Edini slovenski dnevnik v Zedinjenih državah. :-■ ■ ■ Velja za vse leto... $3.00 •: Ima 10.000 naročnikov :- 3F=1E GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slovenian daily in the United States Issued every day except Sundays and Holidays TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Glass Blatter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y. under the Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT, NO. 133. — ŠTEV. 133, NEW YORK, SATURDAY, JUNE 7, 1913. — SOBOTA, 7. JUNIJA, 1913. VOLUME XXI. — LETNIK XXI. Stric Sam v zadregi radi japonske zadeve. Taponska se sklicuje na jasna določila Združenih držav glede tujcev. NE ODSTOPI. —-o— C aliform j ska postava ne pomeni le kršenja pogodbe temveč tudi zvezne ustave. Tokio, Japonska, G. junija. — Odgovor Ja«)on*ke na poslanico Združenih držav glrde californij-; Izvanreden slučaj. Pcrota je oprostila moža, ki je priznal, da je ukradel $1,400.000 v gotovini. Philadelphia, Pa.. 6. junija. — Eden najbolj čudnih slučajev v kriminalni zgodovini se je za vršil danes, ko je oprostila porota bivšega načelnika Safe Deposit Vaults tukajšne Merchants Union Trust Co., Walter K. Shurds, ki je priznal, da je bil ukradel $1.400.000 v gotovini. Ko je bila izvršena tatvina, so jra iskali detektivi po ceiem svetu, a zastonj. Stavil se je sedaj sani oblastim pod pogojem, da ga oproste, ako .. .. , . .povrne svoto do zadnjega centa, ske zemljiške postave opetovano ' .. . . -, , ... . ,. .-t- , - Snordus ni It- povrnil cele svotc, ponavlja, da zali v ealnornijski . . . ... ' 1 . , .. . ..... temveč ,i<> dal banki s»* nadaljmh zakonodaji sprejeta zemljiška po- . _ , . .... *' . , ' , !•+:»! M HI za prestane ueprihke. Sod- stava duha japonsko-ameriške po godbe s tem, da zavzema posebno i stališče napram državi, s katero živi v prijateljskih od noša jih. V odgovoru «e naglasa, da je zadeva sicer zgolj ekonomična, da se pa giba na polju mednarodnih odnošajev ter postane s tem poli-ična. dnik Hali je rekel porotnikom, naj izrečejo oprostilno razsodbo. Shourds j«' septembra meseca 1911. brez sledu izginil. Vzel je s seboj ključe ter s tem preprečil hitro zasledovanje. Iskali so ga sicer povsod, a ga niso našli. Medtem je on igral in špekuliral na borzi ter je danes morda bogatej Japonska nota naglasa, da na- i . • , . , - ,t 1 : kot je bil nekoč. Mudil se ie vc-calitornijska ze- ________...... sprotuje nova calitorinjska zi uljiška postava členu 1. japon-sko-ameriške pogodbe iz I. 1911., glasom kojega se daje podanikom di državljanom prizadetih strank pravico, da posedujejo ali vzamejo v najem hiše, katerih se ne da ločiti od zemljišča. Nota pravi nadalje, da krši postava 14. amendment zvezne usta-e, ki nalaga vsem posameznim državam dolžnost, da dovolijo' Dcbljcna stavka obrežnih delav- vsem osebam, ki žive v njihovi jn- ~ ... •isdikciji. enako postavno var- W Organizacija sagarjev du- činoma v Berlinu in Parizu. Lansko leto se je pričel pogajati z banko po posredovanju svoje že ne ter je prišel sem šele tedaj, ko je sigurno vedel, da bo proščen. Iz delavskega sveta. -o- stvo. Zanimanje za japonsko-ameri-ško kontroverzo je uft Japonskem zelo veliko ter tvori temelj pogovorov v vseh slojih prebivalstva. Mrejeuih je bilo več protestnih shodov. Tatsue Vamamoto, japonski »oljedelski in trgovinski minister, je rekel danes v neki izjavi, da želi vlada, da sr Japonska vdeleži •a/stave v San Francisco. Radi javnega razpoloženja radicali-ornijske zadeve j>a smatra milliter za svojo dolžnost, da se informira o javnem mnenju glede ■azstav«- pred no se nadaljuje z načrti glede udeležbe. Japonska vlada je odložila odgovor na vprašanje državnega taj-ika Bryaua glede ustanovitve mednarodnih razsodišč in svetov-1 mirovne zveze.. Washington, D. r., 6. junija. — Državni uradniki in diplomati so z velikim zanimanjem sprejeli podrobnosti najnovejše japonske no-v. Slednja je bila prebrana v današnji s-j i kabinet a, nakar je bila izročena odvetniku John Basset. Mooiv. najboljši avtoriteti na polju mednarodnega prava, katero a vlada na razpolago. Gomper« operiran. Washington, D. O., 6. junija. — Danes je bil operiran Samuel rompers, predsednik American Federation of Labor. Operacija je trajala več kot eno uro, ter je po zatrdilu zdravnikov povoljno us- P polnoma okreval. luthskega okraja. Detroit, Mich., 7. juuiia. Nad 10.0U0 organiziranih obrežnih delavcev ali nakladaleev tovorov se je že dolgo časa borilo za znižanje delavnih ur. Razne parniške družbe velikih jezer so sedaj ugodile zahtevi. Delalo se bo zana-prej namesto 12 ur samo 8 ur dnevno in to brez odbitka plače. Duluth, Minn., G. junija. — Da-n«'s so zastavkali uastavljenci štirih večjih parnih žag v West Du-luthu. Prvič zahtevajo Žagarji 10% povišanje plače, poleg tega bodo ustanovili tudi svojo posebno unijo. Topeka, Kans.. 6. junija. — Državni delavski komisar in ravnatelj državne posredovalnice za delo W. L. O'Brien poroča, da se bo potrebovalo letos v Kausasu 19.000 poljskih dela v cev pri bližajoči se žetvi pšenice. Žetev se prične po zapadnih delili države že 1. julija. Pueblo, Tolo., G. junija. — lf>0 delavcev tukajšnje l". S. Zinc Co. je ustavilo svpja mesta. Pričakuje se, da bode zastavkalo še nadalj-uih ;{"»<» delavcev označene cinkarne. Zadnji čas se je pričela tu živahna agitacija za uvedbo 8 urnega delavnika po vseh tovarnah, kjer se izdelujejo kovinski izdelki. ROJAJKI NAROČAJTE SE K A la. I "pat i je, da bo Gompers po- "GLAS NARODA", NAJVEČJI TN NA.TnENTR.Tftl DNEVNIK. Krasni In brzl parnlki (Avstro-American proge) MARTHA WASBIHCTO! odplije v soboto do t 14. junija Kaiser Franz Josef I. odpluje v soboto doe 21. junija vožnja do Trata samo 13 dni. do Trata ali Reke - - $37.00 Cena ▼ojenih listkov: do Ljubljane - - - $38.18 do Zagreba - - • - $38.08 Za Ma»ba« k »bi ne (oddelek med II. m III. razredom) lUne toinj• hm $4.00 » odraal«, u otroke polovica. Ta oddelek poaeDno drnitnam priporočamo. v Vola jo listke j« dobili pri FR. BAKSER, 81 Cortlandt St., Now York. k i Friedmannov serum nima nikakih uspehov. Prvo uradno poročilo. Od osemnajstih pacientov se ni nikomur obrnilo na bolje. DR. MANNHEIMER. Petim se je stanje celo poslabšalo. Dr. Friedmanna vsi ostro obsojajo. Dr. (Jeorge Maunheimer j« po- j dal danes svojo izjavo. ffleci^ onih osemnajstih pacientov, katerim je dr. Friedmanu nekaj dni po prihodu v Ameriko vbrizgal svoj se-j rum zoper tuberkulozo. lzjavu je strokovnjaška in hkoz-inskoz objektivna. "Do današnjega dne", pravi dr. Mannheiiner, "nisem zapazil na omenjenih pacientih niti najmanjšega znaka zboljšanja, da, petim se je obrnilo še celo na slabše. Jaz nikakor nočem obsojati dr. Friedmanna. toda človekoljubje me je pripravilo do tega. da spregovorim par odkritih besed. Dr. Friedmanu je prišel v Zdr. države z veliko reklamo in mahoma obudil v srcih bolnikov upanje na zdravje. Prepričani so bili, da bodo takoj ozdraveli, če se jim bo vbrizgal serum. Toda temu žal ni bilo tako! Jetika se ne zdravi tako hitro, predno bo jetika ozdravljiva, se bo moralo prej odpraviti še marsakako moralno 2.I0. Dr. Friedmanu je v moji navzočnosti vbrizgal 18 bolnikom serum, ni se pa informiral, kako je nastala pri njih jetika, ali je podedovana, ali je nastala vsled slabih življenskih razmer, ali jo je povzročilo kaj drugega. Te informacije so prva stvar in potem pride šele na vrsto uporabljanje zdravil. Od dr. Friedmanna tudi ni prav, da je pustil svoje paciente cela dva meseca vnemar. Dolžnost vsakega zdravnika je, da se pobriga za svoje bolnike, da 1 mu je v resnici na srcu njihovo j zdravje. Način zdravljenja v Friedmannovein institutu ne bo imelo nikdar nikakih uspehov!" Težke so te besede, toda zdi se nam, da so popolnoma resnične. Slava dr. Friedmanna je obledela, njemu najbrže ni dosti mar za to, ker si je s svojim "serumom" zaslužil lepe tisočake. Občutna kazen. Urednik socijalističnega tednika v Patersonu Aleksander Scott obsojen v večletno ječo radi natolcevanja. Paterson, X. J., 7. junija. — Kmalu po umoru predsednika Mc-Kiuleva se je uvedlo v državi New Jersey strogo postavo ki prepoveduje vsako zasmehovanje ali natolcevanje proti vladnim organom, bodisi že te ali one države ali celokupne zvezne vlade. Nekaj časa v Passaicu. sedaj pa v Patersonu. N. J. izhajajoči tednik "The Weekly Issue" je povodom zadnje stavke svilotkal-eev ostro napadel mestno upravo ter policijo Patersona; vsled tega so urednika Aleksandra »Scotta aretirali in posadili na zatožno klop. Glavna porota je spoznala urednika tega tednika že minuli teden krivim vsled zasramovanja policije oziraje se že na označeno novo postavo. Sodni dvor je smatral namreč tudi policijo delu javne oblasti. Sodnik Klenert je naznanil torej včeraj obsojeneu občutno kazen in sicer nedoločen zapor v ječi, ki znaša od 1 leta do 15 let in $250 denarne globe. Scott javlja, da je postal on kot urednik prva žrtev označene postave. Javnost je mnenja, da bo moral presedeti morda od 5 do 7 let, izvzemši ako se ga ne porai-losti vsled pritožbe na višji sodni dvor. Scott se nahaja še na prostem, ker je položil zanj zasebnik Samuel Ginsberg $3000 varščine. Usoda Oroscota. Mexico City, Mehika, 6. junija. Listu "E1 ImparciaT' se poroča iz Cuemavaca, da so našli ondi v nekem gozdu znanega vodjo usta-šev Pasquale Oroscota obešenega. Dasiravno so ponujali njegovi prijatelji Eiuil. Zapatu $20.000 varščine, je bil Oroseo vseeno obsojen nir smrt z obešen jem. Marlijve bučele. Montclair, N. J., 6. junija. — Pri snaženju tuk. kongregacio-nalnc cerkve so našli zidarji med dvema stenama veliko skupino bu-čel. Skupna teža medu znaša do malega eno tono. Sedaj je nastalo sporno vprašanje kdo bo štel denar prodanega medu, ali cerkvena občina ali zidarji? Bojevita sufragetka na smrtni postelji. Empsom, Anglija. 6. junija. — Zdravniki so prišli do spoznanja, da je zdravstveno stanje Miss Emily Wilding Davison, ki se je bila vrgla pred kraljevega konja prigodom dirke, brezupno. Sorodnike bojevite ainazonke se je pozvalo, naj pridejo k smrtni postelji. Zalivala ameriškim Grkom. Ameriški Grki so pokionili pred kratkem grškemu kralju dragoceno sabljo v znamenje domoljubja. Grški kralj je bil tega daru tako presenečen, da se je uredniku ameriškega grškega dnevnika Solonu Viastoju brzojavno zahvalil, da bo označeno sabljo vedno nosil. Podjetni Nem Znana " Hamburg-ameriška družba" namerava zgraditi 6 velikih parnikov za tukajšnji promet. Ameriška javnosi in trgovski kropi se bodo skoro gotovo čudili podjetnosti Nemcev, ko j ill namen je dobiti nadkontrolo pa-roplovstva v Zedinjeiiih državah. Nad vse čudno je, da se Američani tako malo brigajo za povečanje ali lastne trgovske mornarice in prepuščajo isto raje inozem-cem bodisiže Angležem. Nemcem, Francozom itd. Dokazano je, da so štele Zedin j ene države pred 100 leti veliko več tovornih ladij, nego pa dandanes. Te okoliščine napotile so zopet bogato nemško parobrodno družbo, da je najela zunaj $10,000.000 posojila za gradbo 6 velikih novih potniških in tovornih parnikov, ki bodo opravljali svojo službo izključno le po ameriškem vodovju. Glavna proga bo vodila iz istoč-nih pristanišč do južnih obalov, preko panamskega prekopa in dalje ob pacifiškem obrežju. Naša postava namreč določa, da se lahko s tujim denarjem gradi razne ladje za tuk. promet; vendar pa morajo imeti take družbe izključno le moštvo sestoječe iz Američanov in se morajo graditi ladje v Zedinjenih državah. Družba 4'Hamburg-American Lane " je *že razpisala te dni ponudbeno dražbo za gradbo 6 velikih parnikov. koji bo veljal vsak nad poldrugi milijon dolarjev. Te parnike se bo zgradilo v kaki ameriški ladjedelnici, dasiravno bo morala plačati družba zanje do -UiVz več, kot bi iste naročila v Nemčiji. Amerikanci v Mehiki v veliki nevarnosti. Hočejo vedeti "enkrat za vselej", če jim hoče amerikanska vlada pomagati. RESNA SITUACIJA. "Že večkrat smo hcteli prositi, a smo čakali, sedaj je pa mera polna.'' Tampico, Mexico, 6. junija. — Tristo Amerikancev, ki stanujejo v južnem Tamauli pas, je poslalo predsedniku Wilt*mu po tukajšnjem konzulu M illeru prošnjo za pomoč. — Ker ne pričakujemo v teh težkih časih — pravi prošnja — ničesar dobrega, ker je naše življenje danzadnein v večji nevarnosti. smo prisiljeni, da prosimo amerikansko vlado za pomoč. Vedeti določeno enkrat za vselej, če nam hoče pomagati. Veliko nam je bilo že obljubljenega, a storje-še ničesar. Tukaj moramo ostati, ker imamo svoja domovja in posestva. V slučaju, da odidemo iz teh krajev, postanemo reveži in berači. Ze večkrat smo hoteli prositi. a smo čakali, misleč, da bo boljše. Toda seda j je mera polna, gre nam za obstanek, za biti, ali ne biti. Vlada nam .je sicer prodala nekaj pušk. katere so pa nam takoj konfiscirali. oziroma s silo vzeli. Katastrofa lahko nastane vsak trenutek in če pomoč ne bo takojšna, bo vsak lahko sprevidel, kdo je v prvi vrsti kriv naše smrti.75 Washington, D. ('.. b. junija. — Parnik "Mexicano", katerega je najela družba "Rdečega križa", bo odplul iz Vera Cruza takoj v Galveston in pripeljal s seboj 200 Amerikancev. Zarota v Indiji. Nameravana je bila zarota proti angleški vladi. 44 odličnjakov aretiranih. Calcutta, Indija. 6. junija. — Oblasti so prišle 11a sled razsežni zaroti, ki je nameravala nasilnim potom oprostili Indijo od angleške nadvlade. V Midnapur v provinci Bengal so naenkrat aretirali 44 odličnih domačinov pod obtožbo zarote. V hišah aretiranih Ben-galeev so našli velike zaloge mu-nicije in kompromitujoče spise. Iz teh spisov se razvidi, da je imela skrivna zveza namen, uprizoriti ustajo indijskih čet in sicer istočasno v različnih garnizijah. Komplot naj bi se pričel s splošnim masakrom Evropejcev. Pripravljeno je bilo sistematično hujskanje indijskih čet. Kakor kažejo najdene listine, se je zarota razširila že po velikem delil Indije. Ta vest vzbuja spomine na grozni indijski upor leta 1857. Takrat so se Indijci pod vodstvom Nena Sahiba uprli ter pomorili vse angleške častnike, njihove žene in otroke. Upor so Angleži zadušili ter se grozno maščevali. Ujete upornike so trumoma stavili preti topove ter jih strelili s kartečami. poraz- Kitajski pirati napadli francoski parnik. Hongkong-, Kitajska, 6. junija. — Parnik "Robert Lebaudy", ki vezi po Zapadni reki, je postal žrtev kitajskih piratov. Ti so napadli parnik ter odnesli $^0.000. V boju s pirati je bil ubit neki potnik, več oseb posadke pa je ranjenih. Številni taki slučaji kažejo, da se je pričelo piratstvo na jugu zopet bujno xazevitati. Stavka brivcev v Bostonu. Boston, Mass., 6. junija. — Danes je zastavkalo kakih 800 brivcev. ki zahtevajo boljšo plačo in krajši delavni čas. Na nekem vče-rajšnem zborovanju je prišlo do spopada med pripadniki American Federation in onimi I. W. W. Naprosilo se je uradnike International Barber Union, naj pridejo semkaj. Železniški most se je podrl. Raleigh, N. C., 6. junija. — Železniški most preko Deep River-ja pri Sanford se je danes ponoči sesul, ko je vozil preko njega neki mešani vlak Norfolk Southern železnice. Življenje so izgubili paketni mojster Steward, zavirač Bladock in dva zamorska poljska delavca. Več jih je smrtnonevar-no poškodovanih, dva potnika pa sta dobila težke poškodbe. Tafi v Washingtcnu. • Washington, D. C., 6. junija. —■ K seji Lincoln Memorial Commission je prišel tudi prejšuji predsednik William Taft. Kot se čuje, bo več dni gost W. . Board mana. Jutri obišče predsednika VVilsoua in z jutrajšnjirn duem bo po svojem odstopu vprvič prestopil prag Bele hiše. Krvava osveta. Pittsburg, Pa., 6. junija. — Ker so ga preskočili pri povišanju, je ustrelil včeraj prodajalec tike-tov Pennsvlvania-železuice, Sage, svojega predstojnika, James Me-Nair ter ranil tudi nekega drugega uslužbenca. Morilec je ubežal. Pred izvršitvijo umora se je mudil v uradu generalnega superinten-denta, najbrž istotako z morilniin namenom. V ponedeljek pričnemo priob-čevati krasen roman Louis Gal-let-a: "KAPITAN SATAN", ali "Doživljaji Cyrano de Bergerac". Roman je ixvanredno zanimiv ter bo gotovo zadovoljil naše cenjene čitatelje. Sufragetke in Balkanci. Bojevite amazonke v Londonu bi kmalo prekinile mirovna pogajanja. London, Anglija, b. junija. — Ko so se danes vršila v St. James palači pogajanja med zastopniki balkanskih zaveznikov in Turčije. se je zbrala pred poslopjem velikanska množica sufragetk, ki so začele, kot je že njihova navada, demonstrirati in protestirati. Prozročile so tak nemir, da se je morala seja za nekaj časa prekiniti. Govornice so kričale, da naj najprej uredi ministrstvo razmere v domači državi, potem naj se šele meša v tuje zadeve. "Kaj nas brigajo Balkanci, nam dajte volilno pravico, najprej smo mi, potem so drugi!" Policija ni mogla ničesar opraviti. Sufragetkam sovražno občinstvo je obmetovalo govornice z gnjilimi jajci in drugimi predmeti. Policiji se je slednjič posrečilo aretirati "general'T-sufra-getko Marianne Hyde. Cesar Franc Jožef na dirkališču. Avstrijski monarh je zelo presenetil Dunaj čane z nepričakovanim prihodom. AFERA RKDL. Časopisi hudo obsojajo barona Georgi-a, ker je baje napačno pojasnil zadevo. Dunaj, Avstrija. 6. .junija. — Danes je priredil nek tukajšnji jahalni klub tekmovalno jahanje. Zbrala se je silna množica gledalcev, ki so bili vsi zaverovani v tekmo. Kar naenkrat je. nastalo med občinstvom čudno mrmranje, ki se je naenkrat spremenilo v burne navdušene klice: Cesar, cesar! In res je prijahal k posebni tribuni 88 letni starček še vedno čil in krepak. Svojega prihoda ni prej naznanil, zato je bilo pa tudi navdušenje in presenečenje tem večje. Z izvanredno pazljivostjo je sledil dirki in odhajal šele. ko je bila cela prireditev končana. Monarh je navidez popolnoma zdrav, na konju je sedel kot dvajsetletni mladenič. — Jutranji listi zelo obsojajo ministra deželne hrambe, infan-terijskega generala barona pl, Georgi a, zaradi odgovora, ki ga je dal včeraj na interpelacijo, ki je biia vložena glede pojasnitve slučaja Redi. Časopisje zatrjujejo. da se je Georgi previdno izogibal vseh podrobnosti in se je obnašal sploh tako. kot da bi hotel celo* stvar potlačiti. Ministri odločno odvračajo od sebe vsako odgovornost rekoč, da jim ni znano ničesar drugega, kot to, kar je Georgi pojasnil. Zelo ostro kritiko je priobčila social-demokratična '4 Arbeiter-Zeitung"', ki jo je pa državni pravdnik zaplenil. Poročnika Klariča, ki je bil ob-dolžen, da je zastrupil svojo spremljevalko na poti v domovino, so zaradi pomanjkanja dokazov izpustili na prosto. Klarič bo stopil sedaj v neko civilno službo. Pes požrl biblijo ter plačal svoj čin s smrtjo. East Palestine, O. 6. junija. — Ker je Mrs. Venetia Hardy ustrelila njenega psa, je naperila Mrs. Henrietta Daltenfel proti njej tožbo radi trpinčenja živali. Mrs. Hardy je v zagovor navedla, da je udri pes v njeno stanovanje, raztrgal najprvo zagri-lijalo ter pričel nato prežvekovati sv. pismo, katero je bilo v posesti njene družine že celo stoletje. Mirovni sodnik Henry je bil tako presenečen bodisi glede obtožbe kakor tudi glede zagovora, da je preložil razpravo za teden dni, da se posvetuje s pravnimi oblastmi. Renske province ogrožene. Berlin, Nemčija. 6. junija. — Sedaj so došla podrobna poročila v velikih viharjih v renskih provincah, iz katerih je razvidno, da bo letošnja vinska letina zelo trpela. Najbolj je trpela črta od Koblenca do Bingen. Le s pomočjo številnega vojaštva je mogoče vzdržavati promet. Razven renskih provinc je trpela tudi Ba-denska in Heška, kjer je zahtevala povodenj vec človeških žrtev. Denarje v staro domovino pošiljamo: Indijanska predloga dovršena. Washington, D. C., 6. junija. — Senatni komitej za indijanske zadeve je dovršil predlogo, ki se tige Indijancev v Združenih državah. Da se iztrebi prodajo žganja med Indijanci, zahteva komitej svoto $100.000. Mostova San Carlos reservacŠje čez CJila in Carlos-reki se zgrdila brez stroškov dotičnih plemen. Senator Myers je dobil amendment, ki določa svoto $50.000 za Fort Peck, Mont, reservacijo in sicer za nabavo živine in poljskega orodja. Določa se nadalje večje svote v šolske svrhe med Indijanci. K. $ K. $ 5____ 1.10 ISO.. . 26.60 10.... 2.15 140.. . 28.65 15.... 3.15 150.. . 30.70 ao.... 4.20 160.. . 32.75 25.... 5.20 170.. . 34.80 30____ 6.25 180.. . 36 85 35 ... 7.25 190 . . 38 90 40.... 8.30 200.. . 40.00 46.... 9 30 250.. . 51,15 50.... 10.30 300... . 61.35 55____ 11.35 350.. . 71.60 60 ... 12.35 400.. . 81.80 65.... 13 40 450.. . 92.00 70.... 14.40 500.. . 102.25 75____ 15.45 600.. . 122.70 80.... 16.45 700.. . 143.15 «5.... 17.45 800.. . 163. SQ 90.... 18.45 900.. . 1S4.0C 100____ 20.45 1000.. . 204. 'jO 110.... 22.50 2000.. . 407.00 120____ 24.55 5000.. .1017.00 Pofitarina je všteta pri teh rro-tah. Doma ae nakazane rrot« is 'plačujejo popolnoma,bre«vimarje odbitka. Naše denarne poliljatv* razpošilja na zadnje pošte e. k. poštno hranilnični urad ma Dnmaju t maj krajšem Času. Denarje nam podati je najprl ' lične je do $50.00 ▼ gotovini t pri Sporočenem ali registriranem pit ima, večje zneske pa po Posta) Money Order all pa po New York Bank Draft F£AKK »ATTRieR 1 82 Cortlandt St., New York, N. Y. GLAS NARODA. 7. JUNIJA, 19 13. "GLAS NARODA" "» (Slovenk: Daily.) Owned and published by the Slovenlc Publishing Co. (a corporation.) FRANK SAKSER, President. JANKO PLEŠ KO, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Place of Business of the corporation and addresses of above officers : 82 Cortland t Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. novega veka? Vprašajmo se se- j ske mu bo sledila v ne- koraeili; kajti, če bi se sovražni- polleta ......... leto za mesto New York...... pol leta za mesto New York Evropo za vse leto......... " pol leta........... 44 " četrtleta.......... Za celo leto velja list za Ameriko in Canado........................$3.00 ....... 1.50 4.00 2.00 4.50 2.55 1.70 "GLAS NARODA" izhaja vsak dan izvzemži nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") issued every day except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advwrtuement on agreemenL Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne priobčujejo. Denar naj ae blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje _najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA" 82 Cortland t St., New York City. Telefon 468? Cortlandt. Preteče pomanjkanje mesa. Poljedelski department v AVa-shingtonu naznanja, da se je tekom zadnjih šestih let število klavne živine v celi deželi zmanjšalo za trideset odstotkov. Povpraševanje po mesu pa vsled na-raščujočega prebivalstva vedno raste. Vsled tega je neizogibno, da bodo eene še boij poskočile, in sicer na tak način, da bo vži-vanje mesa postalo kmalu pravi lukuus, katerega si Človek sploh ne bo mogel, ali pa vsaj redko, privoščiti. Glavni vzrok, da se je zmanjšalo število klavne živhie, je iz-prememba velikih pašnikov na zapadu v farme. Za farmerja pa je postalo krmljenje tako drago, da se živinoreja sploh več ne izplača. V južnih državah, kjer je še obilo pašnikov, se živinorejo istotako ne izplača radi vednik kužnih bolezni med živino. Kadar se bo posrečilo iztrebiti te bolezni, se bo situacija seveda izboljšala, kar bi bilo v resnici želeti. Prvič v zgodovini naše trgovi ne je zaostal izvoz mesa za uvozom in v bodoče bode še bolj. Ze-dinjene države bodo odvisne od uvoza iz Canade in Južne Amerike in pri nas bodo zavladale kmalu take razmere kot so v Evropi, kjer je meso že zdavnaj prenehalo biti neobhodno potrebno živilo širših mas. Vlada bi lahko veliko storila, ako bi dala na razpolago nadalj-ne pašnike. S tem bi pospešila živinorejo ter dala tudi celi industriji novega impulza. A naša vlada zapre navadno hlev, ko je bil konj že ukraden iz njega. Padli v mira. Pripadniki gibanja za svetovni mir navajajo kot najboljši argument za svojo stvar velikansko število mrtvih in ranjenih, katere zahteva velika vojna. Nikdo pa ne misli na to, da zahteva železno stoletje tehnike brez pre-stanka več mrtvih in ranjenih kot najbolj krvava vojna. Stroji in transmisijska jermena, valarji so ravnotako morilna orožja kot Mauser, Manlicher in strojne puške. Med drugimi državami ima Nemčija najboljše postave v varstvo delavcev. A kljub temu kaže statistika o nesrečah za dobo od leta 1886 do 1911 nič manj kot 10,799,997 žrtev tovarniških nesreč, med temi 190,662 mrtvih in 2,404,976 težko ranjenih. In te številke niso niti popolne, ker ne pride velik odstotek nesreč sploh v javnost in ker pri teh številkah niso upoštevane nesreče pri poljedelskem obratu. Ako se upošteva še slednje, znaša število mrtvih, krog četrt milijona in težko pohabljenih 13 milijonov. Ali ne presegajo te številke statistike najbolj krvavih vojn daj. koliko žrtev zahteva železna moderna doba v Združenih drža- ku posrečilo premagati kmete, bi bil izgubljen tudi on sam s svojo vojsko. Ukazal je torej poročniku koliko dneh. Takoj so mu pomagali prebivali! Javna skrivnost je, da je valci po vseb predpripravah ter naša zakonodaja za varstvo de- j mu uatančno poročali o vsem,' Deussu. naj se s svojimi Hrvati lavcev nezadostna in da se še teh kar so p0iZVedeli o sovražniku, j iz Čerovelj najhitreje pomika par predpisov, ki v resnici obsta- Tako je izvedel, da tvorijo jedro proti sovražniku. Kmete izpod jajo, le izpolnjuje. Število nesreč sovražnikove vojske četrti laški j Uče gore, z njihovim voditeljem pa stoji v obratno-geometrični progresiji « neizpolnjevanjem takih predpisov. V starem veku je morila vojna može, v novi dobi natioma napadeni. Moštvo "Oto- iz Lindara, ki so se že bojevali, pa je brezbrižnost države glede čancev" pa, ki je bilo še pred ne- j dodelil nekaj vojakov, ki naj bi ga premoženja ni volil osebi pa peževi, ne Josipu Sartu, ki se kot papež imenuje Pij X.. ampak katoliški cerkvi. Vakdo bo sedaj mislil: saj je vendar vseeno, ali ima denar papež sam, ali ga ima katoliška cer-1 kev — kardinalovi nečaki ne do- j lahki bataljon, sami novinci, ki| Martinom Novljanom, je razpo- be ne tak0j ne tako ni- A ravil0 ( bi se gotovo ne mogli uspešno; stavil po griču na desnem krilu, za tem grmom tiči zajec! braniti, posebno ne, če bi bili ne-j katerim je, kakor tudi kmetom] Vsled razodbe rimskega tribu-1 nala je torej katoliška cerkev de-1 ^ „ _ _ dič lepega premoženja kardinala varstva delavstva napram stro- ■ davnim avstrijsko, da tudi komaj 1 pazili, da bi se vse pravilno vrši- Tripepija. Toda če hoče katoliška j jem ona pošast, ki mori ljudi.Uaka, da bi prešlo k prejšnjemu lo; sam, z ostalimi kmeti in sed- eerkeVj da ji bo to premoženje; Vojna prizanaša vsaj ženskam, j gospodarju — in res je prešlo v, mirni huzarji, pa je udaril narav- NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim srcem naznanjam pri jat eJ jem in znancem žalostne vest. da mi je neizprosna smr odvzela mojo preljubo ženo ANO HROVAT. Ranjka je dne 25. maja 191-na porddn v starosti let v Go spodu zaspala. Dne 27. maja snu izročili nje truplo materi zemlj na katoliškem pokopališču v Mo relville. Pa. Zapustila mi je tr nedorasle ot ročičke. Obenem se zahvaljujem odboru društva sv. Alojzija št. J S. K. .J., katerega je ranika bih članica, za udeležitev pogreba Zahvaljujem se tudi vsem roja kom in rojakinjam, kateri so nas obiskali in tolažili za časa bolezni in smrti ter ranjko spremili k zadnjemu počitku. Ranjko priporočam v blag spo min in lahka ji bodi tuja ženi ljiea. Josip Hrovat, žalujoči soprog in otroci. NAZNANILO. Vsem našim cenjenim naročnikom naznanjamo, da bodemo od sedaj naprej imeli cene naših pristnih domačih pijač, priob-čene od časa do časa v časopisu "Glas Naroda'*. Brinjevec......zaboj 12 steklenic $13.00 Tropinjevec .... " " " 12.00 Slivovka...... " " " 12.00 Cognac....... " " " 12.00 Kneipovo grenko vim> " 44 " 6.00 % Cena na galone. Slivovka galona $2.75 Tropinjevec " - 2.75 Cognac " 2.75 Whiskey " 2.00 Vino domače rdeče " ,50t.' Ako bi kdo izmed* rojakov rad zvedel cene drugih pijač, Here niso tukaj priobčene, ga prosimo, da naj se pismeno na nas obrne. Pri večji naročbi znaten popust. POSTREŽBA T0ČNA.||| Za obiia naročila se priporoča, The Ohio Brandy Distilling Co. 6102-04 St Clair Ave^ Cleveland, O. GLAS NARODA, 7. JUNIJA, 1913. Nekaj novega. TTT Dvt leti sta prekleti, odkar sta izgovorila med seboj zadnjo besedo o ljubezni. fkl tedaj je stala med njima nevidna stena, ki nista mogla skozi njo. Hodila sta drug zraven dru-gega, obedovala sta pri isti mizi, njuni postelji sta stali druga tik druge. Toda vmes vedno iu povsod ista stena! Govorila sta med srboj, a vedno z istim enakomernim brezizraznim naglasom, ki govore ž ni j m popolnoma si tuji ljudje, .ljudje, ki se srečajo na ulici zato, da se razidejo še isti hip. Stopinja enega ni puščala za s*-boj »ledu, poslušala sta se, a M' nista slišala. On je prihajal domov iz urada redno in točno. Niti ura ni šla natančneje, nego je hodil on. Isto tako natančno je vstal. Žlice in vilice so ropotale dan za dnevom 7, istim žvenketom, jedila in krožniki so se donašali in odnašali vedno z enakim, pritajenim šumom in s tihimi, komaj razločnimi stopinjami. Po večerji je či-tal časopise in kadil svojo smod-ko, vsak naslednji dan natančno od iste do iste minute kot prejšnji večer. A potem je molče vstal, poklonil se njej ter dejal z nizkim, navadnim glasom: 4'Lahko noč!" Kmalu nato je zaškripala postelj in bilo je tiho kot v gro- <>b popoldnevih, ko njega ni bilo doma, je sedela ona navadno v svoji Kohici ter delala različna ročna dela. (Vstokrat pa so ji roke padle v naročje, njena lepa glava se je sklonila kvišku in njene velike modre oči so se zagledala nekam daleč, daleč tja ven za. solncern, ki je počasi lezlo navzdol proti nizkim zarastlim hol-mom. In njene misli so blodile tja v ono ozko dolinico pod zeleni grič, kejr je cvetela njena prva mladost, tja v domačo hišo, ki jo je nanjo vezalo tisoč spominov. In tam je tudi bilo, kjer je spoznala njega, tam je bilo, kjer je stari oče položil njeno roko v njegovo. Kakšni spomini! Kako je bila srečna tedaj Od tam je šla za njim, za svojim možem v mesto in živela sta življenje, o kakršnem je sanjala tam pod sončnim gričem, življenje polno ljubezni, polno solnca iu svetlobe. Živela sa sama zase, zadoščala sta drug drugemu. Nekega dne sta sedela skupno na balkonu. Bil je lep večer, pravi italjanski večer. Nehote so se jima poiskale roke, prsti so se oklenili prstov in njena glava se je naslonila na njegovo ramo. Z vrta so dehtele rože, zrak je bil nasičen s pomladnim vonjem, od-daleč jima je plulo na uho zvone-nje. Onadva pa sta šepetala sladke besede ljubezni, in njune ustnice so se dotikale sleherni hip. Ilili so to krasni trenotki, sveti trenotki. toliko svetejši, ker so bili zadnji. Ko ve, kako se je zgodilo? Nikdar poznje se ni mogla domisliti, kako se je moglo pripetiti kaj takšnega, kaj tako groznega. Ko sta pozno v večer vstala, da bi odšla počivat, tedaj se je ona privila še bliže njega. In tedajj je1 dejala: "Kako hvalim Boga, da sem te dobila. Kako hvalim Boga, da sem imela toliko, da sem lehko poplačala tvoje dolgove ter sem sedaj..." Dalje ni izgovorila. Hipoma je izpustil on njeno roko, in vsa kri je izginila iz njegovih lic. Bil je hkratu trd in mrzel kakor kamen. "Nesrečnica, kaj si storila? Ali sem to zaslužil?" Obrnil se je ter stopal proti vratom spalnici nasprotne sobe. Njegovi koraki so bili težki in negotovi. Niti ozrl se ni več, a vrata je zaklenil za seboj. Ona pa je ostala sredi sobe ter ni mogla pojmiti njegovega vedenja. Sele čez dolgo se ji je za-svitalo, ka je storila. Teda je pa padla na divan ter obležala kakor mrtva ... Drugo jutro je bilo že pozno, ko so se odprle duri. On je stopil ven, in na obrazu so se mu poznali sledovi prečute noči. Njegove *>či so zrle motno in naravnost predse. Bile so črno obrobljene in so zrle brezizrazno. Tedaj šele je privzdignila glavo tudi ona. Plaho, s trepčočim sreem je povzdignila oko proti njemu, in roke so se ji sklenile na prsih. On pa je stopal mimo nje s trdimi, težkimi koraki. Planila je kvišku, stopila je korak za rujim ter iztegnila roke. Toda tedaj ji ni hotela noga da- lje, obstala je na mestu. Samo njene roke so se iztezale za njim. Ali on je odhajal in se ni ozrl.. Tako je torej prišlo, da sta pretekli že dve leti, odkar sta izgovorila med seboj zadnjo besedo o ljubezni. Od začetka je ona še večkrat izkusila, da bi se mu pri-bližila. Njeno je srce krvavelo, njene roke so se še vedno iztezale proti njemu. A praf tako so jI vselej upadle, in vselej, kadar so ji upadle, je počila nova struna v njeni notranjosti. Nazadnje so popokale vse, sree je bilo prazno in ničesar ni več čutilo zanj. Bila je prepričana, da ne more biti drugače. In privadila se je takšnemu življenju in skoro ni več verjela, da je bilo kdaj drugačno. A od tedaj je stala med njima nevidna stena, ki nista mogla skozi njo. Hodila sta drug zraven drugega, obedovala sta pri isti mizi, njuni postelji sta stali druga tik druge. Toda vines vedno in novsod ista stena! Bila sta si popolnoma tuja. Stopinja enega ni puščala za seboj sledu, ki bi ga opazil drugi . Gledala sta se, a se nista videla, poslušala sta se. a se nista slišala___ * a. * * Nekega dne, prav ob obletnici njunega sedanjega razmerja, je stala ona pri odprtem oknu ter zrla na ulico. Neki vrtnar je peljal mimo na vozu raznovrstne, komaj razvele cvetice. Njih barve so blestele, njih listje je trepetalo v gorki, božajoči jih sapi. Voz se je počasi odmikal, z njim so se odmikale cvetiec, dokler ni ulica stala zopet samotna in sanjajoča. A ona je videla cvetice še vedno, še vedno so ji trepetale pred očmi. In tedaj se je je polastila neka že dolgo nepoznana otožnost. Iz te nenadne otožnosti pa je vsklilo hkratu hrepenenje, hrepenenje po nečem neznanem, po ne^em lepem. Njena duša se je po dolgem času zopet napolnila s čudovitimi podobami, s podobami že davno za brisa ni mi. Ko se je ozrla po ulici navzgor, tedaj je je zapazila nekoga, ki je stopal vedno bliže. Nijegovi koraki so bili elastični, njegov stas vitek in ponosen. Ko je dospel do okna. se je ozrl kvišku in pozdravil. A tedaj se je ona spomnila, kje sta se že Videla. Srečala sta se v prejšnjih časih večkrat v družbi, in med vsemi ji je bil tedaj najljubši. A ko ga je danes zopet zagledala, je njeno oko ob-viselo na njem in ga je spremljalo navzdol po ulici, dokler ni izginil za voglom. In zazdelo se ji je tedaj, da je ulica postala hipoma pustejša in praznejša. Hrepenenje v njeni notranjosti pa je rastlo, a med njim se je pojavila neka čudna nemirnost. Stopila je od okna v sobo. Sedla je za mizo in podprla si je glavo z rokami. Začutila se vje hkratu utrujena in izmučena. Utrujena in izmučena do smrti. Stene njene sobe so se zožile, pohištvo se je stesnilo. In tedaj je tudi slutila, da je prišla v svojem življenju do novega križpotja. Potrebovala je svežega zraka. Vstala je in se je odpravila na iz-prehod. Čez dolgo časa jo je zopet vleklo nekaj tja ven v mestni šum. Sedali ni smela biti sama v sobi, ako ni hotela, da jo ta zrak zaduši. Hodila je po mestnih ulicah dolgo brez namena, iz ulice v ulico. Vse se ji je zdelo novo, vse nepoznano, kakor bi bila prišla prvič iz dežele v mesto. Nezadovoljna se je vračala proti domu. Nezadovoljna je bila sama s seboj .Ko se je odpravila ven, je pričakovala, da se ji prigodi nekaj nenavadnega, nekaj čisto novega. Vsak hip bi se bilo moralo zgoditi. Sicer ni sama vedela, kaj naj bi to bilo, a vendar je bila potrta, ko se ni zgodilo ničesar. Tedaj pa, ko ;je zavila v predzadnjo ulieo pred svojim stanovanjem, se je hipoma stresla. Pre-bledela je, vsa kri ji je silila k srcu. Mimo nje je stopal on, ki jo je popoldne pozdravil, ko je stala pri oknu. Tudi sedaj jo je pozdravil, a zraven jo je pogledal kakor bi bil presenečen, da jo sreča. A ona je hkratu vedela, da je to isti dogodek, ki ga je pričakovala na svojem izprehodu danes. Zavedla se je, v njeni duši je bilo jasno. Nekaj težkega se je takrat odvalilo z nje srca, nekaj mehkega, toplega se je naselilo v njem. Skoro vesela je prestopila prag svojega stanovanja ... Zvečer sta večertjala skupno s soprogom kakor navadno. Ko je tako sedela nasproti njega, jo je obšlo neko posebno čuvstvo. Nekaj razposajenega, prešernega jo je navdalo, nekaj taksnega, česar dozdaj ni poznala. Od strani je pogledala svojega soproga, ki je večerjal mirno in dostojno. In prav tedaj je povzdignil svoje oči i on. Toda nijegov pogled je bil danes ves drugačen, kakor dozdaj v teh dveh dolgih letih. Njegovo oko — jo je gledalo mirno skozi napol zaprte trepalnice, ali iz njega je svetilo nekaj nenavadnega. To oko jo je gledalo tako, kakor bi videlo vanjo, kakor bi natančno vedelo, kaj se se danes vrši v njeni notranjosti. To oko je prodiralo s svojim mirom v njeno dušo. In gledalo je vanjo in se ni povesilo. Tedajj pa je hipoma izginila njena razposajenost in prešer-nost. Polastila se je je zmedenost, in njena glava se je obrnila proti oknu. A vedno je še čutila, da visi na njej njegovo oko. In ta mirni, ta hladni pogled jo je pekel, ta pogled ji je gnal vso kri k srcu. Nemirno se je premeknila na stolu. Zavpila bi glasno, vstala bi in bi bežala tja daleč odtod, daleč, daleč iz njegove bližine. Le proč od njega! Teda»j pa se je dvignil on, mirno in dostojanstveno. In poklonil se je kakor navadno in dejal je s svojim nizkim glasom: "Lahko noč!"... Ostala je sama. Ko je odšel on, se je odvalilo nekaj težkega od njenega srca. Oddehnila si je in popravila si je lase, ki so ji silili na čelo. Naslonila je glavo v roke in se je zazrla v luč. Vsi dogodki izza mladih let, iz prošlih dveh let, zlasti pa dogodki današnjega dne so se vrstili pred njenimi očmi. Postajala je ob tej dolgi poti, počivala je na posameznih obcestnih kamenih, mimo so hitela drevesa, mimo so hitele cvetne livade in pisani vrtovi, mimo so hitele rjave trate in po slani popaljene cvetice. Mimo je hitelo vse, kar je nekdaj razveseljevalo in žalostilo njeno srce, hitelo je , da so komaj za njim sledile njene misli. A nazadnje so se ustavile tam na ulici, ta nam vogalu, kjer je popoldne zavila v predzadnjo ulico pred svojim stanovanjem. Tam so postale, so se zapredle, in v njili sredi je stala svetla in jasna podoba, a iz nje je kipelo nekaj vzvišenega, nekaj lepega, po čemer je hrepenelo njeno srce, po čemer so se iztezale njene roke. Tedaj je v sosednji sobi zaškripala postelj. Ona se je zavedla. Stresla se je, kakor bi ji bila zapihala ostra sapa preko razgaljenih ram. Njeno oko je hipoma izgubilo svoj žar, postalo je motno in se je povesilo____ * * * In od tedaj se je dogajalo redno vsak dan, da sta se srečavala. Nastalo je med njima neko razmerje posebne vrste. Zjutraj se nista videla nikdar. Teda je ona doma opravljala svoja opravila povsem mirno, kakor ne bi motilo prav nič njene notranjosti. Vse je šlo svojo navadno, vsakdanjo pot. Vse ob določeni uri, vse kakor v prejšnjih časih, vse od pi-čice do pičice natančno. A ko je prišlo popoldne, ko se je soprog poslovil ter odšel v urad, tedaj se je hipoma nekaj zgenilo v njenem srcu. In iz tega se je porodilo neko neodoljivo hrepenenje, ki ji ni dalo, da bi obstala v sobi. Razburjena, tresočimi rokami, se je začela vselej odpravljati. Ko se je pri tem opazovala v ogledalu, so se svetile njene oči v nekem posebnem, vlažnem blesku. In z naglimi koraki se je podajala na ulico. Nedolgo potem sta šla drug mimo drugega, vedno z istimi počasnimi, po sili se ustavljajočimi koraki. In vselej je on z vidnim veseljem privzdignil klobuk, in njegov pogled je mehko in božajoče za hipec obvisel na njenih očeh. In te oči so ga sprejele poželjivo, kakor sprejema roža hladilno roso po vročem, suhem dnevu. A ko sta oddaljila, ko je imel izginiti vsak za svojim voglom, tedaj sta se vedno ozrla kakor na povelje oba. Postala ta nekoliko, noga je obstala nehote, v srcu je zabrnela struna ljubezni najslajšo svojo pesem. In vselej po takem srečanju ji je bilo lehko pri srcu. Ni se bala večera, večera, kakršnih je morala preživeti že toliko ob strani svojega soproga. Sedaj je bilo okoli nje vse svetlo, najmanjša stvarca je zadobila zanjo važen pomen. Dvoje mehkih, izrazitih, srečo sipljočih oči je pošiljalo svetle žarke v to sobo, je zlatilo z njimi prej tako temne večere. In sedaj niti opazila ni več, kako so jo češče in češče motrile oči soprogove, s svojim mirnim pogledom, kakor bi vedele natančno, kaj se vrši v njeni notranjosti. Ni se brigala več zanje. Zdelo se ji je, da so ji te oči popolnoma tuje, da jih ni še videla nikdar, da same ne vedo, kaj hočejo. In z vsakim novim dnevom se ji je zelo bolj gotovo, da sedi na onem stolu nasproti njej tujec, ki ga je zanesla noga nevede v njeno bližino, tujec, ki g-a bode noga tudi skoraj odnesla z njene poti. Nič je ni več vznemirjalo, resnica je bežala od nje, objemale so jo razkošne, sladke sanje. Soprogove oči pa so vsak dan globlje prodirale v njeno dušo. Videle so vse natančno, kar se je godilo tam notri. A bile so mirne, hladne. # * • Ko je nekega dne zjutraj zopet odšel soprog v urad, je našia ona na mizi v njegovi spalnici listič. Na njem je bilo zapisano od njegove roke: "Žena, varuj mojo in svojo čast!"... Strmela je v črke, njena roka je držala listič in se je nehote tresla. V tistem hipu je videla soproga, kako sedi za. mizo zvečer, kako jo mirno opazuje skozi napol zaklopljene trepalnice. V tistem hipu je začutila zopet, kako prodira njegov pogled v njeno dušo. Ozrla se je, zdelo se ji je, da je v kotu zaškripala njegova postelj. Skoro se je prestrašila. Izpustila je listič in se je naglo okrenila. Hripavo, glasno se je zasmejala. Toda ta smeh je bil prisiljen, zasmejala so se samo usta. V srcu pa • prav tisti čas začutila neko tesnobo, ki je prevzela vse njene živce, a je morala za nekoliko hipov sesti. . . Bilo je to tisti dan, ko se je imela prvič sestati z njim, čegar podobo je nosila v svojem srcu. Vstala je in se je ozrla po sobi, kakor bi itekoga iskala. Tiho je bilo v njej. kakor v grobu. Nič se ni genilo. Tedaj so ja pa zopet prepluli spomini iz prošlih časov. Tiho, po prstih so se približali, objeli so vso njeno dušo, in mehko je postalo v njej. Da bi se še enkrat vrnili ti časi! Samo še enkrat, samo za hipec bi jih Še rada uživala. Dala bi zanje vse, kar ima, dala bi svoje življenje. V tem hipu se je zabrisala in je pobledela podoba, ki se je bila vsilila med njo in soproga. Stopila je v ozadje in pred njo je stal samo še soprog, soprog iz nekdanjih davnih časov. Da, kdor se še boji za njeno in svojo čast, da še ljubi, mora ljubiti !... Težko je čakala poldneva. Kolikor bolj se je bližala ura, ko je imel priti domov soprog, toliko je bila nemirnejša. Hipec pred njegovim prihodom, ko je že slišala njegove stopinje na stopnji-cah, se je ozrla v ogledalo, popravila si je lase in se je nasmehnila ... Odprla so se vrata. Tedaj mu je stopila nasproti z odprtimi rokami s smehljajem na ustnicah in s solzami v očeh. "Ali se bojiš zame, dragec? Glej, tvoja..." Toda on je stopal mimo nje, stepal kakor oni čas, ko se je nehalo njuno občevanje .. * * * Popoldne jo je bilo sram samo pred seboj. Ko je odšel zopet soprog, se je začela odpravljati z nervozno naglico. Nekaj trdega je ležalo na njenem obrazu, nekaj odločnega v njenih kretnjah. "Ti sam si hotel, ti..." Počasi je odšla na ulico. Ko je začutila svež zrak na svojih licih, si je oddehnila. Bila je hipoma vsa druga. Kar se je godilo z njo zjutraj, je ostalo za štirimi stenami njene sobe. Polastilo se je je zopet hrepenenje po sreči, hrepenenje po ljubezni. Samo tako bi bila rada vedno pri svojem ljubimcu, zrla bi v njegovo oko, poslušala njegovo govorico in naslonila bi svojo glavo na njegovo ramo. In ure bi potekale v blaženstvu, v sanjah, kakršne je sanjala nekdaj tam po solnčnim gričem v rodni -svoji hiši. In slonela bi dolgo, dolgo, slonela toliko časa, da bi zadremala za večno. Iz teh misli jo je zbudil pokrit voz, ki se je ustavil pred njo. Vrata so se odprla in iztegnile so se po njej roke, ki so vzdignile na sedež. Konja sta potegnila, in šlo je ven iz mesta. Tresoče roke so se ovil« okoli njenega pasu in začutila je strasten poljub na svojih ustih. Bila je hipoma vsa zmedena, neka o-pojna toplota se je o vila njenih udov. Zaklopila jeo či in naslonila je glavo na njegovo rame. Njene Zdravje za ženske.... Čas pride v življenju vsake ženske, ko mora rabiti kako zanesljivo toniko in zdravilo. ^ Mnogo pisem smo prejeli od žensk, ki hvalijo SEVEROV REGULATOR in pravijo, da je zanesljiva tonika in zdravilo za ozdravljenje ženskih bolezni. Okrepča slabotne ženske, vredi vse nerednosti in olajša bolečine. Pomagal je njeni hčerki. Naznajam Vam, da je Severov Regulator pomagal moji hčerki. Zadnji mesec je trpela vsled hudih bolečin, toda, — ta mesec nima nikakih bolečin. Zahvaljujem se Vam za zdravilo in nasvet." Mrs. Catherine Hradek, Williamsburg, Iowa. Sedaj lahko opravlja delo. "Bila sem tako bolna, da nisem smela zapustiti postelje, dokler nisem pričela rabiti Severov Regulator. Sedaj sem popolnoma zdrava, ter lahko opravljam sv:»-je delo. kakor sem ^ra predno sem bila bolna. Mrs. Barbara Vachal, li l. Box 11, Ross. N. Dak. NE TRPITE! Ako ste onemogli, ako se ne počutite dobro, ter ste nadlegovanj s kako nerednostjo, bi morali rabiti to zanesljivo zdravilo. Pomagalo je drugim, ter bo tudi vam pomagalo. Cena $1.00 v lekarnah ali od nas. Naša knjižica "Zdravje za ženske" opisuje veliko ženskih bolezni in njihovo zdravljenje z rabo naših zanesljivih zdravil. Ovita je okoli vsake . steklenice Severovega Regulatorja ali pa jo pošljemo zastonj na katerikoli naslov. m * & & & © & & & m m & & ~W. F. Severa Co. cemLTds Frank Sakser Glavni urad: 82 Cortlandt St., NEW YORK, N. Y. Pošilja DENARJE v staro domovino potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro in ceno. J i! * ji Podružnica: 6104 St. Clair Ave., CLEVELAND, O. Prodaja PAROBRODNE LISTKE za vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih cenah. Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi. sanje so se izpolnile. Tako bi ostala na večno. Voz je drdral medtem mimo zelenih njiv in z gosto, visoko travo zarastlih travnikov, mimo visokih dreves in nizkih kmetiških hiš. In ona je tedaj odprla oči. Tn videla je, kako je nad njo žarelo v divjem, strastnem ognju, dvoje oči. Bilo je v tem pogledu nekaj satanskega, nekaj takšnega, česar ona še ni videla v svojem življenju. Strah je napolnil njeno srce in zravnala se je kvišku. Zavedela se je. Njegove roke pa je niso izpulile. Potlačile so ji glavo navzdol, in njegove vroče ustnice so trepetale na njenem čelu. Konji so dirjali, njih veselo prhanje se je culo v voz. Mimo so hitele nizke kmetiške hiše. Tedaj se mu je pa ona šiloma izvila. Nepopisen gnus ji je ne- Phon« 346. I FRANK PETKOVSEK, javni notar - Nttarj Public, 718-728 Market St., WAUKEQAN, ILL. PRODAJA fina vina, najbolje Iganje te-iirrstne smotke — patentov ana zdra vila. PRODAJA vožne listke vseh prekomor skih črt. POŠILJA denar v star kraj zanesljiva tn poSteno UPRAVLJA vse v notarski posol spada. jočadela. _ > Zastopnik "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St..NewYork. .................*li nfjj--- IHj n iBi nadoma napolnil srce. Z nenavad-f Kočijaž ni zapazil ničesar, ko-no močjo se ga je otresla in v is-lnji so dirjali dalje... tem hipu je odprla vrata od voza -----,] ter skočila na cesto. Padla je na tla. in krvava lisa se je pokazala Diplomati znajo včasih najbolj na njenem čelu. , (ceniti vrednost molčanja. GLAS NARODA, 7.-JUNJJA>1913. Tedenska pisma. Pile Mike Cegare. Iblane, ki sedaj baje nekje šta-pa. To se bomo veseli vrteli, pili in jeli, če bomo kaj imeli! Z Ajs Krim bizmusom pa letos ne bo nič, ker je lt*d preveč poskočil kvišku. Dokler ne zgradijo mestne Ais tektori mi ne bo mogoče kuhati in mešati sladoleda. Ajstrust ne odneka in ne odneha, če bi ga tudi s prešo pritiskal. Sedaj zahtevajo ti zlumski baroni že $8.50 za eno tono ledu. Kdo bo pa shajal ? — Ajs Krim. če pa ni mrzel pa sploh ni dober.-- Zadnji čas je pričelo nekaj naših loncmanov jahati poleg konj. kobil, oslov in mul. tudi pesniške pegaze. Tako se čita večkrat zelo ginjene kitice od onih, ki potujejo v staro kontro. Gotovo samega veselja, ali pa žalosti! fant! pameten in previden bodi! morda te bo ta ali oni še v tem posekal? Tako je tudi prav. Vsak rojak, ki potuje domov, naj spiše in zloži kako primerno pesem v pozdrav in slovo; jaz jih bom pa skupaj zbiral. Ko se nabere malo več tega gradiva skupaj, damo vse v javnost lepo vezano! Američani nas bodo vsled tega kar po strani gledali, češ: Slovenci so pa smart in pojetieni: M.orda še postavijo temu ali onemu kak spomenik tam v Wasenktonu. Le tako dalje do cilja! Namesto, da bi se medsebojno fajtali radi splošne denarne talenge, radi afen itd. itd., pa se vrzimo raje na to polje ali farmo, kar nam bo gotovo bolj v čast in korist! Ko jo enkrat jaz odrinem proti Kranjski, bom dal v liste sledečo pesmico : Adijo, pa zdrava ostani. Predraga Amerika ti! Pa Majka nikar ne pozabi. Ki danes na barki stoji. . -Jaz na te ne bodei« pozabil. Bogata si polna vseli — muh. Dola reke sem iskal in vabil; Domov moram iti pa suh. M. C. P. S. Iskrene gratulaeije vsem Tončkam in Tonetom! - -o— Dan vseh Tonetov in Janezov, — Neva poetična doba. V Bruklinu, dne 10. žuna 1913. Mr. Editor: — Čez tri dni in tri noči jo pa zopet za enkrat odrinemo proti Pen Sloveniji na državno kožo in sicer naravnost v Spicbiirg, kamor sem povabljen, da se udeležim velikega bala vseh Tonetov tam na liutler stritu. Dasiravno jaz nisem krščen ne na Toneta ali Tončka, se bomo vseeno ta dan skupaj vrteli, ker smo si po času naših patronov nekaj v žlahti. Anton Padvanski pade leta 1913. na petek in to celo na 13. junija. Čudno kaj ne?--Moj pravi patron Janez Krstnik se bo pa obhajal letos samo 'J dni kasneje in sicer prvič din* 22. junija in pa na Kresni dan dne 24. junija. Lahko sem torej vsled tega vesel, ker bom dobil letos dvakrat go-dovna darila. Tako kaže namreč črno na belem Blazenkova pratka za to leto..Sam še ne vem, ali bom ostal do Kresa v Pen Sloveniji ali ne in če naj ondi počakam 24. ko se bo dan na krajše obesil. Najraje bi šel tam v kako majno kopat Ziovoiznajdeno rudo ''radij" katerega doftarji zelo radi prav drago plačujejo. Prav radi radija me tjakaj vleče. Vpam, da se bodo tega Toneto-vanja udeležili vsi Toneti ,in j —o— lončke iz Ale geni in vaša Tona j 'Oskar, ali mi greš takoj sem!' okraja. To vabilo naj velja tudi j je zavpil oče z močnim glasom na /a vse one Tonete, ki morda niso svojega sina. junijski ali pravi Toneti, — samo Oskar, ki je bil ostal v senčni da >.» Timet i; kajti Tone je in o- aleji, vodeči ob malem jezeru, da j eeno japonsko vazo. ki se je na stane Tone. čeravno obhaja svoj j gleda race, ki so plavale po vodni god na dan Antona s prešičem me- gladini, je prestrašeno dvignil Mi-n januarja. Oba ta dva patrona roko proti čelu. kot da hoče odvr-Kta sedaj Že V nebesih, lili smo pa j uiti preteči udarec. na zemlji: radi tega moramo! -Sem k meni pridi!" je zauka-vedno skupaj držati, dokler se ne 1 za] oče. preselimo ija. kamor si je vsakdo, i>j] je ogromne postave, okrogle premula v krtovo j glave, modrih oči, ki so se v tem 0 č e. Črtica. Preredil .G. P. lo elegantno, a vendar ne prekri- čeče. "Kaka surovost!" je ponovila žena ter tesneje oprijela z roko solnčnik. Ogromni mož je zarudel jeze: "Ne vmešavajte se. prosim, v tuje zadeve! To je moj sin! Mislim, da ga smem kaznovati, ako se hoče vreči v vodo, da bi ušel zasluženi kazni.*' Dama pa je odvrnila: "Ravno nasprotno! Iz strahu pred vami. se je hotel vreči v vodo. Ali ne veste, da je podlo, tako prestrašiti otroka, ki se ne more braniti?'' Orjak pa. ki je bil ravnotako surov napram družini kot je bil ponižen napram svojemu gospodarju. je postal sedaj surov: "Brigajtie se za svoje lastne zadeve! Poštenjak sem in vem. kaj imam storiti! Sieer pa..." Močna, dobro merjena klofuta iz roke mladega spremljevalca ga je prekinila. Prvi je sledila druga, tretja in orjak je izprevidel. da je našla svojega mojstra: "ln tu je moja vizitka!" .je rekel ko-nečno mladi mož mirno. Orjak pa. ki je težko hropel. ni sprejel vizitke. Stal je kot omamljen ter ni vedel, kaj naj stori. "Pojdimo!" je rekla njegova prestrašena žena ter ga prijela pod pazduho. Oskar je sledil sta-rišem. "rbožee!" je mrmrala mlada dama ter pobožala dečka po licu predno se je odstranila s svojim spremljevalcem v drugo smer. Oskar, ki je sledil starišem, si je komaj upal dihati. Najraje bi se odstranil, ako bi si upal. — A na njegovo velikansko začudenje i se ga oče doma niti dotaknil ni. Da, delal je sploh kot da ga ne vidi. Plašno se je odstranil iz sobe ter je bil ves pobit in žalosten. Pričelo se je zopet vsakdanje življenje. Dogodka ob jezeru se ni omenjalo v hiši. Oskar je bil celi teden zelo priden, ker se je zavedal svoje krivde in sosedje so se čudili, da ni bilo pri družini nikakega prepira in upitja več. Osem dni brez klofdt se je zdelo Oskarju nekaj bajnega, nebeškega. nekaj, kar mu je dalo nazaj razposajenost otroka. Zopet se je pričel v obednici igrati z žogo. kar mu je bilo strogo prepovedano. Ravno ko je odprl oče vrata, je priletela žoga v drago- I I j v aeroplanu preko oceana Ameri-• čan F. Rodman Law. Na Nem- rnerava v nekaj mesecih poleteti zaslužil ko deželo. Na tO godovanje moram | trenutku jezno svetile. Izpustil iti Že radi tega, ker sem od špic- jt. bil roko svoje žene, da pokli-buiskih Tončk ekstra povabljen, če z jezno kretnjo sina k sebi. Saj smo si tudi s temi nekaj v so- Oskar se je boječe približal. A rodu. ker je bila tudi moje stare ofe* mu je stopil dva koraka na-fetaiv matere Tončka. Brez mene sproti ter ga prijel za uho: "Ali bi se sploh ne zamoglo pričeti te ti nisem rekel, da ne smeš ostati veselice. -----zadaj, pri vodi?!" je zavpil na Za olepšan je dvorane bomo na-j sina, ki je bolestno vzkliknil: ročili celo tono lepih rož po Tonk; i "Au-au!" zatem bomo pa v enem tonu into- "Pusti ga vendar", je rekla že-liirati lepo himno na čast Tone- na. "Sedaj Ko ubogal." tom, katero bom navlašč v namen prinesel seboj. Če se bo hotel morda kak Jenki Dul zaljubiti v kako našo slovensko po Tonko mu bom rekel: to ne! NaŠ Tončke so samo za naše Tonete namenjene. \ em, da se bomo zabavali ime- "Jaz že vem, kaj delam", je osorno odvrnil mož. "Ti pa pazi! Ne šalim se!" je zopet zapretil sinu. Oskar je ostal pozneje nekaj časa pridno poleg starišev. A kmalu ga je zopet začelo mikati iiituo pri ocvrtih piškah, .žiruk- jezero. Obstal je za trenutek, da ijih, krofih, poticah, vinu in pi- si ogleda neki čoln. Potem je zo-vu ; prav zaradi tega .že. sedaj nič i pet vzbudil njegovo zanimanje ne jem in ne pijem, da ne bom labud, ki je ponosno plaval po dajal ondotnim Tonetom in Tone- površini. kam kake "korbee". Včeraj Naenkrat pa se je oče obrnil. sem tele grafiral tudi našemu zna nemu Terbovčemu Tonetu v Kola f on i jo naj pride dne 13. t. 111. v Spieburg v spremstvu svoje izvoljen ke gdč. Bakse. Jaz bi jo rad enkrat na kakem balu pretresel in precukal, ker pravijo, da je zelo radodarna in precej obložena z zlatnino: Takole, — ene mate zlate urce bi pa res ne pogrešila, če bi mi jo velikodošno ali za spomin podarila za moj bojd zdej. Polštertanca ne grem plesat z nobeno^ drugo gospodično kakr s to. Če jo že enkrat cmoknem kleče na polšterčku tja na njena ustna, — mi tega naš Tone ne bo zameril, ee ni preveč želos nanjo; saj rad tudi drugim kaj dobrega privošči bodisiže za denar ali pa zastonj. Upam tudi. da mi bo prinesel seboj košarico kalafonskih f'g, rožiče\% pomerane in grozdja; jaz mu pa prinesem v ekšeenč en buselj naših znanih long Ajland tometov, krompirja in Peter sila iz naše kontre. Bova pa zataušala, kakor zunaj na ribniškem sejmu. Gotovo pri-de na to veselico tudi žane z .,"i...-..-.«i. tit ali Oskarja ni bilo več ob njegovi strani. Daleč zadaj je bil, sklonjen z gornjim telesom čez ograjo ter gledal v vodo, v kateri so igrale ribice. "Tu se pa že vse neha!" je zavpil oče, se obrnil ter hitel proti mestu, kjer je stal sinko. Ta je bil pozabil na vse krog sebe, ta-kor zatopljen je bil v prizor v vodi. "Oskar!" je zaklicala mati, da ga opozori na nevarnost. Oskar je dvignil glavo, videl poleg sebe grozeči obraz očeta ter skočil čisto na rob jezra. Oče je zgrabil sina še pravočasno, da ni padel v vodo. Tedaj pa je deževalo udarcev. Razjarjeni mož je udrihal kamor je priletelo. Oskar je glasno tulil ter stal ko-nečno na nogah, dočim si je oče, čigar jeza je že spuhtela, brisal potno čelo. "Kaka surovost!" se je naenkrat oglasila poleg njega mlada, žena. Par sprehajalcev se je usta- mah razbila "Sto vragov!" je zaklel oče, skočil proti otroku, ter 11111 dal par krepkih zaušnic. — A v 110-trajnosti Oskarja se je izvršila v istem trenutku čuna izprememba. Polotil se ga je duh upora, strah je popolnoma izginil in ko je dobil tretjo klofuto, se je vzravnal ter zavpil: "Ako me ne pustiš pri miru. zbežim ter grem k oni dobri dami. ki nas je srečala pri jezeru." S stisnjenimi zobmi je stal Oskar pred očetom. Izigral f]e sedaj zadnjo karto ter pričakoval nekaj strašnega — morda smrt!-- Oče je stopil korak nazaj, obledel, se pričel tresti. Nato se je obrnil ter zapustil težkih korakov sobo. Trepetaje je stal Oskar nekaj trenutkov na mestu, nato pa je sledil očetu. Našel ga je v kuhinji, sedečega na klopi. Glava mu je visela na prs.ih in velike, debele solze so tekle orjaku po licu. Vsa surova zavest moči, vse tiranstvo ga je zapustilo v onem trenutku, ko je bil kaznovan za svqjo surovost. Prišel je do spoznanja, da mora tudi v svojem otroku videti in spoštovati človeka. In seda še je obrnil ta otrok proti njemu! Ob pogledu 11a solzečega se moža, katerega se je dotlej otrok tako bal. se je dečku pričelo krčiti malo srce. Ravnokar vzbujena trma je izginila in globoko, prisrčno sočutje se ga je polastilo, pomešano z odkritim kesorp nad svojimi pregreški. Pohitel je k očetu, sklenil svoji ročici krog vratu orjaka, pritisnil mehko lice na obrasli obraz moža ter priečl prositi: "Oče, — ne jokati!--Tudi jaz ne bom storil nič več kaj takega." In takrat je poljubil oče sina — prvikrat. Ioforinacijski predal "Glas Naroda". J. St., Ottawa, HI. Dosedaj še vilo. Med njimi žena, ki je bila j ne poznamo lista., ki bi priobče-izgovorila dotične besede in mož [val svojim naročnikom oglase v njenem spremstvu, oblečen ze- brezplačno. — Kakor se euje, na- škem pa tudi gradi mehanik Paul Ganz velikanski zrakoplov, s katerim bo preletel Atlantik — če se mu bo posrečilo. Te časti ni do danes še nib če dosegel. Narcčnik v Duquesne, Pa. Do-tična oseba ne bo kaznovana z zaporom, pač pa ženska. Morda mu bo sodnik naložil od do $10 kazni. Sploh je težko o taki stvari ugibati, ker so tozadevne postave po raznih državah povsem različne. SKRBITE ZA BODOČNOST. Kdor hoče, da bode imel živeti od česa na stare dni, mora že zdaj skrbeti za svojo bodočnost. Ni je lepše prilike, kot vam jo nudiva midva. Kupi in odplačuj polagoma zemljo, pa boš kdaj na svojem. Prodajava svojo zemljo od 15 dolarjev naprej za aker. Sto dolarjev plačaš takoj, ostalo mesečno po deset dolarjev. Če si bolan ali nimaš dela, počakava. Če kupiš 40 akrov, plačava vožnjo. Prodava samo tistim, kateri pridejo sami pogledat. Jamčiva, da pridelate na vsak aker naj manj toliko čistega vsako leto, kolikor plačat-s za ves aker. Iz-čistite lahko nekaj akrov na teden. Do železnic in mest od ene do štirih milj. Kmetije vse na okoli. Zdrav zrak, nobenega moč virja, polno studencev. Niinava nobenih agentov in zato ne zame ojujte naju z drugimi, ki proda jajo danes tukaj, jutri tam, danes za to, jutri za drugo kompa-nijo. Ne silite v kraje, kjer gre samo živinoreja, ker za živino ne potrebujete 40 akrov, kot pri nas. ampak trikrat toliko. Najboljša prilika za tiste, ki se nam-eravajo to pomlad naseliti. Če ne mislil letos iti gori, kupi letos, kupi takoj, pa boš že nekaj odplačal do drugega leta. Vedi, da delo ni stalno, da pridejo krize — pa če imaš svoj košček z-emlje, se lahko umakneš in v vsaki krizi napra viš življenje. Piši ali pridi še danes na naslov: Krže Mladič Land Co., 261G S. Lawndale Ave., Chicago, 111. Telefon: Lawndale 7449. Začni danes, če hočeš kaj imeti jutri. Če pa odlašaš vedno na jutri, ne boš imel nikdar nič Trgovec 1 zlatnino M. POGORELO 29 E. Madison St. — Room 1112. Chicago, 111. Opomba: Pazite na oglaa t so botnih številkah. ROJAKOM v Pennsylvaniji in W. Virginiji NA ZNANJE. Rojakom v Pennsylvaniji in West Virginiji naznanjamo, da jih obišče naš novi potnik NIKJER DRUGJE, ne v Texasu, ne v Missouri, ne v Floridi, ne v kateri drugi slovenski farmarski naselbini, ne dobite tako zdrave, kot kristal čiste stu-denčne vode, kot ravno v prijaznem WATJSAUKEE, WIS., kjer je trg eden najboljših in kjer se da vsak farmarski pridelek brez vsake težave spečati v denar, kjer je podnebje slično podnebju v stari domovini, torej tudi najbolj rojakom prija; je zdravo in ugodno. Zapomnite si: MRZLICE iu ŽIVINSKE KUGE tu ni. Zemlja je rodovitna in dobra, lega iste je ravna, po nekaterih krajih manj ali več valovita. Kamenja in močvirja ni. Dva potoka tečeta skozi to zemljo. Mnogo studencev. Ravno isti poljski pridelki kakor v starem kraju rastejo tu, kakor tudi sadje 111 vinska trta. SUŠE in TOČE in VIHARJEV ni. Cena akru ostane še za ta t?-den od 15 do 20 dolarjev. Lahki kupni pogoji. Vsakemu kupcu povrnem vožnje stroške za sem in nazaj. Dolžnost me veže, da omenim, da to zemljo prodaja SLOVE-NEC SLOVENCU in da posredovalnih čifutov ni med nami. torej se z vsakim pogovorimo v materinem jeziku iu vsakemu pokažem vsako ped zemlje, brez vsakih stroškov potem če zemljo kupi od mene ali ne. Vsakemu kupcu jamčim oseb no. poleg Grimmer Laud Co. za CLEAR TITLE in ČISTOST BREMEN. Pogodbe tako izdelam, da jih vsak navaden delavec lahko razume in ni v njih nobenega zavijanja. Rojaki, pogodba. je važna stvar, dajte si pozor! Vsak. ki je prišel to zemljo pogledat, je tudi kupil iu to je moje najboljše spričevalo, ker mi je dokaz, da je vsak zadovoljen. Če ste se odločili kupiti farmo, tedaj pomislite na sledeče stvari: 1. Kaka je zemlja? 2. Kak je kraj? 3. Kaka je voda? 4. Kako je podnebje? 5. Kaj raste na zemlji6. Kake ugodnosti nudi kraj in kak je trg. 7. S kom imate opraviti in kako je pogodba narejena. 8. Je-li zemlja čista in kdo je lastnik. Ce hočete biti tako postreženi in brez vsake skrbi se vleči v postelj. ko enkrat kupite farmo, tedaj mi pišite ali pa pridite. Knjiga "ZEMLJIŠČA V WISCONSIN l"' se dobi zastonj in poštnine prosto. ADOLF MANTEL, r/i Grimmer Land Co., 133 Washington St., Room 1007, Chicago, 111. P. S. Tistim rojakom, ki so že farme kupili od mene, naznanjam, da se v kratkem sam naselim v Wausaukee, tako da jim bom lahko v pomoč, ko se sami naselijo. Prijetna vest -11 ZA VS AKO SLOVENSKO DRU- ŠTVO V ZJEDINJENIH DRŽA-U V AH OB TEM ČASU SPLOŠNE ft DRAGINJE JE, DA NAŠA IL slovenska unijska tiskarna računa še vedno najnižje cene za vse najboljše društvene in trgovske TISKOVINE. Tisoče zahval slovenskih društev po Ameriki, katerim smo tiskovine izgo-tovili, nam je velik dokaz, da smo ustregli že tisočim društvom. Mi izdelujemo društveni papir, kuverte vseh mer, bolniške liste, pravila, prošnje za vspre-jem, plačilne knjižice, vse tiskovine za veselice. Ako imate sploh kako tiskovino, pošljite jo nam, in od nas dobite točen odgovor, koliko stane, delo je narejeno v najkrajšem času v vaao popolno zadovoljnost. Pišite po cene. Prva slovenska unijska tiskarna J mm Ib r ki iri K* T A r š fes H r CLEVELANDSKA AMERIKA, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. ET Vollkaaialosa vlna In žganj«. Marija O rili Prodaja belo via9 po..............70c. gallon Črno vino po............,50c,. " Droraik 4 galone sa....................fll.OS Brinjevec 12 steklenic sau...............$13.00 4 gal. (sodček) za.................$16.M Za obilno naročbo se priporoča MARIJA QRILL, S308 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O Opomin. Mr. LEO ŠTRUKELJ, ki je zastopnik Slovenic Publishing Company in pooblaščen pobirati naročnino za list "Glas Naroda", kakor tudi druga naročila. Vedno in povsodi so šli naši rojaki na roko našemu potniku in ga lepo sprejeli, zato smo u-verjeni, da bode tudi novemu potniku na prvem potovanju tako. Rojaka našega novega potnika kar najtopleje priporočamo. Slovenic Publishing Co. NAZNANILO. Vsi člani "društva sv. Petra št. 216 N. H. Z. v Leadville, Colo., se vljudno poživljajo na redno mesečno sejo dne 12. junija. Ker imamo sklepati o zelo zanimivih in važnih stvareh, upam, da se bodete v obilnem številu seje udeležili. Štefan Frankovich, računovodja. HARMONIKE bodisi cakoršnekoll vrste izdelujem ta popravljam po naj oil jib cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo poSIje, ker sem le nad 16 let taka j v tem poslu in sedaj ▼ svojenr lastnem doma. V poprave* vzamem kranjske kakor vse drage harmonike te računam po delu kakorfoo kdo mkteva brez nadaljnib vprašanj. JOHN WENZEL, J 1017 E. 62ndStr., dereliad, O NAŠ GOSPODA*. edini slovenski magazin ▼ Am*, riki. Izhaja na 32 straneh vsaki mesec in velja za vse leto samo $1.00. Prinaša podučne članke za gospodarstvo, gospodinjstvo, lepe povesti, razprave o naših gibanjih in zanimivoati iz telega sveta. Pošlji denar na: Nai Gospodar« 2616 S. LaWmdals Avenno, (10-8 v 2 d)_Chicago, IU Iščem svojega brata VINCENCA KOTAR. Nahaja se nekje v državi Colorado. Pred par meseci mi je pisal še iz Colorade in ni bilo njegovega naslova označenega v pismu. Prejšnji naslov sem pa zgubil in sedaj mu hočem važne stvari poročati. Prosim ga, da se hitro oglasi svojemu bratu: Frank Kotar, Box 91, Moon Run, Pa. (5-7—6) \ Rad bi zvedel za svoje prijatelje, in sicer za JOSIPA ERMAN iz Št. Janža na Dolenjskem, JAKOBA GEIGERLE ml. in JOSIPA KURENT iz Sevniee. Prosim cenjene rojake, Če ke-do ve za njih naslov, da mi ja-, vi, ali naj se sami oglasijo, ker poročati njim imam nekaj važnega. — Joseph Bregar, Box 103, New Alexandria, Pa. (5-9-6) Vso one dolžnike, kateri mi dolgujejo za pred 1- aprilom odposlano in že sprejeto vino, opominjam, da mi takoj pošljejo denar, ki ga ini dolgujejo. Kedor izmed dolžnikov 1111 ne plača pred 1. julijem, ga bo-dem obvestil s polnim imenom v listu "(ilas Naroda." S lakini oglasom bodo št* drugje kredit izgubili. Ako se bojiš plačati še ostalo svoto, ne pošiljaj naročila. — 'Poštenost velja več, kakor* pa denar. Pošteni rojaki, kateri hoče-, te naravna vina, pišite mi in pošljite natančni naslov kam naj vi' |-no. pošljem. Z a obilo naročil se toplo priporoča posestnik vinograda" fK^^fe^r ^ i FRANK STEFANICH, R. R. 7. Box 124. Fresno, California. Ugodna prilika za nakup ur! V ZALOGI LE ŠE 5. Posrečilo se mi je nakupiti od svetovnoznane urarske tovarne Waltham večjo množino "Gold Filled" UR z močnim in trdnim dvojnim pokrovom. Kolesovje je na 17 kamnih najboljše sestave. (Adjusted) pokrov garantira tvrdka celih 2$ let. Popreje se je prodajalo slične ure po $20 do $25. Jaz jih pa prodajam po izjemni ceni > $14.00. ^ Močne ure s enim Silverine pokrovom in 17 kamni (Hampden). Znižana cena ^ $9.00 « svoječasno so stale jednake ura od $12.00 do $15.00. »: 29 E. Madison St., Room (112 M. Pogorele, ir~»—«f—*— _CHIC AGO, ILLINOIS. t "'»Ji—9—*—»— GLAS NAKOPA, 7. JUNIJA, ID 13. Jugoslovanska Et S Katol. Jednota B Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. -s URADNIKI: Predsednik IVAN GERM. 607 Cherry Way or Box 67, Br&ddock, Pa. Podpredsednik: IVAN PRIMOŽIČ, Eveleth, Minn. Box 641. Glavni tajnik: GEO. L.. BROZICH, Ely, Minn., Box 424. Pomožni tajnik: MIHAEL MRAVINEC. Omalia, Neb.. 1234 So. llth Bt. Blagajnik: IVAN COUZE, Ely, Minn., Box 106. Zaupnik: ALOJS VIRA NT, Lorain, Ohio, 1700 E. Utk IL VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IVEC, JoUet, 111., 930 No. Chicago Bt. NADZORNIKI: ALOIP KOSTELIC, Salldo, Colo., Box 53S. MIHAEL KLOHUCHAR, Calumet, Mich.. 116 — 7th Pt. PETER SPEHAR, Kaosa* City, Kans., 422 No. 4th 0L POROTNIKI: .. TV AN RERŽISNTK. Burdlne, Pa., Box 1». FRANK GOUZE. Chinholm, Minn, Box 716. MARTIN KOCHEVAR. Pueblo, Colo. 121» EUer Arm. Vel dopisi naj Be pošiljajo na ilavner* tajnika. denarne pottljatv* pa na slavnega blagajnika Jednote. Druitveno glasilo: "GLAS NARODA". Protest NOVICE IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. Umrl je v Št. Vidu nad Ljub ljano mizarski mojster Ant. Po-j renta, star 36 let. Umrl je v Rožni dolini Matevž Kosem, uradnik tobačne tovarne. Umrla je v Radovljici Ivana Hudo vernik, stara 52 let. Možganska kap je zadela inže- podelil viteški križec Frane-Jože-fovega reda. Cestni okraj kostanjeviški. Za načelnika okrajnega cestnega o-kraja kostanjeviškega je bil izvoljen Janez Repselj, župan št.-jernejski, za namestnika Janez Frigelj, župan v Veliki Dolini. Priznanje ministrstva "Sloven- PROTI OBREKLJIVI PISAVI " AMERIKANSKEGA SLOVENCA". Kf-r se urednik lista "A. S." slednjič slepo zaganja v našo dično Jugoslovansko Katoliško Jednoto in blati poštena imena nje uradnikov, so enoglasno sklenila družtva sv. Cirila in Metoda štev. 1., družtvo Sv. Srca Jezusa štev. 2. in družtvo Slovenec štev. 114. J. S. K. Jednote v KI v, Minnesota, na svoji redni seji dne 2."». majnika lHl:i. najstrožje protestirati proti vsakem napadu od strani urednika "Amerikanskega Slovenca". V to svrho je vsako družtvo pooblastilo tri člana, ki so na prijazno povabilo iz glavnega urada Jednote, pregledali stanje Jednotinih ulog in sprevideli, da je napad urednika A. S. neopravičen. Po pregledu Jednotinega stanja se je sestavil sledeči protest : 1. Mi ne vrjamemo, da je bil dopis ''Izza kulis'', ki je bil pri-občen v "A. S." v resnici spisan na Ely, dasiravno ga je urednik *'A. S." lako predstavljal, kajti tukaj nemoremo najti nobenega povoda za tak napad. Če je pa ta dopis v resnici prišel od katerega člana naše Jednote. naj bode urednik "Amerikanskega Slovenca'* toliko odkritosrčen in pošten, da javno pove dopisnika, da vemo s kom imamo za opraviti. Tukaj se gre za resne stvari, za blagor poštenega imena uradnikov in slovenske organizacije, kije že mnogo storila za svoje člane in narod sploh. Ce urednik "A. S." tega ne stori, ga smatramo za navadnega obrekovalca in tatu poštenja, ki laja izza plota kakor mlado ščene in se boji na plan. 2. Napad na občespoštovanega glavnega tajnika Jugoslovanske Katoliške Jednote, da on manipulira z Jednotinim denarjem je tako neumesten, tako nizek in sramoten, da se skrajno čudimo uredniku A. S. in njegovim pristašem, da si sploh drznejo metati tak pesek v oči svojim bralcem. Urednik A. S. dobro ve kake dolžnosti ima tajnik ene ali druge slovanske Jednote, on tudi dobro ve, da tajnik sploh ne razpolaga niti z enim centom Jednotinega denarja, kako more toraj on delati z Jednotinim denarjem, kako bi hotel, če ga sploh nič v rokah nima? Mi poznamo našega tajnika g. (jit'o, L. Brozich-a kot poštenjaka, kateri zasluži in tudi dobiva vsestransko zaupanje od strani svojih rojakov, kakor tudi od družili narodnosti v našem mestu. M. Glede ulog Jednotinega denarja nam j«; glavni urad prijazno predložil vse knjige in dokumente, iz katerih smo previde-li, da je vse predbacivanje "Amerikanskega Slovenca" obsolut-lio nevtemeljeno. Nadzorniki Jednote so potrdili prenos $28.000.00 denarja na K i rs t State Bank o t* Ely, za kar so tudi dobili zadostno poroštvo v svoti $40.000.00 glede čekovnega prometa je pa cela stvar popolnoma v rokah blagajnika Jednote. ki tudi posluje pod zadostnim poroštvom. On naj ima denar naložen v kateri banki hoče, da le dobi zadostno poroštvo od bank, kakor prepisujejo pravila naše Jednote. I)a se je to zgodilo pri nas, se porok nadzorniki Jednote, ki hranijo bonde. 4. Mi ne bomo nikoli trpeli, da bi nas farbal in pesek v oči metal našim članom "veleučeni" financir. filozof in obrekljivi urednik A. S., kateri ni še nikoli bil član naše Jednote, pač pa n je največji sovražnik odkar Jednota obstoji. Ali mar mislite, da smo v Minnesoti še tako zeleni, da neverno kaj Surety Bondi pomenijo.' < e niso taki bondi za nič. zakaj jih predpisujejo postave vseh držav vštevši vašo državo Illinois za vse uloge držav, mestnih in šolskih okrajev/ Povejt«\ povejte. Vi vseznali obrekovalec Kra-njee, zakaj morajo tudi vaše "bogate" banke dajati take bonde za javn«' uloge? T»*ga seveda vi nočete znati. Kakšne bonde pa pošiljajo Narodne Banke v Washington? Povejte nam kapitalist in fi ianeir Kranjec'.' Ce smatrate Vi Vaše naročnike še za tako ne-uiiint' da bi t<> vrjeli, pač žalostno od urednika najstarejšega lista v Ameriki. . ."». Glede Medosheve afere smo tudi videli dovolj podatkov iz katerih je lahko soditi da če bi Kranjec hotel dobro storiti bi že zdavnaj lahko uravnal celo zadevo. Izgovor da neve kam denarja oddati, j«' podoben bolj blaznemu človeku kakor zd/avemu, sodbo o tem prepustimo našim rojakom. Kranjec dobro ve, da nosijo Med osli eve knjige Jednotino itue, on dobro ve. da je edino le Jednota odgovorna za ta denar, probatni sodnik sam ga je odklonil iz Medoshevega inventarja kamor ga je Kranjec hotel uti-hotapiti, in v kljub vsemu temu Kranjec dela tako da se mora tožiti. ali je to bratska ljubezen od katoliškega duhovnika?, zakaj ne daste vsaj en odgovor na vsa prijazna pisma ki ste jih že prejeli od uradnikov Jednote?, res samo največji intrigan in obrekovalec more tako postopati. 6. Konečno svetujemo uredniku "Amerikanskega Slovenca", da naj drži prste proč od naše Jednote. Pri naši Jednoti je od nekdaj vladala lepa sloga fned uradniki in družtvi in tudi sedaj si ne bodemo pustili delati nesloge od strani takih neznačajnežev kakor je Kranjec. Ali Vas mar boli lepa sloga?, ali je mar to vzgled Vašega stanu ? Vi ste pri vaši Jednoti dosti dolgo člane za nos vlekli doki er Vam niso pokazali vrat, ali nimate še zadosti? Pustite narodno delo pri miru in delajte v svojem vinogradu, saj imate dela več kot dovolj in Vam ni treba lenariti z obrekovanjem poštenih rojakov in poštenje organizacije. Za družtvo sv. Cirila in Metoda: Joseph Spreitzer, predsednik. Jožef Pesbee, tajnik. Joseph Mantsl, pooblaščenec. Za družtvo Sv. Srce Jezusa: John Hutar, predsednik. John Koshak, tajnik. Jernej Lenich, pooblaščenec. Za družtvo "Slovenec": Manco Blnlh, jr., predsednik. Jacob Preshiren, zastopnik. Jchn B. Smrekar, pooblaščenec. nir j a tvrdke Samohrd. 451etnega | ska trgovski šoli" v Ljubljani. Antona Mraček. Prvikrat pred j Naučno ministrstvo je naročilo 14 dnevi ga je v kopelji v Topli- j deželni vladi kranjski, da izrazi cah. sedaj pa na stanovanju v ! ravnatelju in učitel jskemu zboru Ljubljani. Kmalu nato je umrl. j"Slovenske trgovske šole" v Samcumcr gostilničarke. Dne j Ljubljani za njih vestno in uspe-24. maja okrog 8. ure zjutraj sefšno delovanje priznanje ministr-je na Tržaški cesti v Ljubljani o- stva. besila gostilničarka Eliza Jug. O- j Od državne policije. K izpitu krog 8. je šla v klet. Ker je dolgo za revirne inšpektorje se je ogla-ni bilo nazaj, so jo šli iskat. Na- j s>lo 12 stražnikov, izmed katerih šli so jo obešeno na špagi, s kate- ga je napravilo le 5. Od teh jih ro so prevezani štoki sladkorja.; je bilo nekaj premladih, nekaj pa Sodijo, da jo je gnala v smrt skrb \ slovenščine zmožnih. Zato so za obstanek. Gostilna je baje sla- j dobili zdaj z Dunaja dva inšpek-bo šla. , torja, trda Nemca. Pri izpitu se Smrt žganjarja. V gozdu pri stavijo juridična vprašanja me-Škofljici so nedavno našli mrtvo j sto takih, ki so za redarje res po-truplo Jožefa Florjančič, rojene- j trebna. ga leta 1857. v Perovem v grosu- j peljski občini. Florjančič je bil ! ŠTAJERSKO, znan pijanec in že več let ni ho-1 Iz Ormoža. Letina v našem kra-tel delati. Pri truplu so našli ve-j Ju "H- dobrega ne obeta. Vino-liko steklenico žganja. Kak zlo- j gradi kažejo vsled aprilskih mračni je izključen in je Florjančičaj zov slabo, črešenj ne bo nič, hru-najbrže umorilo žganje. j šek malo. edino jabolk je nekaj Obstrelil se je Peter Eržen na' ostalo. Rž je redka, pšenica bode Sv. Joštu, ko je streljal z m boljša. Vreme je vedno bolj rnr-narjein. Dobil je težke poškodbe o ko toplo. Kmetijstvo bo letos na levi roki. i slabo neslo. Kje bomo vzeli za Deček obstrelil dečka. 151etne-1 davke in obresti? ga Franceta Kneza, posestniko-j Slovenci so zmagali pri občiu-kovega sina z Dolskega, je nek | s^ih volitvah 21. maja v Ljuto-161etni fant pri igranju v prepi- nitJru v tretjem razredu z 68 gla-ru obstrelil v desno rame. Ranje- sovi večine. nega dečka so prepeljali v dežel-i Delavec zadel g^vni dobitek. 50,000 KNJIŽIC Popolnoma Zastonj no bolnišnico v Ljubljani. Nesreča v Rakitni. Dne 21. maja so na paši zakurili pastirji in se greli pri ognju. Pri ognju je bila tudi 11 letna deklica Jožefa Mikuža iz Rakitne. Deklici se je naenkrat vnela obleka, začela je bežati in je bila precej v ognju j ter se tako hudo c-ekla. da je takoj umrla. Požar. Dne 19. maja je izbruh Skladiščni mojster J. Fidler v graški tvornici vagonov južne železnice je zadel te dni glavni dobitek 30. ogrske državne loterije v znesku 200.000 K. Neko soboto, ko je bil posebno "dobre volje", je kupil srečko v neki tobačni trafiki. Fidler je, ko je dobil veselo poročilo, delal v tvornici naprej v nadi, da mu ne bo treba več dolgo se truditi s težkim de- nil požar v hlevu posestniee Cva- \ l?m; -ie tloma ^ Spodnje rove na Bregu pri Ribnici. Vsled štajerske, torej Slovenec. vetra se je ogenj silno širil in vnele so se v kratkem 4 sosedne hiše, ki so popolnoma zgorele. Škodo cenijo na 26.800 K, zavarovalnina pa znaša komaj 10,000 kron. Ogenj so zanetili otroci, ki so se igrali z vžigalicami. Slana je zopet žugala Vipavcem ob zadnjem mrzlem vremenu. vendar hvala Bogu. da se ie prikazala samo na posameznih krajih ob reki Vipavi, kjer je po-smodila zlasti krompir. Tudi v goriški okolici je slana precej škodovala, posebno v Št. Petru. Potres. Iz Postojne se poroča, da so 20. maja zvečer čutili na Krasu, od Št. Petra do morske o- Bivši orožnik vlomilec. Bivši orožnik Andrej* Dreveilšek. ki je znan kot mnogokrat ni vlomilec cerkvenih pušie, je nedavno vlomil pri gostilničarju Zapušku v Gorenjem in v šoštanjskem okraju in iz steklene omare odnesel 15 kron. Ker je prejšnje dni v tej in dijugih gostilnah plačeval s samimi dvovinarskimi novci, je opravičen sum, da je zopet okradel kje kako cerkveno puščico. Dre-venška, ki je suhega obraza in nosi črno kozjo brado, še niso dobili. Poročil se je Riko Pestevšek, učitelj na Vranskem, z gdč. Pol-do Plesnigerjevo ravnotain. Teharje pri Celju. Minulo leto bali, precej močan potres, tako ustanovila se je tu podružnica da so sipe šklepetale in se zibali slovenskega delavskega podpor- prosto viseči predmeti; na meh- nega društva v Celju za kater() k,h tleh stoječe peci so poskodo- Se je po^zaio 8ploino zauimanje> vane. Potresno valovanje je dokaz temu> da je imda Jruž spremljalo podzemsko bobnenje Tudi v Ljubljani so istočasno čutili potres. Delno razveljavljen je občinskih volitev na Rakeku. Vsled pritožb, koje so vložili Mat. Kobe. Ivan Modic in Andrej Beričič proti izidu občinskih volitev na Rakeku, - je razveljavila deželna vlada izvolitev po enega obč. odbornika in namestnika v L in lil. razredu, dalje izvolitev vseh odbornikov in nametnikov II. razreda. Dopolnilne volitve se bodo izvršile na podlagi prvotnih pra-vomoenih volilnih imenikov. Ncv most pri Št. Jakobu ob Savi. Cestni odbor ljubljanske o-kolice je v zadnji seji, ki se je vršila v Ljubljani v deželnem dvorcu, soglasno sklenil, da se zgradi čez Savo pri Št. Jakobu nov, modem most, ki bo popolnoma u-strezal zahtevam prometa, pod pogojem, da prispeva sosednji cestni okraj vsaj 10%, dežela pa 50%. Ker ni dvoma, da bodo ti prispevki dovoljeni, je zasigura-na nova zgradba. Na ta način se izogne temeljito vsem težkočam, ki izvirajo iz zasebnega lastništva .sedanjega mostu, kateri je sploh zelo nesrečno zgrajen. Pri tej priliki tudi povdarjamo, da je pravica, pobirati mostnino na zasebnem Mavrerjevein mostu u-gasnila in da je težko misliti, da bi se ta pravica še obnovila. Artiljerijska posadka v Vipavi. V Vipavi se v kratkem zgradi topniška vojašnica za trdnjavsko topniški bataljon št. 8; bataljon se nahaja sedaj v Ajdovščini. Odlikovanje. Notarju v Škof ji Loki Nikolaju Lenček je cesar Vsak moški bi moral nemudoma pisati po našo knjižico. Možje, ki se nameravajo ženiti — bolni možje — možje, ki so udani pijančevanju, pouoeev&nju in raznim strastnim navadam — možje, ki so oslabljeni, rervozni in izčrpani — mcržje, ki niso zmožni za delo in ki no morejo v polni meri uživati radosti življorja — ti možje bi morali pisati po našo brezplačno knjižico. Ta knjižica pove kuko možje •unu'irie.fo svoja življenja, kako se nalezejo raznih bolezni in kako si zamorej^ zi>pct pridobiti popolno zdravje, dur- Lu kropost v kratkom času in po nizki ceni. Ako Iior-ete biti možje med lnuzmi, ta Lnji2ica, vam pove, kako uriti do tega. Pove vam kako so zamorejo boleli kakor ^ Želodčne Teskoče, Revmatizem,Bolezni Mehurja in Ledvic, zastupliena Kri aH sifilis, triper, spolna nemoč, splošni Izguba moči, gubltek moške kreposti, nočni gubltek, izgubljena moška sila, atrofija, striktura, organske bolezni, bolezni jeter in posledice razuzdanega življenja hitro in stalno ozdraviti privatno doma v vasf biši. Tisoče mož je ž« '-adobilo perfektao ZDRAVJE, MOČ in TELESNO KREPOST potom trn brezplačne knjižic«. Zaloga znan on ti j«, in viebujo ravno tisto stvari, ki jih mor» m*t vsak mlad ali. star, bogat aH reven, samski ali oienjen in zdrav ali bolan mož. No zapra-| vlj&ite denarja za razna maiovredna zdravila, čitajte poprej to knjižico skozinskoi. Prihranila vam bo denar in vas poučila, kako ^adobiti POPOLNO ZDRAVJE iN MOČ. Izpolnit«, izrazite in pošljite nam še danes sledeči kupon, j™« na kar dobite v najkrajšem času to zanimi- vo knjižico POPOLNOMA ZASTONJ; ■ _ w. ■ mi plačamo tudi poštnino -Mnogi g hUPOII ZS BreZPIaCIlG KilllZlCO 1 ravniki tkuiaio ttl*". * * • Or. JOS. LISTER & CO., Aus.200,208 K. Fifth Ave., Chicago, UL 5 grnbežHv: zdravniki »kuioja Ijrsalfiia »veja zrl"_«*i;.-. i i.em. da pošiljajo na C.O. U. ali Dreti povzetju brez da jih kdo naroči. Ml NIKDAR NE STO-RIMO TEGA. Ako pišet« po knjižico. dobite jo brez najmanjših obveznosti napram nam. Pošljite nam vaše ime in naslov je danen. GOSPODJE!—Jai trpim vsled oolezni. zato proftni. potljita mi vaSu brezplačno knjižico za mcuc, pcituinc prosto. IME........................................................... ■ ■ ULICA in iter, ali Bu*...............................................H •5 MESTO........................Dtlm........................ IMMHUMUHMHBMUMnS ee mi prostem due 18. avgustu u- j tlelt-žilo nad 700 ljudi ter s tem pripomogli društvu do jako lepe- I ga gmotnega prebitka, kateri pa j je seveda šel v cent rajno blagajno, ter znuša stanje iste danes o- ' koli 3000 kron. PRIMORSKO. Jetnikov samcumcr. V fVrvi-njanu so imeli nekaj dni zaprtega nekega Mariniga. ki je bil u-služben v skladišeu železnice. Izposodil si je bil dve kolesi in obe prodal, a ko so ga zaprli, se ji1 hotel usmrtiti. Najprej se je hotel obesiti, a ker se mu to ni obneslo, si je pognal krogi jo v levo sence. Ko so hoteli nesrečnika spraviti 17. maja v Trst, da bi mu ekstra-hirali krog] j o, je na poti umrl. Kako je prišel do samokresa, ne ve liikdo. EDINA SLOVENSKA TVRDKA. ZASTAVE, REGALUE, ZNAKE, KAPE PEČATE J N VSE POTREBŠČINE ZA DRUŠTVA IN JEDNOTE.' Delo prve vret©, Con« nizke« F. &ER*E CO. J(>K> L.A WISDAl.H AVM.. . UMICAOO ll-l^ KLUTKNfiFr ' FM H F POHM.JA.VO 7 A STOK J- ROJAKI, NAROCAJTK SE NA "GLAS NAJiODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK. ^ ^ & 2- c^- ^ ^ -rev ® ® & O @ # ^ -t: ti ® & & -3*- -Z- & ft © ^ ® ^ ^ ] © mca v teku nekaj mesecev več rednih članov, kakor pa društvo v Celju. Kakor pa povsod, je mlademu društvu tudi pri nas stopilo naproti mnogo ovir, kateri so delovanje podružnice skoraj popolnoma ustavili, kajti pritiskalo se je in vplivalo celo na posamezne odbornike, da so se morali odpovedati, oziroma izstopiti. I *ri letošnjem občnem zboru pa se je sestavil nov delaven odbor, kateri je šel takoj na delo. Pri prvi seji se je sklenilo ustanoviti pevski zbor. kateri šteje danes v svoji sredini že 18 najboljših teharskih fantov pevcev in ti se že pogovarjajo, da hočejo, kakor hitro se petja in sekiric nekoliko privadijo; si ustanoviti še svoj tamburaški zbor. Poučevanje v petju je iz samega rodo-Jjubja prevzel g. Zagoričnik, zo-botehnik iz Celja, kateri prihaja redno vsak teden — brezplačno — v Teharje. Zanimanje za društvo je veliko — saj je v teku dobrega meseca pristopilo že nad 40 članov. Obljubilo je pa svoj pristop društvu, oziroma pevskemu zboru še mnogo prijateljev, tako da upamo spraviti našo podružnico na višino, kakoršua takemu društvu pristoja. Saj se pa tega društva tudi vsak brez pomisleka lahko oklene, kajti isto je slovensko — a ne politično in ima namen svoje člane le izobraževati potom časopisja in knjig, ter članom poskrbeti v slučaju brezposelnosti ali bolezni podporo iz sedaj še skromnih sredstev. Kako splošno priljubljenost uživa naše društvo, je razvidno k tega, da se je lanskoletne veseli- PIT7IR-V/IHE trinerovo horke VIKO in j eno delo. Naše vsakdanje življenje bi moralo biti tako urejeno, da bi ostali čvrsti in da bi mogli v polni meri uporabiti svoj čas in svoje zmožnosti. To bi nas delalo zdrave in močne. Noben naših organov ne sme prekiniti svojega dela v škodo celega telesa. A tudi največja skrb včasih ne more preprečiti, da se delovanje kakega organa zmanjša ali da se sploh ne prekine. Dogaja se. da noče želodec sprejemati hrane ali vsaj toliko ne, kot jo potrebuje telo. Včasih prenehajo jetra ali kak drugi organ z delovanjem in posledica je težka konstipacija. V takih slučajih, ko so afieirani prebavni organi, je najboljše sredstvo TRINERJEVO (igriški Elixir grenko vino. Ta Vara očisti celi sistem, brez bolečin in drugih neprilik. Ojači Vam tudi prebavne organe in s tem celo telo. USTVARI DOBER TEK, POSPEŠI SEKRECIO IN OLAJŠA KONSTIPACIJO, NOTRANJE BOLESTI IN KRČE, GLAVOBOL, ZLATENICO, KOLCANJE IN BLJUVANJE. Vspešen je pri vseh takih boleznih, pri kojih trpi želodec in pri kojih opazimo zmanjšanje teka, konstipacijo in slabost. Priporočamo jo pri nervoznosti. povzročeni po neprebavi in pri boleznih ženskih spolovil, povzročenih po kronani konstipaeiji. V LEKARNAH JOSEPH TRINER, > 1333-1339 SO. ASHLAND AYE., CHICAGO, ILL. GLAS NAHODA, ?r JUNIJA,J 913. Pismouk. Milan Pugelj. (Konec.) VI. Naslednje jutro je hotel profesor vstati, dvignil se je v postelji ali nenadoma je začutil, da ni telo več v popolni njegovi oblasti, kakor je bilo prejšnje čase. Sedel je in se uprl z rokami nazaj v posteljo, a zdaj je kleenila v komolcu levica, zdaj desnica, sključeno telo je omahovalo nekaj časa na eno stran, n«*kaj časa na drugo. Poskusil je skrčiti noge. pa je ostalo vse samo v volji. Zdelo se mu je, kakor bi bila kolena nekako daleč, ne tako blizu kakor so bila. Iu zlasti gležuji so bili po njegovem meglenem občut-l ku tako oddaljeni, da ni mogla več seči do njih njegova volja in moč. Hotel je obrniti glavo, da bi videl dan in vreme. Slo je polagoma. Vrat je gomazil na vretencu dalje z neverjetno počasnostjo in okornostjo. Pljuča so se nenadoma vznemirila, moral je naglo dihati, kakor bi se zasopt-l pri težkem telesnem delu, ki ga ne bi bil vajen. Zunaj jf deževalo. Vse — ulice, hiše in nebo je umazano sivo in dolgočasno. Poševno v precejšnji oddaljenosti je bilo videti skozi okono mokre dežnike, ki so se prikazovali na glavnem trgu, zibali se v dežju in zraku in se naglo pomikali dalje med hiše. Čuti je bilo, da vozijo vozovi po mokrem. Včasi je zažlopotalo kopito, včasi kolo, ki je spodaj zdrsnilo preko luže. "Kaj je to", je mislil počasi profesor, "kaj je to? Kako se je zgodilo? Ali je prišlo samo od sebe?" Stegnil se je do zvonca tik postelje in dvakrat je omahnil, pred-no jt* pritisnil beli gumb. Prišla je služkinja in pozdravia: "Dobro jutro, gospod! Kaj želite?'' "Dobro jutro. Lenka!1' je odzdravil s takim glaoin. da ga je bilo komaj liiueti. L<-uka seje preplavila še zlasti, ko -je videla, kako mu omahuje glava. ".Za božjo voljo!" jt* rekla, stopila k njemu iu ga hotela podpreti. "Ne. ne!" ji je branil. 'Le pusti! Sa ni nič. Malo slab sem, ali ne t Pojdi h gospe in reci: gospod profesor ne more vstati! Telo ga noče več ubogati!" l>enka je odšla in se takoj vrnila z gospo in Marico. Obe sta bili raziuršetii iu za silo ogrnjeui v pouošen«' nočne halje. "Kaj pa zopet sitnariš?" se je oglasila gospa soproga, a ko si ga je dobro ogledala, je postala naenkrat vsa dobra, topla in prijazna! Lezi, lezi!" je prosila. "Ti revež ti! Kaj j<- prišlo to nad tebe? Usmiljeni ISog nam pomagaj!" Tlačila ga je na/.a»j, profesor je legel in zašepetal in rudno mlaskal z jezikom: "Mislim, zdi se mi, da je — takole — hipna slabost!" In dvakrat je nervozno stresnil svojo drobno iu golo glavo. 4 'Po zdravnika!" je skoro vzkrikuila Marica, ki je stala raz-kuštraua ob vznožju postelje in se pričela vsled nenadnega slučaja tresti. "Ne, ii.-! je prosil profesor, mlaskal in šepetal. "To bo prešlo, saj čutim, da bo prešlo! Do jutri počakajmo, do 'Jutri." In sredi vsega tega se je domislil na svoj najnovejši rokopis in prosil Marico :; "Marica, daj, daj! Vzemi ključ iz mojih hlač, tam le vise ob durih, odkleni mizo. vzemi rokopis, ki leži na njej, pa ga zakleni vanjo, daj, daj! Ključ mi daj sem pod vzgiavje!" Marica je storila tako. gospa pa se je naglo domislila na konja-in čaj. "Prinesite. Lenka, brž. brž! Kaj stojite kakor štor, skočite. zasukajte se. pokažite, da ste med gospodo!" Vse dopoldne so ga silile in pitale ženske z močnimi in krepčil-nimi jedrni, in ko je popoldne zaupal. sta šli gospa in Marica naglo Gust i če v i obitelji, da ji naznanita profersorjevo bolezen. Pri vratih v stanovanje je gospa hrupno zvonila in četvero ljudi j« "Oh", je pričela gospa, "oh", iu vila bel robec v črno orokovi-čeni desnici, "rečem ti, ljuba moja Agata. Bog me tepe!" In Agata takoj hiti vsa preplašena: "Bog nas vari. tak govori, ljuba duša!'' "Moj mož, moj Julček. ki živiva tako dolgo že skupaj zdrava in srečna, on je zbolel!" "Ha!'' zastavi besedo gospod Anton in pokaže v zraku tik resnega in rdečega obraza stegnje-no in napeto dlan. "Ha! Mora! Žene se preveč, žene, za vsako stvar! Saj poznamo take ljudi!" Zdaj prične z roko pritrjevati. "Če ga bolha piči, pa misli, da ima nož v srcu! Če ga opozoriš, da mu visi trak iz hlač, pa misli, da si ga razžalil!" "Oh, oh!" jadikuje teta Agata. "Kako pa je prežlahtuemu gospodu? Ali so hudo bolni?" "Leži!" pripoveduje gospa Ana, vzdihuje vmes, mečka v roki roebc in kremži obraz. "Telo mu ne služi. Voljo ima, da bi dvignil roko. pa je ne more. Najhuje je, ker smo same ženske v stanovanju!" "Če ne bo nocoj bolje, pa bomo prišli jutri vsd skupaj k vam. Sicer pa glive smrt ne ugonobi zlepa, hrusta pa stare, kakor bi zmela liiušieo med prsti", razlag«, iu obljubuje urednik. Marica, Vladimir in Dragotin stoje zadaj in ne pridejo dolgo do besede. HBS Vil. Drugi dan leži profesor v postelji in se ne gane. Oči ima zaprte. roke leže blede in upadle na odeji tik suhega života, prsi se visoko dvigajo, usta so odprta iu iz njih prihaja težko iu glasno dihanje. Ženskam leti vse iz rok. Marica hoče postaviti kozarec vode na nočno omarico, pa se ji ob robu kozarec zadene, prekucne in ubije. Gospa Ana leta po stanovanju, sprejemno sobo hoče urediti, stari prt potegne z mize in pozabi in prezre dvoje krožnikov, ki sta ostala od včeraj na njem. Oba od-letita na tla in se razdrobita na J drobne kosce. Tudi kanarčka sta ušla. Netko je pozabil zapreti vra-tiea. skozi odprto okno sta sfrča-la in zdaj letela spodaj po vrtu z d reveža na drevo. Zunaj je blato in dež in mrzla sapa. ki hoče odnesti dežnike in jih vije in puli iz rok. Služkinja Lenka se bori z njo, vleče dežnik nase, privzdiguje zadaj krilo in išče po mestu domačega zdravnika. Na njegovem domu je izvedela, da je šel v kavarno, v kavarni so ji sporočili, da je najbrž na izprehodu in šele zunaj se je domislila da so se markerji iz nje norčevali. Kako bo na izprehodu, ko je vreme tako, kakor bi se bližal sodni dan! Leti zopet na dom iu zdaj ga srečno najde. "Prosim, milostivi gospod", hiti vs;i zasopljena, "naš gospod so zboleli! Hitro, hitro!" Zdravnik je star in siv, od mize. kjer sedi in nekaj piše, se obrne proti vratom, odloži pero in natakne nanosnike. "A, glej jo!" pravi. "Kateri gospod to? Ali Bezljajev ali Jecljajev? Kaj misliš, da sem jaz kak Habakuk ali Salamon, da bom kar v mislih uganil tisto, kar bi morala ti povedati?" "Ščetinar, gospod profesor Ščetinar!'' sope služkinja. "A!" se začudi zdravnik in udari z belo pestjo rahlo ob mizo. "Poglej no! Prijatelj, sošolec Ščetinar! Kaj pa mu je?" "Leže", pripoveduje dekla preplašeno. "Kar leže, pa težko dihajo!" pogledal?" Počaka nekaj časa in doda glasneje: "Kakor vidim, si nekaj bolan. Ščetinar! Kje pa kaj čutiš narobe?" Zdravnik trese brado močneje, dolgo čaka, stopi nato nazaj k ženskam in reče s tihim ip z zaupljivim glasom: "Mrtvoud ga je zadel, po vsi levi strani ga je!" Gospa Ana pogleda v strop in vzdahne, gospodična Marica pa plašno iu naglo vpraša: "Ali ne bo nobene pomoči?" "Ja", stokne kratko zdravnik. "Če ne pojde bolezen naprej, bomo že še kaj pomagali. Ustavilo se bo potem in v takem slučaju že ostane nekaj upanja. Če bo šlo pa naprej, se nam pa prav slaba obeta. Potemtakem se ne bo ustavilo, pa utegne naekrat katastrofa!" Ženske stoje kakor okamenele, a zdravnik prosi za črnilo. "Bomo nekaj zapisali in poslali v apoteko*', govori s potoma, ko stopa k mizi in seda zanjo. Okoli enajste ure dopoldne pridejo Gustinčičevi: gospodar sam, oba sina in teta Agata. Urednik je v obraz še bolj rdeč, kakor je po navadi, govori sunkoma in sili pri vhodu nervozno naprej. Vladimir je miren in dostojen, Dragotin čudno v ognju, kakor bi bil prišel na vojsko, teta Agata objokana in oblečena v črno. Ko vidi jokati gospo Ano in gospodično Marico, se še sama prav bridko razjoka. V bolnikovo sobo so vstopili vsi skupaj tiho in po prstih. Prvi. je stopil k postelji Gustinčič sam, prijel bolnika za roko in ga ogovoril: '"Poglej me, Julče, prišel sem te obiskat in prosit za zamero. Vprašam te. ali so tiste vejice vredne toliko, da bi se midva, dve stari prijateljski korenini, spore-kla in sprla! Turška motika, še bova prijatelja, kakor sva bila do danes!" Urednik se smehlja in čaka odgovora. Njegov obraz je tem resnejši in težko sope. Popolnoma resen postane, dvigne oči in leti z njimi po ostalih navzočih, kakor bi iskal pri njih pomoči, ali vsaj pojasnila. Gospa Ana stopi sama k bolnikovi postelji, prime moževo brado. kakor je videla, da je napravil zdravnik, maje je polahko sem in tia in jakavo kliče: "Julček, moj zlati Julček, ali me res ne slišiš, ali me res ne —" In zailiti in se zvije z gornjim životom, kakor bi jo pograbili močni krči. Vladimir jo prime naglo pod roko in jo pelje na zofo. Teta Agata stoji ob vznožju, pod očmi ima podolgovate rdeče pege, tudi njen čokati nos je rdeč in solze ji vise od trepalnic, ki neprenehoma utripljejo. Ravnokar je segla nenadoma v žep iu zdaj drži rjavo, pomečkano in ponošeno rokavico v zraku, miga | dvignilo v valoviti črti. kakor bi z njo gor in dol in jo kaže bolni- lezla po njem kača. Zaprl je usta ko, kakor prej, vendar avtomatično pokima. Zdravnik veli: "Zapustite bolnika! Po par urah se vrnem!" — Klobuk posadi na glavo že v sobi, Dragotin skoči za vrata in jih odpre na stežaj kakor srednješolec profesorju in doktor odide. Vsa družba se umakne v sosed-n io sobo. posede po zofi in foteljih okoli mize in molči. Gospa Ana prinese na mizo peciva in vina v visoki rožasti steklenici, ki je popisana z verzi: Eden izmed njih se glasi: Mladi fantje vino pili, da gorkeje bi ljubili; starci v grlo ga točili, da na smrt bi pozabili. Okno dalje od mize je odprto. Zunaj enakomerno dežuje, iz pre-luknjencga žleba teče curek deževnice, pada na pesek v vrtu in praskeče. Marica sedi nasproti okna, gleda v dež in reče Dragotinu brez misli in zveze: "Naša kanarčka sta ušla." . "Javite policiji takoj! Če hočete, javim jaz'" odgovori Dragotin resno in važno. VIII. Tisto noč je ostal zdravnik pri bolniku, lzpremembe ni bilo ni-kakšne. Profesor je ležal vznak, držal usta vedno enako odprta, bil miren in sopel in hropel, kakor bi kdo žagal trskato desko. "Ali naj dam zdravil?" je vpra šala gospa Ana nekako okoli polnoči. "Zdaj ni več treba!" je odgovoril zdravnik in ženske so se nad njegovimi besedami razjokale. Vladimir je rekel Marici: "Ne žalosti se preveč. To je namreč nas vseh usoda. Tako boš ti ležala nekoč na smrtni postelji, tako jaz" Marica je gledala predse, kakor bi videla pokrajino, ki je ne bi mogla pojmovati. Kakor bi ne vedela, ali je tisto drevje, kar se izteza v zrak. ali so tisto rože, kar pisano cveti po poljanah, in prikimala je mehanično. Dragotin je stopil o očetu in reke: "Oče! Na Dunaju so zdravniki. ki prerežejo umirajočemu prsi, operirajo v zadnjem hipu srce in tako rešijo marsikatero ži-vljenje. Petindvajset procentov takih operirancev ostane!" "Tepec!" ga je ošvrknil Gustinčič z besedo in pogledom. Pamet bi ti bilo treba operirati!" Okoli ene ure je stopil zdravnik iz bolnikove sobe na prag in po-migal zbranim, naj stopijo za njim. Tiho. po prstih so ga vsi ubogali, eni i »obledel i. eni zardeli in se bolj splazili, kakor prišli k bolnikovi postelji. Profesorje dihal tise, včasi prestal in za dolgo prenehal. Nenadoma se je njegovo suho telo te lepo. oprosti mi! Ni bilo lepo, da sem te tik pre smrtjo žalil, norec sem bil. Pozabljeno naj bo med nama, pozabljeno..." Tudi njemu je hudo. Grlo se mu stisne in glas ne more več skozi. Čudno posnirkava, mrličevo desnico trese, obrne se stran in odide veu na hodnik. Tam stopi k oknu iu gleda v noč. Zjasnilo se je. Zvezde svetijo nad mestom in med njimi plava lunin srp. Zrak, ki hiti skozi okno. je svež in skoro mrzel. Uredniku pride na misel, da leta morda še tod okoli prijateljeva duša. Pogleda nazaj v temo za seboj in zopet ven po brezkrajnem nočnem ozračju. Nekje poje petelin, sicer je še vse tiho. Hamburg-American Line. RED STAR LINE. Plovitba med New Yorkom hi Antwerpom. Redna tedenska zveza potom poštnih parnikov z brzoparniki na dva vijaka. LAPLAND 18,694 ton FINLAND 13,185 ton ZXLLAND 13,185 ton. KROONLAND 13,185 ton VADERLAND 12.018 ton Edtna direktna proga med NEW YORKOM in HAMBURGOM, PHILADELPHIO in HAMBURGOM, BOSTONOM in HAMBURGOM oskrbljena h pamiki na dva vijaka: Kaiuria Anguitc Victoria, Amerika, President Graat, President Lincoln, Cleveland, Cincinnati, Pretoria, Patricia, Pennsylvania, Graf V alder see, Prinz Oskar in Priu Adalbert, katerim v kratkem nov parnik na štiri vijake in turbino IMPERATOR 919 čevljev dolg, 50.000 ton, največji parnik na Bvetu. Izvrstno poslovanje. — Nizke cene. — Dobra postrežba. Za vse podrobnosti obrnite ee na: Hamburg-Americas Line, 41-45 Broadway, New York City ali lokalne agente. Kratka in udobna pot za potnike v Avstrijo, na Ogrsko, Slovensko, Hrvatsko, in Galicijo, kajti med Antwerpom in imenovanimi deželami je dvojna direktna železniška zveza. Posebno se se skrbi za udobnost potnikov medkrovja. Tretji razred obstoji od malih kabin za 2, 4, 6 in 8 potnikov. Za nadaljne informacije, cene in vozne listke obrniti se je na: RED STAR/LIINH. S«. 9 Broad«ar NEW YORK. M Slate Street, BOSTON, MASS. 705 7mi Are.. SEATTLE. WASH 1319 Walnut Strt*. PHILADELPHIA. PA. IJ0« "F" Streef. N. W. WASH1NCTOWN. D. C. 219 Si. Ckarlet Street. NEW ORLEANS. LA. N. W. car. WmhiPftM & La Sail* CHICAGO, ILL. 90® Lftrot Stmt. ST. LOUIS. MO. 205 Me Diwil Am , WINNIPEG. HAN. 31» Gaafr Strad.' SAN FRANCISCO. CAL 121 S«. JrJ Street. MINNEAPOLIS, MINN. 31 Haawtal Street. MONTREAL. QUEEN. ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK. C0MPAGN1E GENERALE TRANSATLANTIQUE. (Francoska parobrodna družba. Direktna črta do HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA in LJUBLJANB. Poitnl Bkaprea parnlkl soil V.A provence" /LA SAVOIE" "LA LORRAINE" * FRANCE*' M in Ttfeka m d*« mm dn vttakr m CatJrf vilafra ku. "Vidijo, častiti gospod profesor in učenjak", govori in ga ouika, "ali vidijo tole rokaviči-co, ali jo še poznajo, ali se še spo-minjajo, da so jo zadnjič pri nas pohabili 1 Naj pogledajo naj! Našla sem jo, pa shranila in prinesla nazaj !'' Dragotin se pritihotapi za Aga-tiu hrbet, pograbi po rokavici kakor po metulju, ki bi frkotal v zraku. in jo vrže zadaj nekam za omaro v kotu. Agata mu hoče nekaj reči, ali Marica naenkrat za-joče tako ostrim glasom, da sune v ušesa kakor šivanka. Vsi se ozro vanjo, tudi bolnik zgane z ustmi, čudno zahrče in Gustinčič ga naglo kliče. "Ha!" — pravi. "Glej Julče, jaz sem Anton, tvoj stari pobratim !" — K ženskam se obrne in zamahne z roko: "Ne jokati!'' — veli karajoče iu ogovarja dalje bolnika. "Turška moti-"Leže". kima z glavo doktor, kaj, povej Julče, a mi ne zameriš "No, vidiš, tako, tako. Le pojdi, pa reci. da bom kmalu tam!" Ko pridrja Lenka domov, stojita obe ženski ob postelji in kli-četa in rotita bolnika, naj bi jima povedal, kako mu je. Čez dolgo časa se res nekoliko stresne in oglasi, a tako, da ga ne bi razen domačih gotovo nihče razumel. "Slabo, slabo!" šepne. Cez dobro uro pride zdravnik. Zenke pozdravtjo, on odzdravi rezervirano in mirno, odloži klobuk in palico, vzame sam od mize in škrtnil z zobmi. Vse obrazne poteze so se pobesile, trepalnice so se za polovico dvignile in sama kalna in umazana belina je gledala izza njih. Zopet je odprl usta in pričel čudno šepetati: Narod, tebe prav ljubiti, moji cilji so vse dni! Moja sreča, tvoja sreča : druge sreče za me ni!" — l'o teh besedah je vedno počasneje dihal, popolnoma prenehal, zopet vzdih nil in zopet nehal. Po obrazu se je razlila voščena barva in na čelu so se prikazale drobne potne kapljice. Zdravnik, ki je držal bolnikovo desnico, je rekel: "Zdaj je konec. Smrt je nastopila!" Poiskal je klobuk in palico in odšel. Ženske so zajokale in zakričale. Gospa Ana je vpila: "Kje si, zdaj, ti moj ljubi, ti moj najljub-i ši. ti moj najsvetejši 1 Kai na i Pozor, rčjaki! Dobil sem iz Washington* za svoje zdravila serial no Številko, kU-ra jamči, da ■o z n r a rite prava in koristna. Po dolirem Saša se mi je lOBreilla iz najti pravo Alpen tinkturo in Pomado prooi iznada-nju in z« rast ____oi bilo. od katere atoikte tn tenurtm gosti tn dolgi lat]« ree a lino popolnoma fmstan in ne bodo več i »padali, tar na osiveli. Ravno tako moikiin v 6. tednih krasni brki voDolpoma arastojc. K eamatizem v r kili nogah In kriiKah v 8 dneh popolnoma oa-dravtm. kurja o4eaa bradavic*, potne noga tn ose-bttne sa popolnoma odstranijo. Da je to resnica jaavHm s $800. Ptitta oo cenik kater« sastrfn. JAKOB VAHČlC P. O. Box 69 O »sten d. O- VAŽNO ZA VSAKEGA SLOVENCA! -_ __ . , .. ,-T *LA PROVENCE Vsak potnik, kteri potuje skozi . .,.T>. .v-,,- „ „ , , J. . 5 • i - T LA lOl KAI NE New York bodisi v stari kraj ali pa iz starega kraja naj obišče PRVI SLOVENSKO-HRVATSKI H OT EL AUGUST BACH, 145 Washington St., New York, Corner Cedar St. Na razpolago so vedno čiste sobe in dobra domača hrana po nizkih, cenah. PoAtnl parnlkl soi "CHICAGO" ' LA T0URANE" "ROCHAMBEAU" "KIAGARA** Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK. comer Pearl St., ChesebrtrOfb BoJtdJat« Parniki odpinieio od sedaj saprej redno ob četrtkih is prirtiiitfa Kit. 57 'North River m ob soHotib pa iz pristanišča 84 North Rir«, N. T, 12. junija. * LA SAVOIE 3. julija 1913. 19. junija. *LA PROVENCE 10. julija 191^. 26. junija. *LA LORRAINE 17. julija 191^. tFRANCE POSEBNA PLOVITBA V HAVRE: •NIAGARA (»dpi. s poni. št. 57. dne 21. junija 1913. ob 3 popol. FLORIDE odpl. s pom. št, 84. dne 21. junija 1913. ob -i popol. •CHICAGO odpl. s pom. št. 57. 2H. junija 1913. ob 3 popoldne, t ROC11A M H E A l' odpl. s pom. št, 57. dne 5. julija ob :t popol. Paraihi i ivetdo iazB*movani Imajo po]iv« vt|siu. Paniki s križem isuijo po »tiri vijak*. AvitPO»imfrikanska ertu l preje bratje Cosulichj naiofloravneisa In aalcenijša parobrodna ona n Slivence in Hnraft. hitelo naenkrat odpirat. Skozi stol. ga nese k bolnikovi postelji kuhinjska vrata teta Agata, skozi prva sobna Vladimir in Dragotin, skozi druga gospodar — u-sam. ki ga je bilo čuti po in po hoji tudi ven na hod-in stopnice: "Kakšna grom- Ko so bila vrata odprta, se je io globoko poklonil in >val: "O-o, o-o, to je ime-to je prelestno, kar nakar naprej" in sede. Najprej gleda v obraz, potem prime desnico in tiplje žilo. Zatem vzame iz žepa nekakšno črno podolgovato stvar, nastavi širši konec na bolnikove prsi, pristavi k drugemu lastno uho in posluša. Zopet spravi tisto stvar, vstane, stopi h glavi, prime za brado in jo trese: "No", pravi, "prišel sem te obiskat prijatelj Ščetinar. Jaz sem tvoj sošolec Luka Kocmur, kaj me ne boš nič tistih pik in vejic! Bolnik dvigne spodnji laket desne roke, nese ga kvišku, nese nekaj časa in nenadoma opeša. Roka omahne, pade nazaj po odeji in vse je tako, kakor je bilo. Profesor diha in lirei. kakor bi mu tekla v prsih drobna žaga. Popoldne pride zopet zdravnik. To pot mu prinese Dragotin svoj stol. gospod doktor pokima Gu-stinčiču, molče sede, potegne iz žepa uro, prime bolnika za roko, gleda na uro in zgibije z ustnicami. Nato vstane, položi levo dlan na bolnikovo čelo in odmaju-je z glavo. Čaka takoj nekaj časa, gleda po navzoenih in se pomeša mednje. Gospa Ana skoči k njemu in ga vpraša z očmi. On odvrne: "Vederemo!" Tudi Gustinčič stopi k njemu in vpraša z očmi. Zdravnik izgovori troje besed po vrsti, od katerih je razločno čuti le zadnjo: "---- membrom." Gustinčič nič ne razume, ve torej ravno toli- moj najsvetejši 1 Kaj naj počnem reva sama brez tebe? Kdo j mi bo dajal svete, kdo ine bo vo-1 dil -po cesti življenja." Marica je tekla v kuhinjo, na-! sloniia se tam na mizo in rahlo in | enakomerno ihtela. Bilo ji je, kakor bi se v duši odtrgalo nekaj od nje, in to jo je peklo in bolelo. Vladimir je prišel tiho za njen hrbet, položil desnico okoli njenega hrbta proti pasu iu jo stisnil k sebi. "Ali ti je hudo?" jo je vprašal mehko in sočutno. Ona je takoj vstala, oklenila se ga in ihtela na njegovih prsih. "Za naju je še toliko solnca!" jo je tolažil in gladil po mehkih laseh. Teta Agata je iskala za ormaro profesorejvo rokavico in spraševala Dragotina: "Kam si mi jo vrgel? Za spomin jo bom imela!" Služkinja Lenka je zaprla mrliče ve oči in izpod vezal a brado. Ko je odšla, je ostal urednik sam pri mrtveeu. Stopil je k njemu, prijel ga za voščeno desnico in govoril: "Vidiš, pobratim moj, prosim J-ovi parnik na ava vijaka ma* v h* W ashix (siou"'' jutama vožnja med New Yorkom* Trstom In iliSB&i Itm turov He* York* ** PL na^ Cfl» Ak i Vsi spodaj navedeni novi paro-brodi na dva vijaka imajo brezžični brzojav: ALICE, LAURA, MARTHA WASHINGTON, ARGENTINA, OCEANIA, KAISER FRANZ JOSEJ! L i Phelps Bros, & Co TRSTA ........................................... 134.00 LJUBLJANE .................................... 35.18 REKE ........................................... 34.00 ZAGREBA ......................................., 35.08 KARLOVCA ..................................... 35.25 Za Martha Washington in Kaiser Franz Josef I. stane $3.00 ve5. IL RAZRED do TRSTA ali REKE: Martha Washington in Kaiser Franz Josef I. $65.00, drugi$60 do $65. 2 WaiAhmgtoc> Stmt. NEW YORK: m.. v.- i ^