PRIMORSKI DNEVNIK
■■■■■■■HKiananBMBBMMaHHnnnBMMMBHManaMaHaHBaaanHHMHMaHBaHMManaaaMa
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA
10 lir - 5 jugolir - 2.50 din
Zahtevamo spoštovanje mirovne pogodbef
Osebne izkaznice morajo biti
DVOJEZIČNE!
Spediziorie in abboh. postale PoStnlna plačana v gotovini
TRST četrtek 26. avgusta 1948
Štev. 984
mmm m
Tržaškem ozemlju
cs analiziramo temelje smernice protiljudske napadalnosti angio-ameriske okupacijske oprave, krajevne in mednarodne reakcije v osnovnih vprašanjih Tržaškega ozemlja, moremo ugotoviti, da sta bila ves njihov trud in prizadevanje usmerjena na likvidacijo borbenosti tukajšnjega delovnega ljudstva, na izpodkopavanje enotnosti naše ljudske fronte, na razbijanje enotnosti nagega sindikalnega gibanja in naših mnoiitnih organizacij. Predvsem Osvobodilne fronte to Slovansko-italijanske antifašistične unije; na stalno go-*J"o proti obstoju in dejavnosti organov ljudske oblasti v jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja in končno na stalno kampanjo proti novi Titovi Jugoslaviji in ostalim drZa-oam ljudske demokracije s Sovjetsko zvezo na čelu.
Vse to ni naključje. Nasa ■todska fronta je uspešno kljubovala vsem napadom krajev-to mednarodne reakcije, si je ze med narodno-osvo-odiino borbo ustvarila konkretne politične osnove za povezavo najširših ljudskih slo-frv vseh treh narodnosti
* enotno protiimperialistilno fronto za nadaljevanje borbe,
i n* dosegla svojih neposreden ciljev zaradi imperialističnega pritiska reakcionarnih sil.
N**a ljudska fronta nosi v *®0f use značilnosti nove ljudske državnosti, ki so danes temeljna vsebina oblasti v novi Jugoslaviji in v ostalih drla-vah ljudske demokracije (dasi j*. teh zadnjih Sele v razvojni inzi), kakor tudi v jugoslovan-ski com Tržaškega ozemlja.
. cj svoji oblastni funkciji se jc naša ljudska fronta morala Odreči na neposredni pritisk an9lo-ameriškega imperialtz-Te značilnosti naše ljudske fronte so bile povod za ne-erietno zagrizeno kampanjo T6akclonarnih sil proti nam in aa stalno ofenzivo organov vo-laške uprave proti našim or-Vunizacijam in ustanovam.
Tej zdruieni ofenzivi krajev-n‘k ter mednarodnih reakcionarnih sil in okupacijske vojaške uprave smo do danes čnogli biti kos le, ker smo znali sk,bno čuvati v skupni borbi *kova?io enotnost slovanskih to italijanskih demokratičnih Umoiic, ker smo se mogli opi-aH na pomoč ljudstva iti na to 3ane ljudske oblasti v jugo-avanski coni Tržaškega ozem-in predvsem na nesebično
* neposredno pomoč delovne-®a UudstVa nove Jugoslavije•
re& te neposredne pomoči bi Jtoto borba kaj kmalu izgubila d svoji zilavosti in udarnosti, °«ier ne bi postopno shirala, d drugi strani pa smo svojo bhkretno in vsakdanjo borbo ttoiii pomoč demokratičnemu **bivalstvu jugoslovanske co-#? ^r:aS,ceoa ozemlja v njiho-
* borb^ Proti ostankom fašiz-a>' dalje, nudili smo pomoč teokratičnemu ljudstvu ttd-
j/e v borbi proti imperialistlč-epiu zasuinjevanju, pomoč °vjetski zvezi v njeni borbi a spoštovanje demokratičnih ’'mobitev in načela o medna-°dnem sodelovanju na osnovi ^bfrbVanja gospodarske, so-toltte in pomične neodvisno-’ toaiih narodov in s lem po-D-h Vsemu demokratičnemu «r ?n^u> ki se neumorno bori “ politiki imperialisllčne-ft1 podjarmljenja narodov, to-v novo vojno katastrofo. uko je bilo obeležje naše ^°Sedanje konkretne in vsak-vnje borbe in v tem je raz-jfl1. da je bila naša borba ta-t , trcla in da je naletela na c oster odpor krajevne in frec/1idrodne reakcije, kakor 11 a drugi strani vprav V tem Hn'lem °^ele'ju razlog, da je Wl c Usedanja trda borba aia dosiednjo podporo e«narodnega demokratične-8a Sibanja.
foSe to mommo imeti stalno o** ofrni, kadar govorimo o borhQfl Protiimperialistlčne ^ e na Tržaškem ozemlju. ^ 0r pozablja na te osnove, ** zavestno ali nezavestno ta) z-0	likvidacije naše
protlimperialistične jo B nas‘ fzhnšnja, ki nam dogodki, ki so sle-- Podvigu Vidalijevih frak* našev, je v pogledu ee-0 no učna.
,fr°tijugoslovanska gonja in
vo stališče do jugoslovanske cone Tržaškega ozemlja, ki se v bistvu strinja s stališčem krajevne mednarodne reakcije (take da morejo zapadni imperialisti pomoliti pod nos sovjetskim predstavnikom v Varnostnem svetu izvode lista *11 Lavoratore*!); njihova razbi-jaška politika, ki jo nasilno uvajajo v naše množične organizacije: vse to je privedlo do pasivizacije naših delovnih množic vprav v tistem delu Tržaškega ozemlja, ki je neposredno izpostavljeno najhujšemu imperialističnemu pritisku-
Vse to je danes na dlani. Tega dejstva tudi nihče ne zanika. Priznavajo ga celo oni, ki nosijo za ta položaj največje odgovornost, le da pri tem skušajo zvrniti krivdo zanj na ramena tistih, ki jih je vedno vodila le skrb za ohranitev naše dosedanje borbene linije■ Skrb za ohranitev dosedanje borbene linije imenujejo celo «provokacijo», svojo likvidatorsko in oportunistično tendenco pa skušajo skriti pod la'ni plašč ideološke čistosti. Rako laZen je ta plašč, je najbolje pokazal celo njihov kongres, kjer si ni nihče upal trditi in zagovarjati, da bi linija naše dosedanje borbe ne bila pravilna in da ne bi odgovarjala dejanskim koristim tukajšnjega prebivalstva.
Mi ne trdimo le, da je linija naše dosedanje borbe bila v osnovi pravilna, ampak pribijamo, da se more nadaljevati le na dosedanjih osnovah tesne povezanosti in naslonitvi na nove Jugoslavijo in nikakor ne na osnovi protijugoslovanske genje, ker je slednje v izkljiič-nem interesu krajevne in mednarodne reakcije ter vodi k likvidaciji konkretne borbenosti. Vsako drugačno stališče vodi k paktiranju z reakcionarnimi silami na škodo osnovnih interesov tukajšnjega tako slovanskega kakor italijanskega demokratičnega' prebivalstva.
RADIO MOSKVA o m\mmirouiie posodile aa STO-jo
MOSKVA, 25 — Komentator moskovskega radia je izjavil danes zvečer, da «britanska in umeriska delegacija v Varnostnem svetu stalno sabotirata vprašanje ureditve položaja na Tržaškem ozemlju. Sovjetska zveza bo zaradi tega prisiljena opozoriti vse Združene narode na dejstvo, da Združene države in Velika Britanija kršijo mirov, no pogodbo z Italijo in postopajo v kričečem nasprotju s sklepi, ki jih je soglasno sprejel svet zunanjih ministrov.
Komentator je dodal, da bj Sovjetska zveza in države ljudske demokracije utegnile razmišljati o možnosti neposredne akcije v vprašanju Trsta zaradi enostranskih ilegalnih pobud
angloameriske vojaške uprave, ki ustvarjajo na Svobodnem tržaškem ozemlju vedno težji in nevarnejši položaj-
„Miroljubje“ na zapadu
LONDON, 25. — S Foreign Offi-ce-a so sporočili, da so se včeraj sestali šefi generalštabov petih držav, ki so podpisale bruseljski pakt. Uradni krogi v Londonu zatrjujejo, da je bil to samo reden sestanek, dogovorjen med ministri za obrambo omenjenih petih držav na njihovi konferenci v Londonu 30. aprila.
MOSKVA, 25. Površina, posejana z bombažem v SZ, je letos za 100 tisoč hektarjev večja od lanskega leta.
Neresnične vesti
o jiplMteni Mr« v Merami
TEHERAN, 25. — Odpravnik poslov jugoslovanskega poslaništva v Iranu Miročevič je danes podal tisku izjavo, v kateri pravi, da je «sporočilo jugoslovanskega poslanika v Teheranu, da so vsi člani poslaništva proti jugoslovanski vladi, izmišljeno in brez vsake podlage, kajti razen poslanika so vsi člani poslaništva ostali na svojih mestih in še nadalje predstavljajo svojo državo in vlado*.
Ratifikacija pogodbe
med Bolgarijo In Madžarsko
SOFIJA, 25. Prezidium bolgarske ljudske skupščine je danes ratificiral pogodbo o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči med Bolgarijo in Madžarsko, ki je bila podpisana v Sofiji 16. julija t. I. Prezidij ljudske skupščine je sklical skupščino na izredno zasedanje 30. avgusta.
Mota FLBI romunski Hladi
zaradi protijugoslovanske delavnosti po iniciativi in s sodelovanjem odgovornih romanskih osebnosti
BEOGRAD, 25. (Tanjug) — Danes ob 17. uri popoldne je zunanji minister FLRJ Stahoje Simič izročil veleposlaniku ljudske republike Romunije v Beogradu noto, ki opozarja romunsko vlado, da so v zadnjih mesecih romunski državniki, tisk, radio itd. vodili proti Jugoslaviji, njeni vladi in jugoslovanskim narodom gonjo, ki je popolnoma nasprotna pogodbi o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči med FLRJ in Romunijo, ki pa je nedopustna tudi s stališča mednarodnih običajev in še manj pa * stališča dobrih sose-skih odnof.ajev med obema deželama. Nota opozarja vlado romunske ljudske republike na naslednje težke napade na obstoječe odnoša-je med Jugoslavijo in Romunijo:
1. Odgovorni romunski državniki pozivajo v svojih govorih in člankih jugoslovanske državljane, naj se upro in vržejo zakonito jugoslovansko vlado. Tako je romunski zunanji minister Ana Pauker izdala odkrit poziv na eliminiranje sedanjih jugoslovanskih voditeljev.
2. Odgovorni romunski državniki, tisk, radio, itd. so y poslednjih me-
kljuh monarhofašlstlčmm »zmagam
ATENE, 25. — Radio Svobodna Grčija poudarja, da je generalni štab iz Aten izdal poročilo, v katerem priznava, da so v noči med 23. in 24. avgustom enote demokratičnih sil vdrle v mesto Trikala, potem ko so uničile odpor posadite in ko so razstrelile utrdbe. Druge enote demokratične vojske so prišle v mesto Eghion na Pelepone-zu. Na odseku Parnasa in Verdusie so V teku ostre borbe, ki se jih udeležuje tudi monarhofašistično letalstvo. Diverzantske skupine demokratičnih Sil so pognale v zrak del železniške proge pri Komotini in vodovod V Tolomaidi. Nadalje javlja radio Svobodna Grčija, da so demokratične sile napadle mesto Sokos v Srednji Makedoniji ter pognale v zrak mestno elektrarno. Diverzantske skupine so razstrelile dva mosta v Srednji Makedoniji. Ko so bili napadeni na cesti Janji-na-Kalipaki v Epiru, so monarhofa-šisti izgubili 35 mož in 4 oklepne avtomobile- Zatrjevanja voditeljev iz Aten, pravi nadalje radio Svobodna Grčija, po katerih naj bi sile demokratične vojske, ki so se borile v severnem Pindu, prešle v Albanijo, imajo samo namen, da bi prikrile dejstvo, da so demokratične sile pretrgale sovražne vrste ter vdrle v nasprotnikovo zaledje. Tudi neko poročilo, ki Je prispelo v London, pravi, da bi monarhofaši-sti radi prikrili neuspeh svojih vojaških operacij z razširjanjem vesti o nekakšnem «begu upornikov v Albanijo«. Medtem ko monarho-lašistična vlada razširja vesti o tako imenovanih «zmagah», nadaljuje poročilo, so enote demokratičnih sil prav v tem mesecu vkorakale v Kalambaki, 60 milj južno od Gram-mos«, in v Landagu, ki je oddaljen samo 12 milj od Soluna.
Vojaško sodišče v Lamiji je izreklo 2 smrtnih obsodb proti demokratom. obtoženim, da so pomagali demokratičnim borcem.
Agencija France Presse poroča, da je spet prišlo do nekega konflikta med atensko vlado in ameriško misijo. Tako je ameriški poslanik dopoldne pristal na neke odločitve grške vlade, zvečer pa je gospodarski svetnik ameriške misije izjavil, da bo stvar še premislil. Caldaris je baje na to izjavil' «Jaz se ne bom več pogajal pod takimi pogoji. Pa naj drugi nadaljujejo s pogajanji!«
rt^?^u9oslovansko stališče• Vi-frakcionašev, njiho-
^Ujevlh
Nespravljivost v Palestini
DAMASK, JB. - Kot poročajo časopisi iz Dameska, je jeruzalemski veliki mufti prišel včeraj v Palestino na čelu vojske preko 10.000 prostovoljcev.
Kot se je izvedelo iz Tel-Aviva, Se izraelski zunanji minister uradno zanikal vest, po kateri bi se med Židi in Arabci vršila pogajanja za sklenitev miru.
Vest, ki jo je včeraj zvečer po svojem radiu razširil Irgun, je bila proglašena od Foreign Office-a kot brez podlage. Po tej vesti bi naj nann-eč Glubb paša prosil Bevina, naj Velika Britanija posreduje pri Turčiji, da bi ta dobavljala orožje Transjordartiji. Predstavnik britanskega zunanjega ministrstva je dejal, da bi taka britanska iniciativa predstavljala kršitev premirja v Palestini. Britanska vlada kot član OZN pa Je obvezana spoštovati premirje.
Učiteljski kongres v Budimpešti se je končal
BUDIMPEŠTA, 25. — Mednarodni kongres učiteljev in vzgojiteljev je končal svoja dela. Ob zaključku je izdal spomenico, v kateri izraza upanje na zboljšanje materialnega stanja učiteljev sploh v korist demokratične ljudske izobrazbe. Spomenica poziva tudi okupacijske oblasti zapadne Nemčije, naj posvetijo skrb demokratični yzgoji nemške mladine. Zaključuje se spomenica g protestom proti preganjanjem, katerih žrtve so demokrati v Francovi Španiji, v Grčiji in na Kitajskem.
Poneverb« v Romuniji pri tujih družbah
BUKAREST, 25. — zastopnik britanskih in francoskih interesov neke petrolejske družbe Eavens, ki je bil pred mesecem aretiran in nato izpuščen po posredovanju britanskega poslaništva v Bukarešti, je bil včeraj sojen zaradi poneverb. Tudi drugih 16 romunskih funkcionarjev in uradnikov neke romunsko-ameriške družbe je bilo ovadenih sodnim oblastem zaradi poneverb na škodo romunske državne banke. Prav tako Je proti romunskim voditeljem neke britanske petrolejske družbe v teku podoben postopek.
Ponare joni bankovci v Italiji
RIM, 26. — Za 3 milijardi lir ponarejenih bankovcev je zaplenila policija, ki je tudi aretirala dva tujca in sicer nekega Cehoslovaka in nekega Bavarca, člana mednarodne skupine ponarejevalcev, ki ja razpredena po mnogih državah in zlasti v SvicU
secih skušali prikazati romunskemu ljudstvu Jugoslavijo kot državo, ki se je oddaljila od protikomunistične fronte, ki se izreja v buržujsko državo, kjer ni demokratične ureditve in kjer se razširja protisovjetska propaganda. Med onimi, ki aktivno širijo te laži, ki se nikakor ne skladajo z notranjo in zunanjo politiko jugoslovanske vlade, so tudi visoki predstavniki kot n. pr. podpredsednik romunske vlade Georgiju Dej in finančni minister Vasilij Luka.
Vsi ti napadi proti Jugoslaviji in njeni vladi se ne opirajo na konkretna dejstva, marveč na nepoštene metode širjenja laži kot n. pr. trditev lista »Romania libera« z dne 26. julija, da sklepa jugoslovanska vlada finančni sporazum z ameriškim zunanjim ministrom Marshallom. Na isti način so romunski listi in radio razširili članek ž izmišljenim podpisom V. Mičunovič, ki bi naj. bil poslan iz Beograda in ki vsebuje celo vrsto sramotnih laži o kongresu KPJ. Do nedavnega so taki članki izhajali samo v pokvarjenem meščanskem tisku.
S. Medtem ko poskušajo odgovorni romunski državniki prikazati v napačni luči jugoslovansko zunanjo politiko in položaj v deželi, se trudijo po drUgi strani prikriti vsakršno vest o dejanski zunanji politiki jugoslovanske vlade in o dejanskem položaju V Jugoslaviji, tako da romunsko ljudstvo nikakor ne bi moglo podvomiti o resničnosti protijugoslovanske gonje. Tako sta romunski tisk in radio Stalno molčala o stališču jugoslovanske delegacije na podonavski konferenci. Prav tako ni romunski tisk objavil niti ene besede o procesu proti ustaškim zločincem v Zagrebu, o njihovih odnošajih z imperialističnimi silami in z Vatikanom, čeprav nudi prav ta kongres obilico gradiva, ki razkrinkuje namene imperialističnih sil proti državam z ljudsko demokracijo. Prav tako ni nobene vesti o uresničevanju petletnega načrta, o uspehih v izgradnji socializma v Jugoslaviji, o delovnih zmagah delavskega razreda in vsega delovnega ljudstva FLRJ. Nasprotno, romunski tisk je objavil članke, ki žalijo jugoslovansko ljudstvo in ki zasmehujejo delovni polet jugoslovanskih ljudskih množic. Tako Se glavno glasilo romunske delavske stranke «Sc«ntea» ob-javilo 8. julija članek Virgillja TrO-fima, člana glavnega odbora iveze romunske mladine, ki trdi med drugim, da je bila mladinska proga Samac^sarajevo 2grajena samo po zaslugi iikasarnskih metod« in postopanja, «ki so se ga posluževali samo fašisti«. S tem «Scant*a» samo ponavlja pisanje imperialističnega tiska, obenem pa daje poguma reakcionarnim elementom v Jugoslaviji, ki se poslužujejo v borbi proti petletnemu načrtu istih gesel.
Romunski tisk je v zadnjem času posvetil dvakrat več prostora napadom proti demokratični Jugoslaviji kot borbi proti imperializmu in vojnim hujskačem, kar vzbuja vtis, kot da je glavni sovražnik romunskega ljudstva jugoslovansko ljudstvo, ne pa morda imperializem.
4. Odgoyorni romunski državniki, tisk, radio, itd. so žalili in še vedno grobo žalijo jugoslovanske voditelje, maršala Tita in druge člane. Treba se je le spomniti na sramotne izraze romunskih voditeljev, tiska in radia zlasti v oddajah V srbščini, pa je mogoče spoznati, kako daleč je zašla ta gonja. Te žalitve so dosegle svoj višek v zadnjih dneh ob primeru poskusa bega generala Arse Jovanoviča in njegove smrti. Romunski državniki so poskušali vplivati na elemente, ki »o tuji socializmu in na one brez razredne zaveBti in brez morale, da bi Izzvali prav take dogodke, kot je poskus bega in smrt generala Jovanoviča.
8. V zadnjem času so romunski odgovorni organi večkrat grobo kršili Obstoječe pogodbe in dogovore med Jugoslavijo in Romunijo ter s tem ovirali okrepitev prijateljskih odnnšajev med romunskim in jugoslovanskim ljudstvom. Tako
so romunski organi 20. julija brez vsakega pismenega naloga napadli in zapečatili podružnico »Jugoslovanske knjige« v. Temešvaru, kar pomeni kršitev kulturnega dogovora, sklenjenega 26. julija 1947. Bred tem dejanjem je bilo več neodgovornih napadov rta podružnico, organi javne varnosti pa niso hoteli intervenirati. Rrav tako nasprotna kulturni konvenciji je prepoved vsakršnega delovanja Društva za prijateljstvo med Jugoslavijo in Romunijo (ARJUG). Ro-muske oblasti ovirajo jugoslovanske državljane-dvolastnike pri prestopu meje y nasprotju z dogovori o obmejnem prometu.
6. Odgovorni romunski voditelji izvajajo od junija sistematičen policijski pritisk na jugoslovansko manjšino in kršijo s tem osnovne manjšinske pravice. Ta pritisk se izvaja z osebnim sodelovanjem članov romunske vlade in krajevnih organov. Tako je notranji minister GeorgesCU ošebho prisostvoval v TemešVafu izvajanju pritiska ha voditelje Zveze slovanskih demokratičnih kulthrhih društev, ki so bili V hOči 3. jdltja izpostavljeni zasliševanju in nato prisiljeni podpisati že vnaprej pripravljeno resolucijo proti voditeljem FLRJ. Ker so se branili, jih je minister Georgescu zmerjal z besedami kot «jugoslovanski banditi in špijOhi« in jim grozil s tajno policijo. Pritisk pa se ne izvaja samo proti predstavnikom jugoslovanske manjšine, marveč na vso manjšino.
Minister Georgescu je osebno obiskal vasi Dinjas, Ivanda in Sah Marton. kjer je član CK romunske delavske stranke Kodgan zapovedal prebivalcem, naj odstranijo slike maršala Tita, zaplenil knjige, ki so jih napisali jugosloyanski voditelji, in prepovedal poslušati radio Beograd. Vse vasi v Romuniji, kjer prebiva jugoslovanska manjšina, so pod nadzorstvom posebnih skupin, ki prihajajo dnevno na kamionih iz Temešvara. Prav tako je bil nasilno ukinjen list »Pravda«, glasilo Zveze demokratičnih slovanskih prosyetnih društev v Romuniji. Vse to je groba kršitev najosnovnejših pravic jugoslovanske manjšifie v Romuniji in ih pomeni odrekanje njihovih narodnostnih ih demokratičnih pravic.
7. Nekateri jugoslovanski državljani na romunskem ozemlju služijo kot orodje V kampanji proti jugoslovanski Vladi. Tak položaj lahko služi samo ZasuŽhjevalnlm načrtom imperialističnih sil na Balkanu. Protijugoslovanska delavnost, ki je nastala po iniciativi ih s sodelovanjem nekaterih članov romunske vlade, je naperjena proti naporom jugoslovanskih delavcev, ki »o se otresli kapitalističnega jarma in grade socialistično bodočnost. Ta protijugoslovanska delavnost vzpodbuja preostale izkoriščevalske elemente v Jugoslaviji k odporu proti ljudski oblasti.
Vsakdanja protijugoslovanska delavnost v Romuniji ne najde opravičila v nobenem odgovarjajočem sovražnem dejanju vlade in ljudstva FLRJ proti Romuniji. Zaradi tega pada vsa moralna in zgodovinska odgovornost za nastali položaj samo na vlado ljudske republike Romunije.
Vlada FLRJ zahteya v imenu jugoslovanskih ljudskih množic, naj romunska vlada konča s to kampanjo, ki zbuja ogorčenje jugoslovanskih ljudskih množic, ki bistveno škoduj« odnošajem med ljudstvi obeh držav in ki koristi samo sovražnikom ljudskih demokracij in socializma.
Nova pomorska proga
med Jtigoftlftvlfo tn Indffn
BEOGRAD, 25. Ustanovila se Je nova pomorska proga med Jugoslavijo in Indijo. Največji trgovski parnik «8o«na» je odpotoval na otvoritveno potovanje.
Tržaški pionirji pri Titu
KRANJ, 25. — Predsednik zvezne vlade maršal Tito je sprejel v ponedeljek popoldne skupino 300 italijanskih in slovenskih otrok iz Trsta, ki preživljajo počitnice v bližini Kranja V kolonijah, ki jih je organiziralo prosvetno ministrstvo LR Slovenije. Sprejemu sta prisostvovala jugoslovanski veleposlanik v Moskvi Vlada Popovič in generalni poročnik Peko Dapčevtč.
Za svoje prvo srečanje z maršalom Titom so otroci pripravili in navdušeno izvajali izbran program, sestavljen iz italijanskih in slovanskih pesmi in plesov. V odmorih med raznimi točkami programa so tržaški pionirji m pionirke pripovedali maršalu Titu, kako preživljajo počitnice v Sloveniji in kaj so tam videli. Dejali So, da bodo pripovedovali po svo-
Parlamentarci 30 držav
na konferenci v Rimu
RIM, 25. — Konference medparlamentarne zveže, ki bo od 6. do 11. septembra v Rimu, se bo udeležilo 400 delegatov 30 držav. Svoje delegate bodo poslale: Avstrija, Belgija, Blrmatilja, Češkoslovaška, Danska, Egipt, Filipini. Finska, Francija, Velika Britanija, Irak, Jugoslavija, Libanon, Luksemburg, Norveška. Holandska, Poljska, Romunija, ZDA, Švedska, Sirija, Madžarska, Turčija, Ceylon, Indija, Pakistan, Maroko, Venezuela in Peru. Organizacija konference je bila poverjena poslanski zbornici in zborovanja se bodo vršila v zbornici na MonteCitoriju.
Otvoritev kongresa v VVroclavu
VARŠAVA, 25. — Danes je bila Otvoritvena seja svetovnega kongresa intelektualcev v Wroclavu. Kongresa se udeležuje čez B00 delegatov 1* 20 evropskih in prekooceanskih držav. Tajnik pripravljalnega odbora, francoski Poljak Borsiza, znani poljski zgodovinar, je v nekem razgovoru s časnikarji izjavil, da je glavni namen kongresa okrepiti strnjenost intelektualcev in znanstvenikov vsega sveta proti imperialističnim vojnim hujskačem. Kongres namerava vzpostaviti čedalje tesnejšo zvezo med intelektualci raimih držav ih tudi raznih političnih in Ideoloških smeri.
Danes je odpotoval iz Pariza na kongres tudi znani slikar Babi6 Picasso.
Jem povratku vsem tržaškim pionirjem o svojem bivanju v Jugoslaviji in o gostoljubnosti, s katero so bili sprejeti.
Ob slovesu je maršal Tito dejal tržaškim otrokom: »Povejte onim, ki niso mogli priti med nas, da se jugoslovanski otroci živo zanimajo za svoje tržaške sovrstnike in da žele, da bi oni, ki še niso bili pri nas, prišli
in se pobliže seznanili z našimi otro-. ki, z njihovim delom in z njihovim delovnim poletom. Povejte jim, da imajo v Jugoslaviji samo prijatelje, da so vedno dobrodošli, da bodo našli pri nas vedno gostoljuben sprejem in da mi želimo, da bi prav najmlajša generacija največ doprinesla k utrditvi bratstva in enotnosti med tržaškim ljudstvom in našimi narodi«.
Protijugoslovanska kampanja
v komentarju 95llorbe**
BEOGRAD, 25 (Tanjug) — Pod naslovom »Resnica mora zmagati« piše današnja «Borba»:
»Zgodovina resolucije Informbi-roja o «položaju» v Jugoslaviji je še kratka; prešla nista niti dva meseca. Toda kvarne posledice tega nevarnega zgodovinskega pogreška za svetovno socialistično fronto že davno niso več v razmerju s kratko dobo, ki je potekla od objave resolucije. Ng žalost pa voditelji komunističnih partij, ki organizirajo in vodijo tako nebrzdano klevetniško kampanjo proti Jugoslaviji, ki bi jo lahko primerjali samo najbesnejši imperialistični reakciji proti socialističnim deželam, nočejo nikakor spoznati, koliko So s to kampanjo škodovali mednarodni demokratični protiim-perialistični fronti. Vedno bolj se potapljajo v svojo akcijo in vedno bolj se izgubljajo v poplavo klevet, ki jih bo zgodovina označila kot temen madež v razvoju mednarodnega delavskega gibanja in človeštva sploh.
Mir in hladnokrvnost naše partije v tem položaju sta se bolj razgalila prostaško lice te kampanje. Z lažnivimi obtožbami, češ da smo na poti razbijanja enotne socialistične fronte in izdajstva združene fronte ljudskih demokracij in Sov. jetske zveze, so te partije v tako kratkem času silno oslabile enotno socialistično fronto in dale imperialističnemu sovražniku vso pravico, da se tega nepričakovanega položaja, njim tako ugodnega, veseli.
Vse naše izjave in vse naše Jelo po objavi zlovešče resolucije ln-formbifoja fvštčvši vse delo kongresa naše partije in vse zunanje in notranje politične ukrepe naše države) so neovržen dokaz lažnivosti te resolucije in trdnosti noše zvestobe stvari socializma. Imamo pa vtis, da sr teh dokazov nihče ne želi in jih tudi ne sprejema, da
Velike demonstracije v Miinchenu
Življenjski povoji v sovjetski coni se zboljSujejo
BERLIN, 25.	— Poročevalska
agencijo DENA poroča, da se je v Muenchenu zbralo okrog 100.000 manifestantov na Koenisgsplatzu v protest proti naraščanju cen. Večina podjetij v mestu je uslužbencem dovolila prost izhod.
V vsej sovjetski coni Nemčije bo s 1. septembrom stopila v veljavo odločba, ki ureja začasno, dokler ne stopi v veljavo dokončna zakonodaja, plačilo preživnine bivšim pripadnikom Wehrmacht«, ki so zaradi vojhe nesposobni za delo. Minimum preživnine bo znašal 50 mark mesečno. Ta ugodnost bo Veljala tudi za Vdove in sirote padlih v vojni in za bivše preganjance nacističnega režima. Poslednjim bo priznan tudi povišek preživnine Za 50%.
Zaradi zboljšanja delovnih pogojev je znatno naraslo število prostovoljcev za dela v Sudetskem rudogorju. Inšpektor ZWIS6tšCh, ki se je ko predstavnik nemških tih-dikatov na mestu seznanil z delovnimi pogoji, je izjavil, da je število prostovoljcev, ki je v februarju znašalo 35, naraslo na 567 v mesecu juliju. Mezde teh delavcev, ki So nastanjeni pri zasebnikih, znašajo od 1000 do 1500 mark na mesec, pač po tem, ali gre za delo v rovih ali na prostem. Delavci prejemajo hrano zastonj, imajo pravico do živilskih hakaznic težkih delavcev ter uživajo ugodnost počitnic kot v ostali sovjetski coni. Ustanovljena so bila tudi zabavišča in pa tečaji za strokovno izobraževanje.
Na sestanku med predstavniki sindikatov iz sovjetske cone in Berlina so zavzeli stališče glede na deveto medeonsko sindikalno konferenco, ki se je vršila pred kratkim v Lindau, ob Bodenskem jezeru. Bemhard Goering, predsednik sindikatov iz sovjetske cone, je izjavil, da konferenca v Lindau ni bila drugega kot majhna reprodukcija velikih mednarodnih konferenc. Nčkateri sindikalisti iz zapadne Nemčije, je izjavil Goering, so skušali z&vlačevati ustanovitev sveta nemških Sindikatov ter s tem sabotirali sprejem nemških sindikatov v svetovno sindikalno zvezo.
V sovjetski eoni Nemčije proučujejo poseben zakon ža Zaščito iznajdb in pa za ustanovitev posebnega urada, ki bo sprejel posle bivšega «urada ža patente« (Patent amt). Predvideva se, da lahko stopi novi zakon v veljavo v decem* bru.
Komandant Sovjetske cohe Beril* na general Kotlkov je poslal berlinskemu županu Luižl Schn eder pismo, v katerem Ji sporoča, da so* vjetska vojaška uprava ne prizna* va veljavnosti odlokov in odredb,
ki jih izdajo občinske oblasti v Berlinu brez njegove odobritve.
Sovjetsko sodišče v Berlinu je obsodilo ha 10 let ječe Zaradi sabotaže Waiterja Eskeja, ravnatelja tičke nabavne Zadruge V sovjetskem delu Berlina, ker ni točno dobavljal obrokov prebivalcem iž za-padnih sektorjev, ki so še vpisali pri tej zadrugi, in ker se je izgovarjal, da nima dovolj blaga.
Bivši preganjanci nacističnega režima pripravljajo za 12. september v Berlinu Zborovanje predstavnikov odporniških gibanj raznih držav. Pričakujejo delegacije Poljske, Jugoslavije in Bolgarije. V nedeljo pred zborovanjem bo mnogo shodov, na katerih bodo govorili razni inozemski predstavniki.
Iz Frankfurta poročajo, da bosta ameriški general Čl«y in britanski I livk kot obtožb in zaradi tega ga
ti dokazi niso potrebni, kajti vsa kampanja je postavljena tako, da zahteva gluhoto za kakršen koli razlog ali resnico, če to ne podpira obtožb. Naravno je bilo na ta način nemogoče kakršno koli razjasnjevanje med tovariši, ki bi neizbežno pripeljalo do sporazuma, To je naše vodstvo vselej želelo in predlagalo in to je odobril in ponovil tudi naš kongres. Mesto tega opažamo drugo pot, (ki je sicer brezizhodna in brezizgledna), pot rušenja enotnosti naše partije, pot zmanjševanja mednarodnega ugleda Jugoslavije, pot ustvarjanja ovir za našo socialistično izgradnjo. Tei je danes v Jugoslaviji vsakomur jasno.
V Jugoslaviji pa ni ne komunN stov ne naprednih ljudi — če i& vzamemo peščico brezznačajneževtj ki so vedno oklevali pred težavami in ki jih ni težko preplašiti —t* ki ne bi bili mnenja, da vas ta Spor ne bi bil potreben, če bi prt ostalih partijah, članicah Inform-biroja, bilo samo trohica želje po sporazumu. Vendar pa opazujemo namesto tovariške diskusije na osnovi analize konkretnih pogojev socialističnega razvoja v Jugoslaviji, uporabo metode enostranskih obtožb, ki jih podpira pritisk neobrzdane kampanje. Vse to lahko služi kakršnemu koli namenu, 1« ne rešitvi vprašanja. Zato pa je jasno razumljivo, zakaj je brezobzirna kampanja proti Jugoslaviji postala že mnogo bolj brezobzirna po smrti generala — dezerterja, ki je prav s svojim poskusom bega najboljše dokazal, kako redki so elementi njegove vrste v naši deželi.
Odtlej se je kampanja samo širila. Toda njen brezobzirni značaj je povzročil pri sovražniku, v imperialističnem tisku, važno spremembo. Sklep Informbiroja je imperialistični tisk v glavnem sprejel z rtado, da bo Jugoslavija zdrknila v njihov tabor. Toda trdno in neomajno stališče naše države
V okviru demokratične fronte, j« polagoma zadušilo te sirenske glasove. Zato pa vidimo danes spremembo: imperialistični tisk piše proti Jugoslaviji prav kot komunistični tisk ljudskih demokracij in se obnaša kot ubogljiv zvočnik, ki verno prenaša vse klevete proti nam, objavljene v komunističnem tisku teh dežel. Imperialistični tisk s tem samo nadaljuje svojo nekdanjo kampanjo proti «diktaturi» v Jugoslaviji, samo, da se je znašel danes v zboru s kampanjo nekaterih komunističnih partij. Celo radijska postaja četniških beguncev «Ravna gora« je našla svoj prostorček v tej kampanji.
Romunska telegrafska agencija je vrgla v svet nekako poročilo d «Jovanovičevem umoru«, ki je polno klevet proti voditeljem naše partije ih države. Toda tudi to poročilo, pa čeprav še tako klevetniško, ni moglo zatajiti dejstva, da je bil izdajalec ustreljen, ko je skušal pobeghiti iz svoje dežele.
V tem poročilu je mnogo več ža-
general Robertson, poveljnika dveh okupacijskih con, prihodnjo soboto obiskala industrijsko cono Ruhr. Med obiskom se bosta sestala tudi s pokrajinskimi sindikalnimi predstavniki,
Po vesteh iz Karlsruhe sta se pokrajinski vladi južnega Wuertem-berga in južnega Badena v francoski okupacijski coni dogovorili vlado severnega VVuertemberga v ameriški coni za združitev v eno samo pokrajino. Ta sporazum bo še v tem mesecu predložen v odobritev «enajstlm» v Frankfurtu.
Tudi za ZDA so koristni
trgovinski stiki 6 SZ
WASHINGtON, i . — Na tiskovni konferenci je tajnik za trgovino Charles Sawyer objavil, da je ameriški izvoz v Sovjetsko zvezo v mesecu juniju močno nazadoval ih ni dosegel niti 50 tiBoč dolarjev; izvoz v druge vzhodnoevropske države pa se je zmanjšal na petino prejšnje količine. Poudarjajoč, da vse to pomeni, da *e niso izpolnile obstoječe trgovinske pogodbe, je Sa\vyer dejal, da bi szaporn izvoza v Vzhodno Evropo ne imela praktične koristi«. Pomisliti je treba, je dejal trgovinski tajnik, da Združene države potrebujejo bistvene količine važnih snovi, ki jih je mogoče dobiti v Vzhodni Evropi.
V preteklem letu, j« nadaljeval Sawyer, so prejele ZDA iž Sovjetske zveže okrOg 22% celotnega svo* jega uvoza mangana, 28% njihovih potreb kroma, 58% platine in 65% kadmija. Razen tega je SaWyer naštel še celo vrsto proizvodov 12 Sovjetske 2veze, ki ugodno dopolnjujejo potrebe ameriške industrije.
je z veseljem pozdravil tisk nekaterih komunističnih partij, prav tako pa imperialistični tisk.
Toda kljub vsemu smo prepričani, da bo prišel dan, ko bo orožje laži in klevete padlo iz rok komunističnih partij, ki jim ne pristoja.
Italijansko gledališče
na Reki
REKA, 25. — Danes je bil objavljen seznam del, ki se bodo igrala prihodnjo sezono v italijanskem gledališču na Reki. Na sporedu so med drugimi dela Pirandella, Gogolja, Moliera in Cankarja. Za težje vloge je bilo angažiranih večje število starejših m mlajših igralcev v Italiji.
Geološki kongres v Londonu
LONDON, 26. Daneu se je pod predsedstvom Berusova, profesorja z moskovske univerze, pričel mednarodni kongres Kongresu, ki bo trajal nekaj tednov, prisostvujejo delegati raznih držav. Po preučitvi 250 referetov bodo geologi napravili več ekskurzij po Angliji, kjer bodo preučevali tla. Zadnji tak kongresa je bil v Moskvi L 1937.
Jugoslavija : Poljska 1:0
VARŠAVA, 25. Pred 50.000 gledalci je dahes Jugoslovanska državna nogometna reprezentanca premagala poljsko državno reprezentanco z ld). Gol je zabil Mitič v 24. minuti prvega polčasa, v VVroclavu pa sta igrali sindikalni reprezentanci Jugoslavije in Poljske. fcmagali so Poljaki s 3:2, Čeprav se je prvi polčas zaključil z 2:0 v korist Jugoslovanov.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2
26. avgust^ 1948
Oškodovancem po toči
Nevihta v nabrežinskem okraju je povzročila našim kmetom veliko škodo. Nekateri so jo ocenili do 100 milijonov; kmetje sami so pripovedovali, da jim je ponekod uničila nad 91 odstotkov vsega pridelka. Na kraj same nesreče je odšla komisija strokovnjakov kmetijskega oddelka pri vojaški upravi, ki je imela nalogo točno oceniti vso povzročeno škodo in ugotoviti, koliko Je utrpel v odstotkih vsak posamezen kmet.
Komisija je te dni opravila svoje naloge ter je ugotovila, da znaša .koda od 15 do 90 odst. vsega pridelka v posameznih vaseh. Cim je nastala ta škoda, smo v našem časopisu takoj obvestili pristojne oblasti in jim predlagali, da bi šle našim kmetom v toliko na roko, da bi jim odpisale davke ter jih tako razbremenile, ker Je ponekod sad njihovega dela skoraj v celoti uničen. Kmetijski urad pri vojaških oblasteh je v tem primeru popolnoma razumel potrebe naših prizadetih kmetov ter je ukrenil vse potrebno, da bi finančni odsek na Tržaškem ozemlju črtal prizadetim kmetom toliko odstotkov njihovih davkov, kolikor so utrpeli škode v ostotkih na svojem zemljišču.
Prepričani smo, da bo finančni odsek razumel potrebe našega kmeta ter bo tudi upošteval predloge višjih oblasti pri vojaški upravi, katere so vzele na znanje v korist delovnega kmečkega ljudstva.
Ob tej priliki opzarjamo vse prizadete kmete, ki spadajo ped nabrežin-sko občino, naj se takoj zglase na svoji občini, kjer bodo dobili posebne vzorce, katere naj izpolnijo ter Jih ponovno prinesejo na občino v Nabrežino. Ker pa je bilo prizadetih tudi nekaj kmetov iz Sv. Križa, javljamo, da pristojne oblasti doslej še niso določile urada, kjer naj posamezni kmetje javijo svojo škodo, in zato naj ti kmetje prijavljanjem toliko časa počakajo, dokler ne bomo javili kraj, kamor naj prijavijo svojo škodo.
TRŽAŠKI DNEVNIK
Delavstvo konopljame zahteva
uvedbo akordnega dela
Pogajanja kovinarske stroke se nadaljujejo
Nehajmo s šovinistično mržnjo do naših otrok
Ze cele počitnice vlada pred škofijsko palačo v Gorici cel otroški dirindaj. Vsak teden odide kaka nova skupina otrok z avtobusi v kolonijo ob morju ali v visoke gorske predele, kjer naj se otroci osvežijo in pokrepčajo, da bodo v prihodnjem šolskem letu zdravstveno utrjeni laže obiskovali zatohle mestne, pa tudi podeženske učilnice. Na vsak način je to humano delo učeči se mladini zelo potrebno, posebno oni mladini ubožnih staršev in sirotam. Dokler gre samo za utrditev zdravja otrok, je vse na pravem mestu. Kjer pa so vsi drugi nameni, nam da to mnogo misliti.
Neka mati je obiskala svojega bolnega otroka v eni takih kolonij. Koj ob prihodu pa je otrok zašepetal slovenski materi, da naj nikdar ne govori slovenski, ker jo bodo zmerjali in tudi ona v koloniji ne bo imela več miru. Povedala je tudi, da je bila z drugimi otroci že velikokrat psovana, ker so jo zasačili, da je s svojimi prijateljicami — Slovenkami govorila slovenski. Ko je mati vprašala, kdo se jo je drznil zmerjati, je dekletce povedalo, da jih je bilo več, a najhujša med njimi je bila nadzorujoča učiteljica.
Iz gori omenenega primera je razvidno, da se šovinizem še ni nehal in da se fašistično vzgojene učiteljice ne dajo spreobrniti, oziroma jih zadnja vojna prav nič ni spametovala. Starši slovenskih otrok pošiljajo svoje malčke v kolonije v prepričanju, da smo v demokratični državi in da so se fašistične metode že davno nehale. Prav gornji primer pa postavlja celo zadevo v popolnoma drugo luč.
Treba bo prihodnje počitnice vso zadevo dobro premisliti in že sedaj ustanoviti sklad za letovanje zdravstveno potrebnih otrok pod nadzorstvom takih učiteljic, ki ne bodo sovražile slovenske dece in ji bodo za časa letovanja nadomeščale ljubečo mater. Slovenski narod je pošten, človekoljuben in ljubi svoje otroke in zato ne bo nikoli dopuščal, da jih zmerjajo z raznimi nadevki, katerih bi ravno od izobražencev ne pričakovali.
Poleg že obstoječih sindikalnih vprašanj je te dni stopilo v ospredje tudi delovno razmerje v tržaški konopljarni. Od 12 do 15.30 v torek je oddelek za prejo v konopljarni prekinil z delom in to v znak protesta, ker je ravnateljstvo tovarne odbilo zahtevo, da bi uvedlo akordno delo za vse uslužbence.
Spor, ki je te dni nastal, ima globoke korenine in izvira že od takrat, ko so sindikalne organizacije zahtevale, naj bi y konopljarni uvedli akordno delo. Sledili so sestanki z Zvezo industrijcev, toda edini izid vsega tega je bil samo ta, da so vso zadevo poslali v pretres uradu za delo. Medtem pa je ravnateljstvo kar na lastno pest sklenilo uvesti nekako posebno akordno delo. To je določilo posebne denarne zneske, ki so jih podeljevali kot nagrado za določeno produkcijo. Seveda so to produkcijo določili tudi člani ravnateljstva. Jasno je, da je s tem ravnateljstvo hotelo izločiti sindikate in kršilo zakonite pravice delavcev. Enotni sindikati pa niso stali ob strani in so še naprej zahtevali, ali uvedbo akordnega dela za vse stroke delavcev v konopljarni ali pa izplačevanje določenih nagrad.
Ravnateljstvo pa sedaj s svoje strani skuša še zaostriti položaj, tako da so včeraj morali delavci v znak protesta ustaviti delo, ker so siti obljub.
Istočasno se pa vršijo na uradu za delo še naprej sestanki med sindikalnimi predstavniki in delodajalci za ureditev nove normativne pogodbe kovinarjev. Čeprav je bil dosežen že sporazum v nekaterih točkah, so se nasprotja poostrila glede člena 41, ki govori o odpuščanju z dela in člena 35. Sindikati hočejo namreč, da bi ta člen stopil v veljavo s 1. aprilom t. 1., medtem ko so industrijci postavili zahtevo, da bi stopil v veljavo šele s 1. avgustom in še to samo za velika industrijska podjetja, medtem ko bi za mala in srednja industrijska podjetja stopil v veljavo šele z dnevom, ko bo pogodba podpisana. Precej trd oreh je tudi člen 9, ki določa nadurno delo uradnikov.
Zadnja poročila pravijo, da so na včerajšnjem sestanku, ki je bil na uradu za delo, dosegli v glavnem sporazum,
Kaže pa, da so pri pogajanjih za ureditev novega sporazuma za to
stroko v teku pogajanja za doklade. Tudi tu so hoteli industrijci znižati sedanjo draginjsko doklado dnevno za 5 lir.
Tudi pri tvrdki Veneziani so delavci ponovno postavili svoje zahteve, da bi že enkrat uvedli kvalifikacijsko lestvico za uslužbence in s tem izboljšali prejemke. Čeprav so sindikalne organizacije že lani seznanile ravnateljstvo s to zadevo, se zadeva ni nikamor zganila. Poudariti moramo, da so pri podobnih tvrdkah že uvedli take lestvice, zato je tem bolj nerazumljivo zadržanje ravnateljstva te tovarne, ki kljub dobrim trgovskim poslom noče še urediti te zadeve in izvajati zaključke iz tega. Na zahteve, ki iih je postavil sindikat, bodo sedaj odgovorili delodajalci. Upanje je, da bo odgovor zadovoljiv.
Povratek otrok s počitniških kolonij
Otroci iz zdravstvene kolonije v Bovcu, ki bi se morali vrniti konec meseca, se bodo vrnili v Trst že v soboto 21. t. m. ob 19 uri.
Tudi otroci Iz poletne kolonije v St. Petru pri Gorici se bodo vrnili danes 26. t. m. z vlakom ob 12.30 in ne ob 17.95, kakor je bilo prvotno javljeno.
Starše ali druge družinske člane naprošamo, da počakajo otroke pri Domu pristaniških delavcev ob zgoraj navedenem času.
POVRATEK OTROK IZ KOLONIJE V METLIKI
Otroci iz Trsta in z miljskih hribov, ki so v počitniški koloniji v Metliki, se bodo vrnili v Trst v torek 31. avgusta ob 17.05. Starše naprošamo, da pričakujejo svoje otroke na glavnem kolodvoru ob navedeni uri.
Solidarnost
s Primorskim dnevnikom
ZA GLOBO SO PRISPEVALI SAJN JOŽKO IZ KOPRA 500.—, SISKOVIC ANTON 200.—, ČERNIGOJ JOŽEF 200,— LIR. SLEDNJI JE PRISPEVAL ZE TRETJIČ.
Ali bodo uslužbenci
morskih kopališč stavkali ?
Pogajanja pri ACEOAT-u napredujejo, vendar končnega sporazuma še ni
Ni izključeno, da bodo v soboto in nedeljo zaprta obmorska kopališča to pa zaradi tega, ker so delodajalci lastniki kopališč, hoteli izigrati svoje uslužbence.
Lastniki kopališč so se pred kratkim združili v posebno zvezo okviru zveze trgovcev na drobno. Pogajanja med delodajalci in uslužbenci glede nove mezdne in normativne pogodbe so prišla že do take točke, ko je bil že vsaj v glavnem dosežen sporazum. Pogajanja sama pa je v imenu delodajalcev vodila zveza trgovcev na drobno. Prav sedaj, ko je bilo tako rekoč treba podpisati sporazum, je zveza trgovcev javila uslužbencem neke zadržke in sicer glede tega, da spo-
Promet Trsta z zaledjem
Na policiii zopet neksi ni v redu ?
Včerai smo zvedeli na policji-skem tiskovnem uradu,. da, ..je bil nenadoma odstavljen podinšpektor Goffredo lerribile, ki je načeloval nravstvenemu oddelku civilne policije, ter je bilo med pocestnicami splošno mnenje, da je vreden syojega imena. Na njegovo mesto je bil imenovan inšpektor Carjnelo Di Pietro.
V zvezi s to spremembo ni bilo sicer izdano nobeno uradno pojasnilo, vendar krožijo glasovi, da na nravstvenem oddelku ni bilo vse v redu. Po teh glasovih sodeč bi ne bilo poslovanje bivšega podin-špektorja vedno brezhibno. Poleg tega so menda tudi njemu podrejeni policaji vršili razne neredno-sti, kakor na primer to, da so izdajali obrtniške knjižice tudi ženskam, ki niso imele dovoljenja za prostitutski poklic. Pravijo tudi, da je imel nek policaj ljubico v taki javni hiši.
Terribile je bil odstavljen prav v trenutku, ko je najbolj ostro nastopal proti vlačugarstvu in je prebivalstvo že mislilo, da bo s svojimi energičnimi ukrepi znatno omejil to rakavo rano mestnega povojnega življenja.
Dve uspeli železniški konferenci - Egiptski bombaž za Češko in ameriški za Avstrijo
Kakor smo že svoječasno poročali, smo imeli v tem mesecu v Trstu kar dve železniški konferenci, ki sta obravnavali probleme Železniškega omrežja našega nepo srednega zaledja. leh konferenc so se udeležili zastopniki Češke, Jugoslavije, Avstrije, Madžarske, Italije, Tržaškega ozemlja in zastopnik družbe Donaya-Sava-Ja-dran.
Na prvi konferenci so obravnavali predvsem probleme, ki se tičejo ureditve železniških tarif za češko blago, ki potuje v Trst preko jugoslovanskega in madžarskega ozemlja. Na drugi konferenci pa so skušali urediti pristojbine za avstrijski železniški promet na Tržaško ozemlje preko Jugoslavije ali pa preko Italije.
Na obeh konferencah so prinesli razgovori pozitivne rezultate, kar je v naših razmerah že lep uspeh.
Češko trgovsko zastopstvo je imelo pretekli teden v Egiptu trgovska pogajanja s tamkajšnjimi gospodarskimi krogi, pri katerih so zaključili nakup več tisoč bal bombaža. Dogovorili so se, da bodo pošiljali ta bombaž na Češko preko tržaškega pristanišča.
Tudi Avstrija bo prejela okrog 1800 ton ameriškega bombaža v letošnjem letu. Ta bombaž bodo poslali v predelavo avstrijskim predilnicam. Prva pošiljka, ki znaša 600 ton, je že prišla v Trst in so jo tudi že odpremili po železnici dalje v Avstrijo,
Pri prometu Trsta z zaledjem naj še omenimo, da so nameravali letalsko progo med Trstom in Prago spremeniti iz tedenske v dvakrat tedensko, za kar se je posebno zanimala češka družba za letalske proge, ki je poleg SISE sodelovala pri tem prometu. Uresničitev tega načrta pa so preprečila birokratska zavlačevanja in tako so morali namero opustiti, ker ni bilo dovoljenja za prelet italijanskega in avstrijskega ozemlja. Tukaj vidimo, da so zopet na delu tiste sile, ki imajo namen, da bi čimbolj zavirale razvoj prometa in trgovine med Tržaškem ozemljem in njegovim naravnim podonavskim zaledjem.
Sedem mornarjev pred zavezniškim sodiščem
Včeraj smo poročali o pretepu med sedmimi mornarji z angleškega parnika «Ordugna». Včeraj zjutraj
pa so že vsi v vrsti sedeli na zatožni klopi pred nižjim zavezniškim sodiščem, kateremu je predsedoval major Bayliss, tokrat pa ne več v vojaški uniformi, ampak v civilu. Mornarji, ki so sedeli pred njim, so bili še mladi ljudje. Eden med njimi je imel nos pobit, drugi je imel obliž na glavi, tretji je imel raztrgano in okrvavljeno srajco, ostali trije pa so bili še nekam dobro. Seveda jih je kakšna praska na obrazu le izdajala, da so se udeležili boja. Vsi obtoženi mornarji so Irci in so jih aretirali v ponedeljek zvečer v starem mestu blizu bara «Roxi».
Kako je prišlo do pretepa in kako se je ta vršil, ni bilo jasno niti obtožencem, pa čeprav so se pretepa-vaii. Mornar Rice je trdil, da je mirno stal pred vrati neke veže. Medtem ko si je prižigal cigareto, so planili nanj neznanci in ga začeli mlatiti za žive in mrtve. Rice ni vedel povedati, zakaj so ga napadli, pač pa je otožno izjavil, da so ga najbrž zamenjali s kako drugo osebo. Braniti pa da se ni mogel, ker so vsi naenkrat planili nanj. Priznal pa je, da je bil še precej vinjen. Kljub tej žalostni izpovedi, je bil obsojen na 5000 lir globe.
Mornarja Stantson in Regan sta pa dobila malo hujšo obsodbo. Obsojena sta bila na denarno kazen in 1 mesec ječe pogojno. Ta dva sta se v vinjenosti spoprijela in se .tepla z vsemi silami. Ko ju je Emergenza
Jtalstrade” izplačalo kmetom skoraj vso škodo
Ker se naši kmetje zelo zanimajo, kako je s prošnjami, ki so jih vložili glede škode, ki so jo povzročile oku pacijske čete, zlasti pa glede škode, ki so Jo utrpeli naši kmetje zaradi vojaških vaj, obveščamo vse prizadete, da so prošnje, ki se nanašajo na škodo, povzročeno do 15. septembra 1947, v Benetkah in čakajo rešitve.
Prav tako pregledujejo pristojni či-nitelji vso škodo, ki Je bila povzročena kmetom po 15. septembru, ter je oddelek za delo pri vojaški upravi obljubil vso svojo pomoč. Vse kmete ki so utrpeli kakršno koli škodo od strani vojaških okupacijskih čet, opozarjamo, da je še vedno čas za vlaganje prošenj za priznanje odškodnine.
Podjetje Italstrada, ki je gradilo del strateške ceste Trst-Trbiž, Je po veči ni že izplačalo vsem kmetom odškodnino za škodo izven ceste. Vse one kmete, ki niso dobili povrnjene škode iz kakršni koli razlogov, opozarjamo, naj se čimprej zglasijo na Enotnih siodikatih, kjer bodo dobili takoj izplačano vso škodo. Prav tako je dala tudi prefektura zagotovilo, da se bodo začela prihodnji teden pogajanja glede izplačila škode kmetom v onih krajih, kjer je gradila cesto italijanska tvrdka SICELP.
ALI SI ZE NAROČNIK PRIMORSKEGA DNEVNIKA
odpeljala, sta se še kar naprej tepla. Brldge pa ni niti hotel govoriti, temveč je le izjavil, na ga sodnik obsodi, kot mu to veleva vest. Tudi ta bo moral plačati 5000 lir. globe.
Zadnja dva sta bila na vrsti Jackson in Shaklady. Prvega je našla policija pijanega skorajda nezavestnega na tleh v ulici XXX. oktobra. Tudi ta bo moral plačati 5000 lir globe. Shaklady-a pa je našel na cesti neki angleški častnik. Ker je imel mornar razbit nos, ga je častnik pe' ljal v ambulanto na neko vojno ladjo, od tam pa so ga izročili policiji. Včeraj pred sodnikom se obtoženec ni spomnil, kako je prišlo do tega, da so mu razbili nos. Naj-brže se je ta smilil tudi majorju ker ga je odpustil, ne da bi mu prisodil niti onih običajnih 5000 lir globe
Posameznikovo življenje je zgubilo vsak pomen, njegovo ceno je odpihnil veter. Nihče se ne izprašuje, nihče si ne zapomni, kdo je kje obležal. Tako padajo enodnevnice. Vsi bi si želeli, da bi se mrliči sami pokopavali. Nikoli, niti v prejšnji vojni, se nisem tako jasno zavedal, da se življenje hrani z mrliči.
V naselju pod Mašunom se še kadi iz podrtin. Morda so v zadnjem hipu zažgali četniki, ki so se razpršeni umikali proti zahodu.
Pričelo je deževati. Vozimo se skozi pretakajoče se megle, ki ki se ovijajo smrekovih debel in vršičev. Pogovor je zastal; utrujeni od dolge vožnje se pokrižano s plahtami in se odevamo v dežne plašče. Ko smo se prebili skozi Mašun, je završala bur-ja v Reški dolini. Preko goličav vrši in se zaganja v kamion, da se še tesneje zavijamo v plašče. V St. Petru je že temna noč. Zopet je pričelo liti iz škafa. Kadar koli se posveti iz hiše, se razločijo mokre zastave. Po asfaltirani cesti drve motoristi, kamioni, eni proti severu, drugi proti jugu. Ob strani, se počasi pomika tren, čujejo se udarci kopit in poveljnikov hripavi glas.
Korale v koloni je še vedno partizanski, neubran in utrujen; na prvi pogled se človeku zdi, da se vleče po cesti razbita, premagana četa. Toda dolge vrste sklepa že nova zavest. Vojaki čutijo, da je partizanska doba minila. Ne po mikajo se več v zasede, gverilja je končana, pričelo se je. preganjanje razbitega sovražnika, osvajanje ozemlja za bodočo državo. Po nevidnem načrtu, ki vsebuje napad in prevaro, se zgrinjajo od vseh strani kolone proti cilju.
Zjutraj je veter posušil meglo,
Mutasti so spregovorili
J UŠ KOZAK
v soncu so se svetili temnozeleni bori. Na postaji stoje železniški vozovi, ki jih nacisti in četniki zaradi naglice niso utegnili pred umikom uničiti, še polni živil. Smehljaje se premika železničar od voza do voza in slika nanje peterokrako zvezdo. Napisi na vozovih so zgodovina, kako so se menjavali gospodarji na tej zemlji. Niže doli na cesti se zbirajo mobiliziranci. Oddelek mladih, žarečih obrazov odhaja proti trgu Kras se prebuja, zastave s peterokrako zvezdo plapolajo v soncu in veseli burjici, ki preganja zadnje megle. Od juga prihaja zamolklo grmenje topov.
Motorji naših vozil se vžigajo drug za drugim in že brze avtomobili po asfaltirani cesti. Pod želeniškim podvozom se zmanjšuje tempo vožnje, ko se vijugamo med bunkerji in mogočimi hrastovimi palisadami. Potem se poženemo čez kraški svet. Dvignemo se ob golih pobočjih, na katerih se stiskajo borovi gozdiči, in zopet se spuščamo v doline, med zelene livade. Širina je sprostrta nad sklano zemljo in zrak z morja veje vanjo. Tu in tam švigemo mimo ploskih, rdečih streh zbite kraške vasice med svežim zelenjem. Trte na živorjavi zemlji so že pognale. Po cestah prihajajo sprevodi deklet, mož in žena. Veter se igra z belo-modro-adečimi zastavami. Čeprav brzimo z vrtoglavo naglico, čutimo, kako je prevzelo zemljo in ljudi veselje, da bi pomešalo človeški um.
2,
Pol meseca kasneje sem se neki dan vozil v. tramvaju na Op-
činah. Partizani, dekleta, okoličani so se živahno razgovarjali. Nenadno mi je nekdo stisnil roko. Ko sem se okrenil, sem zagledal na klopi črno oblečeno ženico. Majhne, sinje oči so ji sijale V zgubanem obrazu, ki ga je potemnila in opihala kraška Ourja. Smehljaje, z izrazom velike sreče, ki ne more več molčati, mi je dejala: «Sedaj nismo več mutasti, v tramvaju lahko spet govorimo. Prej smo se morali voziti kar mutasti.» Veselje njenega smehljaja me je tako pretreslo, da nisem vedel, ka bi ji odgovoril, in sem se ji le nasmehnil. Starka pa me je še vedno stiskala roko.
Po svetovni vojni je bilo slovensko prebivalstvo na Krasu, na Trnovski planoti, v Istri odrezano od slovenskega telesa s tako hladnokrvnostjo, kakor *i je v Forsit-Sagi Soames vsak večer rezal kose koštrunovega stegna. Takrat so slovenskemu ljudstvu tod obljubljali, da bo ohranilo svoje pravice, čeprav se je za obljubami že skrival machiave-listični posmeh. Izpolnil pa je obljube fašizem. V znamenju dvatisočletne rimske kulture so črne srajce ljudi pretepale, mučile, streljale, kakor se ubijajo stekli psi, jim vlivale v usta ricinovo olje, jih izseljevale, jim kradle zemljo in borno lastnino, jim pačile imena, da bi kmalu sosed ne vedel več za soseda, jim prepovedale govoriti in peti slovensko in jim tako rekoč iztrgale jezik iz goltanca, vse v imenu rimske pravičnosti. Kdor se je pogumno uprl, je. bil kakor izdajalec streljan v hrbet. Ko je že ugašalo zadnje upanje,
je fašizem sprožil nadaljevanje prejšnje svetovne vojne. Sinovi slovenskih očetov, so morali služiti v fašistični, imperialistični, zločinski armadi in marsikdo — veliko jih iz previdnosti niso poslali — je z gnevom in sramom v duši stopil na okupirana slovenska tla onkraj Rakeka.
Ko so ena in dvainštiridesetega leta slovenski partizani prodrli skozi gozdove na kraška tla, ni borba več ponehala. Padali in krvaveli so partizani na Trnovski planoti, na komenskih goličavah, v istrskih brdih, v mašunskih gozdovih, toda mitraljezi, ki so branili pred fašisti in kasneje nacisti slovenske pravice in slovensko dostojanstvo, niso utihnili. Partizanski upor pozna le malo tako krvavih borb, kakor so bile v Slovenskem Primorju. Posebno spomladi petinštiridesetega leta, ko so se že trte solzile in se je odprlo na bukvah nežno zelenje, so poskušali nacistični morilci za vsako ceno streti upor na tej zemlji. Nobena ofenziva ni bila prej tako vestno pripravljena. Za sleherno vas je bilo izdano posebno propagandno geslo, najboljše čete do zob oborožene so naskočile jedro IX. korpusa. Preizkušeni partizani so prelili kri po kraških skalah, toda nacijem in domobrancem ni uspelo, da bi zlomili upor.
Partizani se še niso oddahnili od dolgotrajne hajke, ko so se pričele pomikati dobro oborožene čete čtrte armije preko Mašu-na in drugih gozdov v Reško dolino in naprej proti Trstu in Soči. Deveti korpus je izmučen in izčrpan pohitel v zadnji boj, da bi napadel neofašiste in nacije i> gnezdu in bi zaščitil slovenske ljudi na bregovih Soče.
(Se nadaljujej
RAZPRAVA O BAKRU
Začeli so govorili odvelniki
Na procesu o ukradenem bakru zaslišujejo še zadnje razbremenilne priče, ki so jih poklicali zagovorniki obtožencev.
Prvi je včeraj zjutraj pričal narednik ameriške vojske W. O. Too-ley. Ker je ta dodeljen k vojaškemu skladišču, od koder so izvažali baker in železno žico, je dal sodišču nekaj podatkov o količinah bakrene mreže, ki je bila tam vskladiščena. Bilo je 42 zabojev in ne 20 centov, kakor je bilo javljeno skraja.
Odvetnik Balestra, ki brani obtoženca Degrassija, je.že v ponedeljek javil sodišču, da je njegov klient duševno omejen oziroma da ima motnje v glavi, zato je včeraj zjutraj pripeljal na sodišče dr. Moran-dinija, ki naj bi še nekaj povedal o tej odvetnikovi trditvi. Zdravnik, izkušen psihiater je v znanstveno-poljudni obliki orisal obtoženca in njegovo duševno stanje. Degrassi je baje dedno obremenjen. Ze njegovi predniki (štirje rodovi nazaj)so umirali zaradi neke bolezni, ki včasih pograbi tudi Degrassija. Obtoženec nima nobene duševne sposobnosti, da bi se pri teh napadih zavedal, kaj se lahko in kaj se ne sme storiti. Po opisu zdravnika je spregovoril zopet odvetnik Balestra in še podčrtal to, kar je že prej povedal dr. Morandini. Zagovornik je še poudaril dejstvo, da je obtoženec med vojno kot vojak bil v podmornici in to mu je najbrže še bolj pokvarilo možgane.
Glavni krivec in organizator vseh tatvin pa je Luin, ki je odsoten.
Odvetniku Balestri je sledil Iacuz-zi, ki brani Vinattierija. Ta je s svojim zagovorom bil bolj zmeren in je le izključeval možnost, da bi Vinattieri kupoval blago sumljivega izvora,
razum zadeva posamezne lastnike kopališč. S tem predlogom so prišli na dan sedaj, ker bo kopalna sezona kmalu pri koncu, tako da bi se pogajanja še bolj zavlekla v nedogled.
Zaradi tega so uslužbenci prosili urad za delo za posredovanje. Včeraj zjutraj bi moral biti sestanek, vendar predstavnika zveze trgovcev na drobno ni bilo. Izgovor je bil ta, da ta zveza ne predstavlja lastnikov kopališč. Jasno je, da so zaradi tega vsa prejšnja pogajanja padla v vodo. Prav zato so uslužbenci trdno odločeni, da dosežejo svoje pravice in to še preden se zaključi letošnja kopalna sezona, zato je verjetno, da bodo še ta teden začeli stavkati.
* * *
Se nekaj o sedanjem stanju pogajanj med uslužbenci ACEGAT in upravnim svetom za dosego nove mezdne pogodbe.
Med tem ko je bil 20. t. m. v ulici Broletto informativni sestanek, na katerem so sindikalni predstavniki poročali uslužbencem o poteku pogajanj, je bila v ulici Genova šesta seja med sindikalnimi voditelji in delodajalci. Na tem sestanku je bil dosežen sporazum glede naslednjih točk. 1. Acegat se je obvezal, da bodo vse določbe v okviru novega podpisanega sporazuma stopile v veljavo od 1. aprila t. 1. 2. Podjetje se je odpovedalo nameri, da bi u-vedlo strokovno delitev med tramvajskimi sprevodniki in strokovnimi delavci. 3. Sporazumeli so se glede višine bodočega zneska, ki bo izplačan uslužbencem v obliki predujma.
Sindikalni predstavniki pa niso podpisali nobenega končnega sporazuma in sicer zato ne, ker je še treba doseči sporazum o važnih točkah. Te so: izplačevanje povišic po službenih letih. To vprašanje zahteva natančno preučitev, ker bo šele to določevalo celotno povišanje plač posameznih kategorij.
mmm
Četrtek 26. avgusta
Bernard, Peruša Sonce vzhaja ob 5.18, zahaja ob 18.55. Dolžina dneva 13137. Luna vzhaja ob 21.32, zahaja ob 12.03 Jutri 27. avgusta Zlatko, Juš
SPOMINSKI DNEVI:
1743 se je rodil Antonin Laurent Lavoisier, francoski kemik. Umrl je 8.V.1794.
PRESKRBA
Vrnitev odrezkov. Se danes naj vsi trgovci na drobno vrnejo mestnemu prehranjevalnemu uradu odrezke za milo AUSA (odrezek št. 2).
ENOTNI SINDIKATI
Oblačilna stroka. Danes ob 19.30 bo odborova seja.
Prehranjevalna stroka. V petek 27. t. m. bo odborova seja za mesarsko stroko.
IZLETI
Planinsko društvo v Trstu organizira od 1-3 tedenska letovanja v Bovcu. Odhodi se vrše vsako soboto. Sprejemamo vpisovanja za VIII. skupino, ki bo odšla 11. septembra. Podrobna pojasnila in vpisovanja v trgovini Marcela Nadliška, ul. Giuliani 13.
Delavska športna zveza priredi v soboto in nedeljo 28. in 29. t. m. izlet na »Tre cime Lavaredo«
IZLETI PD-T V soboto in nedeljo 11. in 12. sept. bo izlet na Kamniške planine. Odhod v soboto 11.9. ob 13.30 iz ul. F. Se-vero. Vpisovanje v ul. F. Filzi 10, I. vsak dan od 17 do 20 in’ v Rojanu v čevljarni Gec na trgu Tra i Rivi št. 3.
IZ TIHOTAPSKE KRONIKE
Na bloku v Škofijah je policija ostaviOa Uršo Kocijančič iz Sv. Antona, Natalijo Babič Tn Eobego-yo iz Kopra. Pri preiskayi je dobila pri njih 6440 jugoslovanskih cigaret, ki jih je zaplenila. Tudi Alegrettiju Ernestu iz ul. San Francesco 31 je policija zaplenila 680 ameriških cigaret in 21 šopoy igralnih kart tihotapskega izyora.
Eri izhodu iz Novega pristanišča pa so našli pri ameriškem mornarju Vivianu R. Wilsonu, ki je ukrcan na ameriški ladji »General Gallon», 400 ameriških cigaret, ki jih je hotel vnovčiti v mestu. Ker mu je policija cigarete vzela, mu ni preostajalo drugega, kot da se je vrnil na ladjo in le od daleč gledal zapeljive tržaške segno-rine.
OLIMPIJSKA
V SPREMSTVU TANKOV
E ruševin Zeusovega svetišča v Olimpiji je 17. julija stekla štafeta z baklo, s katero so na olimpijskem stadionu v Wembleju prižgali olimpijski ogenj. Po starem običaju prižgo baklo s palmovo vejico — simbolom miru, ki jo prižgo s pomočjo sončnih žarkov in povečevalnega stekla.
Prvi nosilec letošnje olimpijske bakle, je stopil v Zeusov hram v popolni bojni opremi (v angleški uniformi, s čelado in z omeriško hitrostrelko). Sele v svetišču je odložil te svoje rekvizite, ki nimajo s simboli miru ničesar skupnega.
Najprej je bilo določeno, da bo štafeta po Grčiji tekla štiri dni, v resnici pa so jo skrajšali na pičle štiri ure. Namesto, da bi štafeta iz Olimpije tekla skozi Korint in Atene do pristanišča Mis-solunghi, se je usmerila po najkrajši poti (32 km) do neznatnega pristanišča Katakola. To je na videz le droben delajl, vendar pa bi ga grški okupatorji tako radi prikrili in z njim tudi njegovo pravo ozadje — namreč, da je velik del grškega ozemlja že davno pod kontrolo hrabrih Markosovih partizanov, da poti po centralni Grčiji niso več »čiste« in da tudi v območjih okrog Korinta in Aten ni več vse v «redu». In še na tej kratki, edino možni poti od Olimpije do pristanišča Katakola, so olimpijsko štefeto spremljali anglo-ameriški tanki...
VjukutoL
Kulturna revija ^Razgledi" štev. 8
Prvič po dolgem času se je zgodilo, da so izšli «Razgledi» brez zamude. Ce bo uredništvo tudi pri bodočih številkah tako točno računalo s časom, bo vsekakor pridobilo pri svojih naročnikih in čita-teljih, ki bodo znali ceniti, če bo ta edina slovenska revija na Tržaškem ozemlju izhajala redno ob določenem času.
Na prvem mestu imamo v tej številki ciklus osmih pesmi mladega in nadarjenega primorskega pesnika Črtomirja Šinkovca. Te pesmi (Pomlad 1943, Pomladanska balada, Setev, Pomladanska, Lilije, Pesem o sreči, Večerno pismo in Materi), od katerih odražajo nekatere še grozote osvobodilne borbe, druge pa se obračajo že k novemu, mlademu življenju, so bile nagrajene od tajništva OF ob sedmi obletnici naše ljudske organizacije. Pri pesnikih naj omenimo še Maričko Žnidaršič (Le srce) in Toneta Batagelja (Jutro v Istri, Kdo vet).
Med prozo imamo nadaljevanje spominov Marice Nadlišek - Bartolove. V tem odlomku nam pisateljica pripoveduje o svojem dopisovanju z Jankom Kersnikom, katero je dalo smer njeni poznejši literarni poti tudi takrat, ko je urejevala prvo žensko revijo «Slovenko». T,u zvemo tudi, kako se je spoznala s
svojim možem, o njenih družinskih težavah in nekaj zanimivih drobtin iz takratnega slovenskega kulturnega življenja v Trstu.
Francis Prajs nam v noveli «Pi-no» opisuje na zanimiv reportažni način sodno razpravo pred vojaškim sodiščem proti Pinku Tomažiču in tovarišem ter o njihovi smrti na openskem strelišču. Posebno živo so opisani nekateri prizori pred fašističnem sodiščem in pa zadnji trenutki petih junakov pred ustrelitvijo.
Tone Potokar je prevedel iz bolgarščine novelo Ljudmila Stojanova: ((Konec lukaviške sovjetske republike» in N. M. nam v črtici «Verski referent devetega korpusa» obnavlja svoje spomine.
Med «Poročili» imamo članek Zorka Jelinčiča «Tržaški umetniki v inozemstvu» in Steletovo «Arhi-tektura narodov ZSSR«. Pod eZa-piskin imamo dva članka o političnem in kulturnem življenju italijanskih. narodnih manjšin v Jugoslaviji ter krajše članke o Makedonskem kulturnem življenju«, «Smeri v sodobni poljski prozis, «Dve knjigi Radovana Zogovičas itd.
V prilogi ima ta številka tudi dve sliki Avrelija Lukežiča: Za-veljski zaliv in Kolonske hiše v bregu. Na splošno opažamo pri reviji napredek in želimo uredništvu še več uspeha na tej poti.
I. M.
Stvar pa je še naprej zanimiva. Iz Katakola su štafeto prepeljali na otok Krf z grško torpedovko «Hastings». Štafeta je nato v spremstvu vojaških oddelkov pretekla otok Krf, nato pa jo je angleška vojna ladja «Whitesand boy» prepeljala do Barija, kjer sta jo prevzela italijanski kadet in avstralski podčastnik.
Tako je štafeta nadaljevala pot po Italiji in nato po Franciji do Calcisa, od koder so jo z britansko ladjo prepeljali v Dower in nato v Wembley.
V znamenju popolne bojne opreme, čelad, hitrostrelk, tankov, tor-pedovk, fregat in križark, je tekla olimpijska štafeta po maršalizira-nem delu Evrope iz Olimpije na oltar XII. olimpiade v Londonu. Zeusovo svetišče v Olimpiji je bilo blokirano s tanki in strojnicami, ki so še malo prej in takoj po ceremonijah v svetišču zveza pobijali nedolžno grško ljudstvo, medtem ko se je v svetišču odigravala komedija s palmovo vejico in tradicionalno recitacijo Euripidovih verzov, ki poveličujejo mir med ljudmi, bratstvo, svobodo, radost in ljubezen do življenja...
(Po Narodnem listu)
Granate v vodnjaku
Oddelek civilne policije na Proseku je odkiil v tamkajšnjem občinskem vodnjaku 14 granat po 150 mm. Takoj so poklicali pobiralce min, da so odstranili to stre-litvo, ki je bilo že zarjavelo in je verjetno že dolgo časa ležalo na dnu vodnjaka.
POŠILJANJE PAKETOV V TUJUNO
Direkcija poštnega urada STjp-ia sporoča, da se bo s 1. septemfciro® t. 1. znova pričela odprema zavojev v teži do 10 kg za tujino. Sprejemali se bodo samo zavoji fcter vrednosti, ne nujni in ne preveč obsežni.
Pošiljatelji morajo že pripravljeni zavoj predložiti v vpogM enemu izmed carinskih uradov v Trstu ali Miljah, kateri jim bo P“ pregledu in ugotovitvi, da zavoj vsebuje samo stvari, ki ne spadajo pod gospodarsko ali valutno prepoved, zavoj zapečatil ter izročil eksportno spremnico. Po tem pire-gledu se bodo zavoji lahko odpfe' mili pri enem izmed poštnih up-dov na podlagi zgoraj omenjane spremnice in poštne spremndce ter predpisane številke carinske izjajvo-
Poštne pristojbine v veljaki 23 razne dežele bomo objavili Piri’ hodnjič.
Promet v pristanišču
V torek je prišel ob '18.15 K Aleksandrije italijanski parnik «Caterina madre«, ki je pripeljal enega potnika in nič tovora.
Istega dne ob 16.20 je odšel v Benetke švedski parnik «iiunk,-fors«, ki je imel natovorjenih 599 ton raznega blaga in 1350 ton j lesa.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE /
25. avgusta 1948 se je rodilo 9 otrok, umrle so 4 osebe, porok fPa je bilo 12.
Cerkvene poroke: livar Guerrino Ambrosi in zasebnica Jolanda Rit' ziga, mesar Lovrenc Vidman in ple‘ tika Dolores Casalaz, mehanik Šjčfi gij Mesinez in zasebnica Immactf-lata Pešce, težak Natale CanciaM in žasebnica Ivana Bonmarcfi uradnik Vladimir de Terzi-Brčjč in zasebnica Ruth Hoffmann, mehanik Friderik Gec in šivilja Vida Bole, član civilne policije Fulyi° Corsi in prodajalka Sergija Scori?> ameriški narednik Carl OlschnČ1 in zasebnica Cesarina Liaci, radio telegrafist Andrej Calvarano in zasebnica Sonja Mihelj, elektromeha? nik Anton Sibilio in vezilka Emi’ lija Galizia, kmet Marij Makova5 in zasebnica Giordana Visintin, Š°" fer Albert Scrignani in zasgbnie3 Lidija Sancin.
Umrli: 63-letna Baldina Visintinj 49-letna Isabella Tribuzio roj. SchE' lardi, 89-letna Marija Volk vd. Luc' chi, 46-letni Ivan Cecchi.
KINO
sovrag
FENICE: Zaprto.
SUPERCINEMA:	«Neizprosno
štvo«, R. Young.
FILODRAMMATICO: Zaprto.
ITALIA:	»Tri žene Casanove«, S
Dumne.
ALABARDA:	«Srečanje	v Piccad«
ly-ju», A. Neagle,
IMPEHO: »Sonce bo jutri zasijalo«, Astaire.
VIALE: «Frak in bela kravata«, Raines.
MASSIMO: »Zver v človeški podobi** W. Pidgeon.
GARIBALDI: »Noč brez konca«, © VVrlght.
NOVO CINE: Zaprto.
KINO OB MORJU: Zaprto.
IDEALE:	«Kadar	angeli spijo«, N
Nazzari.
MARCONI: «Krinke in bodala«, Cooper.
RADIO: «Bela noč«, L. Voung.
KINO SKEDENJ: «Oče se oženi«.
ROSSETTI: «Ničemurnost», L. Lain*
VITTORIA:	»Pesem	življenja«,	N
VaHi.
VENEZIA:	«Senca preteklosti«,
Powel.
SAVONA: «Krvavi notturno«, G. Ra‘ Gradwille	,
ODEON: «2iveti v miru«, A. Fabri*1-
Gl
■HI RADIO 9
7.30. Koledar. 7.35. Jutranja glasb*-7.45. Napoved časa in poročila, l1-3,' Reproducirana glasba. 12.00. Novi sv®! 12.10. Znane skladbe slovanskih skl* dateljev. 12.45. Napoved časa in P01T čila. 13.00. Klavir nekdaj in dane’ 13.30. Zabavni orkestri. 14.00. Poročil" 14.15. Dnevni pregled svetovnega 1 ska. 17.30. Jazz glasba. 18.00. Opero? arije in dueti. 18.40. Španski glasb*., motivi. 19.00. Slovenščina za Slovfj ce. 19.15. Orkestralna glasba. Napoved časa in poročila. 20.00 Pe ski koncert prosvetnega druš5 «Slavko Škamperle«, dirigent Pral!,
Venturini. 20.30. Dekliški kol
,tiček
20.45. Vesele melodije na harmon1
iid-
21.00. Radijski oder. 22.30. Plesna g*** ba. 23.15. Napoved časa in poro51 , 23.30. Kaj vam nudi jutrišnji spore: ’ 23.35. Polnočna glasba. 24.00. ZaklJ« ček.
Odg. urednik STANISLAV REN#0 Tiska Tržaški tiskarski zavod
'OBMORSKO KOPALIŠČE'
Sp. NlllOhAJ
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH
ODHODI S POMOLA RIBARNICE V TRSTU, (legalna ura): 7.30, 8.15, 9.00, 10.15, 11.00, 11.30, 13.30, 14.15, 14.45.
ODHODI IZ SV. NIKOLAJA V TRST (legalna ura): 9.15, 9.50, 12.00, 12.45. 13.15, 17.30. 18.30, 19.00, 19.40,.20.30, 21.15.
Vozijo parniki «Itala», «Vettor Pisani«, «Trieste», motorna jadrnica «Levante».
C ene kombiniranih voznih listkov (vožnja tja, kopališče in vožnja nazaj) ob NEDELJAH IN PRAZNIKIH za odrasle 180— lir, za otroke od 3 do 10 let 120 — lir.
URNIK OB DELAVNIKIH
ODHOD) S POMOLA RIBARNICE V TRSTU, (legalna ura): 8.30, 10.30, 11.15, 14.00, 14.45.
Vozijo motorna jadrnica »Levante«, parnik «Vettor Pisani«-Povratek s parnikom «Itala».
ODHODI IZ SV. NIKOLAJA V TRST (legalna ura): 9.30, 12.35, 16.00, 19.30, po potrebi 20.00 in 21.30.
Cene kombiniranih voznih listkov (vožnja tja, kopališče in vožnja nazaj): z motorno jadrnico «Levante» 160.—, 100." lir, $ parnikom 180.—, 120.— lir
Motorna Jadrnica IZ KOPRA ob NEDELJAH vsako uro, ob DELAVNIKIH: vsake dve url.
Ob praznikih avtobusna vožnja: PORTOROŽ -KOPER • SV. NIKOLAJ in obratno.
CE BO POTREBNO, BO PROMET S PARNIKI NEPRETRGAN