69. številka. V Trstu, v sredo 29. avgusta 1888. Tečaj XIII. „EDINOST" izhaja dvakrat na teden, vsako sredo in / soboto ob 1. uri popoluilne. „Edinost" stane: za vso leto r1. 6. — ; izven Avst. 9,— gl. za polu leta „ 3.—; „ „ 4.50 „ za četrt leta „ 1.50; „ „ 2.25 „ Posamično Številko ho dobivajo v pro-dajalnieah tobaka v Trstu po » nov., v Gorici in v Ajdovščini po « nov. Na narcčbe brez priloženo naročnine se upravništvo ne ozira. EDINOST Vsi dopisi s«> poAlljajo uredništvu v ulici farintia št. 2S. Vsako pi-ujio mora biti friinkoviino, ker nefrankomna s<» nt sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi in oznanila se ru*" uno po T nov, vrstica v petitu: za naslove z debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga obsedlo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. se račune pit pogodbi. Naročnino, reklamacije in inserate prejemu upravništvo v ulici Carintia 'J*. Odprte reklamacije so proste poštnino. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. »V edinosti j« mof«. Preteča nevarnost. Slovenec je kaj mirna in potrpežljiva duša. Sam poštenjak, meni, da so poštenjaki tudi drugi ter se nevarnosti no zave, dokler mu ista ni za petami ter mu nareja uže veliko škodo. Enako se nam godi na narodno-po-litičnem polju. Obdani smo vseskozi od-sovražnih narodov, ki nam le slabo žele, raznarodujoč nam verne pristanike in od peljujoč nam našo deco in mladino iz narodnega naročja. Lah in Nemec, vsak od svoje strani, spodjedata slovenski in slovanski živelj ter širita mej nami svojo kulturo in svoje navade; oba hočeta po-veličati svoj narod na račun slovanski. Dobro vedoč, da najboljših uspehov se jima je nadejati v — šoli, vstanovila sta se v zadnjej in v njej osobito hočeta gospodovati. To gospodarstvo in nadvladanje t šoli dopuščajo jim žalibog tudi obsto-ječi zakoni, pod čijih pokroviteljstvom in z izgovorom, da vse njih počenjanje je postavno, delujejo v tem kulturnem ustavu. A ne samo postavnimi sredstvi hočejo nas nadkriliti; narodna zavest, v njih mnogo bolj razvita nego mej nami, tira jih do druzih samovoljnih žrtev: Nemci in Lahi žrtvujejo velikanske svote v edini namen, da se njih narodnost poveliča. Uže dolgo let sem uspešno deluje na tem polju nemško šolsko družtvo „Schul-verein" ter zbira mej svojimi somišljeniki radodarne doneske, da se vstanovljajo PODLISTEK. Po pasjih dnevih. Izpod Nanosa dno 27. avgusta. Pasji dnevi in ž njimi „die saure Gurkenzeit* so pri konci. Vročina siccr še nekoliko pritiska, a tudi ta bo kmalu pri kraji. V teh dnevih same sitnosti in splosnjih zmešnjav, potu in vročine, pozabil sem bil skoraj na Vas, gospod urednik! Prosim, da mi blagovolite oprostiti to malomarnost, vsaj smo vsi ljudje in vsakdo živi raje bolj „komod" in udobno kot moro. O vročini pisati pa ni'1, bas prijetno. Menim, da ker sto i Vi kakor jaz „pismen" Človek'in mož od peresa (kakor dandanes uže skoro vsakdo misli da je), mo -rate vsekako vedeti, kako se prsti pot<5, svinčnik vrti v rokah, misli v glavi in vrhu vsega še muhe — ta šmentana ži-vad! — ne dajo človeku počivati ni poleti, ni po dnevi, ni po noči. In kako so sitne! Ker pa prihajajo muhe z raznih strani in potoma obidejo tudi mnogo ljudij, zato mi prinašajo na ušesi marsikaj, kar ni vsakemu všeč, da bi pravil ali pisal. Omeniti moram, da imajo danes tudi muho svojo politiko. Toda muha je muha, in bolj ko jo podim strani, bolj sili v me, seda na nos, da, celo v nosnico so mi zapodi, odleti in spet pribrenči ter pripove- vanje razširiti tudi mej nas Slovence ter v čisto slovanskih krajih osnoval je nemških šol. Vpljiv njegov Čutijo še dandanes Slovenci na Štajerskem in Koroškem, v teb pokrajinah predanih nemškej predvladajoči sili, v kojih se pa vendar veselo giblje narodna ideja in budi zavest. Čeprav stiskani in obteženi od Nemcev, štajerski in koroški Slovenci se vedno, bolj zavedajo svojega rodu ter gredo naproti boljšej prihodnosti. Še bolj kot na Koroškem in Štajerskem, preti nevarnost slovenskemu življu na Primorskem. Ne samo vlada nam ne izpolni opravičenih želj, strivši nas enakopravne z drugimi avstrijskimi narodi; tu se nam silijo le nemške učilnice — v Trstu in njegovoj okolici, v Gorici, v Istri — v šoli gospoduje Italijan. Čeprav v deželi manje številen, nad-kriluje on tukaj slovanske rodove v gmotnem obziru; nekako prepotentno se je vtaboril v deželnih in mestnih zbornicah ter jel narekovati postave podložnim Slovanom, — Za zbornicami spravil so jo v prvej vrsti na šolo ter v njej, ne ozirajoč se na pravične želje drugonarodnih prebivalcev, začel ukazovati ter v nje predv vsem vpeljal kot učni svoj lastni jezik. Šola postala mu je iz kulturnega — političen zavod, v katerem on dan na dan seje seme, da iz njega izrastejo mladeniči in možje, vneti za laščino in za laško politično stranko. Kakšni so prav za prav nameni te stranke, nam ni tukaj treba posebej po-jasnovati; mi samo obžalujemo istino, da šolstvo v omenjenih krajih na Primorskem ni v rokah zmerne radikalno italijanske stranke temuč takozvano „napredne" stranke — čije namen in smoter je, zvesto si ohraniti laško tukajšnje prebivalstvo, kar je pa narodnosti slovenske ali hrvatske, polagoma raznaroditi, polaščiti ter jo za Lahe razglasiti, poudarjajoč potem na statističnej podlagi Italijanstvo Primorja. Sola v imenovanih krajih na Primorskem, ne da bila prebivalstvu v korist ter gojila njegov jezik, likala ga, ter pospeševala njegovo omiko in blagostanje, postala je sredstvo k dokazu, da je Primorska italijanska dežela, čeprav prebiva v njej dve tretjini Slovanov; in s tem tudi ista šola dokazuje kot nekako „opravičeno" idejo iredentistov, katerega želja je, da se duje, da bodo, aH za pravo, da bi uže i imele biti volitve zastopnikov učiteljskih! v okrajni šolski svet v Postojni, pa jih: ni in le ni. Toda volitve, volitve, te ho , uže lahko, samo da ima vsakdo toliko, novcev, da pride ali se pripelje po svojih, podplatih v Postojno, ali koga pa voliti ? i Bolj ko sem trdil in zatrjeval muhi, i da stroka učiteljska ni moja stroka, bolj je silila v mene. Povedal sem ji, da če ■ bi bil jaz „magister", lotil bi se odmah kandidature. O volitvi bi si jezik namazal z medom, sebe in svoje tovariše-vo-lilco preporočil bi — „vinskim duhovom", ne hudobnim, nego čistim blagim. O zasedanji bi pa uže znal kimati — in če uže ne bi bilo drugače - golsniti formulo: „ja, \vie Sie Aviinachen!" Muha mi je pravila, da kandidatov ni „ko listja in trave", pač so pa javni samo trije. Javnih, pravim, ker skrivnih bi bilo sigurno več, a kdor skrivno aspi-ruje na to čast, bode tudi skrivno voljen. — Tako logiko imajo neki še muhe. — Od starih dveh zastopnikov misle, tako batom je brenčala muha, obdržati le enega in še tega radi neke „pije-tete". I drugi bi bil valjda rad voljen vnovič, a istotako „valjda" ne bode. No, če bi pa vender le bil, (kar se no sme zgoditi) nam muham bodo vedno še dopuščali, da smemo sedati na šolska okna, šolske stene, klopi in — variatio deleetat — gospodu šolskemu voditelju na n o s. Novi kandidat je baje da jako zaslužen učitelj, ki je ta laška pokrajina združi z Italijo. Ali primorski Lahi niso zadovoljni z uspehi, ki jih zadobivajo tem postavnim potem ; dom'šljujejo si nevarnost, ali prav za prav čutijo nevarnost od vodno bolj vidnega razvitja narodno ideje slovanske. Čej rav polagoma, zaveda se tudi tukajšni Slovenec ter si polagoma pomaga do boljšega na-. rodnega obstoja. Zakoni in ista vlada mu sicer niso ugodni prijatelji ter ne podpirajo ga v njegovem delu. Pri vsem tem se pa on ne straši; od vlade je sem ter tja proprosil nekoliko mrvic. Dovolila in vzdržuje mu ista nekoliko ljudskih šol na deželi — a koristnejšega mu je še vdobiti, namreč slovenskih šol po mestih in srednjih šolah. Lah si sam pomaga; nezadovoljen o tem, kar mu vlada podaje, sluteč nevarnosti in upora njegovim spletkam, osnoval si je sam pri tem še šolsko družtvo „Pro patria*, z namenom varovati laške narodne interese na mejah. Isto družtvo začelo je uže prod dvomi ali tremi leti delovati, ustanovivši nekoliko otroških vrtov in edno šolo v Istri in drugod. Sedaj čitamo v lahonskih glasilih, da isto družtvo nameruje osnovati enak laški otroški vrt na Greti, v okolici tr-žaškej. — Lahon spravlja so s tem na naj nežnejšo slovensko deco, hoteč v njej zamoriti narodnost še v kali — tako rekoč z maternim mlekom. Greta je čisto slovensko tržaško predmestje; škoda bi tedaj bilo, da se mej slovanskimi Grečani zakoti italijanski živelj. Slovonci pozor! Tudi mi imamo šolsko družtvo sv. Cirila in Metoda. „Klin a klinom" — žrtvujmo v narodne namene in osnujmo po mogočnosti v istoj pokrajini enak otroški vrt. Vrle Grečano pa svarimo, naj so no pustč premotiti Li-honom ter naj rajše obdrže lastno otroko na domu, nego da bi dopuščali, da se raz-narodujejo v takem kvarljivem zavodu. Narodnjake pa v onej vasi prosimo, da ljudstvo podučujojo o škodi, ki mu lahko prouzročajo taki zavodi. Levin. Obletnica del. podpornega družtva. Veselim srcem beležimo v kroniki primorskega Slovanstva znamenit dan, ka- i včasih zaradi pravico trpel preganjanje, in baš on bo zase! prazen stol v okr. šol. : svetu. Nasprotniki bajo da trdo, da je so ! mlad in (primeroma z „staro gardo") se i malo let učitelj. Manjka mu neki „svin-i čene" prakse v elasticiteti, komplimento-1 vanji, v uporabi odločnosti in modri ener-I žiji. To so takim in jednakim gospodom prepotrebne lastnosti. Slišala sem pa, deje 1 muha, da nazori, kakoršne imenujemo da-i nes konservativne, bili so pred nekimi j leti še liberalni, nam liberalni pa bodo posle nekaj let zopet konservativni. Tako besedičenje mi jo uže presedalo. Vzamem kosmato vejo ter udarim po brenčeči muhi. Vrag blebetavi mi zleti skozi duri in še mej potjo ponavlja: „Bode, bode voljen, bodo on in nikdo drugi!" — Naj pa bode, zakričim za njo jezno, kaj meni za to, bodi Peter ali Pavel. Srdito pograbim klobuk, potni los, ker jo pre v tem časi voda črviva, vtaknem tudi nekaj desetič v žep ter se odpravim na daljšo pot prav v vznožje Nanosu. Mahal sem jo prav široko po še širji državni cesti. Vsakdo bi mislil, da na taki cesti človeku nikakor ni možno, da zajde. Toda kaj se mi dogodi. Dospem na razpotje, oziroma razcestje. Ali danes, ko jo uže pri vsaki stezi, ki vodi na repno njivo, napisano, kam se pride po nji, napisano je bilo i tukaj na lično izdelanem kolu starinske obliko na love j strani „Naoh Triest" in na desni: „IJber "VVippacb nneh tori nam živo svedoči, da so pokaže narodno živenjo v Trstu na uprav sijajen način vsaj o izrednih prilikah, ako tudi navadno isto no cvete očividno. Temelj in najmočnejšo zaslombo ima v Trstu in njega okolici živeči Slovenec v dclalskcm podpornem družtvu, katero je globoko ukorenjeno v domačih tleh ter je no oma-jejo vsi navali nasprotnikov. Zato je vsak važen dogodek v temu družtvu znamenit za vso tržaške Slovence in vsaka slavnost delalskega podpornega družtva — občna slavnost. Med najvažnejšo tako slavnosti broji izvestno družtvona obletnica, s katero so obhaja blagoslovljenje družtvene zastavo in rojstveni dan družtvent'ga po-pokrovitelja, Nj. c. kr. Viskosti cesarjeviča Rudolfa. Vedno je bila ta slavnost ena najlepših, kar jih ima Trst, brez ozira na narodnost ter vselej je dokazalo naše občinstvo, da so zaveda in je pripravljeno, kadar treba, javno pokazati svojo narodnost. Prepričani smo, da je na tisoče Slovencev, katerim čns ali okolnosti niso dopustile, da bi prihiteli osebno mej ostale svoje brate in ki so bivali vsaj duševno med nami. Dolžnost naša jo zatorej, da zadovol jimo vso take, ter jim podamo opis važne, prekrasne slavnosti. Ob 7. uri zjutraj užo začeli so se zbirati družabniki v prostorih delalskega podpornega družtva in do T1/2 u,'° bilo jo zbrano lepo število članov. Z godbo veteranskega družtva in z svojo prekrasno zastavo na čelu korakala je dolga vrsta družabnikov pod vodstvom odbora v cerkev novega Sv. Antona k slovesnej službi božjoj. Mej tem zbralo so so v cerkvi od-bornico in družabnice ter mnogobrojno pobožnega — in radovednega občinstva. Sv. mašo daroval je proč. gosp. župnik Fabris, mej službo božjo peli so družtveni pevci skladbo svojega vodje, g. Kosovela. O skladbi in petju nam ni treba posobno govoriti, kajti znano je uže, da jo g. Kosovel veščak, ki glasbo temeljito pozna in da jo pevski zbor pod takim vodstvom uzoren. Po sv. maši spremilo jo družtvo svojo zastavo v družtvene prostore, potem se jo razšlo. K sv. maši prišel je zastopnik deželnega namestnika, c. kr. dvorni svetnik It o y a ter so jako laskavo izrazil o velikoj množici zbranih družtvenih članov. Ob G i/a uri zvečer začela jo veselica Giirz". Dolgo stojim in gledam, kaj to po-menja. Mnogo voz jo šlo mimo mene in vsak so jo obrnil na levo ali desno, ne da bi bil gledal na kažipot. Zavidal sem ljudem, da imajo tako dober „hausver-stand". Besednjaka nisem imel z seboj, da bi bil poiskal vsako besedo. Bil sem zatorej v pravcati zadregi, a v svojo veliko tolažbo, ne sam. Za menoj prikoraka — Bog ve od kod in kam — pravoslaven pop. Kaj neki ga jo prineslo v te kraje, no vem. I on bi bil rad izvedel, kam mora kreniti, da dosožo svoj cilj. A bil jo v jednaki zadregi z menoj, le s to razliko, da som bil jaz zabil doma samo nemško-slovenski rečnik, on pa tudi nemščino Bvojo. Ugledavši gotiško črke, zdelo se mu je, da mora biti to jezik nemški. „Molim, gospodine, bivaju li ovdje Švabe?" — Ne, odvrnem, švabo ovdje nebivaju, ali švabe hoće da budu oni, koji ovu švabsku baštinu uzpostave i trpe, „A tako", začudi se pop tor mo poprosi, da mu povem, kod naj gro proti Trstu. Kor si ni sam nisem mogel pomagati, stopiva oba v hišo nasproti omenjenemu kolu, kjer naju pozdravi gosp. deželni poslanec ter prijazno pokaže pot. Od simpatičnega popa se poslavljajo, povem mu, da bivajo tu lo Slovenci; naj nikar torej no pripoveduje tega v Srbiji ter nikomur no omenja našo „švabsko baštino" . . . Sam sem jo pa ubral po cesti „iiber Wippach nach Gor/. . . ." Muh preganjalec. nemški šolski vrti in podpirajo oni učitelji, kateri hočejo izven pripisanih jim ur pod-učevati svoje učence še posebej v nemščini. — Delokrog družtva jo sicer, varovati nemški živelj v krajih, kjer je v navidezni nevarnosti, osobito v krajih z mešanim prebivalstvom —■ a tukaj v Avstriji pravi namen dvužtva ni povzdiga nemščine v nemških krajih, temveč njeno širjenje mej slovanskim prebivalstvom. Ta družtveni namen je jasen kakor beli dan, kajti družtvo razširja svoje delovanje celo v one krajo, kjer ni o nemščini ni duha ne sluha ter ponuja svojo podporo učiteljem v čisto slovenskih vaseh in šolah. Sploh z kulturnim družtvenim namenom združen je tudi politični namen: osnovitev bismarkovega mosta do Adrije. Schulverein poskušal je svoje delo- na vrtu „Mondo nnovo". Vrt je bil jako okusno in bogato okrašen z raznimi zastavami, grbi in lampijoni. Lepo je bilo videti, kako je drvilo občinstvo od vseh strani ter v kratkem času zasedlo obširni vrt do zadnjega stola. Uže prva točka srečno sestavljenega vsporeda, koračnica „Naprej zastava slave !u vzbudila je neopisljivo navdušenje in morala se je dvakrat ponavljati. Z burnim odobrovanjem sprejela se je pesen »Sokolska4, katero je precizno odpel družtveni možki zbor. (Konec prih.) 11 Mihael Debelak. | Nemila usoda nam je vzelt* zopet uzornega duhovna, navdušenega narodnjaka, blagosrčnega moža, namreč prečastitega gospoda Mihaela Debelaka, kanonika stolne cerkve v Trstu. Rodil se je dne 29. septembra 1818 v Tržiču na Gorenjskem, v mašnika je bil posvečen dne 8. sept. i845, služboval je le malo časa kot duhovni pomočnik v Laniščah in v Zminju, potem nad 20 let kot katehet in šolski ravnatelj v Trstu in drugih dvajset let kot dnhovni pomočnik pri sv. Antonu novemu. V dan 29. sept. 1884 imenovan jo bil kanonikom stolne cerkvo v Trstu in 25. t. m. ob treh pop. pokliče Gospod nevtrudljivega delalca iz svojega vinograda. Spovedoval je preblagi ranjki še v soboto vso jutro pri novem sv. Antonu, napoti se potem v stolno cerkev, a potoma ga napade omotica in pripeljajo ga domu; zdravniki in sorodniki mu strežejo po moči, preč. g. stolni dekan in mestni župnik previdi ga z vsemi sv. zakramenti za umirajoče; bolnik še enkrat prav milo pogleda okolo klečeče g. duhovnike in jim reče: „Hvala Vam gospodje" ! nagne glavo in vzdihne svojo blago dušo. — Bila je smrt pravičnega in marsikdo okolo stoječih želel si je tako umreti. Ne vtegnemo naštevati vsih njegovih velikih zaslug: kot duhoven je bil jako pobožen, zelo vnet za božjo čast, nevtrudljiv, uzoren. Bil je navdušen in požrtvovalen narodnjak; ni bilo narodnega podvzetja, katerega bi se on ne bil vdeležil; bil je dekanijski poverjenik družbi sv. Mohora in plačeval je več kot dvajseterim udom naročnino iz svojega žepa, imel je vse slov. katoliške časopise in knjigo; podpiral je na vso moč slov. mladino in navduševal jo za narodno stvar. Po vsem Trstu je slovel posebno zaradi svoje milodarnnsti; vzgojil je častno po smrti svoje sestre petero otrok, pošiljal je zdatno podporo dobrodelnim zavodom, razdelil je med uboge toliko miloščine, da je marsikdo prnšal: Od kod jemlje, ali leva nikdar ni znala, kaj desna stori. — Blagodarnost n jegova razvidi se tudi iz njegove oporoke; volil jo namreč 000 gl. za večne maše pri župni cerkvi v Tržiču, 100 gld. ubogi slepi vdovi, 100 gold. si-romašnici, 100 gold. otroški bolnici, 100 gl. zavodu „Albertinum", 100 gl. zavodu s v. Jožefa, 200 gld. samostanu oo. kapu-cinov, 100 gld. nunskemu samostanu, 300 gld. župni cerkvi sv. Antona, 500 gld. za revno žlahto v Tržiču in 500 gld. tržiški bolnici. < »dlikoval se je ranjki tudi po svoji prijaznosti in pravičnosti. Govoril jo rad z kmetom in siromakom, prav tako kot z meščanom in bogatinom. Odlična gospa pripoveduje to-le črtico od dne pred njegovo smrtjo: lJri misijonarskem križu v cerkvi nov. sv. Antona sedi navadno stara slepa ženica in prosi miloščino. V petek o po-ludue gre iz cerkrve pri stranjskih vratih; ali zaradi prevelike gnječe in prevrata voz in l očij ne upa ai iti preko ulice. Slučajno vstopi preblagi pokojnik, prijazno nagovori slepo beračico, videč njeno zadrego, jo prime za roko ter spremi do njenega stanovanja. Pogreb blažega pokojnika, katerega 8<; je udeležilo mnogo odlične gospode in brezštevilno ljudstva, pokazal je, kako priljubljen in spoštovan je bil nenadomestljivi g. kanonik Mihael Debelak. Politični pregled. Notranje dežele. Vsi deželni zbori sklicani so za 10. septembra v kratko zasedanje, štajerski deželni zbor sestal se je uže 27. t. m. Kake predloge bode stavila vlada deželnim zborom, ni še znano. Bržkone ponkusi minister za nauk in bogočastje rešiti takozvani katehetski zakon ali postavo o ver- skih učiteljih. Učitelje veronauka nagra-jajo ali plačujejo, kakor znano, dežele same, zato imajo tudi deželni zbori sami določevati v posebnih zakonih, kako naj se to vrši. V Mladi li o 1 e s 1 a v i na Češkem jo zmagal o baš obavljeni državnozborski volit vi mladočeski kandidat. Staročehi so si z vsim žarom in največjo strankarsko strastjo prizadevali zagotoviti svojemu kandidatu g. Honsu zmago. Vodja staročeške-stranke g. Mattuš sam si je mnogo prizadeval, pridobiti volilce za Honsa, a vse ni pomagalo. Staročeška glasila so nosila dan za dnevom velike, ostre članke proti Mla-doČehom, grdila in napadala so to stranko, a vse zastoj, zmage niso mogla priboriti svojej stranki. Mladočeški kandidat, posestnik g. J a n d a, zmagal je z 227 proti 172 glasovi. Z g. Jando je narastlo število Mladočchov v državnem zboru na osem. Izid te volitve nam priča, da se tudi mej Cehi radikalizem čedalje bolj širi in da Staročehi vedno bolj zgubljajo upliv in ugled v deželi. V G r a d c i so pravoslavni Srbi in Rumuni ustanovili svojo občino ter se zavezali, vzdrževati si duhovnika. Ogerski naučni minister gosp. Tre-fort je umrl. S tem možem izgubila je mlada Madjarija enega svojih največih stebrov, morda najbolj naudušenega apostola madjarske ideje. Trefort jo bil 10 let minister prosvete ; v tej kratkej dobi je tako pomnožil madjarske šole, da se je število madjarski govorečih ljudij v tem času podvojilo. Tako vsaj pišejo nemške novine. Z neizmerno brezozirnostjo širil jo pokojni minister madjarske šole v čisto slovanskih in rumunskih zemljah. Kratil je Slovanom in Rumunom pravo do šol in prisilil celo privatne učne zavode, uvesti v program tudi madjarščino kot obvezen predmet. Cisto naravno je toraj, da Madjari jočejo na grobu tacega moža, ki je za nje storil več nego vsak drugi; čisto drugi čuti spreletajo pa Slovana, ozirajočega se na ,delovanje" tega moža. V B u d a p e š t i slavil je te dni ogerski domobranski minister Fejervary 40letnico svojega službovanja. O tej priliki čestital mu je nadvojvoda Josip in mnogo drugih visokih dostojanstvenikov. Vnanje dežele. Srbski ministerski predsednik Hri-stič je brzojavil kralju Milanu, naj se čim preje vrne v Beligrad. JTajduštvo v celej kraljevini naglo raste in Ilristič zahteva, da se ustava odpravi in razglasi obsedno stanje po vsej deželi. To je pač jasen dokaz, kako srečo je naklonil Milan in njegova vlada ubogi Srbiji. Radikalno glasilo „Odjek* bilo je zaplenjeno in uredništvo toženo zaradi veleizdaje. A čujte zakaj! Zato ker se je imonovani list usodil pisati o ločenji zakona, ter je napisal, da stvar ne spada pred konsistorij, ampak pred narodno skupštino. Mnogi misle, da hoče Ilristič izzvati izgrede, da pobije kolovodje opozicijonulcev. Najbližja bodočnost nam pokaže, koliko jo rosnice na teh sumnjah. Na Bolgarskem so razmere tudi prav žalostne. Tudi tam se čedalje bolj množi število in moč hajdukov. Vojaki so sicer vjeli nekoliko roparjev, katere so potem sodišča obsodila na smrt, a kaj pomaga vso to, ko se pa vsak dan vršo novi in čudovito drzni napadi na najbogatejšo ljudi, katere odpeljejo v gore ter izsilijo na tak način veliko odkupnino od njih družin. Ministri in Koburg dobili so pisma, v katerih so jim grozi, da pridejo vsi na vešala, ako no oslavijo čim prejo deželo. Nemški listi trosijo o vsem tem lažnjivo vesti med svet, češ, da to dela slovanska mladina, ki bi rada zanetila upor na vsem Balkanu, ter preobrnila in porušila vse sedaj obstoječe države in oblastva ter sklonila Balkan pod rusko pokroviteljstvo. To so izmišljotine, s katerimi bi radi pokrili zlo, katero so prizadjali nesrečnim balkanskim narodom. Ves politični svet bavil se jo te dni in se bavi še vedno s potovanjem italijanskega ministerskega predsednika Cris-pija na Nemško. Večina pripisuje temu potovanju velik političen namen, kajti Crispi se je sestal z Bismarkom v Kissin-genu, na to je odpotoval italijanski diplomat v Eger, kjer sta so sešla s Kalnokvem, avstrijskim ministrom vnanjih poslov/ Kaj se je mej temi državniki govorilo, tega ne ve nikdo; nemško novine si pa prizadevajo prepričati Bvet, da jo bil ta shod jako nedolžen in da se ni govorilo o drugem, kakor ob ohranitvi miru. Tako trditve se pa čudno vjemajo z dogodki, kajti, komaj jo nastopil Crispi pot v Italijo, uže je dobilo mornarsko ministerstvo povelje, oborožiti lopo število oklopnic ter odpluti proti vzhodu. Francozi so pa dobro razumeli namen Crispijeve poti na Nemško, sprevideli so tudi, da Italija ne oborožava svoje mornarice samo za pomorsko vaje, ampak za kaj druzega in so na vse to šo boljo odgovorili, da jo minister francozke mornarice zapovedal oborožiti osem velikih oklopnic, pripraviti veliko število tor-pedovk, avisov in križenk, vsega skupaj 40 ladij — in vse to menda tudi samo zaradi pomorskih vaj, ki se bodo vršile v Sredozemskem morji. Italija bi rada za-sela Tripolis, zato oborožava, Francozom ni to volji, zato oborožavajo tudi oni in če tudi si sedaj eden drugemu zatrjajo, da se pripravljajo samo na velike pomorske vaje, pripravljajo se v resnici na kaj bolj resnega. Crispi,. ki je imel toliko nesreče z ekspedicijo v Masovo, kjer je Italija zapravila toliko denarja in bila vedno le tepena, bi si s kako drugo pridobitvijo rad opral lice pred narodom, v ta namen bi mu lepo služil Tripolis. Francozom, katerim ni ugajalo, da Italija zasede Masavo, tudi ti novi načrti niso po volji in pripravljajo se, da, ako treba, tudi z orožjem v roki branijo svoje interese v Sredozemskem morji. Crispi ni vedel, kako bi si pomagal in je šel k Bismarku po dober svet. „Standard", jako znamenit angležki list pravi: „Ako bi svet vedel, kaj sta Bismark in Crispi zaključila, bil bi uznemirjon". Ali je res, da bi svet imel dovolj uzroka vznemirjati se, ne vemo. jasno jo pa, da se je začela borba mej Italijo in Francijo za vrhovno gospodstvo v Sredozemskem morji; kako se bodo izvršila, to nam pokaže prihodnost. Sreča je generalu Boulangeru, o katerem so uže vsi sodili, da je politično mrtev, zopet mila. Izvoljen je v treh departementih poslancem. Ta dogodek jo francozko vlado nemilo dirnol, ker jo zopet jasno pokazal, da nima pravega vgleda in zaupanja v narodu. Bonapartisti so vesele te zmago, kakor svoje. Boulanger bode stavil zopet predlog o razpuščonji zbornice in reviziji ustave, s kakim uspehom, bodemo skoro videli. Kakor poročajo o tem poučeni listi, stala je ta volilna zmaga Boulangerovo stranko 3 milijone frankov. Na S panjskom so zasledili neko republikansko zaroto mej vojaki v Madridu. Mnogo sergentov in častnikov so dali zapreti ter naročili oblastvam strogo paziti na častnike. Vsi podredjeni oficirji morajo spati v vojašnicah. Vlada se boji, da se pripravlja enak vojaški ustanek, kakor je bil na apanjskem 1883. in 1886. leta. V Carigradu jo obelodanjena brošura, v kateri neznan pisatelj ostro presoja in obsoja sedanjo politično stanje turškega cesarstva ter zaključuje s tem, da se vso napake in vsi nedodoatatki dajo odpraviti samo s tem, da se na Turškem uvede parlamentarna vlada, prej pa treba prisiliti sedanjega sultana, da odstopi s prestola. Policija marljivo išče pisatelja to brošure in zaprla je uže več oseb. Listi so pa dobili nalog, da o tej stvari ne pišejo. Podaniki Abdul-IIamida nUio baš najsrečnejša bitja na svetu, — no fla ni temu tako, bilo bi najlepše sultanovo maščevanje, da jim da — parlament! DOPISI. I Iz Skednja 22. avgusta. [Izv. dop.|' Dne 20. t. m,, t. j. predzadnjo nedeljo šli; smo nekateri narodnjaki iz Trsta, da si ogledamo bližnjo vas, ter da pozdravimo j naše sobrate. Dospevši v Skedenj koj smo spoznali,1 kako ugledno je prebivalstvo ozirom na- j rodne zavesti. Slišati je bilo le naš kra-' sni materni jezik. Zdelo se nam je, da ! so ti ponosni na svojo materinščino, a1 nismo se varali; vedno bolj smo se tega prepričevali, bodi si na prostem, bodi si med štirimi stenami. Dospevši v krčmo g. Sancina, dobimo krog mize sedeče, veselo in prijazne ljudi. Ti so nam koj v pozdrav zapeli pesnico, in prvej jo sledila šo cela vrsta drugih. Mi smo kar strmeli nad lepo ubranim petjem, nad čistimi glasovi pevcev. Ko smo pa še le zvedoli, da so so pevci izšolali brez posebnega, izurjenega pevo-vodje, imeli smo dovolj vzroka strmeti o takej izurjenosti, posebno pa, ko smo se prepričali, da ni v Skednju le eden pevski zbor, temveč, da zna skoraj sleherni ubrano peti. To so nam tudi sami objavili, da pri njih jo vsak mož in mladenič pevec. Spoznali smo tudi, da sploh se to čuti, kar se je popovalo v krasnih zborih. Z veseljem smo pristopili k našim pravim bratom, a težka nam je bila ločitov; a ura vojaškega povelja ne pozna izjem, zato smo morali zapustiti prezgodaj navdušene narodne Skedenjce. Zapustili smo njih družbo; ostane pa nam blag spomin do svoje majke vrednih in narodno zavedenih Skedenjcev, na kar jim kličemo : „Bog jih živi lu Narodni vojaki. Iz Pliskovice, 19. avg. 1888. [Izv. dop.] Dne 18. avgusta praznovali smo roj-stveni dan Nj. Veličanstva presvetlega cesarja Frana Josipa I. z sv. mašo, ki jo je daroval naš č. g. vikar Val. Pelicon ob 8. uri zjutraj. Po maši pela se je cesarska himna med pokanjem topičev, potem je bil „Te deum" z blagoslovom. Omeniti je treba tudi novih zvonov, ki so prvikrat vabili k sv. maši dne 18. avgusta. Veseliti mora vsakega domoljuba slišati lepo ubrano zvonenje, kajti ukljub slabi letini trudili so so občinarji nabrati izdatno svoto denarja v nakup zvonov ; Zahvaliti se imamo posebno g. Depoliju, zvonarju v Gorici, g. županu M. Petelinu in starešinstvu. Sedaj poglejmo še nekoliko na naše pol. bralno družtvo, katero se je osnovalo leta 1887. Bilo jo takrat družabnikov še preko 60, ali žalibog začelo jo uže pešati. „V edinosti jo moČu, pravi naš cenjeni slovenski list. Zatorej, ubežniki iz našega družtva, vrnite se zopet v pol. bralno družtvo, da se bode laglje ne samo naročevalo časopisov, ampak tudi redoma plačevalo,, časnikarjaro v korist in nam v čast! O b č i n a r. Izpod kršnega Čavna 24. avgusta. [Izv. dop.] Včeraj sem bil v Gorici na Goriškem. Slišal in poslušal sem blebeta-jočo, nad vse višavo in nižave imenitno furlanščino. Kako li to ? pozvedavo rečeš, dragi mi čitatelj. Nu, pa poslušaj! da jo istinito imenitna. V minolem letu mi je pripovedoval neki svečenik na Vipavskem nastopni zgodovinski dogodek : „Leta 1678. jo solnce po nekaterih krajih na zemlji mrknilo; pa zakaj P Satani v peklu so se sprli in hudo razpra-skali zaradi vprašanja, v katerem jeziku naj so v bodoče večne dni govori v peklenskih razbelenih dvoranah. Jedni so se odločili za turški, drugi za madjarski, tretji za ciganski a četvrti za furlanski. Glasujejo in glasujejo, naposled naznani Lucifer, načelnik vse parkljaste družinčadi, da je furlanščiua izbrana z veliko ogromno večino jezikom vseobČim, da so razlega i odmeva daleko doli v podzemeljskih hramih do vekov dni." Potem mi nadaljuje : znaš, dragi moj Ilurik! dasiravno je furlanščiua proglašena toli znamenitim jezikom, vendar ne prija več za lepo slovensko Gorico; to je za prosvetljen naš vek nedostojno. Bila bi Gorica nebeško-ljubeznivo mesto, ako bi se v njenih domovih i ulicah govorilo vsaj večinoma v krasnem slovenskem jeziku, a tako ni." Tega pripovedovanja sem se takoj živo spomnil, stopivši včeraj doli po mest-nej ulici: „R a s t i - S e I o" imenovani. Mej nizkim i visokim ljudstvom, povsod zaslišim ono preznamenito furlanščino. Se zna, kadar zlatorumeno solnce priplava na jasno nebo, zvezde obledo ; kadar se fur-lanščina oglasi, skrije se slovenščina za dveri. Zakaj za dveri ? Zato, ker je tu narodna postojanost še v plenicah, ker je naš človek "premehak i v narodnem oziru prebojazljiv, tujcu bezpotrebno se klanjajoč v slepi domišljavi, da mora ovako biti . . . Slugo narodov! Trava bi rastla po Goriških ulicah, če bi ne bilo Slovencev ; vendar nič narodnega ponosa, nič ognja, nič ozbiljnosti v nas. Slovensko telo, furlanski obraz . . . A, šo neka druga napaka se poraja v našem narodu na Primorskem: svojega nasprotnika gmotno podpiramo, domačina pa preziramo. Lepa je ta! O tem nekoliko besed. Včeraj ob štirih popoludne vsedem se na voz pri „Zvezdi"; k meni prisede mlad a še precej uljuđen Furlanče; na govoru sem tacega spoznal. Njegove oči pa se mi zdo, da mladenič ni furlanskega pokolenja. Poprašam, i zvem: po materi se piše Jug. po očetu B u d i n a š k i (Bodi naš.) Tedaj mati Slovenka, oče Poljak a sin Furlan, ker jo tako odgojen. Nu, tacih zgledov je na tisoče. „Oh tužna, tužna Majka Slava! Kje jo tvoja čast i slava? Zagrinja tebi bledo lice V črni pajčelan Otrava." Beseda: „Budinaški" mi je od včeraj vedno na misli, saj je tudi velepomenljiva. Vsak Slovenec „bodi naš" — „Budinaški" t, j. vsak naj podpira nase ljudi kjerkoli more. „Budinaški" idi v prodajalnico k Slovencu, nakupivši pri njemu kar potrebuješ, njemu pusti novec, namesto tujcu. „Budinaški* pa stopi v krčmo k Slovencu, da pri njemu pustiš novec za jelo i pijačo, namesto pri tujcu ki : Umazane si čevlje briše S tvojo belo rjuho, Tvojim tožbam, željam, prošnjam Zatiskava uho. „Budinaški" pa daj zaslužka domačinu delaleu, mesto nam nasprotnemu tujcu. „Budinaški" ti mladi slovenski vite-zič, po krvi i mleku pravi sinko slovenske majke, pa stopi v slovensko prodajalnico i tam pusti novec za šolsko blago, mesto pri nasprotniku ; to ti svetujem uže zdaj, ker skoro prideš iz dežele nazaj v Goriške šole. „Budinaški" vsak slovenski duhovnik i župan, pa pusti novec za blago pri Likarju Gajku (Gašparju), „Budinaški" vsak učitelj na Goriškem ter v pravem pomenu narodni 1 i k a r , pa ukaži, da hočeš imeti v svojej šoli Likarjeve pisanke. Likarjevi sovražniki so se zakleli, da morajo njegovo prodajalnico v pol leta uničiti. Slovenci! da se to ne zgodi „dokler imamo uma svitle meče". Svoji k svojim! Nasprotnik naj se prime za nos, ker hoče svojemu bliž.ijomu sapo zapreti. Likarjevi, in tudi naši nasprotniki so bogataši v Gorici; se zna, po slovenskih novcih; zakaj bi tedaj sitega pitali a lačnega prezirali ? Kam to kaže! Gospod urednik! zaorite glasno „Budinaški" tudi svojim tržaškim Slovencem; more biti. da vendar toga ali onega vzbudite k boljšim „našincem". „Iz seinenčka pri rije tenka bilj, Rastoč v drevo debelo i visoko; Kaplja raz krova kaplja v tvrdo skrilj, Zdolbeč votlino s časom si globoko ..." Domače vesti. Volilnem možem v okraju koperskem preporoeamo toplo, da se strogo drže prep o ročila našega političnega d r u ž t v a v obziru predstojeće volitvo ter zedinijo svoje glasove v vredne j osebi narodnega kandidata, gos p. Prane Flego. Z složnostjo reši se narodna čast, z cepljenjem glasov slabimo samo sebe in celo se moremo osramotiti. Delalsko podporno družtvo odposlalo je o slavljenju svoje obletnice Visokemu svojemu pokrovitelju nastopno brzojavko : Njegovoj Visokosti Cesarjeviču Rudolfu Dunaj. Delalsko podporno družtvo, slavljajoč danes rojstveni dan svojega pokrovitelji, Vaše Visokosti, kliče jednodušno iz glo-bočine hvaležnega srca: Bog ohrani, Bog poživi našega prcmilostlivega pokrovitelja, Vašo cesarsko Visokost". Nj. c. kr. Visokost jo odgovoril brzojavno po svojem tajniku nastopno : „Tajništvo Nj. c. kr. Visokosti kraljeviča nadvojvode Rudolfa gospodu predsedniku Mandiču dolalskega podpornega družtva v Trstu. Laxenburga dvor, 2S./8, 4.45 pp. Nj. c. kr. Visokost, prejasni prestolonasljednik zahvaljuje se družtvu na poklonjenih mu čestitkah o njega rojstvenemu dnevu. Spindler, polkovnik. G. dr. Mandić, bivajoč sedaj na počitnicah v Matuljdh, pozdravil je zbrano delalsko podporno družtvo o slavljenji obletnice z nastopno brzojavko : „Kao podupiratelj i liečnik družtva kroz 8 godinah jesam u duhu s Vama i šaljem prijateljski pozdrav," Imenovanje. Vodjom Goriške obrtne šole imenovan je dozdanji vodja obrtne šole \ Poreču, g. Gembrečić. Dijamantna maša. Gosp. Josip Nakus, župnik v Planini pri Vipavi, praznoval je 16. t. m. šestdesetletnieo svojega tnaš-nišiva. Krepka i2java. Liberalni listi in celo uradni list — se hvalijo z najetimi in v tiskanih potoh doposlanimi zaupnicami, katere pošiljajo nemškutarske občine deželnemu šolskemu svetu. I)a so tako nemškutarske občino med koroškimi Slovenci v manjšini, pokazala je zadnja volitev v Velikovci; vender pa hočejo govoriti v imenu vseh koroških Slovencev, kakor se jo od nekdaj godilo, da se je dunajski vladi metal pesek v oči! V Velikovci zbrani slovenski volilni možje pa so sklenili, tej prevari enkrat za vselej konec storiti. Njih 69 (devet odšlo jih je uže prej domov) podpisalo je sledečo prošnjo na c. kr. dež. šolski svet: „Preslavni c. kr. dež. šolski svet! Občinski in krajni šolski zastopi nekaterih koroških sosesk so nasproti presl. c. kr. dež. šol. svetu napravili ugovor zoper drž. poslanca Kluna in dr. Gregorca, ki sta zagovarjala pravice koroških Slovencev zastran šol, in so objavili zaupnico c. kr. dež. šol. svetu za njegovo dosedanje postopanje in vredbe v slovenskih šolah. — Glede tega, da omenjeni občinski in šolski zastopi ne morejo govoriti v imenu vseh koroških Slovencev, in glede tega, da se njih nazori večinoma no strinjajo z našimi željami, usojamo si podpisani volilni možje velikovškega okraja zgoraj omenjeni zaupnici ugovarjati in ob enem prositi: Vis, c, kr. dež. šol. svet naj nam uravna šole po naših željah in potrebah, in naj skrbi, da se bode naša mladina poučevala v slovenskem, materinem jeziku. V Velikovci, 14. avgusta 1888. (Sledi 69 podpisov voliinih mož.)" Teh 69 mož predstavlja nam mišljenje večine prebivalstva v velikovškem okraji. Kajti ko bi ne imeli zaupanja svojih občin, ne bi bili izvoljeni za volilne može. Njim nasproti je stalo le 33 mož druzega mišljenja, zatorej še ne tretjina vseh volilnih mož celega okraja. Kaj potem štejejo izjave nekaterih občin, ki so slučajno v nemško-liberalnih rokah ? Radovedni smo, ali bode celovška gospoda tudi proti tako važni izjavi oči in ušesa za-tisnila P „Mir". Petindvajsetletnica ljubljanskega „Sokola". Češki Sokoli bodo zastopani jako mnogobrojna iz Tabora, Plznika, Melnika, Češkega Broda, Vinogradov in Vanderca. Češki vlak odpeljal so bode iz Prage v v sredo dne 5. septembra ob 10. uri 30 min., v Ljubljano dospe vlak dne 7. sept. ob 5 uri pop. V Ljubljani ostanejo dva dni, potem se odpeljejo v Postojno in v Trst. — Slovanski Svet. Št. 16. ima nastopno vsebino: 1. Kultura in Avstrija. 2. Kulturni program. 3. Rušitelj ustave. 4. O razmerah v Galiciji. 5. Psoglavci. 6. Pogled po slovanskem svetu. 7. Književnost. — Iz raznih krajev naše domovine prihajajo nam dopisi o slavnostih, katere so priredili domoljubi v proslavo rojstnega dno in 401otnega vladanja Nj. Veličanstva cesarja in kralja. Posebno obširno nam poročajo o sijajnih veselicah, priređenih v ta namen v Dekanih, v Ribnici na Pohorji in drugod, katerih, žal, ne moremo priobčiti zaradi primanjkanja prostorja. Veseli nas, da o tako važnej priliki dokažejo Slovenci tudi v najmanjših selili svojo nc-omahljivo udnnost do miloatlivega našega vladarja. Od družbe sv. Cirila in Metoda. V nekaterih dneh zagleda svetio nova knjižica za 401etno vladanje cesarja Frana Josipa I. Izda jo šolska družba sv. Cirila in Metoda in spisal jo je Graški profesor Fran Hubad. Tako krasna je, tako patri-jotično pisana in tako vzbujajoča dina-stične in blago čute sploh — sosebno še mladostnim srcem — in tako obilih spominov je o naših avstrijskih vojakih, viših in nižih, da no poznamo jednake slavnostno knjige tudi ne v drugih jezikih Družba sv. Cirila in Metoda sme ponosna biti na tega svojega pisatelja, ki jej bo prirejeval od slej zaporedoma knjige tako, da je začel s cesarjem Fran Josipom prvi zvezek „knjižnice družbe sv. Cirila in Metoda". „SI. N." Zdravnik za siromašne bolnike v okraju Farneto jo dr. E. Marcus, zdravuik mestnej bolnici. Prevzel je poslovanjo po g. dr. Sterletu, ki je za nekaj časa iz TrBta odpotoval. Ob&inarji v Šmarji pri Kopru nameravajo prirediti ljudsko voselieo z plesom y proslavo 401etnega vladanja Nj. Veličanstva cesarja. Poslali so v ta namen dvakrat deputacijo svetniku g. J. M. v Smarjih, ali obakrat odbil je prošnjo, češ, da bi ljudje napravili preveč škode po vinogradih. Slavnost vršila so bode baje vse jedno. — Priobčujemo to vest, kajti prepričani smo, da ima gosp. svčtnik vendar važnih vzrokov, ako prepove enako Blavnost! Troški manevra pri Logatci. Pehota dobila jo 60.000 patron, kar stoji 3000 gl topničarstvo ustrelilo 240krat, kar stoji do 4000 gld. Ako se priračunijo šo drugi troški, stal je ves manever do 15.000 gld., ki so se posmodili v nekoliko dneh! Iz Štanjela nam pišejo: Včeraj, I 22. t. m. bilo je tukaj kmetijsko predavanje. Gosp. učitelj Cotič nam je razlagal o strupene) rosi, navajajoč sredstva zoper isto. Zal, vdeležilo se je le 10 (reci: d e-b e t) poslušalcev. Naš kmet še nema pravega zaupanja v taka predavanja; on govori: „Kaj bode tak učitelj pomagal. On, ki je nad nami —Bog - pomaga, drug nobeden !* Res je, da Bog pomaga, pa, če si človek sam ne zna pomagati, Bog mu tudi ne bode pomogel! Če kdo izboli, kličemo zdravnika, kateri bolniku pomore, če je božja volja. Smešen bi bil, kdor bi k hudo obolelemu človeku ne klical zdravnika, češ; „bode uže Bog pomagal!" Poslušajmo torej dobre nasvete, ki nam jih dajo strokovnjaki in ravnajmo se po njih! To je izvestno tudi drago in milo Bogu in v takem slučaji nam izvestno no prikrati svoje pomoči! Nekoliko večja jasnost bi našemu ljudstvu ne škodovaia tudi v verskih stvareh! Vabilo. V Kauriagu v Šmarski županiji bo 2. septembra popoldne ljudska veselica s plesom v proslavljenje 40 letnice cesarjeve, kamor se vsi rodoljubi vabijo. Za zidanje dveh skladišč in dveh hangarjev v novem pristanišču razpisuje se ponudbeni natečaj stavbeni oddelek tehničnega urada (v ulici Carradori št. 5, 111. nadstropje) do 17. septembra t. 1.. kjer se izvo vse pobližnje pogoje. — O prevzetju potrebnih del za podaljšanje „Molo delle Galere" v koperskem pristanišču, (900 metrov) bode javna ponudbena razprava dne 16. oktobra t. 1. pri tehničnem oddelku c. kr. pomorske oblasti v Trstu. Policijsko vodstvo naznanja, da sta se premestila od 25. t. m. urad c. kr. okrajnega politiškega komisarjata št. 1 in nadzorstvo javne stražo z 28. t. m. iz Ko-lonje, z Nove ceste, na Opčine št. 245/6 v ulico Scussa št. 6. Postaja c. kr. javne straže v ulici Giulia št. 8/627 se opusti in napravi nova v ulici Belvedere št. 15; straža iz Via Media pa so premesti v ulico Sette Fontano št. 20. K električnej razsvitljavi. Tvrdka E. Mende & C. iz Turina ponudila je mestnemu magistratu vpeljavo električne raz-svitljave v mestnej palači pod jako umestnimi pogoji. Mestna dvorana dobila bi po načrtu 64 električnih plamen, katerih bi vsak nadomestoval 14 sveč. Troški za vsako uro bili bi samo 68'4 kr. — Ponudba oddala so je tehničnemu odseku v proučevanje. — Ako so ponudba sprejme, veselilo nas bode, da razsvetli t urinska električna luč marsikatere do sedaj temno glave naših mestnih očetov. Vojaki so napadli policaje v Rojanu v nedeljo zvečer pred pivarno „zurn sch\var-zen Ilund" ali kakor so jo poprej imenovala „Al Ponto". Precej popoldne so začeli plesati in rajali celi večer do 11. ure. Stražnika Matevž Strici in Ivan Ujčič sta hotela užo oditi, kar jima pride naproti nek voznik, v službi pri bratih Mettel, proseč ju, da ga varujeta, ker ga jo nek vojak napadel. Vzrok jo bila neka vlačuga, katera je do sedaj bila na plesišči in zaradi te sta si prišla navzkriž vojak in voznik. Stražnika hočeta pomiriti vojake — sedaj se pa vrže na nju cela množica, menda petnajst, pijanih vojakov lovcev, kateri so bili prej skupaj na plesišči, z golimi bajoneti. Stražnika videč, da je resno zanju, potegneta sablji, pa vojakov je bilo preveč in zdelali so ju, da je bilo joj — tudi nekateri drugi so mirili, pa niso mogli dosti opraviti, ampak šo sami so kaj dobili, ker poživinjeni vojaki se niso dali ugnati. Stražnika Stricla so mnogokrat ranili i na zadnje vrgli ga pod most v potok, drugega pa so tudi vrgli na tla, ranjenega na glavi in desni rami. Priletela sta dva druga stražnika pomagat prvima; poklicali so tudi patrolo iz rojanske vojašnice, in vodnik moral je z golo sabljo ukrotiti jednega izmed vojakov, kateri se jo v njega zagnal. Počasi še-le so napravili red. Šest vojakov ranjenih so odpeljali v vojaško bolnico, drugo so zaprli, stražnika ranjena so odpeljali pa tudi v bolnico. Sedaj pa moramo prašati, zakaj dovoljuje slavna policija baš tej krčmi ples. Vsako nedeljo in vsak praznik, v petek in svetek. v pustu in postu se tukaj raja in plešo in nek Ivraševec goni svojo harmoniko. Dajo se dovoljenje posestniku „birerije", kateri jo bil uže večkrat od policije kaznovan zaradi prestopka javnega reda, ali boljo, ker je imel ples, akoprav ni imel dovoljenja policije; n. pr. letos v postu je moral plačati zaradi tega 50 gl. kazni ter hodil moledovat rojanskega „ca- povila*, če mu more kaj pomagati, da mu bode kazen zmanjšana. Dovoljuje policija ples in rajanje v takem kraju, kjer baš v nedeljah in praznikih največ ljudi mimo hodi in v katerih se tudi nehote morajo skandalizirati. Dovo-ljuje se pa tudi ples menda za otroke, ki bi morali še v šolo hoditi, kor notri plešejo odrastli ali samo polodrastli, zunaj pa majhni otroci, strgani in umazani, da so komaj človek po cesti naprej prerije. Na kratko, vsakemu poštenemu človeku se gnjusi tukaj mimo iti v nedeljah proti večeru ali še celo zvečer in celo je v nevarnosti kaj dohiti, kakor je bilo v nedeljo, če gre mimo. Nekdaj so prihajale na ta ples samo iz mesta kake vlačnge, ali sedaj so pa tudi domača dekleta več ne sramujejo iti plesat v tako beznico. Za vojake pa je bil včasih ob 0, uri „klic" ali „Capfenstrajh". sedaj pa smejo šo ob 11. biti zunaj in kar toliko njih naenkrat imeti „iiber die Zeit". V zadevi deželnega gledališča v Ljubljani sklenil je deželni odbor, povprašati vlado, bi li dovolila, da se gledališče zopet zgradi na starem mestu, sedanjem pogorišči. Prisilno delalnico v Ljubljani so toliko rasširili, da bo v njej prostora za 400 odrastlih kaznjencev. V dozidanem poslopji so štiri velike delalnico. Vsi troški iznašajo okoli 70,000 gld. Vabilo. „Pedagogiško družtvo" v Krškem bode slavilo štiridesetnico vladanja Nj. Veličanstva našega presvetlega cesarja Frana Josipa I, s tem, da slovesno otvori v prostorih krško šole svojo ,stalno učil-sko razstavo" dno 2. septembra t. H. ob 10. uri dopoludno o priliki, ko bodo obhajalo isto slavnost „Slovensko pevsko družtvo" v zvezi s krškim slavnostnim odborom. — Nadejati se je, da si slovensko učiteljstvo in razumništvo v mnogo-brojnem številu ogleda to prvo učilsko razstavo na domačih tleh, katera ima v par mesecih svojega obstoja zabeležiti uže precojšen napredek. — Kdor pa ima še kaj predmetov za razstavo, dopošlje naj jih nemudoma. ODBOR. Samoubojstvo. 56letnega slepega prosjaka Matijo Roichmana iz Trsta prijeli so stražniki zaradi prosjačonja po javnih mestih ter ga odpravili v zapor v ulici Tigor. Siromaka je to tako peklo, da so jo po noči tiho dvignol ter so obesil v zaporu. Zjutraj našli so ga mrtvega. Poskušeno samoubojstvo. Kletna Irana Kral, stanujoča v ulici S. Appolinare, skočila jo 26. t. m. zvečer na obali Man-drachio v morje, da so vtopi. Dva težaka sta ugledala nesrečnieo ter jej priskočila v pomoč. Spravila .sta jo na kopno in oddala jo stražniku, ki jo jo odvel v bolnico. — Sodnijsko. Postopač Vaclav Kozina iz Trsta jo obsojen zaradi raznih goljufij na 9 mesečni zapor. — Težak Blaž Zu-culin iz Bazaldello v Italiji dobil jo zaradi tatvine 6 moseca zapora. Policijsko. Služabnica Eliza Bartel ukradla je nekemu znanemu gostilničarju v Trstu perila vrednega 200 gld. — Italijanskega postopača Franjo Zacukija, ki je bil uže večkrat iz Trsta odpravljen, zaprli so, ker je ukradel zasebniku Engele na pošti dragocenostij, vrednih 60 gld. Smrtno obsodbo Simitzevo potrdila je kr. kurija v Budimpešti enoglasno. Spisi z potrdilom zadnje instancijo predlože so šo v tem tednu v tajnoj seji zopet kr. kuriji v posvetovanje, da-li se ima prepo-ročiti ubijalec milosti Nj. Veličanstva. V 14 dneh povprečno objavi se užo cesarska odloka. Lastnic?« uredništva. G. dopisniku Dekani. Ne moremo obavljati osebnih napadov Nadejamo se, da nam ostanet* ipuk verni ter se jiivite še o drugih prilikah. — Poslano.*) O. Josipu Kovačiču, županu v Komnu. Vsi Komenski gospodje slavili so zvečer 18. t. m. cesarjev rojstni dan z velikim banketom jedino 1 o Vas so enoglasno izključili. S tem je Komenska inteligenca dovolj razumljivo odgovorila n a m e s t o m e n e na Vaše „Poslano" v „Edinosti" dno 25. julija t. 1. V d al j no polemiko ne spuščam se. V Trstu dne 21. avgURta 1888. Hinko Fraus. c. kr. sodni pristav. *) Za stvun pod tem mislovom je uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu postava veleva. Dunajska borsa dne avgusta. Enotni drž. dolg v bankovcih — — gld 81 5T> „ v »rebru — — — „ 82.f>0 Zlata renta-------— „ 112.— 5% avstrijska rentu — — — — — „ 9/.65 Delnice narodne banke — — — — „ 871.— Kreditne delnice — —--— — „ 312 80 London 10 lir sterlin--— — — „ 123 35 Francoski napoleondori — — — — „ 9 78 C. kr. cekini — — — — — — — * 5.87 Nemške marke — — — — — — — „ fiO 20 Javna zahvala. Podpisano preds^dnistvo zahvaljuje se najtoplije preč. gosp. župniku Fabrisu ki je dobrovoljno daroval sv. mašo o priliki družtvene obletnice, gosp, pevovodji A. Kosovelu na njegovoj požrtvovalnosti, gospodični Nadliškovej na njenoj ljubeznivosti, s katero je prevzela deklamacijo, vsim gospodičnam in gospem pevkam in gospodi pevcem ter posameznikom, kateri so z svojim sodelovanjem pripomogli k lepej izvršitvi družtvenega praznika. V Trstu, 27* avgusta 1888. Predsedništvo dolalskega podpor, družtva. 31. Manili«, s. r. Zahvala. Podpisana zahvaljuje se najtoplije vsem, ki so spremljevali dne 25. t. m. k zadnjemu počitku preč. gospoda Jakoba Marcela vikarja v Velikemdolu, preč. duhovščini, posebno pa preč. g. župniku komenskemu, gg. pevcem, in mladini na lepih vencih. Bog plati toliko sočutje ! Veliki dol, 26. avgusta 1888. Rodbina Trobic. Naznanilo. Vodstvo tiskarne Dolenc naznanja p. n. občinstvu, da se je 24. avg. tiskarna preselila v ulico Čari ntia št, 28. St. 1080. Razpis natečaja. Vsled zaključka občinskega sveta v Dolini od !). junija t. g. razpisuje so služba občinskega tajnika. Prosilci za to službo morajo dokazati v prvem redu p o d poln o znanje slovenščine, zatim nemščine, a po mogočnosti italijanščine. Letna plača iznaša 450 for. i 50 for. pavšala. Bile-govana prošnja z svedočbami naj se pošlje do 15. septembra 1888. podpisanemu nadžupanstvu. Nadžupanstvo Dolina, 15. avgusta 1888. Teodor Slabanja srebrar v Gorici, ulica Morelli št. 17. se priporoča velečastiti duhovščini za izdelovanje cerkvenih potrebščin najnovejše oblike namreč: —12—5 Monštranc, keliho v, ciborijev, svetiinic, svečnikov, itd. itd. po najnižji ceni. Tudi ho pri njem stara cerkvena priprava v ognju pozlati, posre-bri in popravi. Na blagovoljna vprašanja bode radovoljno odgovarjal. Pošilja vsako blago dobro shranjeno in poštnine prosto. Staro orodje naj bo pošilja v po I»ra v 1 j a n j e nefra 11 k i rano. Za obile izraze sočutja o nenadni smrti našega nepozablje-nega brata, oziroma strica, prečastitega gospoda kanonika MIHAELA DEBELAKA, isto tako za mnogobrojno spremstvo k zadnjemu počitku, zahvaljujemo se presrčno vsem znancem in prijateljem in dovoljujemo si, jih uljudno povabiti k sv. maši, ki se bode brala za blažega pokojnika v cerkvi Sv. Antona novega v petek 31. avgusta ob polu osmih. Žalujoči rodbini Debelak in Dolinar. FILIJALKA V TRSTU c. kr. priv. avstr.J KREDITN. ZAVODA za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vredn. papirjih na V napoleonih na 4-dnevni odkaz 2'/j°/o 30-dnevni odkaz 2°/„ 8- n 2 *u » 8-meseini „ 2'/4 30- 6- 2*/. i OGLASI i Podpisani javlja p. n. občinstvu, da je odprl novo I NARODNO GOSTILNO | pod naslovom „Al ponte della Fabbra" v ulici Torrente št. 8, |J» 4$ jako dobro urejeno kuhinjo in kletjo. Jelo in pijače so izborne, postrežba dobra in po ceni. Preporoča se obilnemu obisku z odličnim spoštovanjem F. RUŽIC. srn, va/smm. s«:s*S:Gm'sm)Si Vrednostnim papirjem, glasečim na napoleone, kateri se nahajajo v okrogu, pripozna so nova obrestna tarifa na temelju odpovedi od 20. februvarja, 20 aprila, in 20. julija. Okrožni oddel. V vredn. papirjih 2% im vsako svoto. V napoleonih brez obresti Nakaznice za Dunaj, Prago, Pežto, Brno, Lvov, Reko, kakor za Zagreb, Arad, Gradec, Hermanstadt, Inomost, Celovec, Ljubljano in Solnograd — brez troškov. Kupnja in prodaja vrednostij, diviz, kakor tudi vnovčenjo kuponov pri odbitku l%o provizije. Predujmi. Na jamčevne listine pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi. Na vrednosti 5l/a°/0 lotnih obrestih do 1000 gld., za vokse svote po pogodbi. Uložki v polirano. Sprejemajo ho v pohrano vrednostni papirji, zlat ali srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. Trst, 9. marcija 1888. 48—16 Relno! Neverjetno po ceni! JESENSKE IN ZIMSKE OBLEKE. Za Možke. Nu '.naiiiti treba Sirokost pr.sij t^r vminjo in notrai'j i dolgost hlač. 1 fina obleka iz desljanega sukna . . ..................gl 1 « « « Melton sukna..................... • 1 « « • površna suknja-.................... « 1 • « • Mandarin zimska suknja................. 1 Menčikof xa popotovanje . . ...................... 1 lovska suknja iz valjanega sukna......•............ • 1 „ « tiua.......................... • Za dečke od 9 do 15 let. Naznaniti treba širokost prsij t-r vnunjo in notranjo dolgost hlač. 1 fina obleka iz Sesljanega suknja..................... 1 « • » Meltan sukna • . .................. < 1 Wawes-Mečikof z kapuca................•...... « 1 W wes-Menćikof z kapuoo iz valienega sukna............. « Za deco od 2 do 8 let. Prosimo, da se pove starost. 1 fini jesenski kostum iz sukna.................... « 1 belgijski » » « » .................... n 1 Wawes-plašček z kapuco ...................... « 1 « u iz valjanega snkna.............. « Vsakovrstne Bukneno hlače od for. 4.— do for. 7.— Obleke in perilo 7.1 delake i»o neverjetno nizk^j ceni — Uniforme za tvft napravijo se naglo in prav cenO. Kostumi za otroke iz bombaža od 2 gl. dalje Razpošiljatev: Wien, II., Kraftgasse 3, Th. 5 proti poštnem povzetju. Kur se komu ne dopade. vzame se 2 dni po sprejemu nazaj. S lI L i S -t* 00 O Q 00 o t — •—I p- c r r K «: F Najboljša in najcenejša angležka ura v remontoirnej obliki z nihalom! Samo 4 Unicum sedajnosti! namesto 15 gl. 10 letna garancija da se kazalo sveti In 2 letna garancija, da ide ura točno. Ta ura, ki je odlikovana z 9 zlatimi, srebrnimi in nnćdninii kol>.j-n »mi ie v okvirja iz Ouivreqol-zlat'i kovina po gore stoječem načrtu ter ima patentovano ploščato stekleno k aalo, katero ima čudovito lastnost, da se v tem- nej noči samo ob sebi _ ——— sveti kakor mesečni žarki. Razun tega ima budilni zvonček, ki sa more staviti na kateri koli čas, 2 bron-cirana tezala in, k-r je cena, vključljivo odprave v lesenih zabojih, stavljena samo na štiri goldinarje, miro si vsak io kupiti tako izvrstno, trpežno uro ki je prava dika vsakemu stanovanju. Pošilja se proti gotovem denarja ali proti poštnem povzetju. Exporttaaus „z«r Raiserin laria Theresia", Wien. III. fiezirk, Krieglergasse II, Parterre Thiir 5. Jaz, ah Csillag sis svojimi 185ctm. dolgimi orjaškimi Loreley-vlasi, katere sem dobila po 14 mesečnej uporabi svojega Bamoiznnjdone-ga mazila, je edino sredstvo proti izpadanji vlas. za pospeševanje rasti, 7.n ojačenje kože, p o h p o h u j o pri možkih polno, jako bra-dorast in užo po krat« kej uporabi podeli vla-sem in bradi naravno svitlost in polnost ter jo obvaruje prod zgodnjim osivenjem do najvišje starosti. Cena lon-t'eku I gld. do 2 gold. PoSilja bo vsak dan za gotov denar ali s postnim povzotjom po vsem svetu 20—3 Rajžev škrob (štirka) in tovarne na Reki Jjjjl (z 1) o 1 e t o i n brez nje) lil) - L]-] zagotovljen, prost vseh tujih snovij, zaradi tega se lohko upotreblja brez Tjljj ntrahu v hranilno srodstvo. Kar se tiče kakovosti kakor tudi cene, ne boji so iyfl iijfl nobeno konkurence, o čemer se lehko prepriča vsak, ako kupi z malimi nove lili jjy malo škatljico. j^j 'Dobiva se v zalogi via Carintia N. 22 v Trsti kakor tudi v vseh glavnih mirodiluicah in prodaj al nicrh jestvin. m 71^1 I Lastnik pol. družtvo ,,Edinost". Izdajatelj in odgovorni urednik Lovro Žvab. Csillag & Comp. Budapest, — Ktinigs^asse Nr. 52., kamorse morajo pošiljati vse naročbo. Takoj delujoče. Usoeh zajamčen. Neizogibljivo ! Vsak dobi svoto nazaj, pri katerem bi moj sigurno deluj -61 roborantiu m (sredstvo za bvadoraHt) breuzpešen ostal. Tako tudi sigurno deluje proti plešivosti, izpadanju luBeh, m.holjic