, dasi je v občinskem odboru poseben odsek za uvedenje razsvetljave. Celovški mestui očctie imajo opravljati sedaj še mnogo nuj-nejše stvari, u. pr. preganjati slovenščino itd.! (Namestnik v Mariboru) Štajerski c. kr. na-mestuik baron Kubeck je v sredo dne 24. t. m. došel v Maribor in drugi dan je obiskal tamošnjo gimnazijo. Obiskal je tudi premil. gosp. knezoškofa dr. M. Napotnika V petek se je odpeljal v Gradec. Društva. (Občni zbor kmetijske družbe.) Vabilo gg. družbenikom c. kr. kmetijske družbe kraniske na občni zbor, ki bode v četrtek, dne 8. juuiia t. 1., v dvoraui mestne hiše v Ljubljani. — Vspo-red: 1. Prvomestuik pričue zborovanje. 2. Poročilo o delovanju glavnega odbora v letu 1892. 3. Predložitev družbenega računa za leto 1892 in proračuna za leto 1894. (Račun in proračun se dopošljeta ge. družbenikom še o pravem času, razpoložena sta pa v nadroben pogled v pisarni kmetijske družbe.) 4. Volitev družbenega predsednika. 5. Volitev osmih odbornikov v glavni odbor namesto po družbenih pravilih izstopivših gospodov deželnega glavarja in graščaka Otona D e t e I e , c. kr. gozdnega svetnika Vaclava G o 11 a , c. kr. okrajnega živtoozdravnika Arturja Polakovskega, c. kr. profesorja Ivana F r a u k e t a , veleposestnika Josipa Lenarčiča, deželnega višjega inženirja Frana Witschla, odvetnika dr. pl. Wurzbacha, in nadučitelja Janka Ž i r o v n i k a. 6. Poročilo in predlogi odbo-rovi. 7. Poročilo in predlogi podružnic. 8. Nasveti in prosti govori posameznih družabnikov. Glavni odbor e. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani, do6 15. maja 1893. Ivan Murnik predsednik. Gustav Pire tajnik. Telegrami. Dunaj, 28. maja. Po brzojavnih poročilih je vojna ladija ..Cesarica Elizabeta" z nadvojvodom Franom Ferdinandom na krovu iz Sidney-a odrinila v Numeo, v Novi Kaledoniji, Nove Hebride, Salomonove otoke, in Norby na Novi Guineji. Dunaj, 29. maja. Dopoldne so se začele volitve v mestni svet. Dosedaj sta voljena dva liberalca in po dvakratni volitvi Lueger s 60 proti 56 glasom. # Praga, 27. maja. Trgovska zbornica je izvolila namesto dr. Zuekra, zmernega Mlado-čeha. zborničnega tajnika Forsta. Nemci se volitve niso udeležili. Sibinj, 28. maja. Proti vsemu odboru rumunske narodne stranke se je začela kazenska pravda. Belgrad, 28. maja. Kralj je zaukazal, da se jednajsti polk imenuje po njegovi materi in je podelil ministerskemu predsedniku Dokiču red belega orla. Beligrad, 29. maja. S kraljevim dekretom je imenovan Garašanin polkovnikom. Cetinje, 29. maja. Mej skadarskimi prebivalci in Miriditi je bil boj. Pet je mrtvih. Vali je poslal vojakov, da narede mir. Palestro, 28. maja. Blagoslovil se je najslovesnejše kostnjak. Vojvoda Aosta je zastopal kralja. Francoski general Favre in avstrijski polkovnik Pott imela sta slavnostne govore. Pott se je zahvalil za čast, skazano avstrijskim palim vojakom. Oba govora je prešinjal duh vojaškega bratstva. Hamburg, 29. maja. Uradno se je konstatoval jeden slučaj kolere. Montpellier, 28. maja. V pokrajini Montarnaud so se konstatovali nekateri slučaji kolere. Vročina je velika. Washington, 28. maja. Italija menda tukajšnje poslaništvo poviša v veleposlaništvo. Umrli no: 25. maja. Neža Gerjup, kramarioa, 77 let, Slonove ulice št. 40, ostarelost 26. maja. Antonija Wohinc, mestna uboga, 86 let, Kar-lovska cesta 7, oedema pulm. V bolnišnici: 26. maja. Prane Lukančič, gosta«, 26 let, vnetica možganske mrene. Tuj c i. 26. maja. Pri Maliču : Jereke, Part, Maye, Stern, trgovci ; Biihman, in Bruner, potovalec, s soprogo, z Dunaja. — Schnetzinger, Pleischner; VVojtech, nadporočnik, iz Gorice. — Keil, oskrbnik, iz Linca. — Pischer, jurist, iz Krakovega. — dr. Ungar, pol-kovni zdravnik, iz Pulja. Pri S'07tu: Komers pl. Lindenbach, generalmajor, iz Trsta — pl. Mori, vinotržec; Deutscb, trgovec; Hellebrand; Gruber; Keller, prokurist; Quitt&, zasebnik, z Dunaja. — Koschir, deželnega svetnika vdova, iz Škofje Loke. — Ratz iz Kranja. — Prinz, posestnik, z Notranjskega. — Schon iz Celja. — Cussolich, konzul, s sinom, iz Opatije. — Krone iz Prage. — Kainradl in Kankowski in Celovca. — Nikodemus, nadporočnik, iz Trsta. — Reith, trgovec, iz Nemčije. — Mitzky, potovalec, iz Maribora. — Dus, potovalec, iz Szolnok-a. Pri avstrijskem caru: Dragan, potovalec, iz Bele Peči. — Turk iz Begunj. — Grajžar iz Serajeva. — Tuschar. trgovec, iz Cirknega. — Pujas s sestro iz Zadra. Pri Juinetn kolotlvor~u: Hanzalik; Velkaverh, nadporočnik; Gotter, poročnik, iz Pulja. — Storman, zasebnica, iz Gradca. — Zaveršnik iz Cirknice. Vremensko sporočilo. t Podpisana tvrdka javlja znaucem, prijateljem in sodrugom, da je Vsemogočni poklical k Sebi po dolgotrajui mučni bolezni mnogoletnega sotrudnika. gospoda Josipa Kadunca kontoarista danes v nedeljo dne 28. maja ob 4. uri popoldne v 33. letu starosti, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče. Truplo zaslužnega pokojnika preneseno bode v torek dne 30. maja popoldne ob 5. uri iz hiše žalosti, Hrenove ulice št. 5 na pokopališče k sv. Krištofu Svete maše za rajnega se bodo brale v mestni farni cerkvi pci sv. Jakobu v Ljub Ijani. Blagi pokojnik priporočen bodi v pobožuo molitev in prijazen spomin. V Ljubljani, dne 28. maja 1893. Katolidka Bukvarna. J. BENDIK v Št. Valentinu pri Steyru. jedini izdelovalec novo izumljene e. k. privilegovane svetle tinkture za usnje o I x i O! Cas opazovanja 27 7 u. zjut. 2. u. pop. 9 u. zveč. Stanje zrakomera v mm toplomera po Celzija I Veter Vreme ' i 2 .5 => ■g m:i imii