GLASILO OK SZDL KOČEVJE Pet najuspešnejših OZD v občini Kočevje v letu 1984 Na osnovi rezultatov kočevskega gospodarstva v preteklih devetih mesecih in ocen za zadnje tromesečje preteklega leta lahko sklepamo, da bodo indeksni kazalci porasta celotnega prihodka, dohodka in akumulacije zopet na repu ljubljanske regije tudi po podatkih iz zaključnih računov za 1984. leto. Posebno zaskrbljujoče je, da ima kočevska občina poleg izgubašev kar 18 TOZD (37%), ki imajo manjše in večje motnje v poslovanju. Zlasti zaskrbljujoče je, da je med njimi 13 TOZD z nižjim povprečnim mesečnim osebnim dohodkom od 20.000.00 din na delavca. Le skromna toložba je, da imamo v občini tudi take organizacije združenega dela, ki spadajo med 150 najuspešnejših v regiji. Pet naših organizacij združenega dela, ki so rangirane med 150 najboljših so: DO 1NKOP KOČEVJE, KEMIČNA TOVARNA KOČEVJE—TOZD KOMELOLI IN TOZD MELAPAN, UK KOČEVJE TOZD TOVARNA Masivno pohištvo, ter PROIZVODNO PODJETJE OPREMA KOČEVJE—TOZD SINTEP. Navedene OZ so lahko za vzor ostalemu kočevskemu gospodarstvu, ker imajo visok porast akumulacije in dohodka na delavca, ugoden porast celotnega prihodka in osebnih dohodkov na delavca ter povečan delež akumulacije v dohodku. Zanimalo nas je, kako je potrebno delati, da dosežeš dobre rezultate. Na postavljeno vprašanje je bila posredovana pestrost odgovorov in informacij, mnenj in želja. Naš namen ni bil izoblikovati univerzalni recept dobrega gospodarjenja, marveč posredovati v premislek, in iskanje najboljših poti iz posameznih sredin za boljši jutri. Naša želja je, da se bodo tem petim OZD ob letu dni pridružile še nove. X______________________________________________________ J DO Inkop Kočevje DO INKOP je po zaključnem računu leta 1983 spadala v skupino delovnih organizacij z motnjami v poslovanju. Dejstvo, da položaj ni rožnat, je prodrlo v zavest slehernega delavca. Zato smo si že ob sprejemanju plana za leto 1984 postavili za cilj bistveno izboljšanje gospodarskega položaja. V začetku leta je bilo malo možnosti, da bi uspeli, saj je vladalo na tržišču splošno pomanjkanje materialov za našo proizvodnjo. Posledica je bila med ostalim tudi petdnevni prisilni dopust za vse delavce. Kako doseči s planom • postavljene cilje? Optimalne rešitve smo iskali v prilagajanju proizvodnega programa zahtevam tržišča. Istočasno smo povečevali proizvodnjo tistih izdelkov, za katere je bil, poleg plasmaja na tržišču, zagotovljen potreben repromaterial. V spletu vseh negativnih okoliščin je bila med ostalimi pozitivnimi trendi tudi konjuk-tura za naše izdelke, takoda vsaj tu ni bilo večjih težav. Zavedajoč se, da so to le kratkotrajne rešitve smo intenzivno pripravljali izvedbo novih programov in tehnoloških postopkov. Pri tem je bila glavna ovira višina razpoložljivih sredstev. Drugi cilj, ki ga tekoče spremljamo, je skrajno varčevanje z materiali in sredstvi. Pri tem se zavedamo, da niso izkoriščene vse možnosti. Vzpodbudnopaje.dase tega zavedajo vsi zaposleni in da po svojih močeh ter sposobnostih sodelujejo. K dobremu rezultatu je prispevalo tudi racionalno obnašanje s sredstvi. Obratna sredstva smo obrnili več kot štirikrat, kar je približno dvakrat več od povprečja panoge. Pri nabavi smo se posebno trudili zagotoviti material za proizvodnjo drobnih elementov, ki ne vežejo veliko sredstev, zahtevajo pa mnogo proizvodnega časa. Ko smo si zagotovili material, smo poskrbeli za najkrajšo pot le-tega do strojev. Skrajšanje bil proizvodni proces in povečano obračanje obratnih sredstev. S povečano akumulacijo si moramo stalno zagotavljati večja lastna obratna sredstva in stalno zmanjševati našo kreditno odvisnost. Konkretno za našo delovno organizacijo predstavljajo obresti 15'A dohodka oziroma 5% celotnega prihodka. Zavedamose, da omejevanje investicijskih vlaganj na račun povečanja obratnih sredstev pri obstoječi (ne najboljši) opremljenosti sicer ni perspektivno, vendar menimo, da bomo z zmanjšanjem stroškov ustvarili pogoje tudi za bodoči razvoj in modernizacijo. Melamin Kočevje TOZD Komeloli V zaostrenih gospodarskih razmerah je težko govoriti o receptu, kako delati, da bi dosegli dobre rezultate, ko na te vse preveč vplivajo zunanji pogoji in na žalost stalno se spreminjajoči sistemi. Nesporno je, da na dobre rezultate vplivamo delavci temeljne in delovne organizacije združenega dela. To načelo namje bila iztočnica za izvajanje internega stabilizacijskega programa. Redno spremljanje izvanjanja in dopolnjevanje tega programa bo prispevalo k odpravi naših pomanjkljivosti, slabosti in napak. Osnovni pogoj in vodilo nam je bilo: čimboljše izkoriščanje proizvodnih kapacitet in kadrovskega potenciala ter izdelava realnega plana prodaje, usklajenega z. nabavo materiala in proizvodnje. Doslednost izvajanja planskih nalog tudi v najbolj kritičnih obdobjih zagotavlja dober rezultat. V sami temeljni organizaciji smo dali velik poudarek zasledovanju materialnih izkoristkov. V primeru kakršnegakoli odstopanja sproti ukrepamo. Poudariti moram, da manipuliramo z velikimi količinami zelo dragih surovin. « Vsako odstopanje od dogovorjenih načel in tehnoloških predpisov bi imelo vsestranske negativne učinke. Eden izmed temeljnih ciljev naše temeljne organizacije, ki ga tudi redno uresničujemo, je, da na trg v dogovorjenem roku pošiljamo kvalitetne izdelke in si s tem ustvarjamo renome zelosolidnega proizvajalca. Prav na teh osnovah smo se uveljavili tudi na zunanjem trgu. V zadovoljstvo in ponos nam je vsem dejstvo, da v preteklem letu nismo imeli reklamacij na kvaliteto in dogovorjene dobavne roke. V kompletnem izdelanem sistemu poslovanja dajemo osrednji poudarek človeku. Vedno je prisotna socialna varnost delavcev, varnost pri delu ter relativno Uvodnik ob izidu tretje številke Pred nami je tretja številka glasila Kočevske novice in že v drugo delegatska priloga, ki tudi tokrat v svoji vsebini zajema gradivo za seje zborov skupščine občine Kočevje. Obveščamo vse občane, da lahko svoje pripombe in pobude k gradivom za seje skupščine, posredujejo-nosilcem delegatskih funkcij v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnosti. Ob izidu prihodnjih številk glasila terdelegatske priloge bo v slednji objavljeno tudi že gradivo za seje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. Na pobudo uredniškega odbora so že stekli dogovori s predstavniki SO Kočevje In posameznih SIS o možni časovni uskladitvi sklicev posameznih skupščin, tako da bi v prihodnje sčasoma uspeli doseči, da bi glasilo z delegatsko prilogo redno izhajalo v prvi polovici tekočega meseca. Glede na nekatere objektivne težave nam to v tem letu še ne bo uspelo v polni meri. V fazi predlogov so že tudi vsi potrebni samoupravni akti. ki bodo normativno in pravno urejali področje izhajanja glasila. Do konca februarja pa bodo v združenem delu obravnavali in sprejemali Samoupravni sporazum o financiranju glasila Kočevske novice. S samoupravnim sporazumom bo v organizacije združenega dela posredovana obrazložitev ter tudi vsebinska in temeljna zasnova glasila. Ob tej priložnosti bi vas zaprosili, da predlog sporazuma sprejmete in s tem omogočite tudi v prihodnje redno.izha-janje glasila. Več kot dobrodošle bodo tudi naše ocene, mnenja, opozorila in predlogi. Pišite nam in sodelujte z nami pri oblikovanju vsebine in oblike glasila. Uredništvo solidni osebni dohodki s poudarkom, da so vedno rezultat dejanskega prispevka.k delu. Na osnovi navedenih vrednot smo vedno pripravljeni, z ozirom na potrebe, delati v eni ali večizme-nah ali z zamikom ob sobotah in nedeljah, da lahko v dogovorje— nem roku izdelamo kvalitetne naročene izdelke. TOZD Melapan Doseženi rezultati v lanskem letu so rezultat lastnega dela v tesnem sodelovanju z drugimi TOZD in DSSS. Medsebojna povezanost ima pomemben vpliv na celotni prihodek, dohodek in akumulacijo. V našem TOZD je bil dan osrednji poudarek zniževanju porabljenih sredstev. Izvajanje sprejetega stabilizacijskega programa smo sprotno obravnavali na sestankih OO ZK, delnih zborih delavcev in drugih samoupravnih organih. Pri tem smo analize rezultatov osredotočili predvsem na doseganje maksimalno možnih izkoristkov materiala, izkoristka delovnega časa in proizvodnih kapacitet. Posebno poglavje pa je bila skrb za tehnološko urejenost proizvodnje kot tudi fizični obseg lete. Pri doseganju zastavljenih ciljev smo imeli precejšnje težave z iztrošenimi stroji in napravami. TOZD Storitvene dejavnosti je pri popravilih in tekočih vzdrževanjih zagotavljal skoraj nemoten proces dela. Daje bilo to doseženo, smo na delu prebili prenekatero soboto in nedeljo, a zato je bil ob ponedeljkih start proizvodnje nemoten. Da bi se v proizvodnem procesu in v doseganju planskih nalog izognili neugodnim presenečenjem, smo na ključnih strojih uvedli triizmensko delo. Delali pa smo tudi z zamikom delovnega časa. Kot posebna značilnost kolektivnega delaje tudi usposobljenost večine delavcev, da lahko opravljajo več različnih delovnih nalog na strojih. Strokovna usposobljenost delavcev je imela tudi močan vpliv na rast dohodka, ker so realizirali mnogo inovacijskih predlogov iz. direktne proizvodnje in razvojno inovacijskega sektorja. Inovacijska dejavnost je bila materialno ovrednotena in stimulirana, kar je imelo ponovni pozitivni povratni odmev. Da bi dosegli maksimalne delovne rezultate, smo s snemanjem delovnega procesa na strojih ugotavljali porabo materialov, izkoristek delovnega časa in procesa delovnih operacij. Na osnovi dobljenih rezultatov in ' analiz smo postopno in ustrezno spreminjali način in postopek dela, predvsem pa ukoreninjenega mišljenja posameznika in skupine. Vse to je bil niz majhnih, asigur-nih korakov, ki nas je pripeljal do zastavljenega cilja. Kako bomo gospodarili vnaprej, je odvisno od nas samih, žal pa tudi od vrste dejavnikov izven naše TOZD. Tema meseca Anonimneži in še nekateri so v zadevi »OPREMA KOČEVJE« ostali praznih rok in razočarani. TV Ljubljana je odigrala pozitivno vlogo javnega razsodnika, ko je v oddaji analitično posredovala dejstva o načinu dela in nagrajevanja v Opremi. Za Proizvodno podjetje Oprema in s tem za Kočevje je televizija opravila objektivno in zelo kvalitetno reklamo. In sporočilo januarskega dogodka? V našem sistemu je upoštevanje anonimnežev nesprejemljiva moralna norma in nezdrav pojav, ki ima svoje korenine v najbolj mračnih obdobjih naše zgodovine! Pošteno misleči ljudje so proti takim metodam. Res pa je, da si želimo še več in še bolj bogatih »OPREM« ter dobro plačanih delavcev. Vladimir Gašparac MOWS* f novice aktualna vprašanja Okrogla miza o pripravništvu Kadri Z dejstvom, da nam v občini primanjkuje dobrega kadra, sc je soočil tudi svet za družbenoekonomske donose pri O K ZSMS Kočevje. Seja s to problematiko je potekala v decembru preteklega leta, t.j. kmalu po volilno programski konferenci OK ZSMS Kočevje. Na njej smo analizirali vzroke, zakaj prihaja do teh problemov. Ugotovili smo: — v večini OZD ni pravilnega pristopa do pripravnikov v času njihove pripravniške dobe. — programi pripravništva v večini OZD niso izdelani ali pa so nepopolni, — veliko mentorjev, ki naj bi pomagali pripravniku realizirati program pripravništva (v kolikor je le-ta izdelan), za to delo ni usposobljenih ali pa temu področju posvečajo premalo pozornosti, — v veliko sredinah nimajo izdelanih razvojnih programov, ki so pogoj za kadrovske plane in posledica kratkoročnega improviziranja so neprimerni kadri (mislim, da sc bodo morali delavci, zadolženi za to področje, ob tem v večini OZD malce zamisliti!). Na osnovi teh ugotovitev se je svet za družbenoekonomske odnose odločil, da bo glede na tako veliko problematiko pripravil okroglo mizo o pripravništvu. Delovna skupina, ki bo pripravila gradivo za izpeljavo okrogle mize, je že izvoljena. Sestavljajo jo: Štefančič Jože, Artnak Marjan, Košir Duška, Osmak Marjeta, Pirkovič Ivanka in Glad Vladka. Okrogla miza bo 8. februarja ob 11.00 uri v sejni sobi Občinskega komiteja ŽKS Kočevje. Nanjo bomo povabili predstavnike: , — OZD, ki so zadolžene za kadrovsko področje — IS skupščine občine Kočevje — družbenopolitične organizacije občine — nekaj pripravnikov iz OZD —■ člane sveta za družbenoekonomske odnose — člane predsedstva O K SZSM — predsednike OO ZSMS in vse ostale, ki jih zanima omenjena problematika. Pričakujemo, da bo ta okrogla miza pripomogla k razrešitvi obstoječega stanja na področju pripravništva. Marko Glavač PROSLAVE IN PRIREDITVE V LETU 1985 V organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in družbenih organizacijah in društvih je v obravnavi okvirni program proslav in prireditev, ki bodo v občini v tem letu. Namen obravnave je predvsem da se program dopolni s prireditvami, ki se načrtujejo v teh sredinah. Načrtovane prireditve in proslave so že ustaljene. Koordinacijski odbor za proslave in prireditve ter predsedstvo OK SZD1. sta določila, da bo osrednja prireditev oz. proslava I. maja. Povezala bo praznovanje obletnice ustanovitve OF slovenskega naroda, 40-letnico osvoboditve. 'I. maja — praznika dela in praznika Krajevne skupnosti Kočevje— I ANJA sVf l I IC IC Stanovanjski bloki v Turjaški ulici. Foto — Miler Rudi Kako priti do delne nadomestitve stanarine V Sloveniji so v polnem teku , priprave za pospešen prehod na ekonomske stanarine, s katerimi se zagotavlja primerno vzdrževanje stanovanjskega fonda in nadomestitev dotrajanih stanovanj. Istočasno pa se daje poseben poudarek delnemu nadomeščanju stanarin (subvencioniranju), s čemer se bo zaščitila socialna varnost družin z nizkimi dohodki. Vsak najemnik stanovanja bodisi v družbeni stavbi ali pri zasebniku ima pravico do delne nadomestitve stanarine, če skupni družinski dohodki ne presežejo mejnega zneska, in sicer: če je v družini eden zaposlen in če sta zaposlena dva, ostali člani pa so vzdrževani. Stanarino pri zasebniku se upošteva le v višini, kolje obračunana za enako stanovanje v družbeni hiši. ‘ Osnova za izračun kot vsi dohodki in prejemki v družini, v katere štejemo: dohodke iz delovnega razmerja, pogodbenega in drugega dela. Vse oblike nadomestil. dohodke iz opravljanja kmetijske in samostojne dejavnosti, prejemke iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, dohodke od premoženja, kadrovske štipendije, preživnine in socialnovarstvene pomoči. Ne štejemo pa sem enkratnih pomoči, jubilejnih nagrad ter dodatkov za pomoč in postrežbo občana. Odštejejo se tudi krajevni in občinski samoprispevki. Občan je obvezen predložiti zahtevana potrdila in izpiske in je kazensko odgovoren, če daje napačne podatke. Občan, ki bo vložil prošnjo za delno nadomestitev stanarine v roku natečaja, ki bo objavljen v SRS v letu 1984 v višini 27.750 din po podatkih Zavoda za statistiko SRS na dan 21.1. 1985. a) Določitev skupnega mejnega dohodka, če je zaposlen le en član gospodinjstva: Število članov Mejni dohodek na Skupni mejni na enega vzdrževanega dohodek za gospodinjstva zaposlenega člana pravico do subvencije 1 15.262 15.262 2 15.262 11.932 27.194. 3 15.262 23.864 39.126 4 15.262 35.796 51.058 5 15.262 47.728 62.990 6 15.262 59.660 74.922 Odlikovanja, priznanja in nagrade v letu 1984 Za uspešno dolgoletno delo pri graditvi samoupravne socialistične družbe so v letu 1984 prejeli državna odlikovanja in javna družbena priznanja: I. Državna odlikovanja: 1. Stane Letonja — red zaslug za narod s srebrno zvezdo 2. Anton Kovačič — red dela s srebrnim vencem II. Podelitev domicila: Kočevskemu odredu III. Šeškova nagrada: 1. Melamjn Kočevje 2. Garnizon »Mirko Bračič« Ribnica IV. Plaketa Zbora odposlancev: 1. TOZD Elektro Kočevje 2. Moški pevski zbor »Svoboda« Kočevje 3. Janez Lesar, Melamin V. Javno priznanje občine Kočevje: 1. Ješelnik Alojz, LIK 2. Koleta Anton, Itas 3. Krkovič Jakob, Oprema VI. Spominska plaketa občine Kočevje: L Miroslav Golubič 2. Andrej Sturm 3. Skupnost borcev XVIII. divizije VII. Srebrna priznanja OF: L Darinka Kajfež, Ljubljana 2. Meta Kamšek, Kočevje 3. Olga Lcnac, Kočevje 4. Ivan Mule, Dolga vas 5. Moški pevski zbor »Svoboda« Kočevje Vlil. Srebrni znak ZSS Kočevje: L Vincenc Janša, Elektro 2. Stanc Jajtič, Hotel Pugled 3. Nada Kužnik, Tekstilana 4. Milan Draganič, Itas 5. Slavko Železnjak, Gramiz 6. Stanka Malnar, VVO 7. Mirica Dimitrijevič, Melamin 8. Miha Jurkovič, Oprema 9. Ivan Stopar, Kovinar 10. OO ZS LIK—TOZD Masivno pohištvo VSEM ODLIKOVANCEM ISKRENE ČESTITKE. b) Določitev skupnega mejnega dohodka, čc sta zaposlena dva člana gospodinjstva: Mejni dohodek Število članov gospodinjstva na dva zaposlena v družini na vzdrževane člane Skupni mejni dohodek za pravico do subvencije 2 30.524 30.324 3 30.524 11.932 42.456 4 30.524 23.864 54.388 5 30.524 35.796 66.320 6 30.524 47.728 78.252 Najemniki stanovanj, ki ne bodo presegli- zgoraj navedenih mejnih dohodkov, bodo' prejeli nadomestilo za znesek, ki bo presegal znosno stanarino za njihov tip gospodinjstva. Znosna stanarina je izražena v odstotku od skupnih dohodkov in prejemkov družine in znaša: — za enočlansko družino 6,8% — za dvočlansko družino 6,0%- — za tročlansko družino 4,6% — za štiričlansko družino 4,0% — za petčlansko družino 3,2% — za šestčlansko družino 3,1% — za sedem in večlansko družino 2,3% Vsa opravila v zvezi z delnim nadomeščanjem stanarin bodo opravile strokovne službe samoupravne stanovanjske skupnosti Kočevje, Ljubljanska C. 19/1, kjer dobijo občani tudi vse informacije (telefon 851-394, tov. Popovičeva). DUŠAN ORAŽEM »Kočevskih novicah«, bo prejel subvencijo od 1. januarja 1985 dalje. Kdor pa bo vložil zahtevek pozneje, se mu bo obračunala subvencija od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka. Kot osnova za gornji tabeli je bil uporabljen ocenjeni povprečni osebni dohodek na zaposlenega v Priprave za obravnavo zaključnih računov mesto. Obravnava rezultatov gospodarjenja po zaključnih računih je ponekod bolj, drugje manj utečena. Priprave na letošnje obravnave so že stekle, prav v tem času končujejo v posameznih sredinah s pripravo poslovnih poročil, ki jih bodo skupaj z rezultati ZR delavci obravnavali na svojih zborih. Letos bodo za obravnavo enotno pripravljena tudi poročila o poslovanju SIS družbenih dejavnosti in pravočasno posredovana v OZD, tako da bo obravnava lahko istočasno stekla. Nedvomno je v razpravah priložnost za vsebinsko obravnavo uspešnosti gospodarjenja. Na podlagi teh obravnav bo možno pripraviti realne kvalitetne plane in ukrepe za izboljšanje gospodarjenja v letu 1985. To pa pomeni tudi, da je v razpravah potrebno ugotoviti, kako bomo zaustavili nadaljnje padanje osebnih dohodkov, kako bomo z zniževanjem stroškov vplivali na nižjo rast cen in kako bomo uveljavili bolj stimulativno delitev OD. Za spremljanje in sodelovanje v razpravah je na nivoju občine imenovan politični aktiv, ki ga sestavljajo predstavniki vseh D PO in SO, IS ter Občinskega odbora MGZ. Sklicani bodo tudi posveti s predsedniki DS DO in TOZD, predsedniki odborov samoupra^ vne delavske kontrole, sekretarji OO Z K, direktorji DO in TOZD ter predsedniki lO OO ZS. V dveh izbranih organizacijah združenega dela bosta poleg članov političnega aktiva v razpravah sodelovala tudi predstavnika RS ZSS in MS ZSS Ljubljanske regije. V razpravah o poslovanju in rezultatih gospodarjenja pa je potrebno opraviti tudi oceno uspešnosti dela poslovodnih in drugih delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki naj po že sprejetih usmeVitv, i predstavlja-" jo tudi oceno dela teh kadrov ob reelekcijah. MIRICA DIMI I Ri li VIČ V spomin Miro Hegler Občani Kočevja so 17. decembra 1984 pospremili na zadnji poti aktivnega družbenopolitičnega delavca in nekdanjega predsednika občine tovariša Mira Heglerja. » Tovariš Miro Hegler se je rodil 4. 9. 1928 v Kočevju v napredni rudarski družini. Tako je že v mladih letih spoznal težko življenje rudarjev in delavcev. Navzel se je tudi naprednih idej delavskega gibanja, saj sta bila oče in mati člana KPJ. Osnovno šolo in tri razrede gimnazije je končal v Kočevju, vojna pa mu je preprečila nadaljnje šolanje. Italijani so mu leta 1941 odgnali očeta v internacijo. Tako sta se morala z materjo sama preživljati z delom na rudniku. Po kapitulaciji Italije sc je oče vključil v NOB. Že med vojno je tovariš Miro sodeloval v narodnoosvobodilnem gibanju, po osvoboditvi pa se je aktivno vključil vdelo mladinske organizacije. Leta 1946 je postal član SKOJ, maja 1948 pa je bil sprejet v KPJ. Istega leta je odšel na odslužcnjc vojaškega roka in postal rezervni oficir. Pred tepi je končal usposabljanje za elektromonterja, de- lal pa je v rudniških delavnicah Rudnika rjavega premoga Kočevje. Bil je član prvega delavskega sveta na rudniku in sekretar osnovne organizacije K P. Leta 1956 je postal član okrajnega komiteja K P Kočevje, po ukinitvi okrajev pa član občinskega komiteja ZKS Kočevje. Bil je tudi član republiškega in zveznega odbora sindikata rudarjev in metalurgov Jugoslavije. Leta I960 je bil izvoljen za predsednika občinskega odbora SZDL Kočevje, naslednje leto pa je bil poslan v enoletno politično šolo. V letu 1962 je bil izvoljen za sekretarja OK ZKS Kočevje. To dolžnost je opravljal do leta 1967, ko je bil izvoljen za predsednika občinske skupščine. V tem času je bil tudi član CK ZKS. Po preteku mandata na občinski skupščini se je tovariš Hegler v letu 1974 zaposlil v Tekstilani, kjer je bil najprej direktor prodaje, zadnji dve leti pa generalni direktor delovne organizacije. Življenjska pot tovariša Heglerja je bila zelo razgibana in prežeta z aktivnim družbenopolitičnim delom. Opravljal je n a j po me m b nejše družbenopolitične dolžnosti v občini in doprinesel pomemben delež k razvoju občine. Med občani je bil zelo priljubljen in cenjen. Kot predsednik občinske skupščine je leta 1971 podpisal listino o pobratenju z občino Dolina. Za prizadevno in aktivno delo je tovariš Hegler prejel številna priznanja in nagrade, med drugim tudi Red republike z bronastim vencem in Red za vojaške zasluge s srebrnimi meči. Nenadna smrt tovariša Heglerja je težko prizadela vse. s katerimi je živel in delal, pa tudi vse delovne ljudi in občane občine Kočevje. JOŽE NOVAK k Očtnl* m ---------------------------------------— novice------------------ Pet najuspešnejših OZD v občini Kočevje v letu 1984 Nadaljevanje s 1. strani LIK Kočevje TOZD Tovarna masivno pohištvo Z doseženimi rezultati v preteklem letu je 185-članski kolektiv vsekakor zadovoljen. Zastavljene planske naloge so bile dosežene in presežene, in to ob minimalni rasti zaposlenosti. To je zahtevalo izjemne napore vseh zaposlenih. Vsak delovni dan je potekal v znamenju velikih prizadevanj za povečanje produktivnosti, obseg proizvodnje in za dosego maksimalne kvalitete izdelkov. Anton Benčina direktor DO Inkop Pri tem ima prioriteto kvaliteta in dosledno upoštevanje postavljenih rokov, ker je 97% vse proizvodnje usmerjeno na konvertibilno ttžišče. Ob sprejemanju planskih dokumentov za leto 1984 smo se v celoti zavedali, da je vsebina načrtov'optimistična, vendar dosegljiva le ob naporih celotnega kolektiva. V veliko osebno zadovoljstvo nam je, da smo prvič v svojem obstoju za 10% presegli tako plan proizvodnje kot tudi izvoza. Izpolnili smo vse obveze do kupcev. Za nemoten potek proizvodnje je temeljna baza človek, delavec z osvojenim znanjem, izkušnjami in delovno spretnostjo ter smislom za dosego skupnih ciljev in izboljšanje delovnih pogojev. Pri tem je bilo in bo pomembno, da so se v najkrajšem možnem času Janez Stropnik vodja TOZD Komeloli odkrivala in odpravljala ozka grla v proizvodnji, da so se iskale izboljšave ob sodelovanju vseh. Da so to bistvena izhodišča, nam najbolj priča podatek, da smo leta 1979 izdelali 165.200 masivnih stolov, leta 1984 pa že 228.000. Vsega, kar smo dosegli v letu 1984, ne bi mogli doseči, če ne bi imeli dobre povezave s surovinsko bazo, ki nam je v zadostnih količinah zagotovila celotni repromaterial. Vse omenjeno in mnogo drobnih stvari je zagotovilo fizični dvig produktivnosti, dokaj dober izkoristek strojev, dober devizni iztržek na konvertibilnem trgu in v celoti izredne finačne rezultate. Pri tem pa je potrebno kritično pripomniti, da so nekatera zakonska določila negativno in destimulativno vplivala na poslovanje. Z delom v preteklem letu smo sami sebi dokazali, da smo sposobni s skupnimi prizadevanji doseči zastavljene naloge. Pavle Majerle vodja TOZD Melapan Proizvodno podjetje Oprema Kočevje Strokovni in odgovorni delavci naše delovne organizacije smo pravočasno spoznali, da je za uspešno poslovanje TOZD oz. delovne organizacije potrebno izpolniti predvsem naslednje pogoje: — jasen proizvodni program, — ustrezna tehnična opremljenost in kadrovska zasedba, — notranja organiziranost za normalno samoupravno in poslovno delovanje ter Ufi , . M X. -1 X •• 11 't; •% Janez Zalar v. d. vodja TOZD Tovarna masivno pohištvo — kvalitetna in produktivna proizvodnja. Ker mora biti proizvodni program v prvi vrsti postavljen kot rezultat raziskave trga. razvojne cilje nenehno prilagajamo potrebam trga. možnostim plasmaja. Zavedamo se, da proizvajanje na zalogo, s predpostavko »bomo še kako prodali«, vodi v izgubo in likvidacijo. Proizvodnja mora biti fleksibilna. Od jasnega proizvodnega programa so odvisni vsi ostali faktorji. Tehnično opremo smo prilagajali proizvodnji, za katero smo se odločili. Še več, pri izbiri opreme smo upoštevali tudi vse spremembe v programu proizvodnje. Uspešno delo, ob primerni opremljenosti, je rezultat predvsem pravilne kadrovske zasedbe in medsebojnega dobrega sodelovanja vseh zaposlenih, od proizvod- Alojz Eržen direktor DO Oprema nih delavcev do delavcev v razvoju, prodaji, tehnični službi, financah ter vodilnih delavcev. Organizacijske enote in TOZD omogočajo zaključen proizvodni proces in zagotovljeno samoou-pravno delovanje na vseh nivojih, od programskih usmeritev do izboljšanja proizvodnih postopkov in racionalnega izkoriščanja materiala in strojev. Pri postavljanju organizacije nas vodi načelo, daje treba zagotoviti delovanje vseh samoupravnih organov in služb ob čim manjših fiksnih stroških. Kvaliteti proizvodnje, in produktivnosti posvečamo izredno skrb. Zavedamo pa se, da kvalitetna in visoko produktivna proizvodnja ni odvisna samo od predhodno navedenih dejstev — tehnične opremljenosti, organizacije in priprave dela. kontrole itd., temveč tudi od motiviziranosti za delo. Osebni dohodek mora biti odvisen od delovnega prispevka, rezultatov dela, delovne storilnosti, pogojev dela. V strukturi cene proizvoda ne predstavlja osebni dohodek vedno največji strošek (razen storitev), temveč drugi elementi, kot so poraba surovin in materiala, energija, notranji in zunanji transport, fiksni stroški (režija) itd. Z racionalno porabo surovin, materiala, energije in zmanjšanjem režije ob dobri organizaciji dela bomo bistveno vplivali na znižanje proizvodnih stroškov. To pa ni odvisno samo od vodilnih delavcev, tem več slehernega člana kolektiva. Vsakdo na svojem delovnem mestu lahko s svojim poštenim delom mnogo pripomore k temu. Mnogo kilometrov — malo asfalta Na področju občine Kočevje je 347 km javnih cest. Pri tej dolžini pa niso upoštevani razni priključki, manj pomembne poti in tudi ne gozdne ceste. Magistralna cesta M-6 Škofljica— Brod na Kolpi poteka po naši občini od Jasnice do Broda na Kolpi v dolžini 39,4 km in je v celoti modernizirana. Skupnost za ceste Slovenije, ki jc zadolžena za to cesto, bo morala priskrbeti sredstva za obnovo vozišča, ki je zelo poškodovano, posebno na odseku Kočevje—Dolga vas—Livold. I udi most čez Rinžo na Ljubljanski cesti pri Likovnem salonu je dotrajan. Tu naj bi še letos prišlo do obnovitvenih del, ki jih bo financirala skupnost za ceste Slovenije. Obenem pa je nujno, da se uredi promet pešcev in se razširi pločnike vsaj na dva metra na obeh straneh mostu. Za to razširitev pločnikov bo morala prispevati sredstva SIS za komunalne in cestno dejavnost občine Kočevje. Regionalnih cest je v naši občini 83,540 km, od katerih je manj kot polovica asfaltiranih. To velja tudi za lokalne ceste, ki jih je 112,8 km. Vzdrževalec vseh teh cest je Cestno podjetje Novo mesto — TOZD Vzdrževanje in rekonstrukcije Kočevje. Smo edina občina v Sloveniji, ki ima manj kot polovico posodobljenih regionalnih cest, torej smo cestno nerazvita ob-?ma- Ob vseh naštetih cestah imamo še izvenkategorizirane ceste, katere je občina s svojim odlokom razvrstila med komunalno dejavnost. Vzdržuje jih Komunala Kočevje v Kočevju m obmestnih krajevnih skupnostih, zunanje krajevne skupnosti pa vzdržujejo te ceste same. Več krajev naše občine je povezanih s cestami s sosednjimi občinami: Ribnica, Čabar, Novo mesto, Delnice in Črnomelj. Zato je nujno medobčinsko sodelovanje. Z občino Delnice je dogovorjeno, da bo pozimi plu-žilo cesto Brod na Kolpi—Osilnica naše cestno podjetje, da ne bi prišlo do podobnih slučajev kot v preteklosti, ko je bila cesta v eni republiki splužena, v drugi pa ne. Dogovarjali smo se tudi z občino Čabar, ker gravitirata vasi Stari in Novi kot na hrvatski Prezid, prav tako pa smo v dogovoru z občino Črnomelj v zvezi z modernizacijo ceste Brezovica—Stari trg. Obe občini sta dali Skupnosti za ceste Slovenije predlog, da se ta cesta prekategorizira v regionalno cesto in da se uredi tako, da bo glavna smer med Kočevjem in Črnomljem. Ta povezava bo sicer nekoliko daljša, vendar pa povezuje več krajev v naši kot tudi v črnomeljski občini. Velik problem so cestni objekti, posebno še mostovi. V dolini Kolpe in Čabranke je več dotrajanih mostov, preko katerih je edina povezava naših vasi. V letu 1984 je bilo veliko neurje ki je povzročilo v dolini Čabranke poplavljanje in ob tej priliki je odneslo del ceste proti Žurgam, močno poškodovalo pa mosta na cestah proti Stro-jičem in Bezgarjem. SIS za komunalne in cestno dejavnost občine Kočevje je pripravila »Program posodobitve regionalnih cest v občini Kočevje«, po katerem se bomo s pomočjo republike kot tudi s pridobitvijo sredstev iz SLO, rešili iz cestne nerazvitosti. Velik posluh za to problematiko so pokazale tudi naše delovne organizacije s podpisom SaS o združevanju sredstev za cestno in komunalno dejavnost. Teh sredstev se je nabralo v letu 1984 nekaj manj kot petdeset milijonov dinarjev in se je večji del porabil za ceste. V letu 1984 je bil posodobljen del ceste od Brezovice proti Predgradu in ceste po Brezovici. Obnovljen je bil most v Slovenskem Kužlju in poškodovana mosta ob poplavi, to je most Strojiči in Bezgarji, za kar bi morala biti zagotovljena solidarnostna sredstva širše družbene skupnosti. Pričakujemo, da bomo v celoti realizirali sprejete programe ob sodelovanju občinskih in republiških organov. S skupnimi močmi moramo preiti iz cestne nerazvitosti, ker je to tudi pogoj za razvoj našega gospodarstva. V stavbi nekdanje gimnazije v Kočevju so tretji in četrti razred osnovne šole, glasbena šola in delavska Vinko Zajec godba Foto: Muller Rudi fiz OČI V OČI Jakob Krkovič iz DO Oprema Kočevje Jakob Krkovič je rojen pred 50. leti v Kaptolu, dober streljaj od Morave. Izučil se je tapetništva in se takoj po končani učni dobi zaposlil v tedanji mizarski in tapetniški delavnici, ki je kasneje prerasla v delovno organizacijo Oprema. Razvoj delovne organizacije Oprema, ki danes predstavlja pomemben del godpodarstva v občini Kočevje, spremlja od samega začetka in v ničemer ne pretiravamo, če pristavimo, da je med najzaslužnejšimi za tako skokovit razvoj te DO. Sodelavci, ki ga vsekakor bolje poznajo in vedo za njegova vsestranska prizadevanja pravijo, da ima tov. Jakob izredne delovne sposobnosti, veliko strokovnost, preprostost, odkritost in sposobnost prenašanja izkušenj na mlade kadre. Pripisujejo mu tudi zasluge na področju raci-onalizatorstva, saj je vplival na organizacijo proizvodnje in vpeljal normative za vsa dela in naloge. Razvil je nove izdelke, predvsem za otroške vozičke, čolne in drugo. Prvi v Jugoslaviji je izdelal nadstrešek iz PVC mate iala za gostinsko turistične objekte. Naštevali bi lahko še vrsto drugih izboljšav, ki jih je v proizvodnjo vnesel tov. Jakob, toda prepustimo raje besedo še njemu. '»Odločilno za nas je bilo, da smo vedno vedeli, kaj hočemo. Znali smo se dogovoriti in stvari tudi realizirati. Vedeli smo, da se moramo osamosvojiti v čim-večji meri od dobaviteljev polizdelkov. Tudi za ceno tega, da smo se nekajkrat odpovedali enomesečnim osebnim dohodkom, smo nabavili stroje in pričeli sami plastificirati platno. V kolikor se tako ne bi odločili, bi doživeli podobno usodo kot nekatere druge sorodne delovne organizacije. V našem razvoju pripisujem tej odločitvi prelomni pomen. Ob nenehni rasti proizvodnje in števila zaposlenih smo se znali prilagajati zahtevam tržišča. Marsikateri proizvodni program smo uvedli prav iz potreb in zahtev tržišča.« Tovariš Jakob je aktiven tudi v delu družbenopolitičnih orga- nizacij in organov upravljanja. Bil je predsednik delavskega sveta delovne organizacije, o-pravljal pa je tudi vrsto drugih družbenopolitičnih in samoupravnih funkcij. To področje dela v delovni organizaciji je takole ocenil: »Leta 1952, ko je bilo samoupravljanje uvedeno, seveda še nismo dosti vedeli, kaj je samoupravljanje. Z leti smo se učili in prihajali do novih in novih spoznanj. Vsekakor smo tudi na tem področju prišli veliko dlje kot smo bili v preteklosti. Ni pa s tem rečeno, da ni mogoče bolje delati pa tudi samoupravljati.« VALENTIN MAVRIN IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI KS Kostel Že prvo močnejše sneženje v letošnji zimi je povzročilo precejšnje težave v KS Kostel. V jeseni se je ta KS dogovorila s TOK Gozdarstva Ribnica za pluženje krajevnih cest. Ko je po novem letu zapadel sneg. pa je trajalo kar teden dni. da so odprli ceste do vseh vasi v krajevni skupnosti. J OZN Klub OZN deluje uspešno že vrsto let pod mentorstvom tov. Vladislava Turka, učitelja zgodovine in obrambe in zaščite. Člani imajo redne sestanke vsakih 14 dni. Urejajo šolski stenčas in pripravljajo ter izvajajo radijske šolske ure ob spominskih dnevih ter sodelujejo pri pripravi šolskih nasvetov. Udeležujejo se posvetov in seminarjev, kijih organizira republiški center klubov OZN. Obrambni krožek Krožek ima 11 članov. Mentor je tov. Franc Gornik, učitelj ob- rambe in zaščite. Člani sodelujejo pri pripravi obrambnega dneva, šolske proslave ob dnevu JLA, urejajo stenčas (razstava fotografskega gradiva), organizirajo šolsko tekmovanje v streljanju z zračno puško in tekmovanje v orientacijskem pohodu. Recitacijski krožek Mentor je tov. Meta Prelesnik, učitelj slovenskega jezika in latinščine. Člani sodelujejo pri pripravi in izvedbi šolskih proslav in občinskih proslav. Zelo dobro sodelujejo tudi pri pripravah in izvedbi kulturnih programov skupaj s kulturno sekcijo ribniškega garnizona. Literarno-novinarski krožek Mentorje tov. Meta Prelesnik. Člani zbirajo in urejujejo gradivo za šolsko glasilo in prispevke za časopise, urejujejo stenčas, sodelujejo pri pripravi knjižnih razstav. Dramski krožek Mentor je lov. Andrej Trobentar, učitelj umetnostne vzgoje. V šolskem letu 1984/85 imajo člani tega krožka zelo pester program: uprizoritev Hesseje ve drame Vremenar (igra steklenih biserov). dram. basni Viktor in Hektor, d ra mat. kitajske pravljice 11 ruški-na pečka. Lutkovni krožek Program dela lutkovnega krožka za letošnje šolsko leto je: uprizoritev pripovedi Ribe in uprizoritev kitajske basni. Scenarij in scenografijo pripravlja mentor tov. Andrej Trobentar. Glasbene vložke pripravljajo učenci. Likovni krožek Program dela likovnega krožka: posli kanje stene v šolski avli, študijski program, priprave likovne opreme za gledališke, lutkovne in druge šolske proslave. Mentor je tov. Andrej Trobentar. Šolsko športno društvo Mentorja sta tov. Marjan Vučko, učitelj TV, in tovL Rajko Luzar, učitelj TV. Naše ŠŠD ima rekreativni značaj, da se lahko v njega vključi veliko število učencev. Za svoje delovanje ima ŠŠD v naj1-emu prostore DTK trikrat tedensko v popoldanskem času. Člani ŠŠD organizirajo tudi prijateljska srečanja, sodelujejo pri načrtovanju športnih dejavnosti. Koto krožek V šolskem letu 1984/85 smo opremili šolsko temnico. Članov foto krožka je zelo malo, zato so pa ti zelo aktivni. Najbolj prizadevna člana sta Janez Smola in Bruno Toič, učenca 4. d kovinarstva in strojništva. Fotografije, ki so objavljene, so delo šolskega loto krožka. Šolski ansambel Ustanovljen je v šolskem letu 1984/85. Imena še nima. 5 prizadevnih fantov iz kovinarstva in strojništva se nam bo s svojim glasbenim programom predstavilo 25. maja. KSENIJA VIDOŠEVIČ Foto utrinek s prijateljske nogometne tekme med učitelji in učenci SŠTUD. Člani dramskega in lutkovnega krožka pod mentorstvom tov. Andreja Trobentarja, ob novem letu vedno razveselijo z igrico otroke delavcev SŠTUD in druge otroke v občini. Astronomski krožek V šolskem letu 1981/82 je s prvo generacijo učencevusmerje-nega izobraževanja v CPŠ Kočevje nastal naravoslovni krožek. Mentorica je bila tovarišica Milena Čahuk, profesorica fizike. Med letom je poleg meteoroloških opazovanj vnesla v program dela tudi nekaj poglavij iz astronomije. Učenci so se seznanili z osnovnimi pojmi astronomije, pobliže spoznali sonce in planete. Ker smo že takrat imeli' na šoli manjši ruski teleskop, so izvedli nekaj praktičnih opazovanj in enostavnejših praktičnih vaj, kar je učence tako navdušilo, da je do konca šolskega leta naravoslovni krožek bil samo še astronomski. Med letom se je tov. Milena Čahuk seznanila s profesorjem Marjanom Prosenom, ki se veliko ukvarja z astronomijo. Dela v astronomskem društvu Javornik, sodeluje pri astronomskih taborih in je napisal že več knjig za popularizacijo astronomije. Z njegovo pomočjo smo lahko že prvo leto med poletnimi počitnicami poslali dva člana krožka na poletni astronomski tabor na Javorniku. Kotizacijo je plačala šola. Oba člana, Janez Aupič in Bruno Toič, sta bila s taborom izredno zadovoljna in oba sta se navdušeno vrnila nazaj. v članov. Kmalu po začetku šole se je izkazalo, da je zelo težko voditi dve, po znanju tako heterogeni skupini. Drugo skupino je prevzela tov. Darja-Žužek Delač, profesorica matematike, sestavili smo program dela za obe skupini in delo je zaživelo. Takšna organizacija dela je še danes nai šoli. V naslednjem šolskem letu seje krožek vključilo devet novih Delovanje krožka obsega več dejavnosti: teoretični program, izvedba praktičnih vaj, organizacija astronomskih taborov in organizacija predavanj. Teoretična programa prve in druge skupine sta različna. Do sedaj smo organizirali tri astronomske tabore. Prvi astronomski tabor je bil v Istri, v kraju Punta Sočaj, od 12. do 16. januarja 1983. leta. Izdelali smo si program dela, ga v celoti uresničili in se zadovoljni in z lepimi spomini vrnili domov. Drugi astronomski tabor smo, organizirali v Podstenah ve Rogu 22. in 23. marca 1983. Sredstva za kritje stroškov tabora smo pridobili s pogozdovanjem. Kočo smo brezplačno dobili od Gozdnega gospodarstva Kočevje, prav tako prevoz tja in nazaj. Vodil nas je tov. Karel Čahuk, ki nam je razkazal pragozd in nas opozoril na njegove glavne značilnosti. Ogledali smo si tudi debelo jelko. Vreme je bilo za opazovanja ugodno in program dela smo v celoti realizirali. Tretji astronomski tabor smo izvedli od 30. januarja do 3. februarja 1984 v Podpreski. Takrat je bilo vreme slabo, tako da praktičnih vaj nismo uspeli izpeljati, zato smo sc toliko bolj ukvarjali s teorijo astronomije. Tabor nameravamo organizirati tudi letos, in to v aprilu ali maju. Najugodnejše bi bilo, če se nam bi uspelo z Gozdnim gospodarstvom Kočevje dogovoriti za kočo v Podstenah. V letošnjem šolskem letu smo se začeli ukvarjati tudi z astro-fotografijo; Naš prvi uspeh je bil uspeli posnetek delnega sončnega mrka 31. maja. Ugotavljamo, da bi potrebovali za to delo boljši teleskop, predvsem pa takšnega z urnim mehanizmom. Vsako leto poleti gredo člani krožka na poletni astronomski tabor na Črni vrh nad Idrijo. Do sedaj so bili: Janez Aupič, Bruno Toič, Robert Cokan in Marjan Gorše. Vedno je treba plačati kotizacijo, saj ti tabori trajajo po deset dni. Do sedaj je te stroške vedno krila šola, za kar se ji zahvaljujemo. Od praktičnih vaj prva skupina najprej osvoji orientacijo na nebu, iskanje planetov na nebu in rokovanje s teleskopom. S preprostimi pripravami, ki sojih izdelali sami učenci, pa izvedemo izmenično z obema skupinama še praktične vaje. Program praktičnih vaj dopolnjujemo vsako leto glede na materialne možnosti izvedbe. Največ težav pri delu imamo zaradi dotrajanega in razmajanega teleskopa. Že pred nastankom astronomskega krožka so ga uporabljali pri pouku fizike v četrtem letniku gimnazije. Zato je največja želja mentorjev in učencev krožka pridobiti nov teleskop, posebno pa takšnega z urnim mehanizmom. Delo šole Ljubo Šercer— Osnovne šole s prilagojenim V letošnjem šolskem letu smo pričeli v naši šoli tudi z naravoslovno matematično usmeritvijo. S tem so se izredno povečale zahteve in možnosti za-še kvalitetnejše delo krožka. Sedanji člani krožka so: Janez. Aupič, Peter Bcsal, Mateja Blažič, Robert Cokan, Andreja Drobnič, Nataša Gornik, Marjan Gorše, Robert Grže, Toni Kavčič, Matej Kordiš, Sašo Križ, Saša Mlekuž, Iztok Pantar, Karman Skender, Janez Smola, Aleš Stimac. Bruno Toič, Sandra Turk. Alenka Vidmar. DARJA ŽUŽEK—DELAČ USPEH PIONIRJEV KOČEVJA V ZAGREBU V Zagrebu je bilo v dneh od 18. do 20. 1. 1985 odprto pionirsko prvenstvo v namiznemu tenisu, na katerem je sodelovalo 660 posameznikov iz 190 ekip. Pionirska ekipa Kočevja (Spelič Marjan in Murn Damjan) je na tem neuradnem prvenstvu države osvojila 3. mesto, kar je zelo velik uspeh za Kočevje. Posebno seje odlikoval Murn, saj je zapovrstjo premagoval precej reprezentantov. ORAŽEM MARJAN SMUČARSKI TEČAJI ZA UČENCE OSNOVNE ŠOLE V zimskih počitnicah je šolsko športno društvo PIONIR na osnovni šoli Zbora odposlancev Kočevje organiziralo smučarske tečaje za učence od 1. do 8. razreda. Tečaj je potekal od 14. do 19. januarja na smučišču v Dolgi vasi. Tečajniki so sc vsak dan odpeljali z avtobusom na smušišče ob 9. uri, vračali pa so se ob 13.30 uri. Med tečajem so dobili tudi malico. Tečaja seje udeležilo 138 otrok, vadilo pa jih je 13 vaditeljev smučanja. Ob koncu tečaja je organizator pripravil tudi »pravo« tekmovanje v veleslalomu. Tečaj je bil organiziran tudi na podružnični šoli v Stari cerkvi. Udeležilo se gaje 23 učencev. Vodila sta ga 2 vaditelja. Tudi tu je bilo izvedeno tekmovanje. programom Tako pri odgovornih občinskih organih kot med prosvetnimi delavci je dalj časa obstajala želja, da bi se v Kočevju ustrezno usposabljali otroci, ki zaradi zmanjšanih umskih sposobnosti ne uspevajo v redni šoli. Do uresničitve je prišlo 6. decembra 1962, ko je bila ustanovljena tako imenovana posebna osnovna šola. Preteklo je 22 let dela. Naša dejavnost je vraščena v sam sistem vzgoje in izobraževanja. Predmet obravnave je lažje umsko manj razviti otrok, ki je sposoben učenja v šolskem smislu le ob specialnih pogojih, v skladu z zmožnostmi otroka, njegovimi potrebami in karakteristikami. Cilj našega dela je maksimalen razvoj razvojnih potencialov, pridobivanje znanja, spretnosti in navad, usposabljanje za delo in socializacija". Posebno pomembno vlogo ima načelo korekcijske usmerjenosti za korigiranje motenj. Čeprav so predsodki in odpori do »posebnega šolanja« že precej premagani, se nekateri starši še vedno z vsemi močmi prizadevajo, da bi svojega prizadetega otroka obdržali na redni šoli. Pogosto si vlivajo varljivo upanje, da bodo z dodatnim trudom in skrbjo, posvečeno otroku, zabrisali razliko in nadomestili primanjkljaj. Ti otroci potrebujejo posebno obravnavo. Posebnost je v predmetniku, v učnem načrtu, v metodi dela. Dolgo let se je odvijalo delo šole v zastarelih in nefunkcionalnih prostorih. Z adaptacijo in s prizidkom smo pred petimi leti pridobili ustreznejše delovne pogoje in istočasno prešli na celodnevno vzgojnoizobražcValno delo. Koncept našega dela izhaja i/ družbenih potreb po večji aktivni vlogi šole pri vzgoji laže duševno prizadetih otrok, po poglobljenih terapevtskih oblikah ter prevzemanju določenih nalog družine. Tako je postala COS na eni strani bogatejša od poldnevne oblike dela, na drugi strani pa je rezultat načrtne družbene skrbi za našo populacijo. Poudariti je potrebno, da je koncept zahteven z več vidikov, tako s strokovnega, organizacijskega in finančnega, ker so ob pouku vključene še ambulantne oblike, načrtovane so bogate interesne dejavnosti, organizirano je učenje, prosti čas, čas za rekreacijo in prehrano. Delo vodijo ustrezno usposobljeni kadri, finačna sredstva pa zagotavlja OIS. Naša največja želja je usposobiti otroka za dobrega delavca, ki bo sposoben skrbeti sam zase in za svojo družino. MILENA AUPIČ ŠE ENKRAT O SINDIKALNIH ŠPORTNIH IGRAH 84 Občinski sindikalni svet je /a sezono 19X4 pripravil posebno priznanje za tisto OZD, ki je na sindikalnih športnih igrah sodelovala z največ udeleženci glede na število zaposlenih. Tekmovanja so bila izvedena v 9 športnih panogah. Iger se je udeležilo 22 OZD. Nekatere OZD so v^posamgznih športnih panogah nastopile tudi z več ekipami. Edina OZD, ki je nastopila v vseh 9 športnih panogah, je 11 KS III ANA Kočevje. Uvrstitev najboljših po udeležbi: 1. mesto DO MELAMIN Kočevje 2. DO TEKSTI LANA Kočevje 3. mesto DO ITAS Kočevje PREOSTALI REZULTATI SŠI: KOŠARK A — sodelovalo je 7 ekip 1. mesto — OPREMA 2. mesto — ZKGP 3. mesto — MELAMIN ROKOMET — sodelovalo je 5 ekip L mesto — ITAS I. 2. mesto —ZKGP 3. mesto — 1 IK ODOBO.IKA (moški) — sodelovalo je 10 ekip 1. mesto — LIK 2. mesto — OŠ Zbora odposlancev 3. mesto — ITAS I. ODBOJKA (ženske — sodelovalo je 5 ekip 1. mesto — OŠ Zbora odposlancev 2. mesto — VVZ Kočevje 3. mesto — MELAMIN STRELJANJE (ZP — ženske) — sodelovale so 3 ekipe L mesto — MELAMIN s 476 krogi 2‘ mesto — KOČEVSKI I ISK s 440 krogi 3. mesto — TEKSTILANA s 414 krogi NAJ BOI. JŠI POS A M EZNIC E: 1. mesto — UČAKAR Nada s 177 krogi 2. mesto — ZALAR Marija s I72 krogi 3. mesto — EBERLE Tončka s 163 krogi 4. mesto — M ILEŠIČ Zinka s 161 krogi 5. mesto — ŠKORC Marija's 151 krogi STRELJANJE — (ZP moški) — sodelovalo je 8 ekip 1. mesto — ITAS 1. s 525 krogi 2. mesto — OBRTNIKI s 5f2 krogi 3. mesto — ITASII.s503krogi NAJBOLJŠI POSAMEZNIKI: L mesto — PETERLIN JOŽE s 177 krogi 2. mesto — MOHAR ŽIVKO s 176 krogi 3. mesto — MARINČ MATIJA s 175 krogi 4. mesto — HAJDINJAK VLADO ml. s 173 krogi 5. mesto — KLUN IVAN s 172 krogi SMUČANJE Teki (izvedeno 11. 2. 19X4) — sodelovalo je 12 organizacij L mesto — ZKGP 84 točk 2. mesto — AVTO Kočevje 34 točk 3. mesto — LIK 23 točk VELESLALOM (izvedeno 26. 3, 19X4) — sodelovalo je 21 organizacij L mesto — ITAS 45 točk • 2. mesto — ZKGP 43 točk 3. mesto — KOČEVSKI TISK 27 točk SKUPNA UVRSTITEV (veleslalom in tek) 1. mesto — ZKGP 127 točk 2. mesto — ITAS 64 točk 3. mesto — KOČEVSKI LISK 41 točk NAMIZNI TENIS — tekmovanje je bilo sicer organanizirano, vendar ni bilo izvedno, ker nobena od ekip ni prišla na tekmovališče kompletna. Za celotno organizacijo SŠI skrbita Komisija za šport in rekreacijo Občinskega svetit ZS Kočevje in ZTKO Kočevje. Tekmovanje v posamezni športni panogi izvede ustrezna tclcsnokulturna organizacija (društvo, klub). Stroške organizacije in izvedbe vseh tekmovanj pokrivata ZTKO in Občinski sindikalni svet Kočevje. ARKO CVETO Jubilejni namiznoteniški turnir v Celovcu Slovenski klub DSG Seze-Zell iz. Sel je v Celovcu 6. I. 1985 priredil K), mednarodni novoletni turnir v nam. tenisu, na katerem je nastopilo 140 igralcev in igralk iz Avstrije in Jugoslavije. V letošnjem letu je bilo posebno številčno zastopstvo iz Slovenije, saj od boljših igralcev ni manjkal skoraj nihče. Ob tej priložnosti je predsednik N I Z Slovenije Janez R c flak podelil marljivim organizatorjem onstran meje posebno priznanje z zahvalo za 10 novoletnih srečanj, ki so zlasti med zamejskimi igralci in igralci iz Jugoslavije naletela na precejšen odmev. Še danes se spominjam našega prvega potovanja pred 7 leti na ta novoletni turnir k našim zamejcem v Sele. To je majhna hriboti-va vasica, ki leži okoli K) km vzhodno od Celovca. Ima nekaj sto prebivalcev, grajena pa je predvsem v alpskem slogu. V zimskem času je prava paša za oči, saj ima takorekoč vsak manjši hribček svojo vlečnico, ki je zelo enostavna in .prilagojena za vse starosti otrok, ki se od jutra do večera zabavajo na snegu. Zelo težko je opisati tiste trenutke, ki smo jih doživljali z našimi zamejci, saj so nam posvečali zelo veliko pozornost in na vsakem koraku je bila prisotna beseda: »Tile so pa Slovenci iz Kočevja.« Odgovarjati smo morali na nešteta vprašanja, kar je bila zelo velika izkušnja za naše igralce. Še danes mi gre na smeh, ko sc spomnim, da so mi igralci po končanem tekmovanju rekli: »Tovariš trener, dokler se ne naučimo vseh značilnosti Kočevja in naše republike na pamet, ne gremo več tekmovat onstran meje, saj smo šele sedaj ugotovili, kako siromašno poznamo naše rodno mesto.« Kar se .tekmovanja tiče, je takrat nastopilo okrog 30 igralcev. Mize so postavili v cerkveni fari, ki je edini prostor, kjer se zbira naša mladina- in ohranja našo besedo. Poželi smo obilo aplavza, saj sta takrat brata Pogorelec še kot pionirja zelo navdušila tamkajšnjo mladino s svojimi vragolijami za zeleno mizo. Ob odhodu te vsi sprašujejo: »Ali boste prišli tudi drugo leto?« Čeprav veš, da ima klub precejšnjo finančno stisko, kar ne moreš reči ne. saj veš, da teh ljudi. ki te pričakujejo vsako leto, ne moreš razočarati. Skozi vsa ta leta je postajal ta turnir čedalje bolj popularen, masiven in kvaliteten. Namiznoteniški klub Kočevje je na teh turnirjih skozi zasedalo vidna mesta. Zadnji dve leti na lem turnirju nastopa skoraj vsa elita članov in mladincev. Kot primer lahko navedem. da tu nastopajo tudi članski držav ni prvaki »Vojvodina« iz Novega Sada s svojimi najboljšimi člani in mladinci. Toda kot po nekakšnem pravilu osvajajo naši igralci vidna mesta. V lanskem letu je bil pri mladincih Špelič Dušan prvi, tretji pa je bil Komac Gregor. V letošnjem letu je bila udeležba najštevilnejša. Zato so morali turnir organizirati v večji dvorani v Celovcu. Tekmovanje je potekalo v treh skupinah. V skupini A so nastopi- Borut Pogorelec med tekmo na Koroškem li vsi člani iz Avstrije in Jugosla-. vije, v skupini B samo člani iz Slovenije in Koroške, v skupini C pa so nastopili vsi mladinci iz Avstrije in Jugoslavije. Naši igralci so igrali v skupini A in B. Komac pa še v skupini C. Dosegli so ponovno lepe uspehe, čeprav je bila konkurenca zelo velika: — v skupini A je bil Špelič D. peti, Komac pa sedmi, — v skupini C pa je Komac zasedel drugo mesto (v finalu je izgubil z mladinskim slovenskim prvakom Jamškom). Po končanem tekmovanju je organizator podelil zelo lepa priznanja za mesta, ki sojih dosegli igralci. mi pa smo si zaželeli nasvidenje prihodnje leto. MARJAN ORAŽEM »TEKSTILANA 85« 20. januarja se je končal 9. tradicionalni zimski turnir v malem nogometu »Tekstilana 85.« Sodelovalo je 24 ekip s skupno več kot dvesto igralci. Zmagovalec je ekipa NK Ribnica, ki je na poti do končne zmage premagala ekipe: Kolodvor, Trato, Flamengo, Šport bistro in v finalu še SIS Maris. Vrstni red ekip: 1. Ribnica, 2. SIS Maris, 3. Stadion, 4. Šport bistro, 5. Tekstilana, 6. Flamengo, 7. Gostišče Kovač, 8. Klinja vas, 9. Atletiko, 10. Veterani,... Najboljši igralci turnirja so bili Šporar (Ribnica), vratar Sevšek (ŠIS Maris) in strelec s 14 zadetki Muren (Stadion). Vse najboljše ekipe in posamezni igralci so prejeli pokale in priznanja. V dveh dneh, kolikor je trajal turnir, si je tekme ogledalo precejšnje število privržencev športnih tekmovanj. Jože Gorše Nič ne smrdi tako kot obolele besede, ki so nekoč pomenile vse, zdaj pa ne pomenijo nič. PISMA BRALCEV Namlih Srečko, Podgorska 58 iz Kočevja nam je poslal obsežno pismo, z navedenimi podrobnostmi o gradnji in lastništvu mlina Perz (in ne Perez). Bil je udeležen pri delih kot zidar. V svojem pismu je naštel tudi mline iz bližnje okolice Kočevja (Mahovnik, Breg, Slovenska vas in Željne). Žal pa tudi teh mlinov ni več! Na zaključku pisma želi tovariš Srečko vsem srečno zdravo in uspehov polno leto 1985. Zaključek pisma je muhast in ga citiramo: »Oprostite moji stari pisavi, ker jaz sem vajen bolj krampa pa lopato sukat, kakor pero, kramp samo gor dvignem, nazaj pa sam pade.« Tako je zaključil svoja razmišljanja v pismu Namlih Srečko. Za pismo in sodelovanje se zahvaljujemo. Vaše vabilo smo sprejeli in vas obiščemo. Nasvidenje! Uredništvo k otroki • novice Zanimivosti v besedi in sliki Foto: Jelenovič Marija V Podgorski ulici štev. 14 je na portalni prekladi izklesan napis: ARMENVERSORGUNGS HALIS DIR STA D GOTTSCHEE (hiša revnih oskrbovancev mesta Kočevja) Sedanji lastnik Ivan DERENDA je hišo odkupil od SEP (Splošno ljudsko premoženje) leta 1952 in jo preuredil v družinski stanovanjski objekt. Kamniti portal z napisom preklado je ostal smiselno vkomponiran v čelni fasadi. S pohvale vrednim občutkom za vrednote preteklosti je tako ohranil delček zgodovine našega mesta. Štiri desetletja, vse do 1942. leta, ko je sredi vojne vihre prenehala delovati, je bila ta hiša zatočišče ostarelih, onemoglih in revnih ter sestavni del utripa življenja v Kočevju. e Zanimivosti v besedi in sliki Foto: Konečnik Janez Minulo je novih štirideset let, let dogovarjanj, prepričevanj, sklepanj, razhajanj in iskanj rešitve ponavljajočih se problemov ostarelih. Ostareli pa niso mogli čakati, odhajali so v nepovrat. In končno je napočil dan, ko se je v maju 1984 leta pričel graditi na Roški cesti težko pričakovani DOM STAREJŠIH OBČANOV OBČINE KOČEVJE. Investitorje Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kočevje, gradi pa ga Splošno gradbeno podjetje Zidar Kočevje Tako bo Kočevje po premoru štirih desetletij ponovno dobilo Dom za starejše občane. Tekst: Vladimir Gašparac Gremo v kino SPORED EIEMSKIH PREDSTAV ZA FEBRUAR 1985 I. DOMINIKA — DUH, KI UBIJA ameriška grozljivka 1. 2. RESNIČNE ZGODBE IV. nemška erotična komedija 2. 3. NAJKRAJŠA POT ZA KITAJSKO ameriški pustolovski 4. 5. VSE O SEKSU ameriška erotična komedija 6. ČLOVEK SLON angleška drama FG 7. 8. POLTERGEIST ameriška znanstveno fantastična grozljivka 8. TISTEGA LEPEGA DNE slovenska komedija FG 9. K). TOM IN JERI ameriška risanka 9. K). SKRIVNOST NINDŽE Hong Kong karate II. 12. ČRNI PESEK švicarsko španski erotični 13. NEVARNI PREHOD angleški akcijski FG 14. 15. POBESNEGLI MAKS angleški akcijski 16. 17. OBRAČUN NA ZLATI GALIJI italijanski akcijski 18. 19. ZGODBA O LEPOTICAH ameriško filipinski erotični 20. OSTATI ŽIV ameriški glasbeni FG 21. 22. KRVAVI VALENTINOV DAN kanadska kriminalka 22. 23 EMANUELA francoski erotični 23. 24. BRUBAKER ameriška akcijska drama (triler) 25. 26. NUNINA LJUBEZENSKA PISMA nemška erotična fantazija 27. SRH LJUBEZNI jugoslovanska ljubezenska drama FG 28. PONOČNI MAŠČEVALEC ameriški triler Obiskovalce filmskih predstav vljubno vabimo k sodelovanju pri izbiri filmskega programa. Svoje želje in predloge pošljite v pisni obliki na naslov: Kulturni center — KINO Kočevje, Trg zbora odposlancev 62. 61330 Kočevje. Za kulturni praznik bomo predvajali slovensko komedijo TISTEGA LEPEGA DNE kot filmsko gledališče (FG). Glasilo »Kočevske novice« občinske konference SZDL Kočevje ureja uredniški odbor v sestavi: Mirica Dimitrijevič — predsednica, Vlado Gašparac — odgovorni urednik, Rudi Muller — glavni urednik in člani Cveto Arko. Viktor Dragoš, Slavka Janša, Danica Kaplan, Jože Lindič. Valentin Mavrin. Milan Mlakar, Ive Stanič, Tanja Svetličič in Danilo Škulj. Uredništvo: 61330 Kočevje, Ljubljanska 7 — telefon (061) 851-061. Glasilo izhaja v nakladi 6.100 izvodov. Tisk: TISKARNA Novo mesto. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka po sklepu komiteja SRS za informiranje št. 42-1-1/72. Spomeniki NOB na Kočevskem Prva slovenska udarna brigada je edina partizanska enota, ki je ob ustanovitvi » dobila naziv PROLETARSKA in je ta naslov ohranila tudi po vojni. Svoje ime si je nadela po organizacijskem sekretarju Centralnega komiteta Komunistične partije Slovenije Tonetu Tomšiču. Tone Tomšič je bil rojen 9. junija 1910 v Trstu v napredni sloven-, ski družini kot sin strojevodje. Šolal se je v Ljubljani, Ptuju in Beogradu. Povsod je bil aktiven v revolucionarnih mladinskih organizacijah. 1928. leta je postal član SKOJ. 1931). leta pa ga je kot prekaljenega in preverjenega borca sprejel v PARTIJO Boris Kidrič. 1929. leta so ga obsodili na 18 mesecev strogega zapora, ki gaje prestajal v Sremski Mitroviči. Po prestani kazni je študiral na ljubljanski univerzi. Toda zaradi revolucionarnega političnega delovanja so ga univerzitetne oblasti »za vedno- izključile iz- ljubljanske univerze. Prešel je v ilegalo. 1935. leta je ponovno obsojen na dve leti strogega zapora. ki ga zopet prestaja v Sremski Mitroviči — v marksistični šoli. kakor so imenovali zapore političnih jetnikov v Sremski Mitrovci. 1937. leta je postal član CK K P Slovenije, a že leto kasneje (1938) organizacijski sekretar CK K P Slovenije, kar je ostal vse do usmr- titve 21. maja 1942. leta v gramozni jami. S svojo herojsko smrtjo in prejšnjo politično aktivnostjo je Tone Tomšič postal simbol slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja. Že naslednji dan 22. maja 1942. leta je Glavni štab slovenskih partizanskih čet izdal povelje o ustanovitvi Prvega proletarskega udarnega bataljona. ki bo nosil Tomšičevo ime. Samo dober mesec dni po formiranju Proletarskega bataljona je bila 16. julija 1942 ustanovljena Prva slovenska proletarska udarna brigada, ki je na svojem praporu prav tako vpisala ime prekaljenega revolucionarja in komunista Toneta Tomšiča. Ustanovitveni zbor brigade je bil v vasi Cesta pri Starem logu v času velike okupatorske ofenzive na osvobojeno ozemlje, ki ji pravimo tudi Roška ofenziva. Jedro brigade so tvorili borci Proletarskega bataljona Tone Tomšič, katerega komandant je bil tovariš Daki. V sestav brigade so prišli tudi prostovoljci iz drugih partizanskih enot: iz borcev Krškega odreda, Belokranjskega odreda in dveh čet Druge grupe odredov. V avgustu 1942. leta je v sestavi treh bataljonov Tomšičeve brigade bilo okoli 450 borcev (kasneje je brigada v sestavi 14. divizije imela 4 bataljone). P EMEMIIS §, f JHm ti & lijLf! 4 ' I f * J / lil * u Š L i * mirnim Wi' i sEi i "Spl % > rj f r 1 S* * 1 I * ih , z ■Be* 44(1111 lislr - «■ s »zr '4 mgfm Slika: spominsko obeležje Tomšičeve brigade v Starem logu. Brigada je imela 1034 dni bojnih pohodov: od Kočevskih gozdov pa tja do globač Koroške — Gosposvetskega polja. Prehodila je nad 6000 km dolgo bojno pot. Najdaljši pohod je imela brigada. ko.je v sestavi 14. divizije šla na Štajersko, in je v dveh mesecih prehodila 500 km dolgo pot ob neprestanih bojih in juriših. Brigada ima na seznamu 5567 borcev od tega 214 žensk. V NOB j c padlo 1519 borcev ali 21'A. Po vojni jih je umrlo 622. živih je še 3426 borcev. Brigada je bila sestavljena skoraj izključno iz mladincev, kar je veljalo tudi za ostale brigade. Povprečna starost borcev brigade je bila 23 let in 2 meseca; povprečna starost padlih Tomšičevcev pa 22 let in 8 mesecev. Tomšičeva brigada je bila kadrovska brigada. Iz njenih vrst je izšlo 13 narodnih herojev (med njimi trije iz naše občine: Boldan Jože—Silni. Marineelj Anton— Janko in Remih Dušan ter mnogo generalov in poveljnikov najvišjih vojaških formacij (divizij, korpusov in armad). Iz borbe je izločila več tisoč sovražnih vojakov in zaplenila mnogo vojnega materiala in orožja. Imela je pomembno vlogo v zaključnih akcijah naše armade na Koroškem v dneh »vojne po vojni«, od 7. do 15. maja 1945, torej po popolni in brezpogojni kapitulaciji okupatorskih sil. Poleg razorožitve enot von Ldhrove grupe armad, so njene enote na Koroškem razorožile 30.000 ustašev, med njimi 12generalov, zajela celotno četniško vodstvo Črne gore s 5 do 6 tisoč četniki in 20 tisoč emigranti. Za -Jugoslavijo se je vojna končala šele 8 dni po kapitulaciji fašizma v Evropi. V tej veličastni epopeji narodnoosvobodilne borbe in revolucije je bila Tomšičeva brigada od ustanovitve 16. julija 1942 pa do poslednjega dne borbe v stalni akciji. Za izredne zasluge v borbi za osvoboditev in izvedbo revolucije je brigada prejela naslednja odličja: RED NARODNEGA HEROJA RED NARODNE OSVOBODITVE RED ZASLUG ZA NAROD Z ZLATO ZVEZDO RED BRATSTVA IN ENOTNOSTI Z ZLATIM VENCEM RED PAR TIZANSKE ZVEZDE Z ZLATIM VENCEM. NACE KARNIČN1K — Nagradna križanka 2 KOČEVJE VASTRl. KOČEVJU 0SE.BNA IZKAZNICA ZblRAL- nik. EteeciK VOLT POSU- ŠENA TiiAVA TESLA Niko LA SLOVANSKO esi™a‘ AMIN VZORI MEIUL0 ANTON INGOLIČ SZDL MOŠKO IME. ITALIJA G. ŠTt- VNUZ SVETI tak Ui sT.Ecie ZAMRZ- VODA PODAL iive.c*ue VEČJI BALKON VlAČUCA MESTO V SRH KRAVJI ISESEI GLASBE-REKA AFRIKI MENIČNO lAMgnp vAšrAl SKLAD« KDO 8. ODULA y«:N. TROSA del voza (•REPOV. PESNrrrv RADU VOLTA, ALESVr DR.0 SMRTNI Ml KDOR CLVOA VLADAR NAZIV BRDSKA DRAGI KAMEN DEL POVODE PERUNIKA POKRAJINA V ŠWWI M0SK0 IME DEL DNEVA KOORSt Vk.ZUttr NISTikO POVEST KUŽNA SNOV MN. tuje M. itS____ DEL 0WAZA SPORT. VADITELJ INIČ. -EIXZA UL DEL. VRVI UENCEU VRSTA C CARET IN TAKO DALJE natla- čilo ADAM JOHN /lmpeA MESNI IZDEHX LIRA MCZMA- VNkHNO-ŽICA ANTON AŠKERC mim J0ZE centa pran. kraj. SKOPNOO BAMOCL. SAlOtCiA BURKA LITER SOCLRB KRANJ Rešitev »nagradne križanke 2« pošljite na naslov uredništva v zaprti kuverti (s pripisom — nagradna križanka) do 20. februarja 1985, ko bo v prostorih OK SZDL Kočevje, na Ljubljanski cesti 7, izvedeno javno žrebanje. Za pravilno rešeno nagradno križanko bomo izžrebanim podelili tri nagrade in sicer: 1. nagrada: hlače po meri — TRIKON Kočevje, 2. nagrada: stol — LIK Kočevje 3. nagrada: knjiga — O K SZDL Kočevje Avtor križanke: Nevenka Južnič Izmed 65 prispelih rešitev nagradne križanke iz prejšnje številke so bile izžrebane: — SANDRA SEMLER, Bračičeva ul. 17, 3. nagrada — knjigi knjigarne DSZ Kočevje, — ALENKA ILC, Kolodvorska ul. 2, 2. nagrada — Odeja Tekstilane Kočevje, — MATEJA NOVAK, Kolodvorska ul. 2/a, 1. nagrada — pet brezplačnih šolskih ur vožnje v Avto Šoli AMD Kočevje. Vodoravna rešitev križanke: Eridrihštajn, regija, argon, agava, orkan, tele, krma, ak, enormen, leto, rt, zima, osat, n, Paloma, ena, ir, notes, j, I, tast, en, u, ak, emu, arterija, arena, raba, jaz, pioreja, ia, oniks, rak, snop, j, dk, t, tam, karakali. J delegatska priloga 2 SKUPŠČINA OBČINE Številka: 06—5/85—1/2 KOČEVJE Datum: 18/1—1985 Na podlagi 213. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79 in 2/82) in 74. člena poslovnika SO Kočevje sklicujem 23. sejo zbora združenega dela občinske skupščine Kočevje, ki bo v torek, dne 19. 2. 1985, ob 8. uri v prostorih Ljubljanske banke v Kočevju. Za sejo predlagam naslednji dnevni red: 1. Potrditev zapisnika zadnje seje zbora združenega dela. (ESA-261) 2. Predlog programa dela zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora za leto 1985 z informacijo o izvedbi programa dela občinske skupščine v letu 1984. (ESA-259) 3. Izhodišča in program obrambnih priprav občine Kočevje za leto 1985. (ESA-267) 4. Poročilo o uresničevanju obrambnih priprav v občini Kočevje v letu 1984. (ESA-268) 5. Težiščne naloge TO občine Kočevje v letu 1985. (ESA-269) 6. Osnutek dogovora o skupnih temeljih dolgoročnih planov v ljubljanski regiji. (ESA-270) 7. Osnutek odloka o proračunu občine Kočevjeza leto 1985.(ESA-262) 8. Osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1985. (ESA-263) 9. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov. (ESA-266) 10. Predlog odloka o cenah geodetskih storitev. (ESA-265) 11. Kadrovske zadeve. (ESA-264) 12. Delegatska vprašanja in odgovori. PREDSEDNIK ZBORA Feliks VIDMAR, 1. r. SKUPŠČINA OBČINE Številka: 06-6/85-1/2 KOČEVJE Datum: 18/1-1985 Na podlagi 213. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79 in 2/82) in 74. člena poslovnika SO Kočevje sklicujem 23. sejo zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine Kočevje, ki bo v torek, dne 19. 2. 1985, ob 8. uri v prostorih Ljubljanske banke v Kočevju. Za sejo predlagam naslednji dnevni red: 1. Potrditev zapisnika zadnje seje zbora krajevnih skupnosti. (ESA-261) 2. Predlog programa dela zbora združenega dela.zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora za leto 1985 z informa- cijo o izvedbi programa dela občinske skupščine v letu 1984. (ESA-259) 3. Izhodišča in program obrambnih priprav občine Kočevje za leto 1985. (ESA-267) 4. Poročilo o uresničevanju obrambnih priprav v občini Kočevje v letu 1984. (ESA-268) 5. Težiščne naloge TO občine Kočevje v letu 1985. (ESA-269) 6. Osnutek dogovora o skupnih temeljih dolgoročnih planov v ljubljanski regiji. (ESA-270) 7. Osnutek odloka o proračunu občine Kočevje za leto 1985. (ESA-262) 8. Osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1985. (ESA-263) 9. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov. (ESA-266) 10. Predlog odloka o cenah za geodetske storitve. (ESA-265) 11. Kadrovske zadeve. (ESA-264) 12. Delegatska vprašanja in odgovori. PREDSEDNIK ZBORA Jože FURLAN, I. r. SKUPŠČINA OBČINE KOČEVJE Številka: 06-7/85-1/2 Datum: 18/1-1985 Na podlagi 213. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79 in 2/82) in 74. člena poslovnika SO Kočevje sklicujem 23. sejo družbenopolitičnega zbora občinske skupščine Kočevje, ki bo v ponedeljek, dne 18. 2. 1985, ob 8. uri v sejni dvorani občinske skupščine Kočevje. Za sejo predlagam naslednji dnevni red: 1. Potrditev zapisnika zadnje seje družbenopolitičnega zbora. (ESA-261) 2. Predlog programa dela zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora za leto 1985 z informacijo o izvedbi programa dela občinske skupščine v letu 1984. (ESA-259) 3. Izhodišča in program obrambnih priprav občine Kočevje za leto 1985. (ESA-267) 4. Poročilo o uresničevanju obrambnih priprav v občini Kočevje v letu 1984. (ESA-268) 5. Težiščne naloge TO občine Kočevje v letu 1985. (ESA-269) 6. Osnutek dogovora o skupnih temeljih dolgoročnih planov v ljubljanski regiji. (ESA-270) 7. Kadrovske zadeve. (ESA-264) 8. Delegatska vprašanja in odgovori. PREDSEDNIK ZBORA Jaka LAVRIŠA, I. r. IZ VSEBINE: — Predlog programa dela zbora združenega dela, — Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov. (ESA-266) 10 zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora za leto 1985 2 — Predlog odloka o cenah geodetskih storitev. (ESA-265) 14 — Osnutek dogovora o skupnih temeljih dolgo- — Kadrovske zadeve. (ESA-264) 15 ročih planov v ljubljanjski regiji. (ESA-270) 3 — Delegatska vprašanja in odgovori. 16 — Osnutek odloka o proračunu občine Kočevje za leto 1985. (ESA-262) 4 Gradivo za 1., 3., 4. in 5. točko dnevnega reda je — Osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1985. (ESA-263) 6 posredovano samo vodjem delegacij oziroma konferenc delegacij. Program dela zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora za leto 1985 Predlagatelj: PREDSEDSTVO SO PREDLOG ESA-259 PROGRAM DELA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA. ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA ZA LETO 1985 UVOD: Osnutek programa dela zborov skupščine občine Kočevje za’ leto 1985 je bil v celoti objavljen v delegatski prilogi Kočevskih novic št. 1. Delegati vseh treh zborov občinske skupščine so osnutek programa obravnavali na svoji 22. seji ter predlagali naslednje pripombe in dopolnitve: I. DEL TEME IN AKTI IZ PRISTOJNOSTI OBČINSKE SKUPŠČINE KOČEVJE — vil. točki »Izhodišča o družbenoekonomski politiki občine Kočevje za obdobje 1986—1990 v letu 1986« se beseda izhodišča zamenja z besedo resolucija. — V 12. in 13. točki »Dogovor o terpeljih plana občine Kočevje za obdobje 1986—1990« in »Družbeni plan občine Kočevje za obdobje 1986—1990« se spremeni rok obravnave na III. in IV. tromesečje. — V 15. točki »Družbeni plan občine Kočevje za obdobje 1986—1995 2000« se spremeni rok obravnave na IV. tromesečje. — V 25. točki »Poročilo o izvajanju sklepov občinske skupščine« se za besedo IZVAJANJU doda beseda NEKATERIH. — V 30. točki »Osnutek in predlog obrambnega razvojnega načrta občine Kočevje za obdobje 1986—I99(i« se spremeni rok obravnave na III. in IV. tromesečje. — za 30. točko se uvrsti dodatna točka: 31. Srednjeročni planski dokumenti SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje. Predlagatelj: komite za družbeni razvoj Gradivo pripravijo: ustrezne strokovne službe SIS Pristojnost: vsi zbori in ustrezne skupščine SIS Rok obravnave: IV. tromesečje II. DEL ZAKONODAJNO PODROČJE — Za 14. točko se uvrstijo še naslednje dodatne točke: 15. Odlok o spremembah in dopolnitvah statuta občine Kočevje. Predlagatelj: IS SO Gradivo pripravi: UO za občo upravo Pristojnost: vsi zbori Rok obravnave: III. in IV. tromesečje 16. Spremembe in dopolnitve poslovnika skupščine občine Kočevje. Predlagatelj: IS SO Gradivo pripravu-UO za občo upravo Pristojnost: vsi zbori Rok obravnave: III. tromesečje 17. Spremembe in dopolnitve odloka o podeljevanju priznanj in nagrad občine Kočevje. Predlagatelj: komisija za podeljevanje priznanj SO Kočevje Gradivo pripravi: sekretariat SO Pristojnost: vsi zbori Rok obravnave: L tromesečje 18. Odlok o varstvu pred hrupom V naravnem in bivalnem okolju. Predlagatelj: UO za notranje zadeve Gradivo pripravi: UO za notranje zadeve Pristojnost: zbor združenega dela in zbor KS Rok obravnave: III. tromesečje • Kočevje, januar 1985 SEKRETARIAT SO INFORMACIJA O IZVEDBI PROGRAMA DELA OBČINSKE SKUPŠČINE V LETU 1984 Predlagatelj: PREDSEDSTVO SO ESA-259 Zbori občinske skupščine so sprejeli program dela za leto 1984 na 15. seji 17. februarja 1984. Program dela je bil skoraj v celoti realiziran. Na dnevni red ni bilo uvrščenih 11 zadev, ker predlagatelji niso pravočasno pripravili gradiv oz. so bile “preložene zaradi drugih razlogov (n. pr. odvisnost od sprejema nekaterih zakonov itd.). To so bile naslednje zadeve: 1. Osnutek in predlog smernic za pripravo dolgoročnega plana razvoja občine Kočevje. 2. Program razvoja drobnega gospodarstva in obrti v občini Kočevje. 3. Analiza uresničevanja delegatskega sistema in delegatskih odnosov s poudarkom na delu skupin delegatov v skupščini SRS. 4. Odlok o spremembah odloka o občinskih upravnih organih. 5. Osnutek in predlog dogovora o usklajevanju davčne politike za leto 1985. 6. Osnutek in predlog odloka 6 posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve. 7. Osnutek in predlog odloka o davkih občanov. 8. Osnutek proračuna občine Kočevje za leto 1985. 9. Odlok o pokopališkem redu. 10. Resolucija o uresničevanju družbenega plana SFRJ v letu 1985. 11. Predlog smernic za pripravo srednjeročnega plana SRS za obdobje 1986—1990. Dodatno pa je bilo na dnevni red zborov občinske skupščine uvrščenih naslednjih 30 zadev: 1. Informacija o zastojih pri izgradnji prizidka k pošti. 2. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov. 3. Predlog odloka o spremembi odloka o občinskih blagovnih rezervah. 4. Osnutek in predlog odloka o komunalnih dejavnostih v občini Kočevje. 5. Odločba o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo avtokampa v Fari. 6. Program ukrepov in aktivnosti po uveljavitvi ukrepov za odmrznitev cen in finančno konsolidacijo gospodarstva. 7. Informacija o gospodarjenju z gozdovi na območju občine Kočevje. 8 .Predlog odloka o prispevku za vzdrževanje, obnovo in graditev komunalnih in cestnih naprav in objektov za obdobje 1984—1988. 9. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi imen ulic. cest in naselij na obmučju mesta Kočevje. 10. Predlog odlokd o varnostnih pasov ih za zaščito voda. 11. Osnutek in predlog odloka, da je vzdrževanje ulic. trgov in cest v mestu in naseljih občine Kočevje komunalna dejavnost. 12. Volitve predsednika, podpredsednika SO. predsednikov in namestnikov zborov SO. predsednika in-člana predsedstva SRS. članov DPZ skupščine SRS in delegata zveznega zbora skupščine SFR.I. 13. Predlog odloka o spremembi odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Kočevje od leta 1986 do 1995 oziroma za določena področja do leta 2000. 14. Predlog odloka o spremembi območja katastrske občine Smuka. 15. Predlog za podelitev domicila Kočevskemu odredu. 16. Stališča IS SO o sanacijskem programu DQ ITAS. 17. Osnutek in predlog odloka o ureditvi določenih vprašanj s področja obrti. 18. Predlog samoupravnega sporazuma o zmanjšanju zaraščanja zemljišč. 19. Predlog sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o družbenih svetih v občini Kočevje. 20. Predlog odloka o ustanovitvi družbenega sveta za kadrovska vprašanja v občini Kočev je. 21. Osnutek in predlog odloka o priznavalninah udeležencem NOV. 22. Predlog odloka o spremembi odloka o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini Kočev je. 23. Analiza razvojnih možnosti občine Kočev je z osnutkom in predlogom smernic za družbeni plan občine Kočev je za obdobje 1986—1990. 24. Predlog družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke funkcionarjev v SRS. 25. Informacija o zaposlovanju pripravnikov v letu I9S4. 26. Predlog sklepa za izdajo soglasja k statutom DO Kopni na la in DO Kulturni center Kočev je. 27. Predine odloka o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč ali gozda. 28. Osnutek proerama dela zborov SO Kočevje za leto 1985. 29. Informacija o aktivnostih na področju proizvodno--programskega. poslovnega in samoupravnega povezovanja gozdarstva, lesne industrije in kmetijstva. 3(1. Družbeni dogovor o uresničitvi nalog SLO, ki so skupnega pomena za obrambno pripravljenost SRS v obdobju 1985—199(1. Tako so zbori občinske skupščine v letu 1984 obravnavali skupno 75 zadev (nekatere po dvofaznem postopku), to je nekoliko manj kot v predhodnem letu. Zbori občinske skupščine so se sestali na 8 ločenih sejah, dve seji sta bili skupni zaradi volitev, poleg tega pa je bila ob občinskem prazniku še svečana seja. Na sejah je bilo skupno obravnavano naslednje število točk dnevnega reda; zbor združenega dela 125 točk, zbor krajevnih skupnosti 127 točk in družbenopolitični zbor 90 točk dnevnega reda (povprečno na sejo ZZD 15.6: ZKS 15.9 in DPZ 11.2). Navedeni podatki kažejo da je bil v letu 1984 dosežen določen premik pri razbremenitvi zborov občinske skupščine, saj je bilo manj zadev in točk dnevnega reda. večja pozornost pa je bila posvečena posameznim vsebinskim vprašanjem. V primerjavi z letom prej se je nekoliko poslabšala udeležba na sejah zborov in je bila naslednja: zbor združenega dela 74.7 %, zbor krajevnih skupnosti 71 % in družbenopolitični zbor 73.5 %. Povečalo se je število delegatov, ki so na sejah razpravljali, saj jih je bilo 233 (leta 1983 153). od tega na zboru združenega dela 82. na zboru krajevnih skupnosti 61 in na družbenopolitičnem zboru 90. (Tu niso všteti prdsedniki zborov in poročevalci). V letu 1984 sc v razpravi niso oglasili delegati iz naslednjih delegacij oz. konferenc delegacij: a) zbor združenega dela: LIK TOZD TŠP. LIK TOZD Ivcral. Vezenina TOZD Kočev je. TOZD Prašičereja. TOZD Gozdarstvo Draga. TOZD Gozdarstvo Rog. TOZD Gozdarstvo Pugled. TOZD PTT Kočevje in TOZD Trgopromct. h) zbor krajevnih skupnosti: c) družbenopolitični zbor: 6 delegatov. Glede na obravnavano število točk dnevnega reda so se najpogosteje oglašali delegati družbenopolitičnega zbora (I delegat na točko dnevnega reda), nato delegati zbora združenega dela (0.65 delegata na točko dnevnega reda) in delegati zbora krajevnih skupnosti (0.48 delegata na točko dnevnega reda). V lanskem letu se je tudi število delegatskih vprašanj nekoliko zmanjšalo, skupno je bilo postav ljenih 3 I delegatskih vprašanj, od tega 15 na zboru združenega dela. I I na zboru krajevnih skupnosti in 5 na družbenopolitičnem zboru. Ob koncu te informacije lahko ugotovimo, da je bila v letu 1984 osnovna pozornost pri delu zborov občinske skupščine posvečena gospodarskim vprašanjem, uresničevanju stabilizacijskega programa' ter spremljanju izvajanja nekaterih sklepov in stališč zborov oz. predpisov. Pričeli smo tudi s pripravo srednjeročnega in dolgoročnega družbenega plana ter razpravljali o drugih aktualnih vprašanjih. Na dnevnem redu je bilo manj normativnih zadev. Še vedno pa je bilo premalo pozornosti posvečene vključevanju skupščin SIS družbenih dejavnosti kot četrtemu zboru občinske skupščine, čuti pa se tudi. da je v nekaterih temeljnih okoljih premalo sodelovanja med delegacijami, samoupravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami. Pri uresničevanju programa dela v letošnjem letu bomo morali ugotovljene pomanjkljivosti odpraviti. Kočev je, januar 1985 Informacijo pripravil: Jože NOVAK, predsednik SO Kočev je Povzetek osnutka dogovora o skupnih temeljih dolgoročnih planov v ljubljanski regiji Predlagatelj: URBANISTIČNI INŠTITUT ESA-270 SR SLOVENIJE POVZETEK OSNUTKA DOGOVORA O SKUPNIH TEMELJIH DOLGOROČNIH PLANOV V LJUBLJANSKI REGIJI Potreba po medobčinskem povezovanju je v ljubljanski regiji še posebej očitna. Zahteve po enotnem usmerjanju razvoja občutijo vse, še posebej pa tiste občine, ki dnevno oddajajo delovno silo v Ljubljano ali so z njo kako drugače povezane. Predmeti skupnih med občinami usklajenih prizadevanj bodo: — ‘kakšno vlogo bomo Ljubljani namenili v prihodnje glede na druge centre v regiji in Sloveniji; — kakšen obseg dnevne delovne migracije predvidevamo; — usklajevanje predlogov v izrabi tal; — razporeditev delovnih mest in razporeditev prebivalstva v regiji; — regionalne (medobčinsko usklajene) demografske bilance; — zaposlitvene bilance na medobčinski ravni; — sistem omrežja naselij in delitev tunkcij na medobčinski ravni; — skupne politike, npr. zemljiške, urbanistične, poselitvene, kmetijske, investicijske..,; — povsem samosvoje prostorsko pomembno področje usklajevanja predstavlja izraba naravnih virov. Kvaliteten prostor bo potrebno zaščititi tam. kjer je. prostor za naselitev pa iskati tam. kjer zakonitosti razvoja kažejo, da je to mogoče in sprejemljivo za vse. ne samo za interese posameznih sektorjev in tudi ne samo za ožje skupnosti. Zato je nujno sprejeti enotne kriterije. ki bodo upoštevali dejstva, da demografski tokovi ne poznajo občinskih meja. — Večji problem medobčinskega sodelovanja predstavlja usklajevanje konceptov regionalne in občinske infrastrukture (zanimivo za Kočevje); — razvojni načrti,vsaj ključnih nosilcev gospodarskega in družbenega razvoja, so prav tako nujni predmet usklajevanj; — pomembna skupna razmišljanja morajo zaobseči — v okviru šocialnodemografske problematike še področje delovnih migracij in kadrovsko strukturo ter organizacijo dejavnosti v prostoru; — problematika oskrbe prebivalstva, vezana na razpoložljive vire (kmetijska in gozdna območja), prehranska bilanca; — skupni razvojni programi za razvoj posameznih dejavnosti, npr. turistična območja (interesantno za Kočevje), območja eksploatacije rudnin, regionalnih deponij...; — ključnega pomena za pospešitev razvoja v manj razvitih območjih bodo ukrepi, ki bodo zagotavljali priseljevanje za razvoj pomembnih kadrov na manj razvita območja, kar zahteva ustrezna skupna izhodišča v regiji na področju izobraževanja in zaposlovanja. Pomemben pogoj za doseganje skladnega regionalnega razvoja pomeni uresničevanje pogojev za realizacijo predlagane poselitvene zasnove (varianta 84). ki ho predstavljala naslednje: — skupno število prebivalcev ljubljanske regije ustreza predpostavkam variante zmerne koncentracije (699 365); — skupno število prebivalcev petih ljubljanskih občin in skupno število, prebivalcev ostalih enajstih občin izhaja iz predpostavk variante zmerne koncentracije (374 812 in 324 552). Na območju mesta Ljubljane naj bi v txxloce razvijali industrijo, ki povečuje organsko rast obstoječih podjetij Osnutek dogovora o proračunu občine Kočevje za leto 1985 Predlagatelj: IZVRŠNI SVET ESA — 262 OSNUTEK PRORAČUNA OBČINE KOČEVJE ZA LETO 1985 Obrazložitev Osnutek proračuna je pripravljen na podlagi predloga dogovora o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji, ki opredeljuje rast splošne porabe v občinah v višini 90% celot ne nominalne rasti dohodka na ravni SR Slovenije v letu 1985. Osnova za povečanje dogovorjene splošne porabe občin v letu 1985 je dogovorjena splošna poraba občin v letu 1984 brez učinkov povečanja ali zmanjšanja splošne porabe za dejansko ugotovljeni znesek realiziranih kalkulativno ocenjenih prihodkov od davkov občanov za leto 1983. Tako ugotovljena osnova se zmanjša za sredstva, porabljena za financiranje priznavalnin borcem NOV po podat- in poudarili usmeritve, ki zahtevajo visoko kvalificirano delovno silo. Da bi ta cilj dosegli, je treba omogočiti razvoj delovno intenzivnih industrij v zunanjih občinah. Posebno pozornost bo potrebno posvetiti vprašanju razporejanja dohodka, ki je paradi izredno močne medobčinske dnevne delovne migracije v ljubljanski regiji še posebno pomembno. Občine, ki dajejo pomemben del svoje delovne sile drugim občinam, v bistvu podpirajo razvoj drugih občin. Udeleženci se bodo prizadevali za uveljavljanje dopolnitev splošnih principov prelivanja dohodka delavcev, ki delajo zunaj občine, v kateri bivajo, in za spremembo deleža dohodka TOZD, ki bi ga bilo, potrebno preusmeriti za izgradnjo komunalne in druge infrastrukture na manj razvitih območjih. Upoštevajoč splošno sprejeto izhodišče, naj bi dosegli čim višjo stopnjo prehrambene samooskrbe po občinah, moramo stremeti predvsem za tem. da bo kmetijska in zemljiška politika prilagojena vsem. tudi tistim občinam, ki imajo slabše pogoje in večje število prebivalcev. Na področju socialne politike se bo potrebno zavzemati za tako distribucijo posameznih družbenih služb, ki upoštevajo tudi specifiko ruralnega razvoja. Prizadevali si bodo za izpolnitev ustreznih družbenih služb na vseh območjih, določeno stopnjo prerazporeditve regionalnih tunkcij in smiselno koncentracijo lokalnih potreb šolstva, otroškega varstva, zdravstva, socialnega varstva in drugih v lokalnih centrih mikrogravitacijskih središčih. Tehnološki razvoj bo po vsej verjetnosti omogočil prerazporeditev delovnih mest in prebivalstva ovrgel prepričanje. da je z vidika varstva okolja in z ekonomskega vidika primerneje graditi večja komunalna omrežja, ki so primerna le za sorazmerno velika naselja. V bodoče bo znatno večji poudarek na manjša komunalna omrežja ob upoštevanju bioloških metod za čiščenje odplak in varovanje okolja (pomembno za Kočevje). — Glede tehnološkega razvoja bo treba opredeliti osnovne kriterije za pospeševanje in upoštevanje le-tega ter najti možnosti za združevanje sredstev razvojnega dela. — Predvidevani tehnološki razvoj bo narekoval temeljne spremembe v sistemu izobraževanja in zahteval višji delež strokovno usposobljenih ljudi tudi zunaj urbanih središč. — Prestrukturiranje proizvodnje iz pretežno delovno intenzivnih v razvojno in tehnološko intenzivne proizvodnje. taka orientacija zagotavlja hitrejšo rast družbenega proizvoda in boljšo izkoriščenost razvojno pomembnih faktorjev, predvsem kadrov. Gradivo pripravili: komite za družbeni razvoj — referent za plan in analize Snežana MEKTEROVlC, dipl. oec. kih iz zaključnega računa proračuna občine(4. člen dogovora). Do ugotovitve stopnje rasti ustvarjenega dohodka družbenega gospodarstva v SR Sloveniji se osnova iz 4. člena dogovora poveča globalno za 46%. Posamezni občini se tako izračunana osnova dodatno poveča glede na ugotovljeni strukturni delež izdatkov za dejavnost organov DPS in D PO v dogovorjeni porabi po podatkih iz zaključnega računa proračuna za leto 1984. Strukturni delež v proračunu občine Kočevje za leto 1983 (podatki iz zaključnega računa za leto 1984 še niso znani) znaša 73% in se osnova začasno poveča za 0.5%. Tako pridobljena osnova se poveča za odobrena sredstva priznavalnin borcem NOV v letu 1985 po merilih republiškega komiteja za borce in vojaške invalide (ta merila še niso izdelana in trenutno obstajajo samo ocene). K tako dobljeni osnovi se prištejejo učinki realiziranih kalkulativno ocenjenih prihodkov od davkov občanov. Ti učinki bodo znani po sprejemu zaključnega računa proračuna za leto 1984. Izračun dogovorjene porabe: a) Limitirana poraba (omejena) v 000 din 1. dogovorjena poraba v letu 1984 brez učinkov izterjave 103.756 2. izdatki za priznavalnine v letu 1984 -7.814 95.942 3. osnova 95.942 povečana za 46% 140.075 4. osnova 140.075 povečana 0,5% 140.775 5. ocena priznavalnin za leto 1985 12.000 6. limitirana poraba za leto 1985 152.775 b) Delimitarana (neomejena) 1. lastni prihodki upravnih organov 7.700 2. takse na promet parklarjev in kopitarjev 3.000 3. prenos izleta 1984 7.142 4. Skupaj 17.842 Ocena dogovorjene porabe tako znaša: a) limitirana poraba 152.775 b) delimitirana poraba 17.842 Skupaj: 170.617 Prihodki Osnutek proračuna predvideva za 170.617.000,00 din prihodkov. Ocena prihodkov izhaja iz realizacije prihodkov po stanju 31. 12. 1984 ter povečanja splošne porabe za dogovorjeni odstotek v skladu z dogovorom. Letos se med prihodki pojavi tudi odstopljeni delež posebnega republiškega davka od prometa proizvodov. Po prvi oceni republiškega sekretariata za finance znaša ta delež 1,16% (od zbranega davka na območju občine) oziroma 2.000.000,00 din. Odhodki Pri razdelitvi prihodkov se je pri vseh tistih proračunskih porabnikih, ki se financirajo izključno iz proračuna in v celoti pokrivajo iz proračunskih sredstev tudi osebne dohodke, u-poštevalo povečanje z indeksom 146. Pri tistih porabnikih, ki jim proračun ni edini vir financiranja, pa se sredstva glede za leto 1984 niso povečevala (v skladu z usmeritvami republiškega izvršnega sveta je potrebno te porabnike izproračuna izločiti) oziroma so se povečala z manjšim odstotkom. Pri financiranju delegatskega sistema v krajevnih skupnostih smo sredstva povečali v globalu za 30% — notranja delitev med posameznimi KS pa bo odvisna od višine porabljenih sredstev za te namene v letu 1984 in programa dela za leto 1985. Od vseh proračunskih porabnikov so zahtevke do sredstev za leto 1985 posredovali (do 15. januarja 1985): družbenopolitične organizacije, upravni organi in izvršni svet, sodišče združenega dela, občinsko javno pravobranilstvo, občinski štab TO in oddelek za LO ter krajevna skupnost Draga. Indeks povečanja nad 146 je prikazan le pri upravnih organih (154) in pri socialnem varstvu — priznavalnine (154). Pri upravnih organih se bo v letu 1985 zaposlil no v delavec za opravljanje občinske kadrovske službe, konec leta 1984 se je zaposlil gradbeni inšpektor, s 1.1.1985 pa so upravni organi dobili v upravljanje poslovno stavbo, kar je vezano na znatno povečanje materialnih stroškov (amortizacija in tekoče vzdrževanje). Ocena priznavalnin ni dokončna, bo pa odvisna od izdelanih kriterijev republiškega komiteja, ki bodo enotni za vso Slovenijo. Iz tabele prihodkov in odhodkov je razviden presežek odhodkov nad prihodki v znesku 6.934.363,00 din. Ker pa mora biti proračun uravnovešen, bo potrebno do predloga proračuna postavke po posameznih vrstah odhodkov še uskladiti. Pri tem bo nujen selektiven pristop do posameznih uporabnikov. Gradivo pripravil. NAČELNIK oddelka za občo upravo MAJDA LINDIČ OSNUTEK PRORAČUNA OBČINE KOČEVJE ZA LETO 1985 A / PRIHODKI PO VRSTAH Zap. št. Vrsta prihodkov Realizacija 31. 12. 1984 Plan 1985 Indeks i 2 3 4 5 i VRSTA 01 Davek iz osebnih dohodkov 66.277.633,25 85.885.000,00 129 2 VRSTA 02 Davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve 34.329.291,90 51.290.000,00 149 3 VRSTA 03 Davek na dohodek od premoženja in od premoženjskih pravic 5.963.268,00 7.250.000,00 122 4 VRSTA 04 Takse 6.284.244,05 8.800.000,00 141 5 VRSTA 05 Prihodki upravnih organov in drugi prihodki 7.690.971,30 10.250.000,00 133 6 VRSTA 06 Prihodki od drugih DPS 781.293,00 — — 7 VRSTA 07 Sredstva prenešena iz prejšnjega leta 15.287.814,50 7.142.000,00 47 SKUPAJ PRIHODKI PO VRSTAH 136.614.516,00 170.617.000,00 125 B / ODHODKI PO GLAVNIH NAMENIH PORABE Glavni namen porabe Realizacija 31. 12. 1984 Plan 1985 Indeks 1 2 3 4 5 L GLAVNI NAMEN 01 — Dejavnost organov DPS a) Upravni organi 43.779.384,50 67.601.000,00 154 b) Organi skupščine in IS 22.207.000,00 32.422.000,00 146 c) Postaja milice 2.926.000,00 4.272.000,00 146 d) Sodnik za prekrške občine Kočevje 2.040.000,00 2.978.000,00 146 e) Temeljno sodišče Ljubljana — Enota Kočevje 8.751.000,00 12.776.000,00 146 0 Temeljno javno tožilstvo Ljubljana — Enota Kočevje 1.371.000,00 2.002.000,00 146 g) Občinsko javno pravobranilstvo Ljubljana 400.000,00 584.000,00 146 h) Sodišče združenega dela Ljubljana 732.000,00 1.069.000,00 146 i) Družbeni pravobranilec samoupravljanja Kočevje—Ribnica 1.187.000,00 1.733.000,00 146 j) Občinski štab TO — osebni dohodki in sklad skupne porabe 2.620.276,00 3.827.000,00 146 SKUPAJ GLAVNI NAMEN 01 86.013.660,50 129.264.000,00 150 2. GLAVNI NAMEN 02 a) Občinski štab TO b) Oddelek za LO — Dejavnost ljudske obrambe 3.418.724,00 2.541.000,00 5.917.000. 00 2.785.000. 00 173 110 SKUPAJ GLAVNI NAMEN PORABE 02 5.959.724,00 8.702.000,00 146 3. GLAVNI NAMEN 03 — Dejavnost DPO 7.661.119,00 11.185.000,00 146 4. GLAVNI NAMEN 04 — Negospodarske investicije 1.700.451,80 1.226.363,00 72 5. GLAVNI NAMEN 05 — Dejavnost KS 2.506.998,00 3.259.000,00 130 6. GLAVNI NAMEN 06 — Socialno varstvo 8.183.604,90 12.642.000,00 154 7. GLAVNI NAMEN 07 — Zdravstveno varstvo 48.304,00 65.000,00 135 8. GLAVNI NAMEN 08 — Komunalna dejavnost 220.000,00 220.000,001 110 9. GLAVNI NAMEN 09 — Intervencije v gospodarstvu 4.337.090,00 4.148.000,00 96 10. GLAVNI NAMEN 10 — Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let 7.525.173,00 6.840.000.00 91 n. GLAVNI NAMEN II — Izločena sredstva 5.316.56/,00 3.210.000,00 60 SKUPAJ ODHODKI PO GLAVNIH NAMENIH PORABE 129.472.692,20 177.551.363,00 137 Saldo, 31. 12.1984 7.141.823,80 PRIHODKI 170.617.000,00 ODHODKI 177.551.363,00 RAZLIKA PRIHODKOV NAD ODHODKI 6.934.363,00 Osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1985 OSNUTEK DOGOVORA O USKLAJEVANJU DAVČNE POLITIKE V LETU 1985 Obrazložitev Osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1985 temelji na predlaganih rešitvah osnutka zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davkih občanov, medrepubliškega dogovora o temeljih davčne politike, predlogih in stališčih občinskih uprav za družbene prihodke ter odbora udeleženk. V dogovoru so obravnavane davčne stopnje oziroma razponi davčnih stopenj in osnov, davčne oprostitve in okvirna merila za priznavanje davčnih olajšav po vrstah davkov iz zakona o davkih občanov in za davek od prometa proizvodov in storitev. V letu 1985 bodo udeleženke dogovora predpisovale naslednje davke, ki so po zakonu dohodek občin: — davek od osebnega dohodka delavcev, — davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti, — davek od dohodka iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti, — davek od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, — davek od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic, — davek od premoženja, — davek na dobitke od iger na srečo, — davek od prometa proizvodov storitev. 1) Za davek od osebnega dohodka delavcev je predlagano, da se razpiše stopnja v razponu do 0,35%, občine, ki prejemajo dopolnilna sredstva iz republiškega proračuna oziroma občine, katerim se odstopa del posebnega republiškega davka od prometa prozvodov, pa v višini 0,35%. 2) Davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti se odmerja po katastrskem dohodku negozdnih površin glede na skupino katastrskih občin in po dejanskem dohodku. Prav tako se odmerja tudi davek od dohodka od gozda, kjer je kot davčna osnova vrednost lesa, odkazanega za posek. V dogovoru so vsebinsko opredeljena vsa veljavna merila za priznavanje davčnih oprostitev in olajšav. 3) Pri obdavčevanju dohodkov iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti po dejanskem dohodku so v skladu s spremembami, predlaganimi v zakonu o davkih občanov, določene proporcionalne stopnje v razponu od 40 do 45%. V dogovoru so povzeti tudi kriteriji in višina davčnih olajšav, ki so bile predmet usklajevanja že v preteklih letih. Tako se davčne olajšave priznavajo zavezancem, ki opravljajo deficitarne dejavnosti, zavezancem začetnikom, zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost, zavezancem, ki dodatno zaposlijo nove delavce, zavezancem, ki izvažajo blago in storitve na konvertibilno področje, nanovo pa se uvaja olajšava v zvezi z oddajanjem presežkov električne energije. 4) Dohodek iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav se obdavčuje po dejanskem dohodku s proporcionalno stopnjo in z davkom po odbitku. 5) Pri davku od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic ni nikakršnih novosti in je zadržan veljavni sistem. 6) Pri davku od premoženja se uvaja obdavčitev novih premoženjskih predmetov, in sicer: osebnih motornih vozil, avtobusov, tovornih motornih in priklopnih vozil, traktorjev, samovoznih kombajnov, plovnih objektov in letal, vendar le v primeru, če se bodo v nadaljnjem usklajevalnem postopku za obdavčitev teh predmetov tako dogovorile vse socialistične republike in avtonomni pokrajini. Novo uvedeni premoženjski predmeti se po predlaganih rešitvah obdavčujejo v pavšalnih letnih zneskih. 7) Stopnja davka na dobitke od iger na srečo je zadržana v sedanji višini, to je 15%. 8) Davek od prometa proizvodov in storitev je bil predmet usklajevanja v letih 1981-1984, zato bo davek od prometa rabljenih motornih vozil zadržan po veljavni ureditvi iz leta 1984, prav tako bodo zadržane stopnje posebnega občinskega davka na promet alkoholnih pijač, razen na pivo, za katero je predvidena stopnja v višini 30%. Uprava za družbene prihodke — direktor: Darinka NOVAK OSNUTEK Predlagatelj: republiška uprava za družbene prihodke Zaradi izenačevanja pogojev gospodarjenja, skladnega razvoja SR Slovenije, zagotovitve enakopravnega položaja občana in v skladu s 7. členom zakona o davkih občanov sklenejo skupščine občin v SR Sloveniji DOGOVOR O USKLAJEVANJU DAVČNE POLITIKE V LETU 1985 L člen Skupščine občin v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: udeleženke) soglašajo, da bodo pri oblikovanju davčne politike v občinah v letu 1985 izhajale iz naslednjih načel: — da morajo družbenopolitične skupnosti zagotoviti, da bodo obveznosti plačevanja davkov določene tako, da se z njimi trajno spodbujajo zavezanci k večji produktivnosti dela in da ne pride do neutemeljenih razlik v višini obveznosti zavezancev med posameznimi družbenopolitičnimi skupnostmi, — da občani prispevajo k zadovoljevanju splošnih družbenih potreb v sorazmerju s svojimi materialnimi možnostmi, — da se zagotovi kvalitetno in učinkovito opravljanje nalog občinskih uprav za družbene prihodke in učinkovito uresničevanje ustanvnosti in zakonitosti. 2. člen Udeleženke si bodo v letu 1985 prizadevale, da se tako v republiškem kot v regionalnih okvirih doseže usklajenost v davčni politiki občin in v njenem izvajanju. 3. člen Udeleženke se zavezujejo, da bodo v letu 1985 dosledno izterjevale vse odmerjene davke in prispevke, ki dospejo v plačilo. 4. člen Udeleženke bodo v letu 1985 predpisale naslednje davke, ki so po zakonu dohodek občin: 1. davek od osebnega dohodka delavcev, 2. davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti, 3. davek od dohodka iz gospodarske dejavnosti, 4. davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti, 5. davek od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, 6. davek od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic, 7. davek od premoženja, 8. davek na dobitke od iger na srečo, 9. davek od prometa proizvodov in storitev. 1. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA DELAVCEV 5. člen Udeleženke se zavezujejo, da bodo v letu 1985 občine, katerim se odstopa del posebnega republiškega davka od prometa proizvodov in ki prejemajo dopolnilna sredstva iz republiškega proračuna, predpisale stopnjo davka od osebnega dohodka delavcev v višini 0,35%, ostale občine pa v višini do 0,35%. 2. DAVEK OD DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI 6. člen Udeleženke bodo za davek iz kmetijstva, ki se odmerja po katastrskem dohodku, predpisale proporcionalne stopnje po skupinah katastrskih občin v naslednjih mejah: I. skupino od 12 do 14% II. skupino od 8 do 10% III. skupino od 4 do 6% IV. skupino od 1 do 3%. Stopnjo davka iz kmetijstva na dohodke od gozda bodo udeleženke predpisale v višini od 25% do 32%. Za zavezance, ki niso sami niti njihovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, bodo udeleženke v letu 1985, ne glede na razvrstitev v skupine katastrskih občin, predpisale dodatno stopnjo davka iz kmetijstva od katastrskega dohodka negozdnih površin v višini od 10% do 25% in dodatno stopnjo davka na dohodke od gozda v višini od 20% do 30%. Za zavezance davka iz višinskih krajev in zavezance davka iz IV. skupine katastrskih občin lahko udeleženke v skladu z razvojno politiko kmetijstva v občini uvedejo oprostitev davka, odmerjenega od katastrskega dohodka negozdnih površin po dodatni stopnji. 7. člen Udeleženke bodo za davek iz kmetijstva, ki se odmerja po dejanskem dohodku od ostanka čistega dohodka, predpisale proporcionalno stopnjo v višini 40% do 45%. 8. člen Udeleženke bodo predpisale začasno oprostitev davka iz kmetijstva za dohodke od zemljišč, na katerih se zasadijo novi vinogradi do 4 let, novi sadovnjaki in drugi dolgoletni nasadi do 10 let. Dobo začasne oprostitve za nove sadovnjake in druge dolgoletne nasade bodo udeleženke glede na vrste nasadov uskladile v regionalnih okvirih. 9. člen Udeleženke bodo predpisale oprostitev davka iz kmetijstva za zavezance, katerih letni katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega 2050 din. Udeleženke bodo predpisale oprostitev davka iz kmetijstva za zavezance, ki so sami in njihovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, če katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega 2.000 din na družinskega člana. 10. člen Udeleženke bodo predpisale oprostitev davka iz kmetijstva od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč za zavezance iz takih višinskih krajev, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji posebno slabi, če je zemljišče obdelano v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih in pod pogoji, kijih po predhodni uskladitvi v regiji določi občinska skupščina. 11. člen Udeleženke bodo predpisale davčne olaj. tve zavezancem davka iz kmetijstva, vključenim v družbeno organizirano proizvodnjo, ki sprejemajo in izpolnjujejo usmeritve setvenih planov občin, upoštevajoč proizvodne možnosti kmetije pod pogojem, da obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih. Davčna olajšava se prizna v višini do 70% od odmerjenega davka, druge pogoje bodo udeleženke uskladile v regionalnih okvirih. Udeleženke bodo predpisale davčno olajšavo zavezancem — združenim kmetom, ki v okviru proizvodnega sodelovanja v organizaciji združenih kmetov oziroma z organizacijo združenega ,i. dela ali proizvodno skupnostjo kmetov združijo svoje delo in zemljišča tako, da se oblikuje kompleks skupne proizvodnje za dalj kot eno leto, v višini do 50% od odmerjenega davka, ki sorazmerno odpade na tako zemljišče. Udeleženke bodo predpisale davčne olajšave zavezancem, ki vlagajo sredstva v družbeno organizirano modernizacijo gospodarstva in v preureditev stanovanjskih in gospodarskih poslopij v turistične namene v višini do 80%, največ za dobo 5 let in odvisno od višine vloženih sredstev. Olajšava se prizna, če zavezanec vloži za navedene namene sredstva v višini najmanj 50% katastrskega dohodka zemljišča, vendar najmanj 80.000 din. Druga merila za priznavanja davčnih olajšav usklajujejo udeleženke v regionalnih okvirih. Seznam zavezancev, ki ne obdelujejo zemljišča v skladu s predpisi o kmetijskih zemljiščih, predložijo za kmetijstvo pristojni občinski upravni organi do 15. februarja v letu, za katero se davek odmerja, z navedbo podatkov o parcelni številki, katastrski kulturi in katastrskem dohodku neobdelanega zemljišča. 12. člen Udeleženke bodo predpisale davčne olajšave v obliki znižanja odmerjenega davka: 1. zavezancem, ki dajo zemljišče v zanup organizaciji združenega dela, organizaciji združenih kmetov, kmetijski zemljiški skupnosti ali združenemu kmetu zaradi izkoriščanja za družbeno organizirano proizvodnjo, in sicer: — za zakup nad 1 do 3 leta 30%, — za zakup nad 3 do 5 let 50%, — za zakup nad 5 do 7 let 70%, — za zakup nad 7 let 100%. od odmerjenega davka, ki sorazmerno odpade na tako zemljišče, 2. zavezancem, ki vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn in drugih alternativnih virov v višini do 80% od odmerjenega davka glede na višino vloženih sredstev za čas do 5 let. Druga merila in višino olajšav bodo udeleženke uskladile v regionalnih okvirih, 3. zavezancem, ki imajo učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi, v višini 15% od izplačanih nagrad, 4. zavezancem, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani kot kmetje in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju v usmerjenem izobraževanju za pridobitev strokovne izobrazbe, v višini 10% od odmerjenega davka, 5. za zemljišča v obmejnem pasu in na vodnih rezervatih, katerih izkoriščanje je z ukrepom pristojnega organa omejeno, do 100%. 6. za zemljišča, katerih izkoriščanje je zaradi visokonapetostnih daljnovodov ali drugih naprav zmanjšano ali onemogočeno, do 100%, 7. za zemljišča, na katerih se z investicijami zavezanca izvede melioracija, 100%, za zemljišča, na katerih se izvede komasacija ali arondacija, pa do 50% za dobo trajanja takih postopkov. 13. člen Udeleženke bodo dohodkovne cenzuse, opredeljene z zneski katastrskega dohodka negozdnih zemljišč, valorizirale s poprečnim količnikom, ugotovljenim v merilu SR Slovenije ob valorizaciji ali novem izračunu katastrskega dohodka ne_-gozdnih zemljišč. 3. DAVEK OD DOHODKA IZ GOSPODARSKIH IN POKLICNIH DEJAVNOSTI 14. člen Udeleženke bodo za davek iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti, ki se odmerja po dejanskem dohodku od ostanka čistega dohodka, predpisale proporcionalno stopnjo v višini 40%, do 45%,. Varianta: Udeleženke bodo za davek iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti, ki se odmerja po dejanskem dohodku od ostanka čistega dohodka, predpisale proporcionalne stopnje po skupinah dejavnosti v višini 35% do 45%. Višino davčne stopnje po skupinah dejavnosti bodo udeleženke usklajevale v regionalnih okvirih. Stopnje davka iz prvega odstavka tega člena so za 10 odstotnih točk višje za zavezance, ki pridobivajo dohodek v obliki postranskega poklica, oziroma za zavezance, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarskih dejavnosti, če s predpisi niso prepovedane. 15. člen Udeleženke bodo pavšalni letni znesek davka iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti določile v skladu z merili zakona o davkih občanov v višini najmanj 10% enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. 16. člen Udeleženke bodo zavezancem, obdavčenim po dejanskem dohodku, ki vlagajo sredstva za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo opreme in poslovnih prostorov zaradi razširitve dejavnosti, predpisale znižanje davčne osnove do 25% za dobo največ 5 let, odvisno od vrste dejavnosti. Udeleženke bodo zavezancem, obdavčenim v pavšalnem letnem znesku, ki vlagajo sredstva za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo opreme in poslovnih prostorov zaradi razši ritve dejavnosti, predpisale davčno olajšavo v obliki znižanja pavšalnega letnega zneska 20% do 40%. Olajšava se prizna pod pogojem, da zavezanec vlpži najmanj znesek, ki ustreza 20% poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. '17. člen Za dejavnosti, katerih razvoj se želi pospeševati v skladu z usmeritvami družbenih dogovorov o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva v občinah (deficitarne dejavnosti), bodo udeleženke določile davčne olajšave v višini 20% do 40% od odmerjenega davka glede na vrste dejavnosti. Zavezancem, ki so pričeli opravljati dejavnosti, opredeljene v prvem odstavku tega člena, bodo udeleženke določile davčne olajšave v posameznem letu v višini 30 do 75%. za ostale dejavnosti 20 do 50% od odmerjenega davka za čas do 3 let. Druge pogoje za priznavanje teh olajšav bodo udeleženke uskladile v regionalnih okvirih. Zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost in dosegajo več kot 40% celotnega prihodka s strežbo hrane in prenočišči, se prizna davčna olajšava v višini do 30% odmerjenega davka glede na delež takega prihodka v celotnem prihodku gostinskega obrata. Zavezancu davka, obdavčenem po dejanskem dohodku, ki je dodatno zaposlil nove delavce, se v letu, za katero se davek odmerja, za vsakega takega delavca odmerjeni davek zniža za znesek, ki ustreza 10% poprečnega enoletnega čistega osebne- ga dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu-, zavezancu, obdavčenemu v pavšalnem letnem znesku, pa se pavšalni letni znesek zniža za 20% za vsakega dodatno zaposlenega delavca. Davčna olajšava se prizna pod pogojem, da je bil novo zaposleni delavec v letu, za katero se prizna davčna olajšava, v delovnem razmerju pri zavezancu najmanj devet mesecev. Če je zavezanec dodatno zaposlil novega delavca v drugi polovici leta, za katero se davek odmerja, se davčna olajšava pod istimi pogoji prizna ob odmeri za naslednje leto. Za dodatno zaposlenega novega delavca se ne šteje delavec, .ki je sklenil delovno razmerje za določen čas, niti delavec, kije s sklenitvijo delovnega razmerja nadomestil delavca, kateremu je prenehalo delovno razmerje. Zavezanem, ki z izvozom blaga in storitev na konvertibilno področje ustvarjajo devizni priliv, se glede na odstotni delež, ki ustreza razmerju med celotnim prihodkom obratovalnice in dinarsko vrednostjo, doseženo z izvozom blaga in storitev, odmerjeni davek zniža: — za 5%, če znaša odstotni delež izvoza 5 do 10%, — za 10%, če znaša odstotni delež izvoza 10 do 20%, — za 15%, če znaša odstotni delež izvoza 20 do 30%, — za 25%, če znaša odstotni delež izvoza 30 do 50%, — za 35j%s če znaša odstotni delež izvoza 50%. Davčna olajšava iz prejšnjega odstavka se prizna v primeru, (to je devizni priliv razporejen na devizni račun obrtne zadruge ali organizacije združenega dela. Davčna olajšava se prizna tudi za storitve, ki jih zavezanec opravi v tujini preko organizacije združenega dela in zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost, če po pogodbi z organizacijo združenega dela sprejemajo dinarske (turistične) čeke. Zavezancem, ki vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn in drugih alternativnih energetskih virov, se prizna davčna olajšava do 30% od odmerjenega davka glede na višino vloženih sredstev. Olajšava se prizna za čas do 3 let. Zavezancem, ki oddajajo presežke električne energije v elektroenergetski sistem, se prizna davčna olajšava do 30% od odmerjenega davka. Zavezancem, ki imajo učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi, se prizna davčna olajšava v višini 15% od izplačanih nagrad po kolektivni pogodbi. Zavezancem, obdavčenim v pavšalnem letnem znesku, in drugim, ki preživljajo mladoletne otroke, otroke, ki nadaljujejo šolanje v usmerjenem izobraževanju, ali za delo nezmožne družinske člane, se odmerjeni davek zniža za 5% za vsakega takega člana pod pogojem, da letni dohodek na družinskega člana ne presega 10% poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. V letni dohodek se vštevajo osebni dohodki in drugi dohodki, od katerih se plačujejo davki terpokojnine in to za zavezanca ter vse družinske člane gospodinjstva. Dohodki, doseženi s samostojnim osebnim delom, od katerih se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku, se vključujejo v letni dohodek tako, da se pavšalni letni znesek poveča s faktorjem 4. Katastrski dohodek se v letni dohodek vključuje povečan s količnikom, ugotovljenim iz razmerja katastrskega dohodka do narodnega dohodka zasebnega kmetijstva v merilu SR Slovenije. Borcem NOV, obdavčenim v pavšalnem letnem znesku, se pod pogoji iz trinajstega odstavka tega člena priznavajo davčne olajšave v višini do 10%. Skupne olajšave iz tega člena v posameznem letu ne morejo presegati 80% odmerjenega davka s tem, da se olajšava iz četrtega odstavka tega člena v navedeno omejitev ne všteva. Od dohodkov, doseženih z opravljanjem kmetijskih storitev drugim s kmetijsko mehanizacijo in od dohodkov,' doseženih z izkoriščanjem zemljišča v nekmetijske namene, se davek ne plača, če letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 10% poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka delavcev, zaposlenih v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. 18. člen Davek po odbitku bodo udeleženke zaradi poenostavitve poslovanja izplačevalcev predpisale enotno, in sicer: A. Davek po odbitku iz gospodarskih dejavnosti: 1. od dohodkov raznašalcev in prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobnega, od prodaje srečk in vplačil pri špor- tni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od dohodkov hidrometeoroloških opazovalcev, od provizij zastopnikov organizacij za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobnega, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči, ter od dohodkov, doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti 10%, 2. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov, dohodkov od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov ročne izdelave, ki jih ni možno šteti za izdelke domače ali umetne obrti niti uporabne umetnosti, če jih občan izdeluje priložnostno 25%, 3. od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organiazcije združenega dela. državne organe ter druge organizacije in skupnosti in od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz 1. in 2. točke 40%. Udeleženke bodo predpisale oprostitev davka po odbitku na dohodke, ki jih dosegajo občani z zbiranjem mleka, s pluženjem snega, s tovorjenjem blaga za planinske postojanke, od dohodkov, kijih dosežejo invalidi s 100% telesno okvaro, osebe, ki so izgubile vid. duševno bolne in duševno prizadete osebe, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela, od dohodkov, doseženih z opravljanjem storitev za hlevske in pašne ter druge skupnosti s področja kmetijstva, od dohodkov zbiranja prenosa in razdeljevanja poštev odročnih in planinskih območjih. Udeleženke bodo nadaljevale z usklajevanjem oprostitev tega davka v regionalnih okvirih. Udeleženke bodo predpisale olajšave za davek po odbitku od dohodkov, doseženih z organiziranim delom na domu. ki jih dosegajo občani — člani kmečki h gospodarstev z manj razvitih območij v SR Sloveniji. B. Davek po odbitku iz poklicnih dejavnosti bodo udeleženke določile v višini 40%. Udeleženke bodo predpisale oprostitev davka po odbitku od dohodkov, kijih dosegajo občani — prevajalci za gest ikov-nijezik. 4. DAVEK OD DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV 19. člen Udeleženke bodo za davek iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki se odmerja po dejanskem dohodku od ostanka čistega dohodka, predpisale stopnje v naslednji višini: — za dohodke iz avtorskih pravic od 40' i do 45' i. — za dohodke od patentov in tehničnih izboljšav 5% . 20. člen Davek po odbitku od dohodka izavtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav bodo udeleženke predpisale v naslednji višini: — za dohodke iz avtorskih pravic v višini 20% , — za dohodke od patentov in tehničnih izboljšav v višini 3%, za dohodke, kijih dosegajo tuje fizične ali pravne osebe, pa v višini 20%. Od dohodkov iz avtorskih pravic od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe ter od reprodukcij takih del, od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del, od dohodkov artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavnoglasbenih prireditvah, od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah bodo udeleženke predpisale stopnjo 40% . Stopnje davkov po odbitku iz 19. in 21. člena dogovora se objavijo v Uradnem listu SRS v skladu z 20. členom zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks. 5. DAVEK OD DOHODKA IZ PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC 21. člen Udeleženke bodo predpisale stopnjo davka od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic tako, da bo stopnja pri osnovah do 30.000 din znašala v višini od 25% do 35%, pri osnovah nad 300.000 din pa med 50% in 60%. Udeleženke se zavezujejo, da bodo tekoče dopolnjevale vzpostavljanje evidence o oddajanju stanovanj ali poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš v najem. Podatke za dopolnjevanje evidenc zagotavljajo za stanovanjske zadeve pristojni organi, prijavno-odjavne službe, krajevne skupnosti in hišni sveti. 6. DAVEK OD PREMOŽENJA 22. člen Udeleženke bodo v letu 1985 predpisale stopnje davka od premoženja v naslednji višini: L za stanovanjske stavbe, stanovanja in garaže v višini, prepisani za leto 1984, 2. prostori, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih. osnova do 500.000 din % 1,00 nad 500.000 do 1.000.000 din 1.10 nad 1.000.000 do 3.000.000 din 1.20 nad 3.000.000 do 6.000.000 din 1,30 nad 6.000.000 do nad 10.000.000 din 10.000.000 din 1.40 1,50 22. člen Pavšalne letne zneske davka na predmete pod točko 4,5,6,7 in 8 bodo udeleženke predpisale, če se bodo za obdavčitev le-teh tako dogovorile vse socialistične republike in avtonomni pokrajini. 3. Poslovni prostori: osnova do nad 1.000.000 do nad 2.000.000 do nad 3.000.000 do nad 4.000.000 do nad % 1.000.000 din 0,30 2.000.000 din 0.45 3.000.000 din 0,60 4.000.000 din 0,80 5.000.000 din 1,00 5.000.000 din 1,25 4. Osebna motorna vozila nad 1,6 Ido 2,01 10.000 din nad 2,0 1 do 2.5 1 15.000 din nad 2,5 1 20.000 din Pavšalni letni znesek se za vsako leto starosti zniža za 10%. Ne obdavčujejo se osebna vozila, stara nad 7 let. 5. Tovorna motorna vozila in tovorna priklopna vozila do 1 tone 10.000 din nad 1 do 3 tone 20.000 din nad 3 do 5 ton 30.000 din nad 5 ton 40.000 din + 8.000 din za vsako nadaljnjo začeto tono nosilnosti Pavšalni letni znesek se za vsako leto starosti zniža za 10%. Ne obdavčujejo še tovorna in tovorna priklopna vozila, stara nad 7 let. 6. Traktorji Za traktorje znaša pavšalni letni znesek 200 din od KM. Pavšalni letni znesek se za vsako leto starosti zniža za 10%. Ne obdavčujejo se traktorji, stari nad 7 let. Šteje se, da občan uporablja traktor za opravljanje dejavnosti, če je zavezanec za davek iz kmetijske dejavnosti in njegov letni katastrski dohodek presega 2.050 din, oziroma daje zavezanec za davek iz kmetijske dejavnosti in se mu ugotavlja dejanski dohodek. 7. Plovqi objekti — nad 8 do 9 metrov dolžine 20.000 din in po 8.000 din za vsak nadaljnji meter dolžine. Pavšalni letni znesek se za vsako leto starosti zniža za 5%. Udeleženke bodo za zavezance davka od premoženja predpisale obvezno vložitev davčne napovedi za plovne objekte. Ne obdavčujejo se plovni objekti, stari nad 15 let. 8. Ostalo premoženje (samovozi, kombajni, avtobusi in letala) Stopnja davka znaša 1% od vrednosti teh predmetov. 7. DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO 23. člen Davek na dobitke od iger na srečo bodo udeleženke predpisale po stopnji 15%. Udeleženke bodo določile vrednost posameznega dobitka od iger na srečo, od katerih se davek ne plačuje, v višini 10.000 din. 8. DAVEK OD PROMETA PROIZVODOV IN STORITEV 24. člen Udeleženke bodo določile poseben občinski davek od prometa rabljenih motornih vozil, traktorjev ter motornih koles z delovno prostornino motorja nad 125 ccm. Stopnje davka so različne glede na čas od nabave do prodaje in znašajo: — 15%, če je vozilo prodano pred potekom 1 leta od nabave, — 10%, če je vozilo prodano v preteku 1 leta do 2 let od nabave. Merila za oprostitev bodo udeleženke uskladile v regionalnih okvirih. 25. člen Udeleženke bodo v letu 1985 zadržale stopnje posebnega občinskega davka na promet alkoholnih pijač v višini, dogovorjeni za leto 1984, razen za pivo, za katero bodo udeleženke predpisale stopnjo v višini 30%. 26. člen Udeleženke se zavezujejo, da bodo dosledno ugotavljale količine proizvedenega ter prodanega vina in žganja zaradi obračuna in plačila prometnega davka od količin, prodanih končnim potrošnikom. 27. člen Udeleženke so soglasne, daje potrebno nenehno analizirati in spremljati izvajanje davčne politike in na tej podlagi sprejeti konkretne ukrepe, ki bodo zagotavljali večjo učinkovitost in doslednost pri izvajanju davčnih predpisov. Pri oblikovanju ukrepov iz prejšnjega odstavka bodo udeleženke zagotovile večjo aktivnost zlasti na naslednjih področjih: — okrepljen neposreden nadzor nad tem, kako davčni zavezanci izpolnjujejo svoje davčne obveznosti; — zagotovitev ugotavljanja realnih dohodkov in davčnih osnov; — dosledna izterjava davčnih in drugih družbenih obveznosti; — učinkovito in dosledno ukrepanje zoper kršitelje davčnih predpisov. 28. člen Udeleženke se zavezujejo, da bodo skrbele za kadrovsko in organizacijsko krepitev, boljšo strokovno in tehnično opremljenost in usposobljenost uprav za družbene prihodke, za ustrezno štipendijsko politiko, da bodo lahko učinkovito izvajale svojo družbeno funkcijo. 29. člen Udeleženke so soglasne, da bodo uprave za družbene prihodke zaradi racionalnosti še nadalje sodelovale pri zbiranju družbenih obveznosti, katerih odmera in izterjava po veljavnih predpisih ni osnovna funkcija uprav za družbene prihodke, v skladu s programom po 3. členu zakona o upravah za družbene prihodke. Nadomestila za delo uprav za družbene prihodke iz prejšnjega odstavka tega člena in 3. člena zakona o upravah za družbene prihodke se uporabijo kot namenska sredstva za modernizacijo in zboljšanje materialnega položaja uprav za družbene prihodke, ali da jih v skladu s samoupravnim sporazumom pridobijo delavci kot dohodek delovne skupnosti. 30. člen Udeleženke se dogovorijo, da bodo v letu 1985 dajale pobude odboru udeleženke za poenotenje računalniško vodenih evidenc davčnih zavezancev. Odbor udeleženk bo prejete pobude obravnaval in izdelal konkretne rešitve v vseh tistih primerih, kjer je to izvedljivo in zaradi racionalnosti ali drugih razlogov potrebno. 31. člen Izvajanje dogovora o usklajevanjudavčnepolitikespremlja poseben odbor (odbor udeleženk), ki ima 10 članov in njihove namestnike. Predstavnike občin in njihove namestnike v odbor udeleženk imenujejo izvršni sveti skupščin občin sporazumno. 32. člen Odbor udeleženk spremlja in analizira uresničevanje tega dogovota in predlaga udeleženkam ustrezne ukrepe. 33. člen Odbor udeleženk obravnava morebitne kršitve tega dogovora, obvesti o tem skupščino prizadete občine in družbenopolitične organizacije ter predlaga ustrezne ukrepe. O kršitvi tega dogovora lahko odbor udeleženk obvešča javnost z objavo v sredstvih javnega informiranja. 34. člen Udeleženke soglašajo, da bo administrativno-tehnične posle za odbor udeleženk opravljala republiška uprava za družbene prihodke. Udeleženke se zavezujejo, da bodo republiški upravi za družbene prihodke v skladu z določbami tega dogovora zagotavljale potrebne podatke za spremljanje izvajanja dogovora in sicer v rokih, ki jih določi odbor udeleženk. 35. člen Na podlagi sprejetih sklepov skupščin občin o pristopu k dogovoru, se dogovor objavi v Uradnem listu SRS. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov OSNUTEK ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O DAVKIH OBČANOV Obrazložitev: Dolgoročni program gospodarske stabilizacije zadeva razvoj kmetijstva in drobnega gospodarstva tudi s stališča obdavčevanja dohodkov iz kmetijstva ingospodarskedejavnosti ter drugih področij, vključno obdavčevanje premoženja občanov, zaradi vključevanja v dolgoročni program in vključevanja v jugoslovanski davčni sistem in davčno politiko, zato je skupščina SR Slovenije pripravila sorazmerno obsežne spremembe in dopolnitve zakona o davkih občanov, ki nekatere rešitve ponovno vključuje v davčni sistem kot je obdavčevanje patentov in tehničnih izboljšav, ter nekatere premoženjske predmete. V zakonu o davkih je ponovno vkljupeno področje obdavčevanja dohodkov iz zasebnega kmetijstva, ko je bilo predvideno, da bo to področje urejal poseben zakon. Predloženi odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov povzema potrebne spremembe in dopolnitve, ki zasledujejo dolgoročni program gospodarske stabilizacije, ter zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davkih občanov oziroma vključuje naravnanost davčne politike, vsebovane v dogovoru o usklajevanju davčne politike v občinah. ‘ Osnutek odloka sistemsko ureja obdavčevanje dohodkov z davki, ki so po zakonu dohodek občin: — davek od dohodka iz kmetijstva, — davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, — davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti, — davek od dohodka izavtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, — davek od premoženja. 1. Zaradi nekaterih novih vsebinskih rešitev v zakonu o davkih občanov glede obdavčevanja kmetijstva je potrebno v občinskem odloku nekatere določbe črtati, ker jih povzema zakon, ali pa so bile v nasprotju z zakonsko ureditvijo, nekatere rešitve pa je bilo treba v predloženem odloku nanovo urediti. V odloku so urejena vsa veljavna merila za priznavanje davčnih oprostitev in olajšav, kijih vsebujeta osnutek zakona o davkih občanov in osnutek družbenega dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1985. 2. Glede na medrepubliški dogovor, spremembe in dopolnitve zakona o davkih občanov in glede na dogovor o usklajevanju davčne politike ter spremljanje nagibov poljtike drobnega gospodarstva je v odloku glede obdavčevanja gospodarske dejavnosti treba vnesti naslednje spremembe in dopolnitve: — sprememba sistema davčnih stopenj od sedanjih progresivnih na proporcionalne, — sistem davčnih olajšav za vlaganje sredstev za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo opreme in poslovnih prostorov, — priznanje olajšav zavezancem, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku, za nove naložbe, — priznanje olajšav za oddajanje presežkov električne energije, — dopolnitev dosedanjih meril o določitvi višine pavšalnega letnega zneska davka. 3. Poglavje obdavčevanja dohodkov iz poklicnih dejavnosti se več ali manj nanaša na obdavčevanje intelektualnih storitev odvetnikov. Sistem obdavčevanja se skoraj povsem izenačuje s sistemom obdavčevanja dohodka izgospodarskih dejavnosti glede osnov, davčnih stopenj in davčnih olajšav, razen pri tistih sistemskih rešitvah, ki za poklicne dejavnosti niso značilne. 4. Zaradi ponovne uvedbe obdavčevanja patentov in tehničnih izboljšav je dopolnjen sedaj veljavni odlok o davkih občanov v VII. poglavju, ki ureja tovrstno obdavčitev. 5. Poglavje davka od premoženja obravnava spremembe in dopolnitve obdavčitve nepremičnega premoženja, kot so poslovne stavbe in poslovni prostori ter prostori, ki se vsezoni ali od časa do časa uporabljajo za rekreacijo. Davek na nekatera premična premoženja, kot so plovni objekti, pa se nanovo uvaja. Uprava za družbene prihodke: DIREKTOR Darinka NOVAK OSNUTEK ESA 266 PREDLAGATELJ: izvršni svet Na podlagi 187. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79 in 2/82), 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, štev. 44/82 in....), 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter L člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1985 (Uradni list SRS št. 36/84) je skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov L člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS št. 13/83,1/84, 11/84 in 34/84) se 5. točka 3. člena dopolni tako.'da se glasi: »5. davek od dohodka iz avtorskih pravic, patentov m tenničnih izboljšav.« 2. člen 7. člen se spremeni tako, da se glasi: »Zavezanci, ki niso sami ali njegovi družinski člani pokojninsko in irtvalidslco zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, plačujejo davek iz kmetijstva od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč tudi po dodatni stopnji, ki znaša 13%. 3. člen 8. člen se spremeni tako, da se glasi: »Davek iz kmetijstva, ki odpade na dohodek iz gozda, ki predstavlja vrednost lesa, odkazanega za posek, plačujejo zavezanci po stopnji 25%. Zavezanci, ki niso sami ali njegovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, plačujejo davek iz kmetijstva, ki odpade na dohodek iz gozda, ki predstavlja vrednost lesa, odkazanega za posek, tudi po dodatni stopnji 20%. 9. in 10. člen se črtata. 4. člen 5. člen 1 L člen se spremeni tako, da se glasi: »Zavezanci davka iz kmetijstva, ki se jim ugotavlja dejanski dohodek, plačujejo davek iz ostanka čistega dohodka po stopnji 42%, 6. člen 12. člen se spremeni tako, da se glasi: »Davka iz kmetijstva po katastrskem dohodku so začasno oproščeni dohodki od zemljišč: — na katerih se zasadijo novi vinogradi, za dobo 4 let, — na katerih se zasadijo novi sadovnjaki in drugi dolgoletni nasadi, za dobo 10 let. Oprostitev davka po prejšnjem odstavku tega člena se prizna pod pogoji, da so bila dela opravljena strokovno in v skladu s programi razvoja kmetijstva v SR Sloveniji oziroma v občini, kar ugotovi za kmetijstvo pristojni občinski upravni organ. To dokazilo je zavezanec dolžan priložiti vlogi za začasno oprostitev davka, ki se vloži pri upravi za družbene prihodke občine.« 7. člen 13. člen se spremeni tako, da se glasi: »Davka iz kmetijstva od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč so oproščeni zavezanci, katerih letni katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega 2.050 dinarjev. Davka iz kmetijstva od dohodka negozdnih zemljišč so oproščeni tudi zavezanci, ki so sami ali njihovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, če katastrski dohodek nezgodnih zemljišč ne presega 2.000 dinarjev na družinskega člana.« 8. člen 14. člen se spremeni tako, da se glasi: »Zavezancem davka iz kmetijstva — združenim kmetom, ki v okviru proizvodnega sodelovanja z organizacijo združenih kmetov oziroma z organizacijo združenega dela ali proizvodno skupnostjo kmetov združujejo svoje delo in zemljišča tako, da se oblikuje kompleks skupne proizvodnje za dalj kot eno leto, se prizna davčna olajšava. Davčna olajšava za zavezance iz prejšnjega odstavka tega člena se prizna v odstotku od odmerjenega davka, ki sorazmerno odpade na tako zemljišče, odvisno od dolžine proizvodnega sodelovanja oziroma dolžine časa združitve dela in zemljišča zavezanca, in sicer se davek zniža: — za dalj kot eno leto sodelovanja 30%, — za dalj kot dve leti sodelovanja 40%, — za dalj kot tri leta sodelovanja 50%. Zavezanec, kije upravičen do olajšave, mora predložiti listino, iz katere morajo biti zlasti razvidni čas proizvodnega sodelovanja ter podatki o parcelah in katastrskem dohodku združenega zemljišča.« 9. člen Prvi odstavek 15. člena se spremeni in doda nov drugi odstavek, ki se glasita: »Zavezancem davka iz kmetijstva, ki so sami ali njihovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva in se po zakonu o kmetijskih zemljiščih štejejo za kmete ter vlagajo sredstva v družbeno organizirano modernizacijo gospodarstva in vpreusmeritevstano-vanjskih in gospodarskih poslopij v turistične namene oz. za namene navedene v drugem odstavku 13. člena zakona o davkih občanov pod pogojem, daje zemljišče obdelano v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih, se prizna posebna olajšava, če zavezanec vloži najmanj 50% katastrskega dohodka zemljišča, ki ga ima v posesti, vendar najmanj višino zneska, ki ustreza trikratnemu povprečnemu enomesečnemu čistemu osebnemu dohodku zaposlenih delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v letu pred letom, za katero se davek odmerja. O tem, ali gre za vlaganje v družbeno organizirano modernizacijo gospodarstva ali ne, izda ugotovitveni akt upravni organ občine, pristojen za kmetijstvo. Posebna olajšava za vložena sredstva se prizna: — za naložbe novih gradenj in adaptacij ali nadomestitev gospodarskih in stanovanjskih prostorov, ki služijo kmetijski dejavnosti, ter za take naložbe v preusmeritvi stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, za naložbe v zemljišča, za usposobitev ali zboljšanje kmetijske proizvodnje in za druge naložbe, ki bodo zboljšale ali razširile možnosti kmetijske proizvodnje, za 80%, — za druge investicijske naložbe v družbeno organizirano modernizacijo gospodarstva za 70% odmerjenega davka, vendar skupna olajšava ne sme presegati investicijske naložbe, za katero je posebna olajšava priznana.« Sedanji drugi odstavek postane tretji in se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: Posebna olajšava se prizna tudi zavezancem, ki z osebnim delom opravljajo kmetijsko dejavnost in se po zakonu o kmetijskih zemljiščih štejejo za kmete. Posebna olajšava se tem zavezancem prizna v višini 50% odmerjenega davka od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč za dobo 3 let, vendar skupna olajšava ne sme presegati 50% vloženih sredstev. 10. člen Prvi odstavek 18. člena se spremeni tako, da se glasi: »Zavezancem davka iz kmetijstva, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodka iz kmetijstva in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju v usmerjenem izobraževanju za pridobitev strokovne izobrazbe, se prizna posebna olajšava v višini 10% letnega odmerjenega davka za vsakega otroka, dokler se otrok šola, vendar največ do 26 let starosti.« Sedanji drugi odstavek 18. člena se črta, tretji in četrti odstavek pa postane drugi m tretji. II. člen 19. člen odloka se spremeni tako, da se glasi: »Zavezancem, ki oddajo zemljišče v zakup organizac. združenega aela. organizacije združenih kmetov. Kmetijski zemljiški skupnosti ali združenemu kmetu zaradi izkoriščanja za družbeno organizirano proizvodnjo, se prizna davčna olajšava, in sicer: — za zakup nad 1 do 4 let 30%, — za zakup nad 3 do 5 let 50%, — za zakup nad 5 do 7 let 70%, — za zakup nad 7 let 100% odmerjenega davka, ki sorazmerno odpade na zemljišče, dano v zakup. Zavezanec je dolžan predložiti upravi za družbene prihodke pogodbo o zemljišču danem v zakup.« 12. člen 20. člen se spremeni tako, da se glasi: »Zavezancem davka iz kmetijstva se prizna davčna olajšava za: — zemljišča na vodnih rezervatih, katerih izkoriščanje je z ukrepom pristojnega organa omejeno, za čas, dokler traja ukrep, 100%, — zemljišča, katerih izkoriščanje je zaradi visokonapetostnih daljnovodov ali drugih naprav zmanjšano ali onemogočeno, dokler traja tako stanje, 100% , — zemljišča, na katerih se z investicijami zavezanca izvede melioracija, 100% za dobo 5 let, — zemljišča, na katerih se izvede komasacija ali arondacija, za čas trajanja takih posegov 50%i odmerjenega davka, ki odpade na ta zemljišča.« 13. člen 22. člen se spremeni tako, da se glasi: »Zavezanci davka iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim odmerja davek po dejanskem dohodku, plačujejo davek iz ostanka čistega dohodka po stopnji 42%. Zavezanci davka, ki opravljajo gospodarske dejavnosti kot postranski poklic ali občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarske dejavnosti, če po predpisih niso prepovedane in se jim dohodek ugotavlja, plačujejo davek iz ostanka čistega dohodka po stopnji 52%. 14. člen 25. člen se spremeni tako, da se glasi: »Zavezanci, ki opravljajo gospodarske dejavnosti in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, razen zavezancem, ki opravljajo prevozništvo z motornimi vozili, dejavnost z gradbeno mehanizacijo, gostinstvo bifejskega značaja ter gospodarsko dejavnost kot postranski poklic, ali priložnostno pridobivajo dohodek, se zmanjša davčna osnova do 25% za dobo največ petih let, če vlagajo sredstva za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo opreme in poslovnih prostorov zaradi razširitve dejavnosti.« 1.5. člen 26. člen se spremeni tako, da se glasi: »Zavezancem gospodarskih dejavnosti, ki se jim davek odmerja v pavšalnem letnem znesku in vlagajo sredstva za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo opreme in poslovnih prostorov zaradi razširitve dejavnosti, se prižna davčna olajšava v obliki znižanja pavšalnega letnega zneska davka za 40% s pogojem, da zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 20% povprečnemu enoletnemu čistemu osebnemu dohodku zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.« 16. člen V 27. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Davčna olajšava iz prejšnjega odstavka tega člena se prizna v primeru, ko je devizni priliv razporejen na devizni račun obrtne zadruge ali organizacije združenea dela. Davčna olajšava se prizna tudi za storitve, ki jih zavezanec opravi v tujini preko organizacije združenega dela in zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost, če po pogodbi z organizacijo združenega dela sprejemajo dinarske (turistične) čeke.« 17. člen Za 28. členom se doda 28. a člen, ki se glasi: »Zavezancem za davek iz gospodarskih dejavnosti, ki dosegajo dohodek z oddajanjem presežkov električne energije v elektroenergetski sistem, se prizna davčna olajšava v višini 30% od odmerjenega davka s pogojem, če instalirana moč male hidroelektrarne presega 100 kW.« 18. člen V drugem odstavku 31. člena se doda nov stavek, ki se glasi: »Katastrski dohodek se v letni dohodek vključuje povečan s količnikom iz razmerja katastrskega dohodka do narodnega dohodka zasebnega kmetijstva v merilu SR Slovenije.« 19. člen V prvem odstavku 34. člena se črtajo naslednje besede: »Zdravstveno zavarovani kot kmetje in združenim kmetom, ki so.« 20. člen V 35. členu se dodata drugi in tretji odstavek, ki se glasita: »Znesek pavšalnega letnega zneska davka ne sme biti nižji od 10% enoletnega povprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v letu pred letom, za katero se davek odmerja, s tem, da se pri višini letnega davka upoštevajo priznane olajšave. Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se ustrezno uporabljajo tudi za zavezance iz gospodarske dejavnosti, ki se jim dohodek ugotavlja, če ne dosežejo ostanka čistega dohodka ali ostanek čistega dohodka ne doseže 10% povprečnega letnega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, za katero se davek odmerja.« 21. člen V prvi točki 36. člena se za besedami: »Knjig, revij in podobno« črta naslednje besedilo: »od dohodkov zbiranja, prenosa in razdeljevanja pošte v odročnih planinskih območjih.« Na koncu zadnjega odstavka 36. člena pa se doda besedilo: »od dohodkov zbiranja, prenosa in razdeljevanja pošte v odročnih in planinskih območjih.« 22. člen 37. člen se spremeni tako, da se glasi: »Zavezanci davka iz poklicnih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek iz ostanka čistega dohodka po stopnji 42%. Zavezanci davka, ki opravljajo poklicne dejavnosti kot postranski poklic, plačujejo davek izostanka čistega dohodka po stopnji 52%. 23. člen Za 37. členom se dodajo novi členi 37.a, 37b, 37c in 37č, ki se glasijo: »37 a člen Zavezancem davka iz poklicnih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, razen zavezancem, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, se zmanjša davčna osnova do 25%, če vlagajo sredstva za nabavo in modernizacijo opreme in poslovnega prostora na način in pod pogoji iz 54. a člena zakona o davkih občanov. 37 b člen Zavezancem, ki se jim davek odmerja v pavšalnem letnem znesku in vlagajo sredstva za nabavo in modernizacijo opreme in poslovnega prostora, se prizna davčna olajšava v obliki znižanja pavšalnega letnega zneska davka za 40% s pogojem, da zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 20% povprečnemu enoletnemu čistemu osebnemu dohodku zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. 37 c člen Zavezancem davka iz poklicnih dejavnosti, razen zavezancem, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, se prizna davčna olajšava z znižanjem odmerjenega davka, in sicer: — zavezancem, ki so pričeli opravljati poklicno dejavnost, se odmerjeni davek zniža v prvem letu 50%, v drugem 30% inv tretjem letu 20%, — zavezancem davka, obdavčenim po dejanskem dohodku, ki dodatno zaposlijo nove delavce, se odmerjeni davek zniža po merilih in pogojih iz 26. a člena tega odloka, — zavezancem, ki imajo študente na delovni praksi, se prizna davčna olajšava, ki znaša 15% od izplačanih nagrad po pogodbi, — zavezancem borcem NOV, obdavčenim v pavšalnem letnem znesku, se prizna davčna olajšava v višini 10% letnega pavšalnega zneska ob upoštevanju meril iz 31. člena odloka. 37 č člen Skupni znesek davčnih olajšav zavezancev iz poklicnih dejavnosti, predpisanih po določbah od 37. a do 37. č člena tega odloka, v posameznem letu ne sme presegati 80% odmerjenega letnega davka. V omejitev se ne šteje davčna olajšava, ki se nanaša na dodatno zaposlovanje novih delavcev.« 24. člen V 38. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Davka iz poklicnih dejavnosti po odbitku so oproščeni zavezanci od dohodkov, kijih dosegajo občani*— prevajalci za gestikovni jezik.« 25. člen Naslov VII. poglavja se dopolni tako, da se glasi: »Vil. DAVEK OD DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV« 26. člen 40. člen se spremeni, nato pa doda nov 40. a člen, kise glasita: »40. člen Zavezanci davka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki se jim odmerja davek po dejanskem dohodku, plačujejo davek iz ostanka čistega dohodka v naslednji višini: — za dohodke iz avtorskih pravic 42%, — za dohodke iz av torskih pravic, če jih dosegajo delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo kulturno dejavnost 12,6%, — za dohodke od patentov in tehničnih izboljšav 5%. 40 a člen Davek od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav v odstotku od nekega posameznega dohodka (davek po odbitku) plačujejo zavezanci v naslednji višini: — za dohodke iz avtorskih pravic po stopnji 20%, — za dohodke iz avtorskih pravic, če jih dosegajo delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo kulturno dejavnost, po stopnji 6%, — za dohodke, kijih dosegajo tuje fizične ali pravne osebe, po stopnji 30%. 27. člen 50. člen se spremeni, nato pa dodata nova 50. a in 50. b člen, ki se glasijo: »50. člen Zavezanci davka iz premoženja, ki so lastniki oziroma uživalci stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž, plačujejo davek iz premoženja glede na vrednost po stopnji 0,15%. 50 a člen Zavezanci davka iz premoženja, ki so lastniki oziroma uživalci stavb in prostorov, ti pa se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za rekreacijo, plačujejo davek iz premoženja glede na višino vrednosti po naslednjih stopnjah: če znaša vrednost (osnova) dinarjev stopnja v % nad 500.000 do do 500.000 1.000.000 1,00 1,10 nad 1.000.000 do 3.000.000 1,20 nad 3.000.000 do 6.000.000 1,30 nad 6.000.000 do 10.000.000 1,40 nad 10.000.000 50. b člen Zavezanci davka iz premoženja, ki so lastniki oziroma uživalci poslovnih stavb, poslovnih prostorov, razen lastnikov oziroma uživalcev, kijih uporabljajo za opravljanje dejavnosti, plačujejo davek iz premoženja glede na vrednost poslovne stavbe ali poslovnega prostora po naslednjih stopnjah: če znaša vrednost (osnova) dinarjev stopnja v % do 1.000.000 0.30 od 1.000.000 do 2.000.000 0,45 od 2.000.000 do 3.000.000 0,60 od 3.000.000 do 4.000.000 0,80 od 4.000.000 do 5.000.000 1,00 nad 5.000.000 1,25 28. člen za 51. členom se doda nov 51. a člen. ki se glasi: »51. a člen Zavezanec davka iz premoženja, ki je lastnik plovnega objekta, plačuje davek v pavšalnem letnem znesku glede na dolžino plovnega objekta, in sicer: — nad 8 do 9 metrov dolžine — 20.000 dinarjev, — za vsak nadaljnji meter dolžine še po 8.000 dinarjev. Za plovni objekt iz prejšnjega odstavka tega člena se za vsako leto starosti pavšalni letni znesek davka zniža za 5%. Davka iz premoženja ne plačuje zavezanec, ko je objekt star nad 15 let. Zavezanci, ki so lastniki plovnih objektov, so dolžni vložiti davčno napoved pri občinski upravi za družbene prihodke občine, kjer imajo stalno prebivališče. Napoved je treba vložiti v 30 dneh, ko bo ta odlok stopil v veljavo. Novi zavezanci so dolžni vložiti davčno napoved v 15 dneh, po tem ko postanejo lastniki plovnega objekta. Vsebino in obliko davčne napovedi za plovne objekte predpiše občinska uprava za družbene prihodke. 29. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 1985 dalje, razen določb 21, 24 in 40 a člena, ki se začnejo uporabljati osmi dan po objavi. Številka: 420-2/83-4/1 Datum: januar 1985 PREDSEDNIK skupščine občine Kočevje Jože NOVAK Predlog odloka o cenah geodetskih storitev Predlagatelj: Geodetska uprava ESA — 265 PREDLOG ODLOKA O CENAH ZA GEODETSKE STORITVE Za storitve iz 7. člena zakona o geodetski službi, kijih opravlja občinska geodetska uprava, določa cene v skladu s 16. členom navedenega zakona občinska skupščina. Te storitve so navedene v 2. členu predlaganega odloka. Sedaj veljavni odlok o cenah za geodetske storitve je sprejela občinska skupščina v letu 1981. Zadnjo revalorizacijo cen pa je sprejel izvršni svet skupščine občine Kočevje v letu 1984. Predlagani odlok se od veljavnega odloka razlikuje v naslednjem: L Bistvena sprememba je v tem, da so v predlogu odloka predvidene cene posameznih storitev kot tudi urne cene, medtem ko so v veljavnem odloku določene samo urne cene. Tak način obračuna opravljenih del je v skladu s 16. členom zakona o geodetski službi in je enoten za vse uporabnike geodetskih del ne glede na lokacijo. 2. S predlaganim odlokom so cene geodetskih storitev, ki jih izvaja Geodetska uprava Kočevje, usklajene s cenami v ostalih občinah. Predlog uskladitve cen je izdelala republiška geodetska uprava. 3. Dohodki, ki se ustvarjajo s to dejavnostjo, se po predlaganem odloku namensko uporabijo za modernizacijo opreme geodetske službe v občini in za obnovo ter nastavitev katastrov, ki jih geodetska služba v občini vodi. Stari odlok je namensko opredelil samo 50% zbranih sredstev in to za modernizacijo opreme geodetske službevobčini. Zaradi dotrajanosti predvsem zemljiško-katastrskih načrtov je nujno, da se za najbolj intenzivna področja obnovijo. Gradivo pripravil: Oton Devjak, dipl. ing. geod. Na podlagi 16. člena zakona o geodetski službi (Ur. list SRS št. 23/76) in 187. čl. statuta občine Kočevje (Ur. list SRS št. 6/79) je skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne..........sprejela ODLOK O CENAH ZA GEODETSKE STORITVE 1. člen S tem odlokom se določijo cene geodetskih storitev za potrebe občanov, državnih organov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, društev in civijnopravnih oseb, kijih opravlja občinski upravni organ, pristojen za geodetske zadeve poleg redne upravne dejavnosti. 2. člen Za storitve, ki jih opravlja geodetski upravni organ poleg redne upravne dejavnosti in zanje ni treba plačevati geodetskih taks, se štejejo: 1. parcelacije zemljišč,' 2. mejni ugotovitveni postopek, 3. prenos stanja na zemljišče iz načrtov in katastrov, kijih vzdržuje geodetska služba, 4. zakoličba stavb in objektov. 5. izdelava geodetskih načrtov za potrebe lokacijske dokumentacije, 6. izdelava geodetskih načrtov lege novo zgrajenih stavb in objektov za potrebe tehničnega prevzema, 7. povečave in pomanjšave načrtov in kart ter njihovo razmnoževanje, 8. druga geodetska dela. 3. člen Cene geodetskih storitev iz 2. čl. tega odloka so: 1. Parcelacija 1.1 Navezava na geodetsko mrežo 1500,00 1.2 Parcelacija 1.21 Parcelacija parcel velikosti do 0,3 ha na dva dela 6720,00 1.22 Za vsak nadaljnji 0,3 ha 1980,00 1.23 Za vsako dodatno novo parcelo 1680,00 1.24 Parcelacija gozdnih parcel — cena se poveča za 50% 2. Parcelacija na osnovi zazidalnih oziroma ureditvenih načrtov 2.1 Navezava na geodetsko mrežo 1500,00 2.2 Parcelacija za obod 2.21 Za vsak lom meje oboda . 1380,00 2.22 Za vsako novo nastalo parcelo 1680,00 3. Eksp ropriacija dolžinskih objektov 3. i Navezava na geodetsko mrežo 1500,00 3.2 Hektometer (100 m) ekspropriacije 9720,00 4. Prenos posestne meje po podatkih zemljiškega katastra 4.1 Navezava na geodetsko mrežo 1500,00 4.2 Določitev meje 5. Ugotovitev meje v mejnem ugotovitvenem postopku: 5.1 Navezava na geodetsko mrežo 1500,00, 5.2 Ugotovitev meje 5.21 Za 2 mejni točki 5.22 Za vsako nadaljnjo mejno točko 3960.00 1140.00 6. Zakoličba enostavnega objekta (stanovanjske hiše) 2280,00 7. V izjemnih primerih, kjerni mogoče obračunatistroškov po ceniku, se uporabljajo naslednje geodetske ure: 7.1 Terensko delo geodetskega strokovnjaka 600,00 7.2 Pisarniško delo geodetskega strokovnjaka 540,00 7.3 Figurantsko delo 8. Cenam storitev po tem ceniku se posebej dodajo materialni stroški (mejniki, obrazci, kilometrina itd.) ter stroški figurante. 4. člen Izvršni svet občinske skupščine se pooblasti, da cene iz 3. člena tega odloka revalorizira, kadar se za to pokaže potreba. 5. člen Dohodki, ki se ustvarijo s to dejavnostjo, so prihodki proračuna občine Kočevje. Zbrana sredstva se namensko uporabijo za razvoj oziroma modernizacijo opreme geodetske službe v občini in za obnovo katastrov, kijih geodetska služba v občini vodi. Program porabe sredstev potrdi izvršni svet občine Kočevje. 6. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok Skupščine občine Kočevje o cenah za geodetske storitve (Ur. list SRS št. 1/81) in sklep Izvršnega sveta Skupščine občine Kočevje o valorizaciji cen za geodetske storitve (Uradni list SRS št. 19/84). 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št........ Kočevje, dne. Predsednik skupščine občine Kočevje Jože Novak Kadrovske zadeve ESA — 264 Predlagatelj: komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve 1. IZVOLITEV SODNIKOV TEMELJNEGA SODIŠČA V LJUBLJANI Za sodnike Temeljnega sodišča v Ljubljani se izvolijo: TADEJA DOBROVNIK—ZIMA BOJAN DOLENC TONE JAGODIC DAGMAR KOMAR—JADEK ALENKA PRAPROTNIK OBRAZLOŽITEV: V skladu z 62. členom zakona o rednih sodiščih (Ur. list SRS, št. 10/77) in 6. člena dogovora o zagotavljanju pogojev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani (Ur. list SRS, št. 17/78) je komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Ljubljana Center razpisala pet prostih sodniških mest pri Temeljnem sodišču v Ljubljani. Razpis je bil objavljen v Uradnem listu SRS št. 29 z dne 17. 9. 1984. V 30-dnevnem razpisnem roku seje pravilno priglasilo osem kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje sodniške funkcije po določilih 65. člena zakona o rednih sodiščih, in sicer: Tadeja Dobrovnik-Zima, Bojan Dolenc, Tone Jagodic, Tanja Jesenko, Dagmar Komar-Jadek, Nada Majstorovič, Maja Marn in Alenka Praprotnik. V postopku kandidiranja kandidatov za izvolitev sodnikov so podali mnenje o prijavljenih kandidatih vsi koordinacijski odbori za kadrovska vprašanja pri občinskih konferencah SZDL območja Temeljnega sodišča v Ljubljani, koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri medobčinskem svetu SZDL ljubljanske regije ter Temeljno sodišče v Ljubljani. Opredeljeno je bilo stališče, da izmed prijavljenih kandidatov izpolnjujejo vse pogoje glede na dejanske potrebe in naloge Temeljnega sodišča v Ljubljani naslednji kandidati: Tadeja Dobrovnik-Zima, Bojan Dolenc, Tone Jagodic, Dagmar Komar-Jadek in Alenka Praprotnik. O prijavljenih kandidatih je na seji dne 20. 12. 1984 razpravljala tudi komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Kočevje in ugotovila, da predlagani kandidati izpolnjujejo razpisne pogoje ter kriterije družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SRS. Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Kočevje zato predlaga zboru občinske skupščine, kot je v predlogu sklepa. 2. IMENOVANJE NAMESTNIKA JAVNEGA TOŽILCA Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani Za namestnika javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani se imenuje: MIRAN ŽELEZNIK OBRAZLOŽITEV: Na podlagi 2. odstavka 27. člena zakona o javnem tožilstvu predlaga javni tožilec S R Slovenije skupščinam občin območja Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani, da imenujejo tov. Mirana ŽELEZNIKA, roj. 19.8.1954 v Celju, stanujočega na Senovem, Bračičeva 1, za namestnika javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani. Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Kočevje je na seji dne 20. 12. 1984 obravnavala predlog javnega tožilca SR Slovenije in ugotovila, da predlagani kandidat izpolnjuje z zakonom določene pogoje za opravljanje javnotožilske funkcije ter kriterije družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji. Njegovo kandidaturo podpirajo vsi koordinacijski odbori za kadrovska vprašanja pri občinskih konferencah SZDL območja Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani in koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri medobčinskem svetu SZDL ljubljanske regije. Na podlagi navedenega komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Kočevje predlaga zborom občinske skupščine, kot je v predlogu sklepa. 3. IMENOVANJE SKUPNEGA DELEGATA VKOMISIJO ZA SPREMLJANJE IZVAJANJA DRUŽBENEGA DOGOVORA O SKUPNIH OSNOVAH IN MERILIH ZA OBLIKOVANJE IN DELITEV SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE FUNKCIONARJEV V SR SLOVENIJI Za skupnega delegata v komisijo za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke funkcionarjev v SR Sloveniji se imenuje BORIS ZAJC, izvršni sekretar MK ZKS Ljubljana, zadolžen za organiziranost, razvoj in kadrovsko politiko., Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve Delegatska vprašanja in odgovori 1. Odgovor na delegatsko vprašanje delegacije OK ZKS Kočevje: Delegati DPZ skupščine občine Kočevje so na svoji 21. seji naslovili na oddelek za notranje zadeve naslednje vprašanje: KAKO NAJ SE OMEJI PRISELJEVANJE ROMOV? Vprašanje je aktualno in zahtevno, vendar menimo, da nanj ne moremo sami odgovoriti v popolnosti. Oddelek za notranje zadeve občine Kočevje ima v svojem sestavu prijavno-odjavno službo, ki jo vodi referentka. Služba pa je regulirana z zakonom o »evidenci nastanitve občanov in o registru prebivalstva« (Uradni list SRS št. 6 z dne 21.2. 1983). Menimo, da ni potrebno citirati člene zakona, kerje vsakomur dostopen, lahko pa rečemo, daje zelo širok. Velja za vse državljane SFRJ, ki si lahko po lastni presoji izbirajo mestostalne-ga oz. začasnega prebivališča. Vsak poseg mimo zakona pomeni tudi kršenje ustavnih pravic. V okviru zakona oddelek opravlja svojo nalogo, saj imamo ažurno urejeno kartoteko vseh stalno in začasno prijavljenih občanov, tudi Romov. Poudariti pa moramo, da ta evidenca temelji na prijavah, kijih opravijo prijavitelji sami oz. tisti, pri katerih stanujejo. Žal je v praksi drugače in smo dnevno priče migraciji ljudi iz vse Jugoslavije. Za občino Kočevje pa je tako znano, da je izredno pestra po nacionalni sestavi. Ker pa je vprašanje namenjeno Romom, spregovorimo nekaj besed tudi o njih. Zaradi specifičnega načina življenja je pri njih prisotna stalna težnja po preseljevanju. Priseljujejo se iz sosednjih dolenjskih občin bodisi zaradi sklepanja zakonskih zvez, naravnih dobrin, kot so zelišča, in ne nazadnje verjetno tudi zaradi omahljivosti pri spoštovanju oziroma pomanjkanju nekaterih predpisov, kijih bomo omenili pozneje. Vse stvari se dogajajo na terenu in upravni organ je v takih primerih v celoti odvisen od ustreznih služb ter samozaščitne osveščenosti občanov. Za operativno delo na terenu pašam nima ne kadrov ne materialno tehničnih sredstev in tudi ne zakonskih pooblastil. Zaradi boljše obveščenosti navajamo, da v zadnjih dveh letih nismo imeli primera stalne naselitve Romov. V letu 1984 beležimo 12 začasnih prijav, kijih vodimo ažurno vevidenci in o katerih so obveščeni tudi ustrezni organi na terenu. Število stalno naseljenih Romov pa se kljub temu veča, saj je naravni prirastek mnogo večji kot umrljivost. V zadnjih letih smo v občini Kočevje sprejeli tudi nekaj aktov, katerih uresničevanje bi vsaj delno pripomoglo k reševanju romske problematike. To so predvsem: — družbeni dogovor o minimalnih standardih, — samoupravni sporazum o barakarskih naseljih, — odlok o javnem redu in miru. Ustrezni organi in službe pa se moramo poenotiti, kakojih bomo uresničevali. Na delovne organizacije, predvsem gozdarstvo in kmetijstvo, pa apeliramo, da tudi same ukrepajo oz. sprotno obveščajo. To velja tudi za krajevne skupnosti. Na oddelku za notranje zadeve se obvezujemo, da bomo v okviru zakonskih pooblastil še naprej delali na razreševanju omenjene problematike in če bo potrebno, sprejeli v okviru možnosti še kakšno dodatno nalogo. ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE Delegacija OK ZKS je na 21. seji družbenopolitičnega zbora občinske skupščine Kočevje zahtevala, da se vsem zborom občinske skupščine predloži akcijski program reševanja romskega vprašanja v občini Kočevje. AKCIJSKI PROGRAM REŠEVANJA ROMSKE PROBLEMATIKE V OBČINI KOČEVJE L Občinska skupščina Kočevje je na podlagi 195. členasta-tuta občine Kočevje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 3. 10. 1979 pod štev. 020-17/79-5/4 sprejela sklep o imenovanju komisije za vprašanja Romov. Le-ta je sestavljena iz 12 delegatskih mest — 1 delegata imenujejo Romi. Na osnovi sklepov navedene komisije je bilo sestavljeno tudi poročilo (ESA 206), ki je bilo obravnavano na vseh pristojnih skupščinah SIS kakor tudi vseh zborih skupščine občine Kočevje, kar je bilo sprejeto in potrjeno. V smislu navedene vsebine je bil vobčiniKočevjesprejet tudi družbeni dogovor o odpravi barakarskih naselij na območju občine Kočevje v letu 1980(Uradni list SRS, št. 26/80 zdne 22. 10. 1980), ki govori o vsebini in o dolžnostih posameznih nosilcev oz. podpisnikov družbenega dogovora. Na osnovi navedenega družbenega dogovora je tudi samoupravna stanovanjska skupnost občine Kočevje sprejela pravilnik o reševanju stanovanjskih vprašanj socialno ogroženih družin, med katere sodijo tudi romske družine. Vsakoletno si začrta program o reševanju romske problematike tudi občinska skupnost socialnega skrbstva Kočevje v okviru solidarnostnega programa skupnosti socialnega skrbstva Slovenije. V zadnjem srednjeročnem obdobju in v tekočem srednjeročnem obdobju so bile določene rešitve že prikazane oz. _ realizirane, kot npr. ureditev stanovanjske soseske v Željnah, pridobitev nekaterih stanovanjskih enot v družbeni gradnji za romske družine, ter več ali manj že izgotovljena stanovanjska soseska na Marofu pri Kočevju. Konkretizacija rešitev bivanja romskih družin je vezana s precejšnjimi finančnomaterialnimi sredstvi. Povzamemo lahko, da je bilo na tem področju storjenega precej, vendar še veliko premalo pri rešitvi, ki naj bi bila optimalna tako za romsko populacijo kot tudi zaširšč družbenopolitično skupnost. 2. Situacija: Romska problematika predstavlja v občini Kočevje večji problem. Na območju občine Kočevje živi 321 Romovvosmih naseljih in 62 družinah. Po podatkih iz leta 1984 in 169 moških in 152 žensk, predšolskih otrok je 86, šoloobveznih pa 60. Zaposlenih je 46 Romov, družbeno denarne pomoči raznih oblik prejema 11, 5 invalidnino, priznavalnino 6 ter ŽFT pomoč 1 Rom. Pri romskih družinah ugotavljamo predvsem: — nizek stanovanjski standard; — premajhno zaposlenost; — nereden dohodek za preživljanje; izrazito težnjo za sezonskim oz. priložnostnim zaposlovanjem ter nepravilno trošenje zaslužka; — nizek kulturni nivo, visok odstotek nepismenih; — slabe higienske razmere, slabo stanovanjsko in osebno higieno. Proces spreminjanja njihovega načina življenja bo trajal kljub temu, da se vedno več Romov trga iz oklepa zaostalosti in se vključuje, hkrati z ostalimi občani, v družbeno življenje in delo. Ta proces je hitrejši pri mladini, ki išče poti in možnosti, da se povzpne iz odrinjenega sveta, v katerem so živeli in tudi še živijo nekateri starejši Romi. Vse to narekuje intenzivnejšo skrb in delo z Romi z raznih vidikov družbenega udejstvovanja, tako na področju stanovanjskega urejanja, otroškega varstva, izobraževanja, zaposlovanja kakor tudi socialnega skrbstva. Večina Romov živi v naseljih blizu mesta. Izrinjeni so iz naselij ostalih prebivalcev, izolirani in osamljeni. Prostor, na katerem živijo, ni njihov, vzeli so si zemljo, postavili so si bivališča, toda malo je tistih, ki imajo vse te zadeve pravno in pravilno urejene na podlagi pozitivne zakonodaje. Zaradi navedene situacije je tako strokovna služba social nega skrbstva občine Kočevje kot tudi navedena komisija za romsko problematiko začrtala usmeritve kratkoročnega in dolgoročnega reševanja romske problematike v občini Kočevje, in sicer predvsem tako: — vse romske otroke je treba vključiti v predšolske ustanove in v OŠ (nosilec naloge: SOV in TIS Kočevje); — vsem mladim Romom, ki zapuščajo šolo, bi glede na njihovo stopnjo izobrazbe morali omogočiti poklicno usposa- bljanje oz. zaposlitev (nosilec naloge: skupnost za zaposlovanje); — za odrasle, za delo sposobne Rome je nujno urediti zaposlitev (nosilec naloge: skupnost za zaposlovanje); — nujno je izvajati zdravstveno varstvo — preventivo in kurativo Romov (nosilec naloge: občinska zdravstvena skupnost, zdravstveni dom in patronažna služba); — omejiti je treba priseljevanje Romov iz drugih občin na območje občine Kočevje (nosilec naloge: oddelek za notranje zadeve SO Kočevje in PM Kočevje); — potrebna je razselitev Romov v organizirano okolje, pri čemer naj se ohranijo nekateri njihovi običaji, navade, jezik (vključitev lokacij za nadomestno gradnjo z urbanističnim programom in zazidalnimi načrti); — raziskati je treba možnost za izobraževanje odraslih Romov (nosilec naloge: TIS Kočevje in skupnost za zaposlovanje Kočevje); — odpravljati je treba barakarska in šotorska naselja in jih nadomestiti z nadomestnimi gradnjami (nosilec naloge: SIS za cestno in komunalno dejavnost, LB — stanovanjsko komunalna banka, samoupravna stanovanjska skupnost občine Kočevje); — nujno je osveščanje Romov, potrebne pa so tudi sankcije za Rome, ki beračijo in ne upoštevajo zakonskih določil (nosilec naloge: SO Kočevje — oddelek za notranje zadeve. PM Kočevje, občinska skupnost socialnega skrbstva Kočevje). Ker Romi sami le s težavo najdejo poti za razreševanje svojih problemov in svojega socialnega položaja, jim je socialno skrbstvo stalno v vlogi nekakšnega varovanca in skrbnika. Vendar se navedeno kljub pripravljenosti nekaterih strokovnih služb s posameznega področja ne da rešiti ali pa zelo težko, ker so vse te naloge pri kompleksnem reševanju romskeproble-matike vezane na velika finančna in material na sredstva. Samo s tega vidika lahko ugotavljamo neuspešnost dela z Romi. Ce na kratko povzamemo, je pri delu z Romi osnovna usmeritev nujna kratkoročna naloga, da se Romom v najkrajšem času uredi stanovanjsko vprašanje in komunalno opremljenost, ob tem pa poskrbi za varstvo otrok, izobraževanje in zaposlijo vsi za delo sposobni Romi. 3. Šolanje otrok — glede na visoko nataliteto romske populacije je veliko otrok, ki se ne vključujejo v predšolsko vzgojo in ne v samo šolsko vzgojo. Tako se pojavlja kontinuirani problem izostajanja otrok iz šole, neopravičenih izostankov šoloobveznih otrok, kar je vezano tudi na številno prešolanje otrok na OŠ s prilagojenim programom. Od tod je nizek kulturni nivo otrok, kar je v tesni povezavi s pridobivanjem nedelovnih navad v kasnejših letih. Velik odstotek romskih otrok je zaradi življenjskih razmer pa tudi navad duševno in telesno-prizadetih. zato je veliko otrok kategoriziranih. Zaposlovanje Romov je precej problematično, saj jim njihove tradicije in vzgoja onemogočajo pridobitev delovnih navad. Sicer je precej odraslih moških zaposlenih, vendar je odstotek stalnosti zaposlitve precej nizek. Zaradi pomanjkanja finančnih in materialnih sredstev se zatekajo po družbeno denarno pomoč na občinsko skupnost socialnega skrbstva. Prepričani so, da imajo vse pravice, ki jim dovoljuje pozitivna zakonodaja, ne upoštevaje pri tem, ali jim to gre. Na drugi strani pa je tudi precejšnje nerazumevanje delovnih organizacij za sprejemanje delavcev—Romov. Glede romskih naselij in stanovanjskih razmerlahko ugotovimo, da so ta naselja (oz. lokacije) divja razen legaliziranih naselij v Zeljnah in na Marofu (Mestni log. Trata, hribček Željne). Romi žive tudi v Nemški loki in v Ložinah (tu ne navajamo tistih, ki so se vselili v družbena stanovanja in imajos tem že urejeno bivališče), vendar dokaj^ urejeno in so vsi tudi zaposleni. Za stanovanjsko sosesko Željne lahko ugotovimo, da je ugodno rešena ter se tudi ne kažejo nikakršni negativni vplivi ali učinki na celotno naselje. Tudi obiskovanje šoloobveznih otrok šole in zdravih odraslih Romov zaposlitve je dokaj ugodno. Naselje je bilo s stanovanjskega vidika rešeno s treh gradbenih vidikov, in sicer gre za montažno gradnjo, klasično gradnjo in kontejnerje. V letu 1984 je socialno skrbstvo v sodelovanju s samoupravno stanovanjsko skupnostjo Kočevje po popolnoma legalizirani poti uredilo stanovanjsko sosesko na Marofu (3 mon- tažne enote tipa DIP — DV—1). Za realizacijo tega programa so bila porabljena sredstva samoupravne stanovanjske skupnosti, skupnosti socialnega skrbstva Kočevje ter sredstva solidarnostnega programa skupnosti socialnega skrbstva Slovenije. Na tem mestu in v tem času ne moremo še posredovati točnih podatkov o vrednosti tega programa, saj še niso zaključena vsa instalacijska dela (vodovod in elektrika). Ocenjujemo, da bo znašala ta naložba 4,5 do 5 milijonov dinarjev. Če ob tem upoštevamo, da niso še rešena divja naselja v Mestnem logu, kar predvidevamo v okviru samoupravne stanovanjske skupnosti in socialnega skrbstva realizirati v letu 1985, če bo zbrana vsa dokumentacija in tudi dovoljena lokacija (za pokopališčem — prestavitev cca 500 m proti gozdičku). Realizacija te rešitve bi veljala podobno kot realizacija stanovanjske soseske na Marofu. Težko predstavljiva pa je rešitev lokacije oz. stanovanjske soseske Romov na Trati. To je vezano tako na pridobitev lokacij (vsaj dveh) kot finančno materialnih sredstev, če upoštevamo, da biva na Trati 26 družinskih skupnosti (ne družin!). Rešitev Trate pomeni z vidika reševanja stanovanjskih sosesk Željne ali Marof okoli 60 milijonov dinarjev to pa po vsej verjetnosti presega vse realne možnosti, ne samo občinske skupnosti socialnega skrbstva in stanovanjske skupnosti Kočevje, ampak tudi celotne občine Kočevje. Smatramo, da z reševanjem 3 do 4 družin letno dosežemo že optimalno možnost in zmožnost reševanja stanovanjske problematike v občini Kočevje. 4. Kot smože navedli, so Romi prepričani, da jim je socialno skrbstvo varovanec in skrbnik ter se pogostokrat za vsa svoja nerešena vprašanja obračajo na ta naslov. Velikokrat je sodelovanje socialnega skrbstva z ostalimi dejavniki uspešno, prevečkrat pa tudi neuspešno, predvsem kadar gre za pridobitev lokacij za Rome oz. naselja za preselitev ali razselitev. Z nezaposlitvijo Romov ter s staranjem in ostarelostjo Romov se pojavlja socialni problem, ker pač ni majo nobenega vira preživljanja ter so tako v breme finančnega programa socialnega skrbstva. Tudi če se otroci zaposlijo ali so zaposleni, imajo svojih težav toliko, da niso sposobni skrbeti za starše. Zato bi moral biti osnovno vodilo pri reševanju romske problematike uvodoma omenjeni družbeni dogovor, ki konkretizira naloge in nosilce dela na tem področju, prav tako družbeno dogovorjena in izločena sredstva za reševanje te problematike. Strokovna služba ObSSS ODGOVOR na delegatsko vprašanje delegacije KS Poljanska dolina, postavljeno na 22. seji zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine Kočevje V zvezi z vašim navedenim delegatskim vprašanjem odosta-vi poštnih pošiljk za vas Bilpa. katera spada v dostavno področje pošte Stari trg ob Kolpi, dajemo sledeče tolmačenje: Pri raziskavi navedenega primera je bilo ugotovljeno, da je bilo resnično nekaj primerov, da je dostava poštnih pošiljk v omenjeno vas izostala. Razlog za to je v tem, ker je bil dostavljač zaradi letnega dopusta ali bolniške odsotnosti odsoten, zameno za njegovo odsotnost pa v tem kraju ni moč dobiti. Poleg navedenega je bilo ugotovljeno tudi nekaj primerov, da cesta v vas Bilpa ni bila plužena, zato dostava poštnih pošiljk ni bila opravljena. V času odsotnosti dostavljača zaradi letnega dopusta ali bolniške odsotnosti bo verjetno tudi v bodoče težko najti zamenjavo za dostavljača, zato se za izostanek dostave pošiljk vaščanom omenjene vasi že vnaprej opravičujemo. Glede drugega vzroka — neplužena cesta, pa predlagamo, da naj bi KS poskrbela za pravočasno pluženje cest. Predlagamo še, da naj bi vaščani omenjene vasi glede izostajanja dostave poštnih pošiljk takoj obveščali upravnico pošte Stari trg ob Kolpi, kije po službeni dolžnosti dolžna, da ustrezno ukrepa. Podjetje za PTT promet Novo mesto DIREKTOR: Rajko GERDOVIČ Informacija o srednji šoli tehniških usmeritev in družboslovja Kočevje INFORMACIJA O SREDNJI ŠOLI TEHNIŠKIH USMERITEV IN DRUŽBOSLOVJA KOČEVJE Informacija je namenjena učencem osmih razredov osnovnih šol, ki so pred odločanjem za poklic. Za pravilno odločitev pri izbiri jx>klica je potrebno imeti čim več objektivnih informacij. Zarto želi tudi naša šola prispevati temu svoj delež. Želimo podati zgoščeno, pa vendar poglobljeno informacijo o možnostih srednjega izobraževanja v Kočevju. Šola ima štiri usmeritve: — kovinsko-predelovalno (KPU) — tekstilno-tehnološko (TTU) — družboslovno-jezikovno (DJU) — naravoslovno-matematično (NMT) V posamezni usmeritvi obstaja več vrst programov in smeri, za katere se odločajo učenci po končanem prvem letniku. V drugem letniku je že več strokovnih predmetov. Razlike v predmetnikih posameznih smeri so večje in je preusmeritev v drug program zato mnogo težja. Zelo pomembno je, da se učenci odločajo za programe v skladu s svojimi interesi in sposobnostmi. Srednje usmerjeno izobraževanje pripravlja učence na pričetek dela in nadaljevanje izobraževanja. To pomeni, da si učenci po končanem 3- oziroma 4-letnem šolanju pridobijo široko teoretično podlago, da imajo dovolj znanja za pričetek dela, ne pa še za samostojno delo. Zato imajo vsi učenci po končanem šolanju pripravniško dobo; v tem času se usposobijo za samostojno delo in si pridobijo poklic (npr.: oblikovalec kovin (IV.) — strugar ipd.). KOVINSKO PREDELOVALNA USMERITEV a) program — obdelava kovin in upravljanje strojev — SKRAJŠANI PRILAGOJENI (II. stopnja zahtevnosti dela) Program je namenjen učencem osnovnih šol s prilagojenim predmetnikom. Smer B — obdelava kovin Predmetnik (podano je skupno letno število ur) Zap. Predmet 1. letnik 2. letnik št. 1. slov. jezik in književnost 105 35 2. matematika 105 35 3. naravoslovje 140 35 4. družboslovje 70 35 5. obramba in zaščita 70 35 6. telesna vzgoja 70 70 7. zdravstvena vzgoja in varstvo pri delu 35 35 8. teh. risanje, strojni elementi in strojeslovje 105 35 9. gradiva 70 — 10. tehnologija s praktičnim poukom 350 535 11. proizvodno delo — delovna praksa 120 360 12. kulturne dejavnosti 12 6 13. naravoslovne dejavnosti 6 6 14. telesnovzgojne in obrambne dejavnosti 18 12 Učenci opravljajo proizvodno delo v OZD: v 1. letniku 3 tedne in v 2. letniku 9 tednov. Praktični pouk opravljajo učenci v šolskih delavnicah. Pogoji za vpis: Vpišejo se lahko učenci, ki so končali osnovno šolo s prilagojenim predmetnikom in so zdravstveno sposobni opravljati dela in naloge v kovinsko-predelovalni industriji. Nadaljevanje izobraževanja: Po končanem 2-ietnem šolanju se kandidati lahko vpišejo v program kovinarstvo in strojništvo — SREDNJI (IV. stopnja zahtevnosti dela), b) program kovinarstvo in strojništvo — SREDNJI (IV. stopnja zaht. dela) Vsi učenci, ki se vpisujejo v ta program, imajo v 1. letniku enak program — predmetnik. Po končanem L letniku pa se lahko odločijo za: A — oblikovalec kovin (IV. stopnja zahtevnosti) oz. B — preoblikovalec in spajalec kovin (IV. stopnja zahtevnosti). Pogoji za vpis v 2. letnik A oz. B smeri: pozitivne ocene iz vseh predmetov 1. letnika, razen iz nemškega jezika. E — strojni tehnik (V. stopnja zahtevnosti) Pogoji za vpis v 2. letnik E smeri: pozitivne ocene iz vseh predmetov 1. letnika in najmanj dobra ocena (3) iz matematike in fizike. Šolanje za smer A in B traja 3 leta, za smer E pa 4 leta. Po končanem šolanju opravljajo učenci pripravniško dobo v OZD (štipenditorji). V tem času se usposobijo za delo v svojem poklicu. Smer: A — oblikovalec kovin Osnovna naloga oblikovalcev kovin: izdelovanje predmetov iz kovin oziroma strojnih delov in to z obdelovanjem kovine. Delo je v večini primerov strojno, pa tudi ročno. Dela v zaprtem prostoru in urejenih delovnih pogojih. Delo opravlja večinoma stoje brez večjih telesnih naporov (primemo tudi za dekleta). Zahtevane so različne psihofizične sposobnosti, kot so: spretnost rok, smisel za prostorsko predstavljanje, natančnost, točno razlikovanje oblik itd. Oblikovalci kovin morajo imeti zdravo hrbtenico, noge, normalen vid in sluh. Zaposlujejo se v raznih industrijskih obratih kovinsko-predelovalne industrije, ladjedelništvu, elektro industriji, industriji motorjev, v remontnih in obrtniških delavnicah. Smer B — preoblikovalec in spajalec kovin Predvsem pripravlja in oblikuje sestavne dele konstrukcij, sestavlja konstrukcije, združuje kovinske dele z ratličnimi kovinskimi tehnikami, popravlja pokvarjene dele ali jih nadomesti z novimi, izdeluje in popravlja različne kovinske dele. Dela po načrtih in zarisanih linijah z različnimi načini obdelave, kot so: rezanje, ravnanje, upogibanje, krivljenje, vrtanje, brušenje, varjenje, kovičenje, spajanje, gladenje, vlečenje raznih oblik, vti-skavanje, navlačenje, dokončno oblikovanje posameznih sestavnih delov. Po končani montaži oz. izdelavi celotno konstrukcijo še prekontrolira in poravna. Delo opravlja (pretežno) v večjih in zaprtih prostorih, v različnih telesnih položajih, po navadi je izpostavljen ropotu, včasih tudi škodljivim hlapom oz. plinom, na različnih višinah, izpostavljen je tudi vremenskim spremembam. Delo zahteva popolno telesno zdravje, oster vid, mišično občutljivostma delo v zelo neugodnih položajih in splošno telesno spretnost ter spretnost rok. Preoblikovalec in spajalce kovin za-" poslujejo predvsem v kovinsko-predelovalni industriji, elektro industriji in industriji motornih vozil. Smer: E — strojni tehnik Delovna področja strojnega tehnika so zelo raznovrstna in široka. Tako se lahko ukvarja s konstruiranjem in projektiranjem (konstruiranje posameznih strojnih delov, orodij in priprav za proizvodnjo, preračunavanje trdnosti za enostavne stroje in strojne naprave, urejanje in opremljanje tehnične dokumentacije), tehnološko obdelavo (določanje tehnoloških proizvodnih postopkov, pripomočkov in obdelovalnih strojev), kalkuliranjem planiranjem ter vodenjem in kontrolo proizvodnje. Strojni tehnik opravlja svoje delo večinoma v zaprtih in urejenih delovnih prostorih, redkeje je potrebno, delo opraviti tudi v težjih pogojih (vročina, prah, večja koncentracija plinov). Najpomembnejše lastnosti za uspešno delo v poklicu strojnega tehnika so: smisel za tehnične in mehanične probleme, sposobnost prostorskega predstavljanja, splošna iznajdljivost, smisel za reševanje matematičnih problemov, razlikovanje barv in smisel za risanje. Predmetnik za smeri A, B in E (podano je letno število ur za posamezni predmet) Zap. št. PREDMET 1. letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik A, B, E A, B E A . B E E 1. slov. jezik in književnost 140 105 105 70 70 70 2. umetnostna vzgoja 70 — — — — — 3. nemški jezik 105 — 70 — 70 70 4. matematika 105 70 70 70 158 87 5. računalništvo — — — — — 70 6. fizika 70 — 70 — — — 7. kemija 70 — — — — — 8. biologija 70 — — — — — 9. samoupr. s tem. marksizma i 70 70 70 35 35 35 10. zgodovina 70 70 70 — — 11. geografija 70 — — — — — 12. obramba in zaščita 70 70 70 — — — 13. telesna vzgoja 70 70 70 70 70 70 14. zdravstvena vzgoja 35 18 18 — — — 15. osnove tehnike in proiz. 105 — — — — — 16. gradiva — 70 70 — — — 17. tehn. ris. s strojn. elem. — 70 70 105 140 175 18. energetika z energ. napr. — 70 70 70 175 140 19. mehanika s transp. napr. — 70 140 70 140 70 20. osnove regulacije in krmil). — — — — — 70 21. organiz. in ekonom, dela — — — 35 35 — 22. tehnologija — — — 105 122 175 23. praktični pouk — 367 157 490 105 88 24. proiz. delo - del. praksa 80 80 80 80 80 80 25. kulturne dejavnosti 30 30 30 12 12 12 26. naravoslovne dejavnosti 30 30 30 30 30 30 27. telesnovzg. in obr. dej. 30 30 30 30 30 30 V 1. in 2. letniku opravljajo vsi učenci 2-tedensko proizvodno delo, v 3. in 4. letniku pa 3-tedensko proizvodno delo v OZD (štipenditorji). Poudarek v izobraževanju: pridobitev širše splošne izobrazbe ter strokovne izobrazbe. Praktičnega pouka je manj kot v starem šolskem sistemu. Učenci si pridobijo ustrezna praktična znanja v času pripravniške dobe. Pogoji za vpis: V 1. letnik programa kovinarstvo in strojništvo se lahko vpišejo učenci, ki so uspešno končali 8. razred osnovne šole in so zdravstveno sposobni opravljati dela in naloge v ko-vinsko-predelovalni industriji. Nadaljevanje izobraževanja: Po zaključnem 3-letnem šolanju v programu kovinarstvo in strojništvo in enem letu delovnih izkušenj na področju del in nalog v tistih poklicih, ki so navedeni kot značilni v smeri, lahko kandidat nadaljuje izobraževanje v nadaljevalnem programu za obratnega strojnega tehnika. To izobraževanje traja eno leto. Po zaključnem šolanju v smeri A lahko kandidat nadaljuje izobraževanje v programu za specializacijo: a) specialist za strojno obdelavo (pogoj: 5 let delovnih izkušenj) b) specialist za delo na vrtalnih strojih (pogoj: 5 let delovnih izkušenj) c) specialist za obdelavo na planskih stružnicah (pogoj: 5 let del. izkušenj) d) specialist za orodje (pogoj: 5 let delovnih izkušenj) Kandidat pa lahko nadaljuje izobraževanje v programu za izpopolnjevanje, in sicer: — skupinovodja — oblikovalec (pogoj: 3 leta delovnih izkušenj). Po zaključnem šolanju v smeri B lahko kandidat nadaljuje izobraževanje v programu za specializacijo: a) specialist za varjenje (pogoj: 5 let delovnih izkušenj) b) specialist za kleparstvo (pogoj: 5 let delovnih izkušenj) c) specialist za montažo (pogoj: 5 let delovnih izkušenj). Kandidat lahko nadaljuje izobraževanje v programu za izpopolnjevanje: — skupinovodja, preoblikovalec in spajalec (pogoj: 3 leta delovnih izkušenj). Po zaključenem izobraževanju v smeri E lahko kandidat nadaljuje izobraževanje v visokošolskem programu za strojništvo (inženir ali diplomirani inženir strojništva) in še nekaterih drugih, predvsem tehničnih visokošolskih programov. Prehodnost: prehajanje iz smeri A ali B v smer E in obratno je možno, vendar morajo kandidati opravljati diferencialne izpite, s katerimi nadoknadijo manjkajoče znanje iz posameznih predmetov oziroma iz praktičnega pouka. Velja opozorilo: menjava v 2. letniku je težavna, zato je pomembno, da se učenci pravilno usmerijo že v času 1. letnika. II. TEKSTILNO-TEHNOLOŠKA USMERITEV a) program — pomočnik tekstilnega konfekcionarja — SKRAJŠANI — PRILAGOJENI (II. stopnja zahtevnosti dela) Program je namenjen učencem osnovnih šol s prilagojenim predmetnikom. Šolanje traja 2 leti. Učenci se v tem programu usposobijo za naslednja dela in naloge: — medfazno transportiranje. — sodelovanje pri dodelavi, — sodelovanje pri krojenju, 2. letnik 35 35 35 35 70 140 770 160 12 6 12 letu) Zap. Predmet 1. letnik št. 1. slovenski jezik, književnost in umetnostna vzgoja 105 2. matematika 70 3. naravoslovje 105 4. družboslovje 70 5. obramba in zaščita 70 6. telesna vzgoja 70 7. zdravstvena vzgoja 35 8. poznavanje tekstilij 70 9. tekstilno-konf. tehnol. 105 10. praktični pouk 420 11. proizvodno delo 160 12. kulturne dejavnosti 6 13. naravoslovne dejavnosti 6 14. telesnovzgojne in obramb, dejav. 18 — sodelovanje pri opremljanju izdelkov — sodelovanje pri šivanju, — šivanje. Predmetnik (podano je skupno število ur v Učenci opravljajo v obeh letnikih 4-tedensko proizvodno delo v OZD. Praktični pouk obiskujejo v šolskih delavnicah — šolska šiviljska delavnica. Pogoji za vpis: Vpišejo se lahko učenci, ki so končali osnovno šolo s prilagojenim predmetnikom in so zdravstveno sjiosobni opravljati dela in naloge v tekstilno-tehnološki industriji. Nadaljevanje izobraževanja: Po končanem dveletnem izobraževanju v tem programu se lahko kandidati vključijo v izobraževanje — program tekstilni konfekcionar — SREDNJI (IV. stopnja zahtevnosti dela). b) program — tekstilni konfekcionar — SREDNJI (IV. stopnja zahtevnosti dela) Učenci se v tem programu usposobijo za opravljanje naslednjih del in nalog: — kontrola kakovosti. — krojenje, — likanje in fiksiranje. — priprava šivanja, — priprava slojev in skladov za krojenje, — razmnoževanje krojev, — servisiranje oblačil, — strojno šivanje, — urejanje posameznih procesov konfekcioniranja, — vzorčno šivanje. Predmetnik (podano je skupno letno število ur po jjosameznih predmetih) Zap. Predmet 1. letnik 2. letnik 3. letnik št: ,1. slov. jezik in knjž. 140 105 70 2. umetnostna vzgoja 70 — 3. nemški jezik 105 — — 4. matematika 105 70 105 5. fizika 70 70 — 6. kemija 70 — — 7. biologija 70 — • — 8. samoup. s tem. marksizma 70 70 35 9. ekonomika in org. OZD — — 70 10. zgodovina 70 70 — 11. geografija 70 — — 12. obramba in zaščita 70 70 — 13. telesna vzgoja 70 70 70 14. zdravstvena vzgoja 35 18 — 15. osnove teh. in proizv. 105 — — 16. strojni elementi in strojesl. — — 70 17. varstvo pri delu — 35 35 18. tekst, surovine in preizkuš. tekstilij — 70 — 19. tekstilna tehn. 70 105 20. krojno risanje — 70 70 21. tekstilnokonf. tehnologija — 70 70 22. praktični pouk — 162 410 23. proizvodno delo 80 80 120 24. kulturne dejavnosti 30 30 12 25. naravoslovne dejav. 30 30 18 26. telesnovzg. in obrambne dej. 30 30 30 Praktičnega pouka je manj kot v starem šolskem programu — sistemu, vendar učenci pridobijo potrebna praktična znanja tudi v času pripravniške dobe v OZD. Prehodnost: Po končanem 1. letniku lahko učenci nadaljujejo izobraževanje v smeri tekstilni konfekcionar II. Če želijo nadaljevati izobraževanje v smeri tekstiIno-konfekcijski tehnik, morajo nadaljevati šolanje (2. letnik) v Srednji tekstilni in obutveni šoli v Kranju. Nadaljevanje izobraževanja: Po končanem 3-letnem šolanju v smeri tekstilni konfekcionar II. lahko kandidati nadaljujejo izobraževanje v nadaljevalnem programu — konfekcijski modelar (pogoj: 2 leti delovnih izkušenj na področju konfekcijske stroke). Pogoji za vpis: V vzgojnoizobraževalni program tekstilni konfekcionar II. se lahko vpišejo učenci, ki so uspešno končali 8. razred osnovne šole in so zdravstveno sposobni opravljati dela in naloge v tekstilni industriji. III DRUŽBOSLOVNO-JEZIKOVNA DEJAVNOST — SREDNJI (V. stopnja zahtevnosti dela) Smer: A — družboslovna To je V. zahtevnostna stopnja v družboslovno-jezikovnem programu. Po uspešno končanem 4-letnem izobraževanju so učenci usposobljeni za dela in opravila na področju: — knjižničarstva, — dokumentalistike in arhivistike, — tajništva, kadrovske službe — novinarstva — v raziskovanju (družboslovni inštituti). Dela in opravila opravlja delavec na tem področju v relativno urejenih pogojih dela (pisarna, arhivi itd.). Zanimati ga mora široko področje družboslovnih ved (zemljepisne značilnosti različnih dežel, držav, pokrajin, zgodovinski dogodki, družbeno--politično dogajanje pri nas in v svetu), literatura in tuji jeziki. Obvladati mora strojepisje, kar pomeni, da mora biti ročno spreten. Na področju knjižničarstva, dokumentalistike in arhivistike je pomemben smisel za red, točnost in natančnost ter čut za odgovornost. Učenec, ki se odloči za to šolanje, mora imeti tudi smisel za delo z ljudmi, slediti mora novostim in zanimivostim v družboslovju. V 1. letniku opravljajo učenci proizvodno delo v OZD, v 2., 3. in 4. letniku pa delovno prakso v družbenih dejavnostih. Pogoji za vpis: Vpišejo se lahko učenci, ki so uspešno končali 8. razred osnovne šole in imajo pozitivno oceno iz tujega jezika. Nadaljevanje izobraževanja: Po zaključenem 4-letnem šolanju imajo kandidati možnost nadaljevanja izobraževanja v usmeritvah na višjih in visokih šolah: pravnik, sociolog, politolog, novinar, obramboslovec, socialni delavec in drugih, predvsem družboslovnih usmeritvah. V 1. letniku je v tem programu pouk predmeta angleščina, medtem ko imajo drugi programi predmet zdravstvena vzgoja. Če se želijo učenci preusmeriti v času 1. letnika, morajo opravljati diferencialni izpit iz zdravstvene vzgoje. Predmetnik (podano je skupno letno število ur pri posameznem predmetu) Zap. Predmet 1. letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik št. 1. slov. jezik in knjiž. 140 105 140 140 2. nemški jezik 105 105 105 105 3. angleški jezik 70 70 70+70-a 70 4. tuji jezik III. (latinščina ali francošč.) — — 70 70 5. umetnostna vzgoja 6. matematika 35 105 35 105 70 70 7. računalništvo — 53 — 8. fizika 70 70-b — 9. kemija 70 70-b — — 10. biologija 70 70 — — 11. samoupr. s tem. marks. 70 70 35 35 12. zgodovina 70 70 70 70 13. geografija 70 70 52 70 14. sociologija — — 70 70 15. filozofija in logika — — — 105 16. psihologija — — 70 — 17. politična ekonomija — 70-d 70 18. osnove bibliotekarstva — — 70-a 105 19. informatika, dokumentalist., arhivistika — 35 70 35 20. obramba in zaščita 70 70 — — 21. telesna vzgoja 70 70 70 70 22. zdravstvena vzgoja ' — 53 — — 23. osnove tehnike in proizv. 105 122 — — 24. strojepisje — — 70 70 25. proizv. delo/del. praksa 80 80 80 80 26. kulturne dejav. 30 30 30 30 27. naravoslovne dejav. 30 30 — 28. družboslOv. dejav. — — 30 30 29. telesnovzg. in obr. dej. 30 30 30 30 Opombe: a) obvezno izbirni predmet osnove bibliotekarstva za družboslovno smer A (70 ur) ali del tujega jezika 11 za jezikovno smer B (70 ur) b) izbirni predmet (fizika ali kemija). IV. NARAVOSLOVNO-MATEMATIČNA USMERITEV — SREDNJI (V. stopnja zaht. dela) Program: naravoslovno-matematična tehnologija Učenci se v tem programu usposobijo za opravljanje del in nalog: — zbiranje in obdelava podatkov numeričnega značaja, predvsem s področja tehnike, statistike, finančnega poslovanja in drugih področij, — priprava avtomatske obdelave podatkov in programiranja, — analiziranje, planiranje in optimiziranje procesov, tako v proizvodnji in družbenih službah, kot na drugih področjih dela, — iz uporabne matematike pri reševanju problemov na vseh področjih združenega dela, meritve v razvojnih, tehnoloških, procesnih in drugih laboratorijih v proizvodnji ter v raznih inštitutih in zavodih, kjer izvajajo mehanske, toplotne, električne, optične, ekološke, meteorološke in druge meritve s fizikalnega področja, meritve in kontrole ustreznih meritev v neposrednem proizvodnem procesu, meritve pri delu z radioaktivnim materialom, dela in naloge laboranta pri pouku fizike, dela in naloge s področja biologije, kemije, v raziskovalnih laboratorijih (kemijskih, biokemijskih, bioloških), zdravstvenih laboratorijih, inšpekcijskih službah ter na področju varstva okolja (analiza onesnaževanja okolja — zraka, vode, tal ter kontrole na snovi pri izhodu iz čistilnih naprav), delo laboranta pri pouku kemije. Predmetnik (podano je skupno letno število ur po posameznih predmetih) Zap. Predmet 1. letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik št. 1. slov. jezik in književ. 2. umetnostna vzgoja 3. tuji jezik L 4. tuji jezik II. 5. matematika 6. računalništvo 7. fizika 8. kemija 9. biologija 10. geologija 11. sam. s tem. marksizma 12. zgodovina 13. zemljepis 14. obramba in zaščita 15. telesna vzgoja 16. zdravstvena vzgoja 17. osnove tehn. in proizv. 140 105 105 105 35 35 — — 105 105 105 105 — — 70 105 140 140 140 122 — 70 — — 70 87 105 140 70 87 88 105 70 88 87 105 — — 70 — 70 70 35 35 70 70 — — 70 — 70 — 70 70 — — 70 70 70 70 35 18 — — 105 105 — — Izbirni predmet (učenec jih izbere po končanem 2. letniku) Predmet — 1 izbirni — uporabna matematika — — računal, in programir. — ali — fizikalna merjenja — ali — kemijsko-laborator. delo — — biol. Iaborator. in eksper. delo — Skupaj ur: 1120 — proizv. delo/del. praksa — kulturne dej. — naravoslovne dej. — telesno vzgojne in obramb, dej. 3 4 Skupaj ur 70 88 158 — 105 140 245 — 175 228 403 88 114 202 — 87 114 201 20 1120 1120 1209 80 80 120 120 30 30 18 18 30 30 12 12 30 30 30 30 V tem programu je predvsem poudarek na: matematiki, fiziki, kemiji in biologiji. Prehodnost: V 2. letnik lahko napredujejo učenci s pozitivnimi ocenami pri vseh predmetih. Nadaljevanje izobraževanja: Kandidati se po končanem 4-letnem šolanju lahko vpišejo v večino visokošolskih programov tehničnega področja. Pogoji za vpis: V ta program se lahko vpišejo učenci, ki so uspešno končali 8. razred osnovne šole. Šolanje traja 4 leta. DRUGE INFORMACIJE O ORGANIZACIJI SOLE 1. Pouk je v dopoldanskem času. Praktični pouk obiskujejo učenci v šolskih delavnicah (ŠKD, ŠSD, ŠŠD). 2. Za učence, ki imajo težave pri pouku posameznih predmetov organiziramo dopolnilni pouk kot obliko pomoči učencem. Do sedaj je bil v vsakem šol. letu organiziran dopolnilni pouk iz matematike. 3. Učenci imajo v šoli organizirano malico (sendvič, topel napitek). 4. Učenci so na šoli organizirani v šolski skupnosti in OO ZSMS. 5. Učenci se lahko vključujejo v interesne dejavnosti: MKUD »Matej Bor«, klub OZN, naravoslovni, obrambni, lutkarski, likovni, marksistični, literarno-no vinarski, astronomski krožek.