POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE LETO XXXV, ŠTEVILKA 7, 21. FEBRUAR 2003, CENA 269,00 SIT OSREDNJA knjižnica LET ŠTEVILKA ANDREJ PRESEČNIK Naša država postavlja velje zahteve pri črpanju bruseljske pomoči kot Evropa sama IZTI tUlVOSlNAD SLOVENSKIM' ' DZAVN0* m V SMUČARSKIH SKOKIH (stran 18) — OSREDNJA Muzejski K 3000 Ct SNOOOj ALOJZ JERČIČ Po običajih Daljnega vzhoda nora biti moški v dobri kondiciji, saj se je praviloma treba ljubiti z dvema ženskama naenkrat ZAZIDLJIVE PARCELE NA LJUBU !1 Ugodnejša kreditna ponudba Nova ponudba kreditov v Banki Celj po nižjih obrestnih merah. Če so vaše želje prevelike za vaše trenutne finančne zmožnosti, se obrnite po pomoč v Banko Celje. Ne glede na to, ali kupujete avto ali stanovanje, potrebujete kredit za financiranje svoje zasebne dejavnosti, ali si želite le eksotičnih počitnic, bomo za vas našli primerno obliko kredita. - Hitri kredit priporočamo tistim, ki denar potrebujejo takoj, želeni znesek pa ne presega 1.000.000,00 SIT. Odplačilna doba je odslej podaljšana na tri leta. - Za večje zneske so vam na voljo potrošniški krediti z odplačilno dobo do 7 let. - Novo, ugodnejšo ponudbo stanovanjskih kreditov smo pripravili za tiste, ki gradite, obnavljate ali kupujete stanovanje. - Zasebnikom so na voljo limiti na TRR, kratkoročni in dolgoročni krediti s še bolj ugodnimi pogoji najema in odplačilno dobo do 10 let. So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka. I banka celje Banka Celje d.d., Vodnikova 2,3000 Celje, tel.: 03 422 10 00, faks: 03 422 1100, e-mail: info@banka-celje.si, www.banka-celje.si C£UE Na Ljubnem se je prejšnji petek odvijalo državno prvenstvo v smučarskih skokih. Prireditev tako pomembnega značaja, katere organizacija je požela številne pohvale, je bila tudi priložnostza promocijo kraja in okolice. Obiskovalci so po številčnosti presenetili celo organizatorje (šušlja se o številki 6000). Tekmovalci, njihovi spremljevalci, navijači in radovedni gledalci se ob celodnevnem dogajanju niso zgolj oklepali ljubenske skakalnice, pač pa so pred mrazom, s katerim ta dan vreme res ni skoparilo, in lakoto iskali zavetje v okoliških krčmah. Dostopnost in urejenost gostinskih lokalov terkak-ovost ponudbe so tisti elementi, ki bodo v gostovem spominu pustili pečat in ga v prihodnje ob iskanju gostinskih storitev usmerjali. Vendar videz in okus nista vse, kar turist potrebuje. Privlačna lokacija, prijeten lokal in dobra hrana izgubijo velik del svoje vrednosti, če pri sprejemu in postrežbi ne čuti človeške topline, iskrene dobrodošlice. Formalen in hladen odnos do gostov je zaznati predvsem v nekaterih tradicionalno turistično privlačnih in zato obleganih krajih. To je po eni strani razumljivo, saj se turističnim delavcem v teh centrih za goste ni treba truditi toliko, kot na manj poznanih destinac-ijah, ni pa upravičeno. Še manj upravičeno, povrhu pa tudi nedojemljivo, je ignorantsko obnašanje pri tistih ponudnikih (kar ne velja le za gostinstvo, pač pa ravno toliko za trgovsko dejavnost), katerih prazni lokali že sami po sebi vzbujajo nezaupanje. Nezaupanje vzbuja tudi nov protialkoholni zakon. Širi se prepričanje, da se bo pridružil druščini papirnatih zakonov, ki imajo sicer dober namen, a se v praksi ne izkažejo. Kako se bo vršil nadzor nad prodajo alkoholnih pijač, ostaja v podrobnostih, tako za trgovce in gostince kot tudi za policijo, zaenkrat še nedorečeno. Tradicionalno slovensko navezanost na alkohol, s poudarkom na vinu, je bilo zaradi negativnih učinkov (s prekomernim pitjem alkohola povezanimi boleznimi in prometnimi nesrečami, uničevalnim učinkom na družinske odnose idr.) nujno začeti omejevati. Kebrov zakon, ki meri na dolgoročne učinke, sam po sebi ne bo dovolj. Morda bo treba razmisliti o povečanju davka na alkoholne pijače, pri čemer bi se akumulirana sredstva, na primer, stekala v fond za zdravljenje alkoholizma in odpravljanje njegovih negativnih učinkov. Cene alkoholih pijač so tako vtrgovinah kot tudi v gostinskih lokalih v primerjavi z osnovnimi živili bistveno prenizke in zato spodbujevalne. Učinek finančne palice bi bil pri uporabnikih gotovo hitrejši in intenzivnejši, a v ozadju so drugačni, ekonomski interesi, ki tako kot tudi na mnogih drugih področjih, radi prevladajo. Aktualno: Lepe besede ne prinašajo denarja Intervju: Roy Goreya, avtor knjižne uspešnice Tam kjer je volja, je pot... loke pri Mozirju: Skijoring prvič v naši dolini Ljubno ob Savinji: Državno prvenstvo v smučarskih skokih.. 18 Pogovor z Aleksandrom Videčnikom: Grad vrbovec skozi stoletja. Prometni prekrški: Izterljivost nad slovenskim povprečjem.... 23 Črna kronika: Tat ukradel kipca iz kapelice Na naslovnici: Državno prvenstvo v smučarskih skokih na Ljubnem ISSN 0351-8140, leto XXXV, št 7,21. februar 2003. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p„ Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Odgovorni urednik: Franci Kotnik. Urednica: Vesna Petkovšek. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Solar, Edi Mavrič-Savinjčan, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Marija Sodja-Kladnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, helena.kotnik@email.si. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet: http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za Izvod: 269,00 SIT, za naročnike: 242,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.600 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne ( odpovedi sprejemamo za naslednje trimesečje. GETW0RK - ZGRABI PRILOŽNOST V SAVINJSKI REGIJI Brezplačno izobraževanje za lažje zaposlovanje Projekt GefWork, katerega cilj je pripraviti mlade ha vstop na trg dela, povečati njihovo zaposljivost in jih povezati z zaposlitvenimi priložnostmi, se v Savinjski regiji organizira prvič, sicer pa ima projekt za sabo že dve leti uspešnega delovanja. Organizator je Študentski servis Ljubljana, nastal pa je v okviru projekta Phare 2000 z namenom aktiviranja zaposlitvenih potencialov na lokalni ravni. Projekt je namenjen mladim iskalcem zaposlitve: študentom, brezposelnim od 18 do 30 let starosti. Dosedanji rezultati so pokazali, da seje projekt dobro umestil vsloven-ski prostor saj je bil sprejet tako s strani mladih - predvsem študentov kot tudi podjetij. Rezultat dvo-let-nega delovanja je 25 zaposlitev, 42 občasnih del in 2 štipendiji. Poleg tega pa je 9 mladih dobilo priložnost opraviti diplomsko delo v podjetju. Projekt je sestavljen iz treh delov, ki se med seboj dopolnjujejo in nadgrajujejo. Prvi del - program usposabljanja - gradi znanja in spretnosti, ki bodo dale udeležencem prednost pri pridobivanju prve zaposlitve; na primer predstavitvene spretnosti, komunikacijske sposobnosti, timsko delo, sposobnosti soočanja z različnimi situacijami_ kreativnega razmišljanja in podobno. Brezplačne delavnice, sestavljene iz osmih sklopov, ki so izjemna priložnost tudi za mlade in brezposelne Zgornjesavinjčane, so seta teden že začele v Velenju in Žalcu, izvajajo se 3-krattedensko potrt do štiri ure. Program usposabljanje bo potekal do sredine maja letošnjega leta. Posamezniki, ki se bodo aktivno udeležili vsaj treh sklopov vsebin, pa bodo prejeli tudi neformalni indeks »NEFIKs«. Prijave, ki so omejene na 20 udeležencev, so možne pri Ljudski univerzi Celje, UPI Ljudski univerzi Žalec, SIC - Slovenske Konjice in na elektronskem naslovu getwork@uni-lj.si. V drugem delu projekta bo v Celju organiziran forum, enodnevno srečanje mladih iskalcev zaposlitve ter predstavnikov delodajalcev, lokalnih oblasti, interesnih združenj, izobraževalnih ustanov in drugih. Namen foruma je omogočiti sodelovanje, mrežo med omenjenimi skupinami in posamezniki. Tretji del pa predstavlja strokovno izobraževanje iz managementa in tehničnih ved, ki bo organizirano v v sodelovanju s podjetji v regiji in bo nadgradnja znanja formalnega izobraževanja. Povezovalo naj bi teorijo s prakso, kar pomeni učenje skozi študije primerov. Vesna Petkovšek CELJE, GOLTE Poravnava brez sodišča Pretekli teden naj bi bila na delovnem sodišču v Celju obravnava tožbe nekdanjega tehničnega vodje smučišča na Golteh Marjana Preloga. Ta se ne čuti odgovornega, da je pred skoraj letom dni republiški prometni inšpektor zaradi dotrajanosti nosilne vrvi prepovedal obratovalne nihalke Žekovec, zato seje odločil tožiti podjetje Golte Slovenija. Prelog je takrat zaradi gneče na smučišču dovolil obratovanje druge nihalke, čeprav ta ni imela izdanega uporabnega dovoljenja. Kot je znano, sta se vodstvo podjetja in Prelog dogovorila za zunajsodno poravnavo. V petek je potekel odpovedni rok vsem odpuščenim delavcem Golte Slovenija, ki so se prijavili na zavod za zaposlovanje, dobiti pa bi morali tudi zadnjo plačo. Odpuščeni delavci so podpisali dokument, s katerim so se odrekli vsem zahtevkom in ugovarjanju na sklepe vodstva podjetja. Savinjčan POSVET ZADRUŽNE ZVEZE SLOVENIJE V PORTOROŽU Lepe besede ne prinašajo denarja Za glavnega slovenskega pogajalca z Evropsko unijo (EU) in ministra za evropske zadeve Janeza Potočnika je vstop v prostor kulturne evropske entitete, ki mu pripadamo, logičen korak pri utrjevanju naše samostojnosti. Pri tem v kmetijstvu pomenijo več kot kvote in denar stabilnost, varnost in blaginja. Kot je pokazala razprava, v kateri so sodelovali tudi predstavniki mozirske zadruge, še zlasti natančna predstavitev letošnje kmetijske politike in razdeljevanje denarja kmetijskega ministra Francija Buta, bodo kmetje težko črpali sredstva, ki jih bo zagotavljal bruseljski in domači proračun. Napovedani višji zneski vzpodbud so dejstvo, s katerimi jih država vsako leto bolj izdatno pripravlja na razmere v EU in naj bi pomenili samoumevno nadaljevanje začetega procesa prilagajanja. Znano je, da bo Slovenija do leta 2006 neto prejemnik sredstev iz bruseljskega pro- računa, kar naj bi pomenilo bolj ali manj izenačen položaj s kmeti v EU, po tem pa bo naša država sodelovala neposredno pri oblikovanju evropskega proračuna. Rezultat pogajalskih prizadevanj je, da sme Slovenija v prvem letu članstva v EU iz lastnega proračuna zagotavljati svojim kmetom do 85 odstotno pokrivanje subvencij, ki veljajo v EU. Letos bodo neposredna plačila pokrila 75 odstotkov plačil, kijih za enake ukrepe sprejemajo kmetje znotraj Unije. Z dodajanjem proračunskega denarja naj bi se do leta 2007 povsem izenačili s plačili v "starih" članicah. Ob tem bo glavni problem črpanje bruseljske pomoči iz jamstvenega sklada za razvoj podeželja (SAPARD), ki je izdatnejši od neposrednih plačil. Za izvajanje kmetijsko okoljskih ukrepov, pomoči območjem z omejenimi možnostmi kmetovanja, za zgodnje upokojevanje, pogozdovanje kmetijskih zemljišč in druge namene za razvoj podeželja, bo Slovenija iz Bruslja lahko dobila 249,8 milijona evrov. Skupaj s denarjem iz strukturnih in kohezijskega sklada lahko Slovenija do leta . 2006 računa še na nekaj več kot 405 milijonov evrov pomoči. Pri tem se postavlja vprašanje, kako bomo omenjene zneske črpali, saj očitno tudi na državnem nivoju nismo dovolj vešči pri postopkih in izpolnjevanju pogojev, pri čemer postavlja lastna država večje zahteve od evropskih, ugotavlja Andrej Presečnik, vodja komerciale v Zadrugi Mozirje. Dejstvo je, da na terenu ni ustreznih programov, kar je v določeni meri posledica pomanjkanja znanja, poguma in iznajdljivosti pri pridobivanju tega denarja. Jožeta Osterca z Biotehnične fakultete v Ljubljani in nekdanjega kmetijskega ministra je zanimalo, kdo bo poskrbel, da bo Slovenija zares lahko izkoristila denar iz bruseljske blagajne, namenjen kmetom. Prisotni s kmetijskega ministrstva so ostali brez odgovora, po mnenju poslanca v državnem zboru Alojza Soka (NSi) pa je to naloga vlade, ministrslva za kmetijstvo, saj ima zaposlene strokovnjake, ki bi morali poskrbeti zato, da bo denar dejansko izkoriščen. Kar se Zadruge tiče, je pri tem prisotna zgolj posredno, medtem ko imajo kmetje določene možnosti kandidirati za pridobitev sredstev za kmetijsko proizvodnjo. Žal, ugotavlja Presečnik, je trenutno zelo malo izdelanih programov, kmetom pa sta pri premoščanju ovir na razpolago pomoč Zadruge in Kmetijsko svetovalne službe. Savinjčan Letos bodo neposredna plačila pokrila 75 odstotkov plačil, ki jih za enake ukrepe sprejemajo kmetje znotraj Unije. Z dodajanjem proračunskega denarja naj bi se do leta 2007 povsem izenačili s plačili v "starih" članicah. Aktualno, Anketa MOBataaaaWMK^iJaälB&BaBaiaß ■■MnBBaHBHHnMHBBBnBnnBB SPREMEMBE ZAKONA 0 OMEJEVANJU ALKOHOLA To še spijemo pa gremo! Protialkoholni ali vsem poznani Kebrov prohibicijski zakon je prinesel precej sprememb pri omejevanju porabe alkohola, prav toliko, če ne še več, pa se postavlja vprašanj, kako zakon izvajati oz. kako ga vnesti na majava slovenska tla. Kljub vsem težavam in živahnim polemikam, ki ga spremljajo, pa je vsekakor hvalevredno že to, da se bodo mladoletnim precej omejile možnosti dostopa do alkohola. Predlagatelji zakona, z ministrom za zdravje Dušanom Kebrom na čelu, menijo, da naj bi tako z uvedenimi omejitvami dosegli zmanjševanje porabe alkohola tertako posledično preprečevali škodo, ki jo čezmerno pitje povzroča. Tako zakon prepoveduje ponudbo in prodajo alkohola mladoletnim osebam (mlajšim od 18 let), prav tako ne morejo kupiti tistih pijač, ki so jim dodane alkoholne pijače, prepovedana pa je tudi prodaja teh pijač iz avtomatskih samopostrežnih aparatov. V času med 21. in 7. uro zjutraj je prepovedana prodaja alkohola v trgovinah, v gostinskih obratih pa ni mogoče dobiti žganih pijač do 10. ure zjutraj. Zadnja omejitev bo prizadela predvsem tiste, ki svoj delavnik začnejo z enim »ta krepkim« ter seveda bifeje, ki si »pridejo notri« ravno z jutranjimi gosti. Koliko se bodo torej ti lokali, kjer se vsi poznajo, držali zakona, je zgodba zase. Na Policijski postaji Mozirje so nam povedali, da zaenkrat s policijskega vrha še niso dobili konkretnih usmeritev, kako se bo nadzor izvajal, zato o tem še ne morejo povedati nič konkretnega. Nezadovoljni so trgovci, predvsem tisti, ki imajo prodajalne odprte vso noč, ter seveda bencinske črpalke, kjer se predvsem mladi radi ustavijo pred odhodom na "žurko" in se dodatno založijo za dolgo noč. Težava, ki čaka tako trgovce kot natakarje je, kako vedeti, kdo je še mladoleten in kdo ne, torej komu lahko prodajo alkoholno pijačo. Prodajalke po naši dolini so zaskrbljene, a ne vse. V manjši trgovini so nam povedale, da se ne obremenjujejo preveč. Če ne bodo prepričane in »tamladi« ne bodo hoteli dokazati svojih let, pač ne bodo pustile odnesti steklenice iz trgovine. V pogovoru s policijo smo izvedeli, da trgovec ali natakar lahko povpraša po legitimaciji, s katere je razvidna starost stranke, vendar se stranka ni dolžna legitimirati. Zato je verjetno največ, kar lahko trgovec stori, to, da pijače pač ne proda nekomu, za katerega sumi, daje še mladoleten. To pa so občutljive zadeve, o katerih se bo verjetno še veliko govorilo. V edini trgovini v dolini, kije odprta do 23. ure, imajo poleg te težave še dodatno. Alkoholne pijače imajo razporejene na treh lokacijah in zaenkrat še iščejo rešitev, kako omejiti dostop do njih po 21.uri. Tam, kjer imajo pijačo zloženo na policah, si bodo verjetno pomagali z zaveso, s katero bodo polico prekrili, ideje pa bodo iskali tudi po drugih trgovinah. Polemik ob novem zakonu je torej veliko, težave so tako resnične kot tudi navidezne. In čeprav zdravniki menijo, da zakon ne bo odvrnil alkoholikov od pitja, pa so hkrati prepričani, da bodo učinki zakona dolgoročno pozitivni. Prve pozitivne spremembe naj bi tako učakali čez približno 5 let, že prej pa je, po mnenju strokovnjakov, pričakovati spremembe vrednotenja alkohola med mladimi, saj so tudi drugje po svetu podobne omejitve veliko naredile, zakaj torej ne bi pri nas? Tatiana Golob Naša anketa Mladi in alkohol Slovenci zaradi velike porabe alkohola spadamo med tako imenovane mokre kulture, kar pomeni, da imamo zelo toleranten odnos do alkohola, ki je zelo lahko dostopen vsem. Žal tudi mladim in premladim. V tokratni anketi so nam mladi zaupali svoj odnos in izkušnje z alkoholom, ker pa gre za precej osebne zadeve, imen na njihovo željo ne bomo razkrili. J. M., 18 let, zaposlen Dejstvo je, da se brez pijače, se pravi, brez tega, da si »nalit«, skoraj ne znamo več imeti fajn. In, če bodo mlajši od 18 let hoteli pijačo, bodo ponjo poslali pač nekoga izmed starejših kolegov. Fint je veliko, mi smo jih uporabljali pri cigaretah, nekateri jih bodo pač pri pijači. Mislite, da mlajši od 15 let ne pridejo do cigaret, zato, ker jih ne morejo kupiti v trgovini?! Še večje veselje imajo! A. L., 16 let, dijakinja O, saj obstajajo zelo dobre zabave brez pijače! Pač greš na "rave party", tam strežejo samo vodo, a kaj, koti tam na veliko ponujajo tabletke... Pa smo na istem, če ne na slabšem, a ne? Se pa znamo s prijateljicami imeti prav tako lepo brez vsega. Največ težav je na kakšnih gostilniških žurkah, ker te alkohol obkroža z vseh strani. Mogoče bo sedaj kaj boljše. P. K., 15 let, dijak Jaz, pa tudi moja celotna družba, smo zagnani športniki in po alkoholu ne segamo skoraj nikoli. A včasih pa le, odvisno kje si in v kakšni družbi. Vem, daje pitje slabo, a zakajje torej pijača tako lahko dosegljiva? Lahko, da bo po novem drugače, a tisti, ki se ga bo hotel napiti, se ga tudi bo! M.M., 18 let, dijak Če greš pogledati po določenih gostilnah po naši dolini, že lahko vidiš, daje ob sobotah notri samo »smrklovje«, se pravi osnovnošolci in srednješolci. In vse je pijano! Izgleda, da se ne znamo več drugače sprostiti, gostilničarji pa to še spodbujajo, saj tako več zaslužijo. Zato težko verjamem, da se bodo tisti, ki s tem služijo mastne denarce, kar tako vdali. Se bo že našel način, da bo volk sit, koza pa pijana... TA, 17 let, dijakinja Dobro je, če se bo kaj spremenilo. Meni gre ta pijanščina že prav na živce. Kamorkoli greš v soboto zvečer, se najde kakšen »totalno sesut« frajer, ki ti zateži do konca! Veliko nasje, ki se zavedamo, daje alkohol med nami že zelo velik problem, težko pa se mu je izogniti, dosegljiv je povsod. B. V., 14 let, učenka Hodim v 8 razred in imam kar nekaj sošolcev, ki ob vikendih pijejo. To gre nekako tako: »Super, danes je petek, jutri se ga gremo pa ulit!«. Na mojo šolo hodi fant, kije že večkrat prišel pijan h pouku. Tudi učitelji so ga že odkrili, a še vedno pije. Verjetno ima doma kakšne težave ali pa mu njegovi starši ne znajo pomagati. Tatiana Golob SNICKE V Voljo večine je treba spoštovati tudi takrat, ko se čredni nagon odloči slediti vodilnemu v prepad. Savinjčan OBČINSKI SVET NAZARJE Višja cena ogrevanja Tretja seja nazorskega občinskega sveta prvi četrtek v februarju je minila v znamenju sprejemanja proračuna, svetniki pa so podali tudi soglasje k predlogu Javnega podjetja Dom Nazarje za 9,4-odstotno povišanje variabilnega dela toplote iz daljinskega ogrevanja, ki sedaj znaša 5.080 SIT na megavatno uro. Kljub omenjenemu povišanju ostaja cena daljinskega ogrevanja med najnižjimi v Sloveniji. Ministrstvo za finance je Občini Nazarje izračunalo primerno porabo v letu 2003 v višini 254 milijonov tolarjev, kar pomeni 5,1 -odstotno rast v primerjavi z lanskim letom. Od navedenega zneska primerne porabe naj bi občina ustvarila za 145 milijonov lastnih prihodkov, razliko pa bo pokrila država. Poleg zneska primerne porabe planira Občina Nazarje še 46 milijonov lastnih prihodkov in 16 milijonov prihodkov iz sofinanciranja, prodala pa naj bi tudi 33-odstotni delež v podjetju Glin Grit, na račun česar se bo obseg letošnjega proračuna dvignil na 442 milijonov tolarjev. Na strani odhodkov se bodo bislveno povečala sredstva za javni red in mir, saj je predviden nakup dveh gasilskih avtomobilov (PGD Nazarje in Šmartno ob Dreti), za gospodarske dejavnosti pa bo zaradi dodatnega vzdrževanja cest in ele-kfro omrežja namenjenih 31 odstotkov več sredstev kot lani. Za kanalizacijo na Prihovi in za obnovo vodovodov Letošč ter Šmartno ob Dreti je predvidenih 30 milijonov tolarjev. Dvanajst milijonov bo namenjenih za priprave na gradnjo poslovno-stano-vanjskega objekta v središču Nazarij, 231 milijonov pa bo šlo za potrebe izobraževanja, pri čemer glavnino predstavlja odplačilo športne dvorane, del omenjenega zneska bo porabljen za nakup Debevčeve hiše za potrebe vrtca ali športa, več sredstev pa je zaradi večjega števila otrok in podražitev namenjenih tudi za redno dejavnost vrtca. Franci Kotnik OBRATOVALNI ČAS PRODAJALN JE ODSLEJ TREBA PRIJAVITI Soglasje delavcev za delo v prostih dneh Na podlagi spremembe zakona o trgovini je ministrica za gospodarstvo dr. Tea Petrin izdala odredbo o določitvi obrazca za prijavo urnika obratovalnega časa prodajaln, ki je začela veljati 10. februarja letos. "S to odredbo je bil predpisan obrazec za prijavo urnika prodajalne, med pomembnimi novostmi je," pravi Terezija Plaznik, vodja oddelka za okolje in prostor in gospodarske dejavnosti pri mozirski upravni enoti, "da morajo trgovci prijaviti urnik obratovalnega časa prodajalne upravni enoti, na območju katere obratujejo." Po novem morajo trgovci urnik obratovalnega časa prijaviti do 29. maja letošnjega leta, prijava pa je trajna in velja do prve spremembe. Pri tem ni odveč poudariti, opozarja Plaznikova, da se prijava opravi s predložitvijo dveh izvodov pravilno in natančno izpolnjenega obrazca upravni enoti. Pomembno je še to, da se prijava nanaša na posamezno prodajalno. "Prijavo mora trgovec vložiti najmanj 15oziroma največ45dni pred začetkom poslovanja prodajalne ali pred spremembo urnika obratovanja prodajalne. Določeno je tudi, da Terezija Plaznik (Ciril M. Sem) lahko trgovec iz objektivnih razlogov, na katere ne more vplivati, prodajalno zapre ali spremeni obratovalni čas prodajalne, vendar mora upravno enoto o tem obvestiti na predpisanem obrazcu pet dni prej," pojasnjuje Terezija Plaznik. Bolj kotto so seveda pomembne pravice zaposlenih, saj praviloma prodajalne že sedaj obratujejo ob nedeljah in praznikih ter dela prostih dnevih. Plaznikova pravi, da mora trgovec v takšnih primerih razpolagati s soglasjem zaposlenih, ki ga daje delavski zaupnik ozi- roma svet delavcev. V primeru, da teh organov ni, morajo dati pisno soglasje delavci, ki delajo v manj ugodnem delovnem času. Trgovec mora poskrbeti, da potrebno soglasje kaže dejansko stanje v prodajalni, zato mora biti papir s podpisi delavcev na razpolago v vsaki prodajalni. Drugo vprašanje pa je, kje in v kolikšni meri si bodo delavci, ki so eksistenčno vezani na delovna mesta, sploh upali nasprotovati ali celo zavrniti delo v omenjenih dnevih. Savinjčan lOMS.'NTH-ÄMO Razlike tudi po smrti Slovenska država naj bi zagotavljala vsem državljanom enake pravice. Tako je zapisano v ustavi, temu naj bi bila podrejena zakonodaja in iz nje izhajajoče stvarne in moralne dolžnosti vseh državljanov, še posebej ljudi, ki to državo dejansko predstavljajo. V prvi vrsti so to predsedniki države, parlamenta in vlade. Med posebej občutljiva vprašanja sodijo tako imenovana pietetna, na katera se pravilomo vežejo usode in tragedije ljudi. Tako kot v primeru nesreč na gondolski postaji v Žekovcu in rudniku lignita v Velenju. V obeh primerih je usoda terjala po dve smrtni žrtvi, v obeh primerih sta umrla marljiva in vestna delavca, po zakonu enakopravna državljana. In samo venem primeru, velenjskem, seje država odzvala kot se spodobi, če izhajamo iz prepričanja, da slovo od mrtvih ni nikoli preveč dostojanstveno, čeprav še tako izbrane besede v ničemer ne omilijo bolečine najbolj prizadetih. Ne kaže dvomiti, da so vodilni velenjskega premogovnika znali poskrbeti, da so se od njihovih tovarišev poslovili najvidnejši predstavniki slovenske države. Tako je tudi prav, vendar se je težko znebiti občutka, da so rudarji še vedno, tako kot so bili v času komunizma, družbeno večvredna kasta, s katero ni dobro zobati češenj. Tega se očitno zaveda tudi"država", zato se je odeta v črnino odzvala vabilu vmnogočem še vedno Titovem Velenju. Nepošteno je ugibati, kako bi se predsednika Drnovšek in Pahor ter prometni minister Presečnik odzvali, če bi jih tako kot v Velenje (tamje bil minister za okolje in prostor Janez Kopač) povabili na žalno sejo v Mozirje (ki je ni bilo) in pogrebne svečanosti, vendar si je mogoče predstavljati, da sta bila "žičničarja" premalo pomembna za slovenski državni vrh. Tako kot mnogi pred njima in za njima, tudi gorski reševalec Martin Čufar, ki je pri reševanju sočloveka pustil lastno življenje pod Triglavom. Še se ponujajo primerjave vendar so, ob dejstvu, da preteklim dogodkom ni mogoče kaj odvzeti ali dodati, brezplodne. Življenja ljudi so izgubljena za vedno. Moralno, čeprav v slabo tolažbo živim, bi bilo, da državni funkcionarji ne izbirajo bolj ali manj pomembne mrliče, ki so v kontekstu zgoraj naštetih kriterijev enaki ne samo v smrti ampak tudi v tragičnosti dogodka, in se spoštljivega spomina poslovijo od vseh enako. Pieteta je stanje duha, ki ga bo mogoče preveriti in če je za bivšega predsednika Kučana veljalo, da ni manjkal na nobeni gasilski veselici, potem moramo Drnovšku iskreno zaželeti čim manj delovnih nesreč s smrtnim izidom. v OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA MOZIRJE Manj podjetnikov z več zaposlenimi "V preteklem letu se je nadaljeval rahel upad članstva, ki je posledica dejstva, da obrt odjavi večje število gospodarskih subjektov, kot se jih na novo registrira. Območna obrtna zbornica Mozirje ima trenutno 478 članov, od tega 463 samostojnih podjetnikov in 15 družb z omejeno odgovornostjo. Natančnega podatka o številu zaposlenih pri članih zbornice ni, saj ti zbornice niso dolžni obveščati o gibanju zaposlenih," ugotavlja sekretar OOZ Mozirje Franci Kotnik. "Sredi devetdesetih seje na podlagi obsežne akcije Zavoda za zaposlovanje RS samozaposlilo precejšnje število nezaposlenih, vendar seje v naslednjih letih pokazalo, da se določene dejavnosti niso obnesle. Pri tem gre vsaj posredno tudi za posledice trendov na gospodarskem področju, kot so globalizacija, povezovanje manjših gospodarskih subjektovz večjimi itd.,"je prepričan Kotnik. Pri tem je spodbudno dejstvo, da se število zaposlenih pri samostojnih podjetnikih povečuje, po oceni Območne gospodarske zbornice pa je delež bruto družbenega proizvoda, ki ga uslvarijo podjetniki, kar 20odstoten. Med dejavnostmi, ki so v preteklem letu zaposlovale zbornico, je med prvimi gotovo še vedno slabo rešeno vprašanje avtoprevoznikov. Večina je morala obnoviti licence, vsi pa, ki se ukvarjajo z mednarodnimi prevozi, se še naprej soočajo s pomanjkanjem dovolilnic, kar jim povzroča resne težave v poslovanju. Kljub blažjemu pravilniku se bo večina avtoprevoznikov že čez nekaj let soočila z dokazovanjem primernosti parkirnega prostora. Sekcijo frizerjev je v preteklem letu v precejšnji meri obremenjevala nelojalna konkurenca, saj je vse več frizerskih salonov, ki poslujejo na črno. Gostinci in živilci so začeli postopek uvajanja standarda HACCP v obratovalnicah, kar v praksi zagotavlja nadzor nad ravnanjem z živili. V zadnjem času je člane zbornice zaposloval predvsem nov zakon o delovnih razmerjih, ki prinaša številne spremembe, vključno z novimi pogodbami o zaposlovanju. "Ocenjujemo," pravi Kotnik, "daje zakon v Franci Kotnik, sekretar OOZ Mozirje (foto: EMS) določenih točkah bolj življenjski, predvsem del, ki ločuje male in velike delodajalce. Vsekakor bo pri vseh spornih zadevah naloga delodajalcev, da dokazujejo svoj prav." Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo bodo nastale precejšnje spremembe tudi na področju obrti, zato naj bi se obrtniki primerno usposobili za sprotno spremljanje poslovnih informacij. Vstop v EU pomeni na eni strani ogromno povečanje trga in obenem tudi konkurence. ”Da bi na področju informiranja storili korak naprej, želimo v OOZ Mozirje vzpostaviti elektronski način obveščanja članov, ker je sedanji počasen in drag. Precej je obrtnikov, ki še niso usposobljeni za takšno poslovanje, zato bomo skupaj z Območno razvo-jno agencijo pripravili interno izobraževanje. Obenem ocenjujemo, da članom manjkajo znanja s področja trženja, ki so prav tako nepogrešljiva za končni poslovni uspeh," ocenjuje razmere Franci Kotnik. Savinjčan SLOVENSKO PRVENSTVO OBRTNIKOV V VELESLALOMU Jože Funtek državni podprvak Območna obrtna zbornica je minulo soboto na Rogli organizirala tradicionalno slovensko prvenstvo obrtnikov v veleslalomu. Izjemen odziv, nastopilo je preko osemsto smučarjev iz 48 območnih obrtnih zbornic, in idealno zimsko vremestaobdobri organizaciji pripomogla, daje tekmovanje v celoti uspelo. Sodelovali so tudi zgomjesavinjski obrtniki, med katerimi seje z drugim mestom v kategoriji C najbolje odrezal Jože Funtek iz Luč. Tekmovalci so bili že pred žrebom štartnih številk razporejeni v različne kategorije glede na spol in starost. Pri obrtnicah seje s petim mestom v kate-gorijiBše posebej izkazala Sabina Čož, zelo dobra pa je bila tudi Tjaša Miklavc z desetim mestom v kategoriji A. Zgomjesavinjski obrtniki, z izjemo Funteka, v hudi konkurenci niso posegli po vidnejših uvrstilvah, kljub temu pa so v ekipnem seštevku osvojili zelo dobro deveto mesto. Glede na sistem točkovanja so k omenjenemu rezultatu prispevali svoje točke: Nuša Pumat, Sabina Čož, Tjaša Mik- lavc, Marjan Miklavc, Drago Poličnik, Jože Funtek, Jakob Matijovc, Uroš Naraločnik, Damjan Šemenc, Pavli Fajfar in Franci Češnovar. Ob tem velja dodati, da je veleslalomsko prvenstvo obrtnikov v prvi vrsti namenjeno druženju in sprostitvi, rezultati pa naj bi bili v drugem planu. Franci Kotnik LUČE Občinska proslava ob kulturnem prazniku Dan pred kulturnim praznikom je bila na Osnovni šoli Luče proslava, na kateri so sodelovali učenci iz vseh razredov. Od na začetku zapete in deklamirane Zdravljice so se skozi celotni kulturni program vrstile glasbene točke, deklamacije, skeči sodelujočih učencev, ki so na zanimiv in preprost način v svojih igralskih nastopih prikazali razne utrinke iz vsakdanjega življenja - od šaljivih zgodbic do razmišljanja o otrokovih pravicah v sedanjem času. Med posameznimi točkami kulturnega programa je bil predstavljen Prešernov življenjepis, na koncu pa je bil vsem prisotnim učencem predstavljen kratek filmski sprehod skozi kraje, kjer je pesnik živel in ustvarjal. Franjo Atelšek Roy Goreya (foto: Bojan Mihalič) Na naslovnici knjige so fotografije Leona Štuklja, Alberta Einsteina in Oprah Winfrey, pod njimi pa piše: "Tudi vi imate vse to, kar so imeli oni, ko so bili na začetku." Avtor Roy Goreya še ni dopolnil trideset let, za njim pa je že obilo bogatih življenjskih izkušenj, saj se mu je v prvem razredu osnovne šole poslabšal sluh in od takrat dalje uporablja slušni aparat. Kljub nasprotovanju socialne službe je končal običajno osnovno šolo, se nato vpisal na srednjo ekonomsko šolo, leta 1998 pa je uspešno diplomiral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. - Zakaj torej knjiga? Knjigo Tam kjer je volja je pot sem napisal preprosto zato, ker sem dobil tak navdih. Knjiga je ugledala luč sveta pred dvema letoma, nastala pa je na podlagi mojih lastnih izkušenj pri iskanju vizije življenja in iskanju zaposlitve. V času od izida knjige se je zgodilo mnogo sprememb, ne samo v mojem življenju, ampak tudi v življenjih številnih bralcev. Nekateri so nad knjigo navdušeni, nekateri ne, lahko pa rečem, da sem zanjo dobil veliko pohval. Vsekakorje dosegla svoj namen in zdaj je čas, dajo nadgradim na nov, boljši nivo. - Zaradi slušne prizadetosti ste se pri šolanju oziroma študiju srečevali z bistveno višjimi ovirami kot vaši sošolci, kljub temu pa ste postali prvi univerzitetni diplomirani ekonomist v državi s tovrstno hibo... To je sicer res, vendar želim ob tem nekaj pojasniti. Pred mano so na Ekonomski fakulteti v POGOVOR Z ROYEM G0REY0, AVTORJEM KNJIŽNE USPEŠNICE TAM KJER JE VOUA, JE POT "V svoje cilje moramo verjeti ter biti prepričani, da si jih zares zaslužimo" Ljubljani že študirali slušno prizadeti študenti, vendar študija niso dokončali. So bili neumni, niso bili dovolj pametni, so bili premalo sposobni? Moj odgovor na vsa ta vprašanja je "ne". Bili so dovolj pametni in dovolj sposobni, niso pa bili dovolj vztrajni in to je tisto, kar je mene ločilo od njih. Bil sem izredno vztrajen in vsak padec na izpitu mi je dal dodatno moč in spodbudo. Ko se danes oziram nazaj na študijska leta, vse seveda izgleda bistveno drugače, kajti gledano s časovne distance so stvari vedno lažje, kot so bile v določenem trenutku. Nekateri izpiti so mi res "delali sive lase", kljub temu pa sem študij vključno z diplomo zaključil v petih letih. S tem se ne želim posebej hvaliti, vsekakor pa lahko trdim, da če je uspelo meni, lahko še mnogim drugim, ki nimajo takšnih ovir pri komunikaciji kot jaz. - Vztrajnost je torej po vašem mnenju bolj pomembna od nadarjenosti oziroma sposobnosti? Veliko sicer povsem zdravih ljudi ne ve, kaj v življenju sploh hoče. Ne vedo, kam so namenjeni, poleg tega pa jim manjka vztrajnosti in ker nimajo ciljev, dobesedno brezciljno živijo iz dneva vdan. Znani so podatki znanstvene raziskave v ZDA, na podlagi katere so ugotovili, da so im- "Če ne veš, kam greš, je vprašanje, kam boš prišel, kajti v tem primeru je vsaka pot prava." eli samo trije odstotki študentov določene generacije postavljene cilje. Ko so čez nekaj let raziskavo ponovili, so ugotovili, da so omenjeni trije odstotki študentov v življenju dosegli bistveno več kot ostala večina. Cilji so torej tisti, ki osmislijo naše življenje, in če imamo voljo, če premoremo vztrajnost, lahko v življenju dosežemo vse, kar si zamislimo. Vendar je pri tem pomembno tudi to, da verjamemo, da si načrtovano zares zaslužimo. - Nanizali ste nekaj pomembnih dejstev, ki bi jih morali upoštevati vsi, ki želijo biti uspešni. Definicij uspeha pa je zelo veliko; kakšna je vaša? Zame je uspešen tisti človek, kije ugotovil, kaj je njegovo življenjsko poslanstvo oziroma viz- ija. Ni namreč važno, koliko ima kdo denarja na bančnem računu ali s kakšnim avtomobilom se vozi, važno je tisto, kar v življenju rad počne. Veliko ljudi vsak ponedeljek z muko odhaja v službo in vsak petek z veseljem odhaja iz službe. Živijo le za vikende. Priznati moram, da sem tudi sam včasih živel tako, potem pa sem doživel preblisk in se odločil, da bom delal tisto, kar me veseli. Danes so zame vsi dnevi v tednu enaki in če bi vsi ljudje živeli tako, kot da je vsak nov dan darilo, polno novih priložnosti, bi bilo življenje marsikoga bistveno drugačno. Ko torej govorimo o uspehu, se mi zdi bistveno, da vsak zase definira, kaj je zanj uspeh. Za učitelja je morda uspeh naučiti neko snov toliko in toliko učencev, za športnika je morda uspeh zmaga na olimpiadi, za menedžerja je morda uspeh dobiček, univerzalne definicije uspeha pa po mojem mnenju ni. - Omenili ste že pomembnost postavljanja ciljev. Nekje sem prebral, da se je treba postavljanja ciljev dobesedno naučiti. Kako ste se tega naučili vi? S postavljanjem ciljev sem se prvič srečal leta 1998, ko sem diplomiral. Bral sem zelo dobro knjigo z naslovom Rojeni za uspeh, v kateri avtor opisuje, kako zelo pomembni so cilji, zato sem si tudi sam zapisal svoje cilje. Ko sem po letu dni znova pregledal seznam ciljev, sem ugotovil, da se jih je uresničilo zelo malo. Nato pa sem začel cilje namesto v prihodnost postavljati v sedanjost, kot da so že uresničeni, in danes je osemdeset odstotkov mojih ciljev že uresničenih, preostalih dvajset odstotkov jih pa še bo. Najbolj pomembno je, da svoje cilje zapišemo in da jih zapišemo tako, kot da so že uresničeni. Hkrati moramo v svoje cilje verjeti ter biti prepričani, da sijih zares zaslužimo. Seveda pa pri postavljanju ciljev ne moremo govoriti le o stvareh, o materialnih dobrinah, ampak tudi o duhovnih ciljih: kaj si želimo doseči na področju osebne rasti, medsebojnih odnosov, motivacije... Skratka - postavljanje ciljev je enostavno in kompleksno hkrati. Včasih me kdo na seminarju vpraša: "Roy, zakaj bi si jaz sploh moral postaviti cilje?" In odgovorim mu: "Če ne veš, kam greš, ne boš tja nikoli prišel, kajti vtem primeru je vsaka pot prava." Menim, da lahko vsak človek že s postavljanjem ciljev uresniči del svoje življenjske poti, zelo pomembno pa je tudi, da vemo, zakaj delamo tisto, kar delamo. Denar naj ne bi bil nikoli razlog za določene aktivnosti, temveč le posledica. Veliko ljudi pa počne ravno nasprotno: v določen posel ali aktivnost gredo zaradi denarja in uspeh je temu primeren. Denar naj bi bil le posledica udejanjanja naše življenjske kreativnosti, nikakor pa ne razlog. - Svoje izkušnje in spoznanja delite z ljudmi tudi na seminarjih. Za kakšne seminarje gre? Trenutno izvajamo tri seminarje. Prvi izmed njih nosi naslov Iskanje življenjskega diamanta. Na tem seminarju udeleženci obdelajo osem ključnih področij svojega življenja: samopodobo, osebno in duhovno rast, medosebne odnose, družino in otroke, čuslva, zdravje, denar in finance ter delo in kariero. Da bi bili v življenju zares uspešni, moramo obvladovati vseh osem navedenih področij, so pa tudi takšni, ki so na primer zelo uspešni na finančnem področju, njihovi družinski in medosebni odnosi pa so vse prej kot dobri. Spet drugi imajo na primer odlično samopodobo in so duhovno zelo prosvetljeni, toda tega ni videti v njihovih denarnicah. Drugi seminar z naslovom Živim bogato, mislim velikopotezno organiziram skupaj s še dvema izvajalcema, na njem pa govorimo predvsem o denarju in financah ter osebni rasti. S sodelavcem pripravljava še tretji seminar (trenutno še nima naslova) o zdravju in zdravem načinu življenja, ki bo prvič izveden sredi marca in bo udeležence seznanjal s pomenom miselnih vzorcev, pozitivnega razmišljanja, zdrave prehrane in gibanja. Vsak od naštetih seminarjev oziroma delavnic ponuja delček poti do uspeha. Prepričan sem, da vsak, ki pride na seminar, veliko odnese in če se mu na ta račun življenje spremeni le za odstotek, je moj namen dosežen. - Kakšne so praktične izkušnje udeležencev vaših seminarjev. Gotovo vam jih nekateri tudi zaupajo? Dobil sem že kar nekaj pisem udeležencev seminarjev. Tako rekoč vsi pravijo, da sojim seminarji pomagali, nekaterim pa so celo spremenili življenje. Ravno zadnjič je bil med udeleženci seminarja v Ljubljani 20-letni mladenič, ki je nameraval zapustiti srednjo šolo in se zaposliti, čeprav ga je mama prosila in rotila, naj si premisli. Potem pa gaje napotila na moj seminar in dva dni po njem mije poslala elektronsko pošto, v kateri se mije zahvalila, saj je njen sin le začel razmišljati drugače in dojel nasvete, ki mu jih je že prej delila sama. To je le ena izmed zanimivih zgodbic, kako seje ljudem po seminarju življenje spremenilo na boljše. -Veliko kontaktov z ljudmi pa vzpostavljate tudi preko spletne strani www.osebna-rast.com in elektronskega mesečnika Koraki do uspeha. Morda še beseda ali dve o tem. Spletna stran www.osebna-rast.com bo s prvim aprilom letos popolnoma prenovljena in bo ponujala še več koristnih vsebin kot sedaj. Bo tudi bolj marketinško naravnana in prijaznejša za obiskovalce. S prvim majem bomo aktivirali tudi zasebni del spletne strani, ki bo na voljo tistim, ki bodo plačali letno članarino, ponujal pa bo dostop do več sto zanimivih člankov in elektronskih knjig s področja osebne rasti, motivacije, duhovnosti, odnosov, retorike itd. .Uporabniki zasebnega dela spletne strani bodo imeli popuste pri nakupu knjig in udeležbi na seminarjih. V teh dneh je izšla šesta številka elektronskega mesečnika Koraki do uspeha, ki ima trenutno 1.650 naročnikov, njihovo število pa še narašča. Mesečnik vsebuje ko- ristne informacije z že omenjenih področij. Naj ob tem povem še to, da jeseni pripravljamo velik vikend seminar, katerega termin in lokacija še nista dokončno določena, na katerem bodo predavali vsi avtorji prispevkov v elektronskem mesečniku, povabili pa bomo tudi kakšnega posebnega gosta. - Zdi se, da imajo torej obiskovalci vaše spletne strani in prejemniki elektronskega mesečnika nekaj skupnega... Na naši spletni strani želimo povezovati ljudi, ki se zavzemajo za boljši svet, ki želijo osebno rasti. Vsi vemo, da drugih ljudi ne moremo spreminjati, lahko pa spremenimo samega sebe in na ta način se bo spremenil tudi svet okrog nas. - Boste to ambicijo zajeli tudi v drugi knjigi, ki ste jo posredno že napovedali? Nova knjiga bo imela naslov Življenjski diamant in bo izšla prvega septembra letos. V februarju bomo preko spletne strani že začeli zbirati prednaročila zanjo, govorila pa bo predvsem o ključnih življenjskih področjih, ki sva jih omenila prej. Pravzaprav bo knjiga nadgradnja seminarja Iskanje življenjskega diamanta, v njej pa bom predstavil številne modrosti in misli ter tudi lastne izkušnje. Na zelo preprost način bo prikazal, kaj lahko vsak posameznik naredi zase in za svojo osebno rast, zato da bi bil v končni fazi bolj uspešen. - Prej ste omenili, da ste kot podjetnik popolnoma svobodni in si sami izbirate režim dela. Se poleg tega ukvarjate še s kakšnim konjičkom? Moj največji hobi je moje delo. Lahko rečem, da to, kar delam, de-lam z veseljem, in zame res ni pomembno, kdaj je kakšen dan v tednu. Včasih delam tudi ponoči, ko pa se mi zahoče, grem na sprehod v naravo. V svojem delu, na seminarjih, zares uživam. Spomnim se, da je izumitelj Thomas Edison dejal, da v svojem življenju ni imel niti enega samega delovnega dne. In res, ko človek živi tako, da njegovo delo pravzaprav ni delo, ampak hobi, lahko v življenju doseže bistveno več in na veliko lažji način. Karkoli že kdo dela, bistveno je, da to dela z veseljem in ljubeznijo. Pogovarjal se je Franci Kotnik OBČINA LJUBNO Cesta v Rastke 12 LJUBNO OB SAVINJI 3333 Občina Ljubno organizira JAVNO RAZGRNITEV Revitalizacijskega načrta trga Ljubno ob Savinji, v ponedeljek, dne 24.2.2003 obl8. uri v sejni sobi občine Ljubno. Vabljeni ste vsi, ki želite s svojimi predlogi in idejami prispevati k funkcionalnosti in izgledu trškega jedra Ljubno ob Savinji. Županja Anka Rakun "Zame je uspešen tisti človek, ki je ugotovil, kaj je njegovo življenjsko poslanstvo oziroma vizija. Ni namreč važno, koliko ima kdo denarja na bančnem računu ali s kakšnim avtomobilom se vozi, važno je tisto, kar v življenju rad počne." © TEDEN DNI NA SNEGU Teden dni nasje gospod Nadlučnikz avtobusom vozil na smučišče na Slap-ni vrh v Novo Štifto. Imeli smo tečaj smučanja. Smučiščeje bilo urejeno, opremljeno z vlečnico in okrepčevalnico. Zame je bilo smučanje velika preizkušnja.Sprva nisem nameraval smučati, zato sem prvi dan vzel s seboj sani. Sošolci so se smučali, jaz pa sankal. Poskrbel sem za malico sošolcem. Naslednji danje bilo bolj zanimivo. Dobil sem smučarsko opremo. Težave sem imel že pri obuvanju čevljev. S pomočjo učiteljev sem obuvanje le obvladal. Prvič sem stal na smučeh. Najprej sem se učil hoje s smučmi. Nato sem se poskušal zapeljati z vlečnico do sredine proge. Po večkratnih poskusih mije tudi uspelo. Učitelji, ki so se s svojimi skupinami vozili mimo, so mi svetovali, kakšne vaje naj delam. Po utrudljivih vajah sem zbral pogum in se spustil po položnem bregu. S težavo mi je uspelo se pripeljati do vznožja. Preživel sem veliko padcev, a vsi so se srečno končali. Smučanje mije šlo vsak dan bolje. Zadnji dan sem pomagal učiteljem pri izpeljavi tekme. Veliko sem se naučil, hkrati pa užival na lepo urejenem smučišču, kije primerno tudi za take kot sem jaz in tiste, ki so spretnejši. Borut Stojilković, 5.a OŠ Gornji Grad SMUČARSKI TEČAJ ZA NAJMLAJŠE VIJUGANJE MED RDEČO MODRIMI ZASTAVICAMI Letošnja zima je natrosila debelo snežno odejo, ki sojo ljubitelji smučanja in belih strmin s pridom izkoristili. Mednje sodijo vsekakortudi člani Gornje-savinjskega smučarskega kluba Mozirje, ki so si za svojo prioritetno nalogo zadali postaviti na smuči čim več otrok in jih naučiti osnovnih znanj vijuganja po zasneženih strminah. Zato so januarja pripravili tečaj smučanja za najmlajše v Mozirju, februarja pa tudi v Šmartnem ob Dreti. Na smučišču pod Globoko rižo, ki ga upravlja šmarsko športno društvo Lipa, so se urili predšolski in osnovnošolski otroci iz Šmartnega, Bočne in Nazarij. Mali smučarji so osvajali številna znanja vijuganj po belih poljanah ter premagovali najrazličnejše strahove. Ob zaključku tečaja, ki so ga vodili vaditelji smučanja Janez, Albin in Tomaž, pa so pripravili pravo tekmovanje z merjenjem časa. Vijuganje med rdečo modrimi zastavicami je bilo za vsakega tekmovalca svojevrstno doživetje. Kljub različnim padcem odstopov ni bilo. Vsi so srečno prispeli v ciljno ravnino, kjer sojih pozdravili številni navijači - starši in si prislužili sladke nagrade ter priznanja. Marija Sukalo OBVESTILO Okrepčevalnica Dobrovc Boštjan s.p. Lesarska 27, Nazarje, preneha z dejavnostjo z dnem 1.5.2003. Bosa je nova pesem Narodnih ČUKOV, posneli pa so jo z godbo Stranje, ki igrajo na instrumente vzhodnonemške godbe. Instrumenti so v Slovenijo prišli v letih 1925-30 preko navijačev čeških Sokolov, ki so te značilne instrumente prodali gasilcem iz Stranj. Gre za valček z značilno slovensko otožno vsebino in ni tipična narodnozabavna skladba, ampak ima veliko bolj etno prizvok. Značilno ljudsko štiriglasno petje, ki ga Čuki že leta gojijo, vam bo z ljudskimi instrumenti zlahka pričaralo vzdušje ljudskih godcev iz začetka prejšnjega stoletja. Za skladbo Bosa bodo Čuki posneli tudi videospot, v katerem se bodo preselili v čas, iz katerega ta glasba izhaja, čas 1. svetovne vojne, zato je tudi kostumografija iz časov Soške fronte. Vrače bejbe iz skupine SELECT, kot radi pravijo trem simpatičnim Velenjčankam, so v teh dneh praznovale svoj prvi rojstni dan. Kako je bilo na praznovanju, nočejo izdati. Z nasmeškom na obrazu pravijo le, da je bilo nadvse zabavno in predvsem razgreto. Če vas zanima, kaj vam Selectice pripravljajo po dveh vročih skladbah - Ritem strasti in Hočem te zase, pa vam izdamo le to, da jim Frenk Nova pripravlja še bolj vroč komad od omenjenih. Kaj naj rečemo, Select nas še vedno grejejo v teh mrzlih zimskih dneh - s svojim glasom in vsekakor s svojim stasom! Policisti so v bližini Amsterdama našli in zasegli kar 5CC trakov s posnetki THE BEATLES, ki so bili ukradeni leta 1969. Policija je aretirala pet oseb, ki so bili vpleteni v krajo in so se tudi sicer ukvarjali z glasbenim piratstvom. Gre za material neprecenljive vrednosti, ki so ga Beatii nameravali objaviti na posebnem albumu Get Back leta 1969. Projekt je takrat zaradi kraje padel v vodo. Nekatere skladbe so kasneje objavili na slovitem albumu Let It Be. Tudi pri nas zelo priljubljeni dalmatinski pevec DAVOR RADOLFI je izid svojega kompilacijskega albuma Največji hiti pripravil prav na Valentinovo, saj je večina pesmi na njem ljubezenskih, pevec pa med nežnejšim spolom zaradi svojega šarma in glasbenega sloga slovi kot latino lover. Poleg uspešnic so posneli tudi štiri nove skladbe, ki bodo zagotovo hitro osvojile poslušalce. V kratkem lahko na malih zaslonih pričakujemo tudi video spot, ki ga je Davor Radolfi posnel za eno izmed novih skladb Što če mi godine. Alenka PREDSTAVLJAMO Porsche Cayenne Turbo , >3* J [ č , Piše: Igor Pečnik Terenec! Za razpotja, za avtocesto, za opero, predvsem pa za postavljanje. V kislo jabolko je ugriznil VW s tauregom in na istem podvozju se muje pridružil Porsche cayenne. No, vsaj razvoj je bil cenejši. Kot pa kažejo zadnje analize strokovnjakov so večji zaslužki prav na segmentu dražjih in luksuznih avtomobilov. In ni čudno, da na račun tega nemška industrija zamuja s predstavitvijo malčkov in enoprostorcev. Saj veste, phaneton, A8, S razred, nova serija 7... Vse to pa stane in jemlje čas. Ampak očitno vidijo najbogatejši še večje bogastvo v luksuznih terenskih vozilih. Porsche cayenne navduši s svojimi 4.786 milimetri dolžine in s skromno ceno, okoli 100.000 eur. Velike sprednje luči in še večje odprtine za vhod zraka pod motorni pokrov, kjer straši V8 biturbo s kar450 KS in 620 Nm navora pri 2.250 vrtljajih. Oblika je tipično porschejevska, pa čeprav porsche s cayenno vstopa v nov pro-dajnisegment.Ssvojovišino 170cm in 193 širine se ne uvršča med male terence, kar se odraža tudi v prtljažnem prostoru, ki gaje od 540 do 1.770 litrov. Že osnovna lita platišča z 20 colami so velika, vendar pa bi pod blatnike z lahkoto stisnili kakšno colo ali dve več. Notranjostje seveda luksuzna, usnje in ostali dodatki skrbijo za bogato počutje. Vsa pesem se seveda ‘ prične pri motorju in konča pri podvozju. Osemvaljnik, prisilno polnjen in po porschejevsko nabrit, skrbi za zastrašujoče zmogljivosti in porabo okoli 25 litrov. Do 100 km/h pospeši v skromnih 5.7 sekunde, do 160 v 12,6 sek in do 200 km/h se privleče »šele« v 20 sekundah. Še večji šok ponuja njegova prožnost, saj že sama misel na šeststopenjsko avtomatiko ponuja pospeške nedosegljive nam navadnim smrtnikom. Od 60km/h do 100 km/h pospeši v 2, 7 sekunde od 80 na 120 km/h pa v 3,5 sekunde. Si predstavljate lahkotnost prehitevanja? Pesem o hitrosti se konča pri 266 km/h, kar je prav grozljivo za 2,5 toni težko mrcino. Še sreča, da ima cayenne odlične zavore, ki poskrbijo za odlično ustavljanje - 38,5 m od 100 km/h. Seveda vsem zahtevam streže odlično podvozje, ki po potrebi zniža ali zviša cayenne. Zračno vzmetenje tako skrbi za največjo oddaljenost od tal, ki je 273 mm, pa tja do športnega znižanja do 157 mm. Vas skrbi za kupce? Ni problema! Letošnje leto je že razprodano, pa več sreče v 2004! LOGARSKA DOLINA Tekmovanje v veleslalomu za svinjsko glavo V petek, 7. februarja, seje štiriindvajseta »dirka za svinjsko glavo« iz smučišča Golte preselila v Logarsko dolino. To je veleslalomska tekma, ki jo prirejajo gozdarji, člani športnega društva Grča, za kmete oz. lastnike gozdov in uporabnike lesa iz Savinjske in Šaleške doline. V izredno hladni dolini seje od 158 prijavljenih, po progi zapodilo 134 zagrizenih smučarjev, ki so se potegovali za kolajne, pokale in svinjske glave. Glavna nagrada tekmovanja je osvojitev svinjske glave, ki si jo privozi predzadnji smučar. Letos je štoparica namenila glavo Faniki Rakun iz Ljubnega v ženski kategoriji in Slavku Blažiču iz Nazarij pri moških, pri sponzorjih pa je z žrebom do glave prišel Zvone Rogelšek iz Šoštanja. V ženskih kategorijah sta bili dve zmagovalki in sicer Mateja Oblak iz Nazarij in Marija Strmšnik iz Gornjega Grada, pri moških pa so bili zmagovalci: Tomaž Robnik iz Luč, Jože Pečovnik iz Solčave, ter Jelko Suhoveršnik in Ivan Stradovnik iz Gornjega Grada, med uporabniki oz. sponzorji pa je za prvo, Gornji Grad za drugo in zmagal Bojan Napotnik iz Šoštanja. Šoštanj za tretje mesto. Pokali so bili podeljeni ekipam: Luče Tomaž Gradišnik KONCERT GLASBENE ŠOLE NAZARJE Melodije odprle vrata spominom Na Valentinovo so se gornjegrajskemu občinstvu predstavili učenci Glasbene šole Nazarje. Nastopili so pevci in instrumentalisti, zaigrali pa so tudi člani mladinskega pihalnega orkestra. Ni slučaj, da so mladi virtuozi za svoj nastop izbrali prav Gornji Grad, saj je bila, po besedah ravnateljice nazorske glasbene šole Olge Klemše, pred več kottridesetimi leti na pobudo takratnega ravnatelja gornjegrajske osnovne šole Rudija Kozovinca prav v tem kraju ustanovljena prva glasbena skupina trinajstih harmonikarjev in kmalu za tem tudi šestih kitaristov. Všolskem letu 71 /72je bil ob pomoči profesorice Majde Urank vGornjem Gradu in nato Mozirju odprt dislociran oddelek velenjske glasbene šole. Danes Glasbeno šolo Nazarje, ki prav v letošnjem letu praznuje svojo deseto obletnico delovanja, obiskuje 220 učencev, v njej pa poučuje 23 učiteljev. »Vsaka melodija je bitje zase, ima svoj telesni obraz, svoj živ pogled, svojo besedo in kretnjo! Vsaka odpre na stežaj vrata mislim in spominom brez števila; in vsaka je doživljaj, ki ostane duši neizbrisljiv,« so v misel Ivana Cankarja prepričani tudi učenci nazorske glasbene šole, ki so se predstavili maloštevilnim poslušalcem v gornjegrajskem kulturnem domu. Koncert učencev in mladinskega pihalnega orkestra bo ponovno v petek, 28. februarja, tokrat v kulturnem domu v Mozirju. Marija Sukalo LOKE PRI MOZIRJU Skijöring prvič v naši dolini Turistična kmetija Leve iz Lok pri Mozirju je bila preteklo nedeljo prizorišče zanimive tekme konj s sankaško vprego ter skijöringu, tekmovanju, kjer sta v paru jahač in smučar, ideja in organizacija tekmovanja je bila plod dela med lastnikom kmetije Antonom Puncerjem, ki je prevzel organizacijo, in Primožem Rifljem, učiteljem jahanja pri slovenski konjeniški zvezi, ki je poskrbel za strokovno plat. Med navdušenimi tekmovalci se že šušlja o novih prireditvah skijöringa v prihodnji sezoni (foto: Ciril M. Sem Kljub sneženju se je tekmovanja udeležilo več kot šestdeset tekmovalcev iz konjerejskih društev Mustang Gomilsko, Celje, Šaleške konjenice ter konjeniških klubov Gan-imed Žalec in Veniše. Manjkali niso niti člani domačega konjerejskega društva iz naše doline. V prvem delu tekmovanja so se pomerili v spretnostni vožnji dvovpreg s sanmi, kjer so se vozni- ki morali izkazati v vožnji med keglji. Prednost domačega terena je izkoristil Anton Puncer in osvojil prvo mesto, medtem koje na drugem mestu pristal Silvo Lenko iz Konjere- jskega društva Mustang pred tretjeuvrščenim lanskoletnim zmagovalcem v spretnostni vožnji dvovpreg s kočijami Brankom Le-šerjem iz Konjerejskega društva Celje. Veliko zanimanje je tako med udeleženci kot gledalci tekmovanja požel skijoring,tekmovanje, kije bil letos prvič organizirano v naši V spretnostni vožnji vpreg s sanmi so se vozniki izkazali v vožnji med keglji (foto: Ciril M. Sem) dolini in v Sloveniji. Jahač za sabo vleče smučarja, ki pa mora pokazati kar nekaj spretnosti in karseda hitro vijugati med keglji, ki so bili postavljeni na progi. Med triindvajsetimi udeleženimi pari sta bila najboljša jahač Primož Rifelj iz Konjeniškega kluba Ganimed Žalec s smučarjem Borutom Knapičem, medtem ko je drugo mesto pripadlo konjeniku iz Zgornjesavinjskega konjerejskega društva Mateju Br-ezovniku in smučarju Urošu Blekaču, ženski predstavnici Barbara Špeh iz Konjeniškega kluba Veniše in smučarka Urša Zagožen pa sta osvojili tretje mesto. Marija Sukalo PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE innnmm Cizej, d.o.o., Braslovče Parižlje 1, 3314 Braslovče Tei. 03/70-33-130, Fax: 03/70-33-136 PESTRA IZBIRA: - materiala za centralno ogrevanje, - materiala za vodovod, - kopalniške opreme, ■ keramičnih ploščic (po naročilu). Obiščite nas tudi v bivših prostorih Kovinoopreme, tel. 705 02 08 GRADBENI MATERIAL: vijaki, okovje, pohištveno železo, barve, laki, bela tehnika. MERKURJEVE VROČE CENE - Enoročna sanitarna armatura za - Kuhinjsko korito ARMAL ORIA samo 14.990 sit - Grelnik vode GORENJE TIKI 101 P samo. 14.990 sit - WC splakovalnik PROSAN FONTANA samo 3.990 sit Montaža! Dostava na dom! Prodaja na obroke preko trajnika in na čeke! Ugodni kredit od 1 do 5 let! MOŽNOST NAKUPA DARILNEGA BONA S4M— Podjetje za komercialni inženiring d.o.o. Prelog, Pod hribom 2, 1230 DOMŽALE. mmmjE Lesarska 26, Nazarje Telefon: 03/ 839 4190, 8394191 839 47 71; fax: 03/839 47 72 STREŠNIK BRAMAC1.765SET/m21 UGODNE CENE: - Laminatov KLICK - Gips plošč - Keramičnih ploščic PRODAJA IN RAZREZ POHIŠTVENIH CEVI IN OSTALE GALANTERIJE Del. čas vsak dan med 7. in 19. uro ob sob. med 7. in 13. uro. MOŽNOSTI PLAČILA NA 24 OBROKOVI DOSmm ZATOBTOM/M M DOB © ALOJZ JERČIČ: ŽIVLJENJE KIPARJA NA OLTARJU BUDISTIČNEGA MENIHA V ZAKOTNEM MIRU UUBENSKIH RASTK Svetovljanski posebnež med Ljubnim in Japonsko S spretnostjo starega kadilca si prižge cigareto. Pred leti je imel močno sladkorno, vendar so ga na Daljnem vzhodu pozdravili s ščurki in črvi. "Pri kolinah poješ vse, z drekom vred," brez nepotrebnega olepševanja, ki je značilno predvsem za ozko usmerjeno razmišljanje, brez dlake na jeziku pove Alojz Jerčič, ki si je v stari šoli v Rastkah ustvaril eno od postaj v življenju. Živi in ustvarja, tu in tam nekoliko životari in se z edinstvenimi pogledi na svet, ki so se izoblikovali tudi med življenjem pri budističnih menihih, prav lepo razume z domačini. Čeprav je njegov svet nekoliko tuj, jim je Alojz prijeten sogovornik v njihovi gorjanski govorici. Alojz Jerčič v svoji delavnici, ki je več kot Zgolj to (foto: Franjo Atelšek) Obetavno zanimiv klepet je stekel pri njem v delavnici, ki je tudi še kaj drugega, in "ptica selivka", ki nastaja iz hladno mrtvega železa, spominja na obetaven razplet mešanice spominov in prihodnjih želja. Poleti 1978 je na vlaku proti Dunaju spoznal Japonko Hiroko Kubota in se kasneje z njo tudi poročil. Leto pozneje je namesto poročne zabave priredil svojo razstavo v Tokiu in Osaki. Kritik Ichiro Hariu je takrat zapisal, daje galerija v Tokiu ob njegovi razstavi beležila največje število obiskovalcev od njene ustanovitve. Njegova dela so ročno izdelana izželeza in nerjavne pločevine z električnim varjenjem. Posebnost njegovih skulpturje v tem, da se posamezni deli stikajo v točkah, kjer so uravnoteženi in hkrati vrtljivi. Na tak način lahko, z različnimi pozicijami posameznih delov, ustvari veliko različnih oblik posamezne skulpture. Alojz Jerčič, ki gaje v rojstni Muti navdihovalo delo očeta kovača, je gotovo eden najizvirnejših in najpomembnejših svetovnih umetnikov v tem času. Zdi se, da ga je nekoliko povozil čas, kar brez ovinkarjenja tudi sam prostodušno prizna. Boemska pojava, vtem okolju nekoliko nenavadna in zato pozitivno izstopajoča, ima tako kot vsi umetniki težave z državo in financami. Čeprav so v njegovi knjigi vtisov podpisi najpomembnejših Slovencev javnega in političnega življenja, mu to kaj prida ne koristi. Dacarji so kot Rdeči Kmeri, ki so mu ob nič hudega slutečemu obisku vzeli najboljši fotoaparat. Za Alojza je pomemben samo človek, kije imel priložnost srečati toliko različnih kultur in običajev, tako daje izkušnja s slovensko državo, ki mu je celo blagovolila priznati status samostojnega kulturnega delavca, komaj omembe vredna. S fotografij, s katerimi je zatrpan predal kdo ve kakšne mize, zrejo na naju neznani obrazi azijskih domorodcev. Najpogosteje so v akciji in Alojz s svojim zgovornim jezikom pripoveduje več in zgovorneje o svoji doživljajih na Kitajskem, Kambodži, Koreji in drugih deželah, ki so nemirne in prevratne in tujcu prej neprijazne kot gostoljubne. Z rdečim, jugoslovanskim potnim listom je bil gospod med Kitajci in po običajih Daljnega vzhoda mora biti moški v dobri kondiciji, saj seje praviloma treba ljubiti z dvema ženskama naenkrat. Brez radia in televizije s polnimi predali brez reda je njegov dom, v katerem bo vztrajal vsaj še dve leti, abstrakten kot njegovi železni kipi. Alojzove misli so podobne njegovi "ptici selivki". Njegovo dvojno državljanstvo, poleg slovenskega ima tudi japonski potni list, ga v ljubenskem okolju dela še bolj nenavadnega v njegovi izvirni preproščini. Asketski pogled na fotografijo njegove žene Hiroko, ki živi na Japonskem, razkriva dušo budističnega meniha. Njegova življenjska družica je čedna ženska in za njega prepametna, je iskreno preprost Alojz. Na Japonskem moraš biti "pošlihtan", zato so ljudje različnih generacij in poklicev dojeli sporočilo njegovih del in se istočasno zavedali, da kipi niso samo lepe dekoracije arhitekturi in okolju, ampak prodirajo v samo dušo ljudi in tako razkrivajo Krilo ptice selivke, ki bo nastala iz hladno mrtvega železa (foto: Franjo Atelšek) presenetljiva odkritja, ki pretresajo svet. Tako drugače kot v Rastkah, kjer je življenje preprosto in komaj zazna vplive "povampirjenega"sveta. Savinjčan LOVSKA POTA Po začrtanih smernicah V Lovski družini Mozirje svoje lovske interese uresničuje 55 lovcev. Njihovo delo je povezano s točno določenimi smernicami, ki predpisujejo vse aktivnosti, ki jih izvajajo tekom leta. Lov je v lanskem letu potekal po načrtih, enako so potekali skupni lovi. Ti so nevarnejši, njihova dobra in varna izvedba pa je zasluga vodje lova in gonjačev. Odstrel divjadi je bil v letu 2002 manjši od načrtovanega. Odstrelili pa so 153 komadov srnjadi, tri komade jelenjadi, 15 gamsov, 17 divjih prašičev, 35 lisic, tri jazbece, štiri kune, 14 šoj in dva racmana. S krivolovom, ki pa se ne pojavlja v večjih razsežnostih, se srečujejo predvsem v Lepi Njivi. Na lovišču, kije razdeljeno na pet območij, so po solnicah razdelili 250 kilogramov soli, na petih krmilnicah pa kar 6.700 kilogramov koruze. V lasti lovcev je tudi krmilna njiva, ki jo živali redno obiskujejo. Divjad pa v iskanju hrane »obiskuje« tudi njive, ki so v lasti kmetov. Le-tem lovci izplačujejo predpisane in ugotovljene odškodnine. S kmeti imajo tradicionalno dobre odnose, saj so le ti tudi lastniki njihovih lovišč. Lovska družina ima v svoji lasti tri lovske koče na Mozirski planini in lovski dom. Ta je bil v lanskem letu koriščen kar petinšestdesetkrat, kar kaže, daje v družbenem življenju kraja že dobil in utrdil svoje mesto. Zadnji občni zborje dosedanjemu predsedniku Marku Maroltu poveril izvajanje te funkcije tudi v prihodnjem mandatu. Pred njim je zato obilica dela, ki pa jo bo zmogel s pomočjo ostalih članov lovske družine. Njihova pripravljenost ob vsakršnih opravilih ne izostane, kar kaže na trdno povezanost in trdne prijateljske vezi znotraj družine. __________________________Benjamin Kanjir Marko Marolt (foto: B. Kanjir) @ * Piše: Aleksander Videčnik Koče d Šmihelu Šmihelski kronist Lovro Goličnik je v svoji knjigi Moj šmihelski svet lepo opisal vas v času, ko je bil še mlad. Tako nam je ohranil dragocene podatke o nekdanjih prebivalcih te lepe vasi pod Goltmi. " Poleg kmečkih družin je živelo nekdaj v Šmihelu in Radegundi tudi mnogo kočarjev. Domala vsaka kmetija je imela eno ali pa tudi po dve, navadno leseni, hišici, imenovali sojih na kratko "koče." (Drugod po dolini so to bile "of-erije,” op. A.V.). Danes teh koč ni več, oziroma so prirejene kot počitniške hišice ali pa so na istem mestu zgrajene družinske hiše," tako Goličnik. V nadaljevanju našteva koče in družine, ki so si tam uredile nove domove. Verjetno bo bolje, če koče naštejemo, da bodo morda ti podatki kdaj koristili. Kolarjeva koča je stala nad potokom Ljubija. Žiebske koče "Na Puši" ni več. Tudi Konečke koče pri Mostnarju ni več. Propadle so tudi Pleška, Naroločka in Podstenska koča. Rženički koči sta bili dve, sedaj ni nobene več. Enaka usoda je prizadela Lesjakovo kočo. Pod-foški koči sta bili dve, ena je do nedavna še stala, saj jo Podforški vzdržujejo. Koče pri Spodnjem Goltniku ni več. Gornji Goltnik pa je svojo kočo prodal. Verbučovi so propadajočo kočo prodali, tam si je uredil dr. Pečjak iz Ljubljane počitniško hišo. Napotniki so imeli dve koči, tista v "Vrtači" je propadla, drugo "Pri Kavču" so požgali tuji vojaki med zadnjo svetovno vojno. Propadla je tudi Jesevnikova koča. Na mestu, kjer je stala Ramšakova koča, sije zgradil dom Anton Acman. "Na Kastaniji", kjer je nekdaj bil prvi šmihelski farof, je pozneje stala koča, kije po prvi svetovni vojni pogorela. Na radegundski strani danes ni več Srebovčke in Kebrove koče. V Kebrovije bil rojen pesnik Florjan Vodovnik. Tudi Medvedova koča ne stoji več. Pri Šumečniku sta bili dve koči, obe stojita še danes, ena kot počitniška hiša. Koče so po pisanju Goličnika ponavadi imele le dva prostora. V njih so živele delavske družine (tavrharji), ki so delale pri lastniku koče. heča, bob, grah - starosti zapah Tako je zapisala Lea Fatur vil. številki revije Kmečka žena v letu 1939. Leča, ta navidez tako neznatna drobna skledari-ca, ima za seboj slavno zgodovino. Bila je glavno blago, ki so ga izvažali nekdanji Egipčani po Nilu. Bila je spoštovana pri Arabcih in Izraelcih. Kakor so verovali Rimljani, da dela uživanje fižola glas bolj pripraven za petje (dobrega pevca so imenovali "Fabarina" po naše "fižolca"), tako so verovali Egipčani, da uživanje leče podaljša življenje. Mogoče, daje zato prodal očak Jakob svoje pravice prvorojenega za skledo leče... S tisto čudno kupčijo je ostal spomin na lečo živ skozi stoletja. Skleda leče je postala prispodoba nespameti in omahljivosti. Leča pa ni slavna samo zaradi svojih lastnosti, ampaktudi zaradi svoje oblike. Od znotraj je malo udrta, na zunaj izbočena, tako obliko ima del očesne punčice, ki se imenuje leča, stekla pri naših očalih so tudi leče. Kakor druge stročnice, ima leča vsebi poleg sirnine,škroba, beljakovine in maščobe tudi žveplo in fosforno-kislo apno, torej glavno podlago za krepke kosti in zdravo kri. S svojimi 25-26% sirnine in beljakovine, 56% škroba, 2% in pol maščobe, 2% in četrt soli in 11 % in pol vode, je leča živilo, ki ne zaostaja za mlekom ali za mesom. Zdi se, daje ostala stara vera v lečino zdravilno moč živa skozi vsa stoletja inje bilo znanje o tej moči v prejšnjem stoletju povod za špekulacije. (Bomo nadaljevali) Ko so bili naši (nadaljevanje poobjave spominov nekdanjih Moistrovih borcev iz naše doline) "Legionarji - prostovoljci so bili, kakor že rečeno, večinoma dijaki in študenti iz Celja in celjske okolice, od katerih je živih samo še sest (leta 1982, op. A. V.). Legionarji iz Zgornje Savinjske doline (Ljubno, Luče, Solčava in Rečica), pa so bili, naštejem jih zato, ker je to gotovo zanimivo zanje in ker bi želeli, da se pis-menojavijo na urednišlvo tega lista: Podoficirji in kaplarji - Bačun Josip, Ermenc Josip, Mlačnik Franc, Papež Franjo, Volovšek Ivan, Robnik Jaka (znani oskrbnik SPD na Okrešlju, Lipovd Franc, Ermenc Franc in Rose Ignac. Prostaki (redovi) - Budna Jakob, Sem Martin, Remško Pavel, Kranjc Franc, Glojek Viljem, Krolnik Jakob, Koder Ivan, Kopušar Josip, Sem Jožef, Ermenc Leopold,Trbovšek Konštan-tin. Ročnik Felicijan, Lipovd Ivan, Orešnik Martin, Orešnik Franc, Orešnik Janez,Hribernik Ivan, Bevc Franc, Podlesnik Jožef, Podlesnik Ivan, Oprčan Ignac, Juvan Martin, p.d. Janezov, Globočnik Josip, Juvan Albin, Budna Josip, Juvan Martin, p.d. Babčev, Oprčan Franc, Kranjc Ivan, Žagar Anton, Metulj Janez, Voler Franc, Arnič Franc, Lojen Ignac, Osar Ivan, Rakun Franc, ml., domovi ogroženi Rakun Franc, st., Prislan Ivan, Lužnik Franc, Deleja Ferdinand,Bitenc Alojz,VodlanJosip,Trbovšek Josip, Prodnik Ivan, Tesovnik Franjo, Plesec Martin, Juvan Nikolaj in Juvan Jožef. Okrog 17. ure smo prispeli na Ljubno in tu nastanili v veliki sobi gostilne Benda, kamor je občina hitro dostavila slamo za ležišča, pred hišo pa je bila urejena kuhinja. Še isti večerje bila vzpostavljena telefonska zveza z obmejnim poveljstvom za vzhodno Koroško (Koroški odred) s sedežem všoštanju. Temu poveijslvu je bila naša legija vtaktičnem pogledu neposredno podrejena. Dnevno hrano so naši vozniki vozili z Ljubnega, za časa naše ofenzive pa smo prejemali hrano iz provL zoričnih skladišč v raznih krajih Koroške." (Bomo nadaljevali) Sporočilo bralcem Na Ljubnem se pripravlja postavitev spominskega obeležja generalu Maistru, zato prosimo vse svojce zgoraj naštetih prostovoljcev iz naše doline, da se pisno ali telefonsko (839 1770) zglasijo na Občino Ljubno in pustijo naslov, kerjih bo pripravljalni odbor za postavitev poprsja povabil na prireditev. pečemo stare fotografije Nekoč zelo znan oskrbovalec Mozirske koče Stane s svojim prevozom v 70. letih (ZAVM) Pust mastnih ust Pred vrati je norčavi pustni čas, ki je že od nekdaj poteg šemljenja pomenil tudi bogato obloženo mizo. Gospodinje so na ta dan pripravile veliko »dobre« hrane. Že naslednji dan se s pepelnico začne 40 dnev-ni post, ki so se ga nekdaj držali bolj kot danes. Vse do velike noči ni bik) mesa in tudi dragih »boljših« jedi. Za pustno kosilo je bila najprej dobra suha juha, za glavno jed pražen krompir, hren in kuhana krača ali kuhan želodec. Za poobedek so bili nepogrešljivi krapi, flancati ali miške z jabolčnim kompotom. Še posebej bogata je bila večerja. Pogosto so postregli z obaro, žlinkrofi, kuhano suho svinjino s hrenom. Povsod je dišalo po krapih, špe-hovki in vlečeni potici. Pripovedovali so mi, da so otroci, ki so šli zgodaj spat, vstali ob enajsti uri ponoči, da so pojedli še vse, kar je ostalo od večerje. Tudi danes so na pustni dan mize bogato obložene. Še vednoje obvezna kuhanasuhasvinjinashrenom in nepogrešljivi krapi. Za pustne krape je toliko receptov, kolikor je mojstrov za to sladico. Prav je da se držimo tistega, kar nam najbolj »leži«. Če vsako leto preizkušamo nove recepte, ne bomo nikoli zadovoljni. Za letošnji pust vam predlagam: -vinsko juho - krompirjev hren s kuhano suho svinjino ali pražen krompir z jabolčnim hrenom -solčavske krape, jabolčni kompot in kvašeno vlečeno potico. VINSKA JUHA (za 4 osebe) 1 žlica maščobe, 12 dag belega kruha, 3-4 del dobrega vina ali jabolčnika, 6-7 del vode, sol, sladkor, cimet, klinčki Kruh narežemo na kockice injih prepražimo na maščobi, zalijemo z vinom in vodo ter odišavimo. Ko prevre, takoj postrežemo. KROMPIRJEV HREN (za 4 osebe) 80 dag krompirja, 2 jajci, kis, olje, sol, 1 korenina hrena Varčevati lahko pomeni "šparati" pri določenih stvareh, ki so za pravilno veliko premoženje popolnoma nepomembne. Zakaj bi na primer tratili čas pri iskanju najcenejšega izdelka, ko bi pa vtem času lahko Piše: Branko Zamernik zaslužili veliko denarja pri kakšni drugi naložbi? Odločite se, ali boste postali varčevalec ali vlagatelj! Pa poglejmo bistvene razlike: -varčevalec bo svoji družini odrekel vsaktolarza to, da ga bo nesel v banko, kjer mu bodo dodelili smešne obresti. Obnašal se bo skopuško in ne bo znal presoditi, kdaj mu bo nepomembno odrekanje prineslo visoke donose. Vse premoženjske stvari bo želel urediti sam, za vsako ceno, za ves svoj čas; -vlagatelj bo poskrbel, da bo svoj čas pravilno unovčil. Iskal bo pomembne informacije, ki mu bodo pomagale pri pravilni odločitvi vlaganja svojega kapitala v donosne naložbe. Ko bo postavljen pred dejstvo, daje neka stvar predraga, si bo enostavno preračunal, da bo čas in kvaliteto izdelka "prinesel noter" v doglednem času, nadalje pa bo imel samo še čisti dobiček. Krompir in jajca skuhamo, olupimo in pretlačimo, dodamo nariban hren, olje, kis in sol po okusu. Gostoto jedi uravnavamo s kisom, gosto naj bo toliko kot dober pire krompir. JABOLČNI HREN 1 korenina hrena, 2 jabolki, olje, kis, sladkor Hren in jabolka naribamo, dodamo olje, kis in sladkor po okusu. Po želji lahko dodamo naribano trdo kuhano jajce. SOLČAVSKI KRAPI 1 kg bele moke, 1/21 mleka, 4 žlice sladkorja, 10 dag surovega masla, 68 rumenjakov, limonina lupina, 2 žlici ruma, 1 vanilij sladkor, 48 dag kvasa, 1 del mleka,žlicasladkorja,žlicamoke,marmeladainslad-korzaposip Moko ogrejemo. Vtoplem mleku raztopimo maslo, dodamo sladkor in dišave ter sol. Kvas pristavimo v toplo mleko, dodamo sladkor in moko. Ko kvas vzhaja, ga vlijemo v moko, premešamo in prilijemo mleko z dodatki ter dobro pregnetemo. Ko testo vzhaja, ga razvaljamo in narežemo na pravokotnike, kijih pustimo vzhajati. Vzhajane damo v vročo maščobo, tako da z rokama na sredini razvlečemo tako, daje zelo tanko. Pečenim damo vjamico dobro marmelado in jih posujemo s sladkorjem v prahu. KVAŠENA VLEČENA POTICA Kot primer naj vam navedem ustvarjanje premoženja s pomočjo premoženjskega svetovalca. Varčevalec bo ves svoj prosti čas namenil finančnemu izobraževanju, delal bo razne analize, zbiral podatke in podobno. Čas, ki bi ga moral nameniti svoji družini in pred vsem sebi... Kaj pa je to? Vlagatelj, ki se zaveda delegiranja, bo svoj čas posvetil sebi in družini, svojemu premoženjskemu svetovalcu pa bo "naložil" delo upravljanja z njegovim denarjem. Če vse skupaj "sešte-jete", si lahko sami predstavljate, kdo bo imel več od življenja in kdo bo imel več premoženja: varčevalec, ki bo poleg rednega dela zapravljal čas za Pripravimo vlečeno testo, ki mu dodamo malo kvasa. Počiva naj pol ure. Nato testo razvlečemo, premažemos smetano, ki smoji dodali 1 -2jajci. Nato potresemo z dobro skuto, naribanimi jabolki, drobtinami, sladkoijem in cimetom. Zvijemo in damo v namaščen pekač. Potico damo na hladno za 10-12 ur in nato spečemo. MOJ NAJ LJUBŠI RECEPT ZA PUSTNE KRAPE Pripravimo testo kot za solčavske krape. Dobro pregnetenega zvrnemo na pomokano desko, oblikujemo hlebček in ga damo vzhajati v s prtičem pokrito ogreto posodo ali slamnico. Testo pokrijemo s toplim prtičem in ga pustimo vzhajati. Koje vzhajano, ga lepo zvrnemo na ogreto in pomokano desko ter razvaljamo za dober prst na debelo. S krapovim obročem naznačimo polovico testa, drugo polovico izrežemo. Na označene kroge damo na sredino ogreto marmelado, pokrijemo z izrezanim testom in s prsti dobro stisnemo. Nato z obročem izrežemo nadevane krape in jih damo vzhajati na ogrete prte in pokrijemo. Ko vzhajajo jih damo v vročo maščobo, tako daje vrhnja stran spodaj in pokrijemo s pokrovko. Po 2 1/2 do 3 minutahjih obrnemo in ne pokrijemo. Pečene zlagamo na cedilo, koseodtečejojih posipamo s sladkorjem v prahu. iskanje podatkov (ne informacij!), ali vlagatelj, ki bo prepustil delo svojemu svetovalcu, ki ima informacije in je tudi specializiran za opravljanje takšnega dela. Odločite se, kaj želite postati: varčevalec ali vlagatelj! Branko Zamernik www.donos.net Kako upravljati z osebnim premoženjem DONOS, premoženjsko svetovanje d.0.0 Savska cesta 3a, 1000 Ljubljana Tel: 01-237-30-51 E-mail: svetovalec@donos.net branko ,zamernik@donos. net Izdelujemo: - osebne premoženjske analize - osebne finančne načrte - naložbene strategije Svetujemo: - pri analizi in optimizaciji obstoječih finančnih produktov - pri strateški razporeditvi osebnega premoženja v različne vrste naložb Izobražujemo: - s področja osebnih financ Pokazali vam bomo, kako pomnožiti vaše prihranke Piše: Marija Bezovšek Varčujete ali vlagate? Velikokrat ste že slišali, da je potrebno določeno odrekanje za to ali ono. Pa je to res pravi način? Beseda varčevanje je bila v zadnjem času v medijih napisana tolikokrat, da bi jo lahko črkovali že vrabci na strehi. Vsi pišejo, da je potrebno varčevati pri tej, drugi spet pri drugi stvari in podobno. Pa se je kdo med vami, ki je bil postavljen pred odločitev, že vprašal: "Kako bi si to lahko privoščil?" SEMINAR ZA PRIDELOVALCE RASTLIN Pravilna uporaba fitofarmacevtskih sredstev V sodobni rastlinski pridelavi ima velik pomen optimalno izvedeno zdravstveno varstvo rastlin. Seveda pa mora vsak pridelovalec, ki ima pri svojem delu neposreden stik s fitofarmacevtskimi sredstvi (FFS), le ta tudi dejansko pravilno in usmerjeno uporabljali. Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije je na osnovi potreb izvajalcev po dodatnih znanjih in zakonski ureditvi izvajanja zdravstvenega varstva rastlin izdalo Pravilnik o strokovnem usposabljanju ter vsebini in načinu opravljanja izpita iz fitomedicine. Ta pravilnik določa posebne seminarje, katerih namen je čim širšemu krogu uporabnikov zagotoviti osnovno znanje o FFS ter o pravilni in varni uporabi le teh v skladu z dobro kmetijsko prakso varstva rastlin. Po pravilniku so slušatelji seminarja vsi tržni pridelovalci rastlin oz. vsi izvajalci zdravslvenega varstva rastlin, ki pri svojem delu neposredno ravnajo s fitofarmacevtskimi sredstvi. Za vse omenjene je obvezna udeležba na seminarju in preverjanje znanja v roku dveh let od datuma uveljavitve pravilnika, kar pomeni najkasneje do 24. aprila 2004. Na podlagi tega smo na KGZS -Zavod Celje, Izpostava Mozirje že drugič organizirali za vse pridelovalce rastlintridnevni seminar znaslovom: Pravilna uporaba fitofarmacevtskih sredstev v poljedeljstvu in travništvu. Seminarje potekal od 4. do 6. februarja 2003 v prostorih restavracije Gaj v Mozirju. Usposabljanje je obiskovalo 44 udeležencev iz naše doline. Seminarje bil izveden v okviru projekta »Uvajanje smernic evropskega pravnega reda in informiranja potrošnikov na področju varstva okolja v kmetijstvu«, pod okriljem Združenja ekoloških pridelovalcev in predelovalcev - Deteljica. Omenjeni projekt je omogočila Evropska unija v okviru programa PFIARE ACCESS 2000 in tudi sofinancirala seminar. Delno pa so seminar sofinancirale občine. Udeleženci so se na seminarju seznanili s predpisi o zdravstvenem varstvu rastlin, FFS in varnem ravnanju z njimi, integriranem zdravstvenem varstvu rastlin, z boleznimi, škodljivci in pleveli na poljščinah in vtravin-ju, s postopki priprave in nanašanja FFS ter ravnanju z napravami za nanos FFS. Po končanem usposabljanju so vsi udeleženci opravili še pisno preverjanje znanja in si na podlagi pozitivnega rezultata pridobili potrdila - izkaznice, ki imajo veljavnost tri leta. Lastnik potrdila se mora do izteka veljavnosti le tega udeležiti obnovitvenega enodnevnega strokovnega usposabljanja, ki bo vsebovalo novosti na področju varstva rastlin in zakonodaje. Sonja Moličnik Oblak Kmetijska svetovalna služba RAK DOJKE Ženske so rade osveščene O predavanjih Maje Kaker, medicinske sestre, kije v nazorskem zdravstvenem domu zadolžena za zdravstveno vzgojo, smo v našem časopisu že pisali v preteklem letu. Vjesenskem času je namreč pripravila predavanja o raku dojke pri ženskah in ga predstavila ženskam v Zadrečki dolini. V teh dneh pa so se predavanja o raku dojke ob pomoči krajevnih organizacij Rdečega križa zvrstila tudi po savinjski strani naše doline- na Ljubnem, Rečici in Mozirju. Množični obiski po različnih krajih so dokaz, da so ženske rade osveščene, saj so prepričane, da pravočasno odkrivanje bolezenskega stanja na dojkah pomaga k njegovemu hitrejšemu zdravljenju. Marija Sukalo OBČINA GORNJI GRAD, Attemsov trg 3,3342 Gornji Grad Na podlagi Stanovanjskega zakona (Ur. list RS št. 18/91 in 21/94) in Pravilnika o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS štev. 26/95 in 31/97), objavlja RAZPIS za oddajo neprofitnih stanovanj v najem I. PREDMET RAZPISA Občina Gornji Grad razpisuje 1 neprofitno stanovanje izmere 30,36 m2, (garsonjera) v objektu: Attemsov trg 8 katere lastnik je Občina Gornji Grad, Attemsov trg 3, kije takoj vseljiva in za neprofitna stanovanja, ki se bodo eventuelno sprostila v letu 2003. II. NATEČAJNI POGOJI 1. točka Upravičenci za pridobitev neprofitnega stanovanja v najem so državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno bivališče, na dan razpisa, na območju Občine Gornji Grad in na tem območju tudi dejansko bivajo. 2. točka Vsi upravičenci za pridobttev neprofitnega stanovanja v najem morajo izpolnjevati naslednje splošne pogoje: a) Da so se mesečni dohodki na družinskega člana v letu pred razpisom gibali nad mejo, ki jih izloča iz kroga upravičencev do dodelitve socialnega stanovanja v najem po 100. členu stana vanjskega zakona ter 26. členu Zakona o socialnem varstvu. b) Da skupni dohodek družine, preračunan na družinskega člana, v letu pred razpisom, ni presegal naslednjih odstotkov nad povprečno neto plačo v državi: -za enega člana gospodinjstva...................................................80% - za dva člana gospodinjstva....................................................50% - za tri člane gospodinjstva...................................................20% - za štiri člane gospodinjstva..........i..........................I...5% - za pet in več članov gospodinjstva največ do povprečne plače v državi Povprečna mesečna bruto ploča v državi je v letu pred razpisom (leta 2002) znašala: 252.885,00 SIT. 3. točka Na razpisu za oddajo neprofitnih stanovanj v najem ne morejo sodelovati lastniki ali solastniki stanovanj, ki so stanovanje odkupili skladno z določili stanovanjskega zakona o privatizaciji stanovanj in državljani, ki so lastniki ali solastniki stanovanj ali stanovanjske hiše. Na razpisu za oddajo neprofitnih stanovanj ne morejo sodelovati tudi tisti, ki jim je bilo v času do uveljavitve stanovanjskega zakona že dodeljeno stanovanje in so po sklepu sodišča stanovanjsko pravico izgubili. III. NATEČAJNI POSTOPEK Upravičenci, ki se želijo prijaviti na razpis, lahko dvignejo obrazec za prijavo od dnevo objove do vključno 7.3.2003, v tajništvu Občine Gornji Grad, vsak dan od 8. do 14. ure. Občina Gornji Grad bo sprejemala samo popolne vloge vsak delovni dan do vključno 15.3. 2003. Vloge morajo upravičenci oddati osebno v prostorih Občine Gornji Grad, Attemsov trg 3, kjer lahko pridobijo tudi dodatne informacije o razpisu ali priporočeno po pošti. V vlogi je potrebno potrditi naslednje podatke: podatke o denarnih prejemkih in delovni dobi, ki jih potrdi izplačevalec prejemkov podatke o dohodkih za obrtnike in samostojne podjetnike, kar potrdi Republiška uprava za javne prihodke, Izpostava Mozirje Vlogi je potrebno priložiti naslednje listine: - fotokopijo potrdila o državljanstvu udeleženca in zakonca oz. izvenzakonskega partnerja (fotokopija veljavne osebne izkaznice) - najemno oz. podnajemno pogodbo ali odločbo o dodelitvi stanovanja oz. kupoprodajno pogodbo, darilno pogodbo ali sklep o dedovanju za stanovanje v katerem biva udeleženec; - izvidi in mnenje pristojne komisije Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če gre za: 1. invalidnost, zaradi katere je udeleženec razpise ali odrasli družinski član nesposoben za samostojno življenje in delo 2. družino z mladoletnim otrokom, ki ima zmerno, težjo ali težko duševno ali telesno motnjo; podatke o stalnem prebivališču In skupnem gospodinjstvu na dan objave tega razpisa in, potrdilo o premoženjskem stanju - pridobi občinska uprava do uradni dolžnosti IV. SPLOŠNE DOLOČBE Seznam upravičencev do neprofitnih stanovanj bo objavljen na enak način kot razpis. Lista bo veljavna za leto 2003. Udeleženec razpisa se lahko v roku 8 dni po objavi prednostne liste, pritoži na Občinski svet Občine Gornji Grad. Sklep Občinskega sveta Občine Gornji Grad je dokončen. Najemno pogodbo za uporabo neprofitnega stanovanja bodo izbrani upravičenci sklenili za nedoločen čas z lastnikom stanovanja, - Občino Gornji Grad. Občina Gornji Grad REDKO VIDENO »Oldtajmerji« na starih poteh leta zavedajo, da se bo potrebno za preživetje na gorskih kmetijah iz leta v leto bolj truditi. Na Hribru so postavili vlečnico, ki ob tej s snegom bogati zimi privablja smučarje tudi iz doline. To nedeljo pa so Hribršekovo smučišče preizkusili prav posebni zimski zanesenjaki. Po smučišču so se namreč zapodili šmihelski staroste smučanja. Seveda na dilcah, ki so jih pred dolgimi desetletji izdelali kar sami. Odveč je govoriti o njihovi kvaliteti, ki s kvaliteto današn-Po strmini je zapeljal tudi Hribrski ata, ki je j|h smučj pač ni pri_ lani dopolnil 90 let (foto: Benjamin Kanjir) merljiva Kljub temu V Šmihelu pri Goličnikovih, po imajo te doma izdelane smuči domače pri Hribršku, se že dolga prav posebno vrednost. Tudi čustveno, saj seje po strmini zapeljal tudi Hribrski ata, ki je v preteklem letu napolnil devet desetletij življenja. Tekmovanje »oldtajmerjev« je prineslo, kakor so mnogi obiskovalci in navijači pričakovali, mnogo komičnih zapletov. Kako tudi ne, saj lesene smuči nimajo kovinskih »kantov«, ki omogočajo lažje vijuganje med količki. Bolj ali manj srečno so vsi prišli do cilja, kjer so otresli sneg s starih »gvantov« in se nasmejali sami sebi. Poleg starost so se po strmini pognali tudi tisti mlajši smučarji, ki si smuke na lesenih smučeh pač ne morejo zamišljati. Proga je zdržala do zadnjega, izostale pa niso niti nagrade najboljšim. Benjamin Kanjir Nakupni center Velenje 03/586 13 88 WWW. fotozoom. cc m Skok proti soncu Avtor: Janez Orešnik, Ljubno ob Savinji RčZOLTATI Rražmčncga idtdHatečajp Bleščeča snežna odeja Avtor: Valentino Angioi, Potok FOTOGRAFSKI IN VlIAV FOTO ZOOM DIGITALNI STUDKAV V V' 'Hit Štirinožni Božiček pri počitku Avtor: Romana Polanšek, Šmihel nad Mozirjem Zahvaljujemo se vsem sodelujočim v prazničnem fotonatečaju. Komisija, ki je izbirala med objavljenimi fotografijami (od 1. do 5. številke Savinjskih novic), je imela zahtevno delo, saj se je bilo težko odločiti, katere fotografije so najboljše. Čestitke vsem avtorjem, posebej pa dobitnikom 3 nagrad, ki jih podarja fotografski in digitalni studio Foto ZOOM iz Velenja. Nagrajencem bomo poslali potrdila, s katerimi bodo nagrade prejeli v . njihovem studiu v Nakupovalnem centru v Velenju. NAGRADA Jumbo dežnik 'FOTO ZOOM' LJUBNO OB SAVINJI Državno prvenstvo v smučarskih skokih Kar nekaj mesecev so se marljivi športni delavci in funkcionarji Smučarsko skakalnega kluba Ljubno BTC, ob finančni pomoči sponzorja BTC Ljubljana in deloma občine Ljubno, pripravljali in se trudili, da so organizirali tako velik in odmevni dogodek, kot se je zgodil v petek, 14. februarja (ravno na Valentinovo), na veliki, 80-meterski skakalnici na Ljubnem. Zimske razmere z zadostno snežno odejo in brez večjih odjug so jim šle na roko in z organizacijo ni bilo večjih problemov. Na Ljubnem so gostili vse naše najboljše smučarje skakalce, vključno s Primožem Peterko, skratka potekala je čisto prava tekma državnega prvenstva v smučarskih skokih v članski konkurenci. Kljub hladnemu dnevu so avtomobili s tekmovalci že zgodaj zjutraj prispeli na kraj tekmovanja, kjer so si najprej ogledali prizorišče tekme. Ob enajsti uri seje začelo zares. Najprej v ekipni konkurenci, kjer se je prijavilo 14 ekip oz. 56 skakalcev (vsaka ekipa je štela 4 tekmovalce). Vsi so dali vse od sebe in na koncu seje zmage veselila ekipa SKTriglava Kranj 1 s tekmovalci Robertom Kranjcem, Rokom Urbancem, Binetom Norčičem in Primožem Peterko. Najdaljši skokje beležil Robert Kranjec s 87 metri. Sledile so ekipe: 2. SK Ilirija 1,3. SK Triglav Kranj 2,4. SSK PRIMOŽ PETERKA - Peti (med tekmovanjem) Skakalnica je odlično pripravljena in še vodim povrhu. Samo mraz je. Zame je vsaka tekma nekaj osebnega. Sigurno pa so najlepše tiste, na katerih sem zmagal. Moj vsakdanje zapolnjen. Dvakrat na dan sem na skakalnici, enkrat pa v telovadnici na kondicijskem treningu. Ob vikendih pa so itak tekme. K sreči večjih poškodb dosedaj nisem imel, če tu ne štejejo zlomi rok in nog.Teh pa nimam preštetih. V prihodnost se še ne poglabljam. Moj moto je čimbolje in čimdlje skakati, skakati... Bralcem Savinjskih novic pa bi sporočil, naj verjamejo vame in imajo radi šport. ROBERT KRANJEC Trudim se vedno skočiti najdlje. Tekma je dobra, le predolgo traja. Organizatorji so se resnično zelo potrudili,čeprav to ni tako, kot na tekmah svetovnega pokala. Mesec dni pred koncem sezone sem res že dokaj utrujen, a na svetovnem prvenstvu bom vsekakor dal vse od sebe. Glejte in spremljajte smučarske skoke tudi v bodoče! Intervju z zmagovalcem Primožem Peterko, na levi je drugouvrščeni Robert Kranjec in na desni tretji Rok Benkovič Mengeš, 5. SD Dolomiti, 6. SK Triglav Kranj 3,7. SSK Ljubno BTC, 8. SSK Stol Žirovnica, 9. SK Ilirija 2,10. SSK Alpina Žiri, 11. SK Tržič, 12. SSK Velenje, 13. SSK Mislinja in 14. SK Zagorje. Po nekajurnem počitku so se smučarji skakalci znova prikazali pod vzpetino skakalnice in čakal jih je nov izziv. Po kvalifikacijskih skokih za nočno tekmo posameznikov seje začelo zares. Prijavljenih je bilo 73 skakalcev v konkurenci. Prva serija je tekla gladko in brez zapletov, vprašanjeje bilo le, ali bo vodil Robert Kranjec ali Primož Peterka. Oba sta namreč veljala za favorita dneva. Več sreče in seveda daljši skokje imel slednji, kije pristal pri 85,5 metrih. Skočil je 3 metre več kot drugouvrščeni Robert Kranjec. Isto dolžino skoka, torej 82,5 metra je dosegel Rok Benkovič na 3. mestu, a s slabšim izkupičkom točk. Veter se je polegel in z zanimanjem smo v pričakovali druge, finalne serije. Skok Kranjca je bil vdrugo 85.5 m, Peterke pa 87 m in zmagovalec je bil znan -triindvajsetletni Primož Peterka, član SK Triglav Kranj. Tretji je ostal Rok Benkovič. Tudi domači skakalci SSK Ljubno BTC so dosegli kar lepe rezultate, a z najboljšimi se pač niso mogli kosati. Primož Piki je zasedel 11 mesto, Gašper Juvan 18, Sašo Tadič 42, Gašper Slatin-šek 52, Rok Reberčnik 66 in Maks Kurnik 70 mesto. Gledalci so bili nad organizacijo in samotekmoter rezultati navdušeni, organizatorji pa vsekakor tudi, saj seje od pričakovanih 3.000 ljudi na Ljubnem zbralo enkrat večje število navijačev. Tekmovanja se je udeležilo tudi kar nekaj znanih obrazov; med njimi Primož Ulaga, Miran Tepeš, Zlatko Šugman... Hajdeja Brglez Fotografije: Franjo Atelšek MATJAŽ ZUPAN (trener državne reprezentance) To je že tretja sezona, ko se rezultati trdega in resnega dela kažejo tudi navzven. Potreben je torej trening in še enkrattrening. Že kar nekaj časa zelo uspešno skačejo tudi dekleta. Tudi danes smo imeli eno v konkurenci. Presenečen sem bil nad tako množičnem obiskom v tako majhnem kraju in s tekmovalci smo se lepo počutili pri vas. Gotovo pridemo še, če nas boste povabili. DENACIONALIZACIJSKE ZDRAHE Futuristični Vinko Moderndorfer Gledališka družina Kulturnega društva Nagelj Lepa Njiva se je v letošnji gledališki sezoni lotila obsežnega projekta. Svoje mesto so mladi gledališčniki občutili v izvedbi futuristične komedije avtorja Vinka Modern-dorferja z naslovom Podnajemnik. Igro so premierno izvedli 15. februarja v večnamenski dvorani OŠ Lepa Njiva. Dolgoletna gledališka tradicija vtem kraju je še vedno živa, za kar gre absolutna zahvala mladim. Njihovega navdušenja ob uspelih uprizoritvah ne morejo skaliti niti dolge ure vaj, učenja tekstov, skrbi za sceno in podobno. Dobra volja ki jo trosijoz odrskih desk, jim vedno znova daje nov polet, da se iz leta v leto lotevajo zahtevnejših izvedb. Seveda so tudi med njimi posamezniki, ki še posebno vztrajno vrtijo kolesje lepenjivskih komedij. Izpostaviti velja letošnjega režiserja in dolgoletnega igralca Aleša letošnja nosilca glavnih vlog Polono Žunter in Maljaža Pevnika. S svojima čutoma za poustvarjanje sta bislveno pripomogla ne le k letošnji, ampakže kvečim uprizoritvam zadnjih let. Obsežno gradivo, ki ga je Vinko Moderndorfer spisal leta 2001 in kije istega leta dobilo nagrado za najboljše komedijansko besedilo na Dnevih komedije v Celju, je že samo po sebi zajeten zalogaj. Morda že za profesionalna gledališča, kaj šele za amaterske skupine. Kljub temu so mladi iz Lepe Njive dokazali, da so kos tudi obsežnejšim gledališkim zadevam. Vinko Modemdorferse vsvojih igrah na komičen način norčuje iz vsakdanježev, ki so tako ali drugače prišli do premoženja. Njihova prvobitnost jim preprečuje, da bi zaživeli v novih vlogah, zato se vse prevečkrat znajdejo v nepredvidenih položajih. Novi lastniki denacionalizirane vile sredi Ljubljdne so skupaj z njo dobili tudi podnajemnika Pepija. Upokojeni železničarje zato vzrok mnogih prepirov in iskanja možnosti, kako bi ga izvile izselili. Po dveh uricah zapletov in razpletov končno poiščejo rešitev, ob kateri so vsi zadovoljni. Benjamin Kanjir Po uvodni predstavitvi slikovnega gradiva Vrbovca, ki jo je vodila direktorica muzeja Barbara Šoster, je besedo prevzel Videčnik in poslušalce popeljal po dolgi zgodovinski poti gradu. Pravega odgovora na vprašanje, kdaj je grad nastal, zaenkrat še ni, do gradnje pa naj bi prišlo konec 12. stoletja, saj ga prej ni zaslediti v zgodovinskih zapisih. Njegovo ime se prvič omenja v zvezi z oglejskim ministerjalom, se pa njegovo ime v starih zapisih spreminja, saj zgodovinar Pavle Blaznik navaja več različic imena Altenburg. Glede slovenskega imena Vrbovec je po mnenju raziskovalcev jezika možno, daje Hudičevo skalo okoli katere stoji grad, preraščala velika vrbova hosta, po kateri torej ime Vrbovec. Grad je iz rok Von Altenburgov prešel v last Celjskih grofov, ki so okoli njega zgradili trdnjavo, ki jo vidimo še danes. V času protestantizma je bila v Vrbovcu protes- tantska župnija in verjetno zatoje leta 1615 grad kupil škof Hren, ki je reformatorje nato pognal ven. V 180 letih, kar je bil Vrbovec v rokah škofije, je prišlo do rušitve zgornjega gradu in četrtega stolpa, saj je grad imel prvotno 4 stolpe. Škof Jeglič je grad preimenoval v Marijin grad. Jožefova kapela, zgrajena na skali sredi gradu, je bila porušena leta 1942 s strani Nemcev, ki so na skali hoteli imeti protiletalsko topništvo, leta 1944 pa so partizani Šlandrove brigade Vrbovec požgali. Obnova grajskega zidu je potekala v 70. letih prejšnjega stoletja po zaslugi GG Nazarje, popolna obnova gradu pa seje pričela leta 1988, koje GG Nazarje vodil direktor Cajner Milan in takrat je grad Vrbovec spet dobil podobo, kot jo vidimo danes. Za kulturni programje poskrbel Mile Trampuš iz Velenja, ki je zaigral na stari ljudski glasbili oprekelj in okarino, pogovor pa je povezovala Vladimira Planovšek. Tatiana Golob AVTOMEHANIČNE STORITVE DAMJAN ŠMIT s.p. Savinjska c. 24, 3330 Mozirje (Bivši RSL servis) GSM: 041/403-181, TEL 03/5-833-215 O ® £ RENAULT POGOVOR Z ALEKSANDROM VIDEČNIKOM stoletja Grad Vrbovec je zagotovo eden najlepših zgodovinskih spomenikov v Zgornji Savinjski dolini, zasluga, da je tako, pa gre predvsem Gozdnemu gospodarstvu Nazarje, ki je poskrbelo za njegovo obnovo in ohranitev. Kakšna pa je bila njegova zgodovinska pot, je prejšnji petek razkril Aleksander Videčnik v svojem predavanju v Muzeju Vrbovec. Podrižnika, vzporedno z njim pa tudi Podobna je tudi zgodba Podnajemnik. OBVESTILO Potočnik Marko s. p. Bočna 102, Gornji Grad preneha z dejavnostjo dne 13.5.2003 PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO RADMIRJE Velik poudarek Radmirsko prostovoljno gasilsko društvo deluje že sto peto leto. Danes je v društvu več kot dvesto štirideset članov, kar je po besedah bivšega predsednika Franca Trbovška, ki je predsednikovanje za naslednji mandat predal Marinku Juriču, skoraj 95% vseh prebivalcev v Radmirju in Juvanju. Tudi financiranje je, po njegovem mnenju, kljub temu da je to obvezna javna lokalna služba, za katero mora finančna sredstva zagotoviti lokalna skupnost in država, iz občinskega proračuna pokrito le s 30% vseh sredstev, kijih društvo rabi za svoje operativno delo in izobraževanje, vsekakor premalo. Kljub temu pa so v preteklem letu uspeli izpeljati vse zastavljene naloge. Med te vsekakor sodita dve odmevni prireditvi, vsakoletna veselica in miklavževanje - obdaritev otrok v ljubenški občini. Skoraj milijon tolarjev so porabili ob prenovi in nabavi gasilske opreme, saj je brezhibna oprema pogoj za uspešno delo ob intervencijah, ki pa jih k sreči v preteklem letu na območju radmirskega gasilskega društva ni bilo. So pa priskočili na pomoč v kar šestih primerih sosednjim društvom. Večji del časa so namenili izobraževanju in usposabljanju. Veliko vlogo pri izobraževanju imajo vaje in priprave na tekmovanje ter Marinko Jurič (foto: Benjamin Kanjir) tekmovanja sama, ki sejih je v preteklem letu udeležilo devet desetin. Tudi naslednje delovno obdobje bo potekalo po smernicah, ki si jih je zadalo novo vodslvo s predsednikom Marinkom Juričem, kije prepričan, da bodo obširen in zahteven program lahko uresničili ob prizadevnem delu odbora in vseh članov društva. Marija Sukalo BREZ GASILCEV NE GRE Mandat v znamenju večanja članstva V zadnjih petih letih so ljubenški gasilci pridobili kar 65 novih članov, na katerih bo ljubensko prostovoljno gasilstvo slonelo v naslednjih desetletjih. Seveda bodo starejši in izkušenejši gasilci z veseljem svoja bogata doživetja predajali mladini in s tem dejavno sodelovali pri razvoju te humanitarne stroke. To bo zagotavljal tudi Stanko Zagožen, ki bo funkcijo opravljal tudi v naslednjem mandatu. Ljubenci so v letu 2002 posredovali kar petkrat, od tega trikrat ob požarih. Za izvajanje preventivnih aktivnosti so izkoristili predvsem mesec oktober, ko so svoje delo predstavili šolski mladini, pregledali delovanje hidrantnega omrežja, gasilne aparate, izvajali vaje in podobno. Občinska vaja je bila lani namenjena prikazu evakuacije šolarjev iz gorečega šolskega poslopja. Vaje so za vsakega operativca pokazatelj trenutnih psiho-fizičnih sposobnosti in znanja, ki ga gre redno nadgrajevati. S tem namenom so se Ljubenci udeleževali raznih strokovnih tečajev, na katerih so pridobivali potrebna znanja o pravilnih postopkih ob intervencijah in uporabi tehnike. Le-ta je iz leta v leto zahtevnejša, saj zakon predpisuje uporabo tipiziranih pripomočk- ov, ki pa se vse bolj izpopolnjujejo in izboljšujejo. Dobra vaja pa so tudi gasilska tekmovanja. Poleg udeležbe šestih desetin na vaji, ki jo je organizirala zgornjesavinjska zveza, so se članice in člani udeležili tudi tekmovanja starih gasilskih brizgaln v Šoštanju. Od tam so se tradicionalno vrnili z doseženima odličnima rezultatoma. Člane PGD Ljubno zaznamujejo tradicionalno dobri odnosi zostalimi občinskimi društvi. Vedno so pripravljeni priskočiti na pomoč tudi ob raznih organizacijah krajevnih prireditev, kjer izvajajo redarsko službo in podobno. Na pomoč priskočijo občanom, ki v sušnih mesecih ostanejo brez pitne vode. Z udeležbo pri sveti maši ob prazniku svetega Florjana se Ijuben-ski gasilci svojemu zavetniku zahval- Stanko Zagožen (foto: Benjamin Kanjir) ijo za pomoč in varslvo, kijim ju nudi. Te pomoči se še kako zavedajo, zato je udeležba ob tej svečani gesti vsako leto množična. Benjamin Kanjir NAPORI SO SE OBRESTOVALI Za Rečičani jubilejno leto Leto 2002 je na področju rečiškega gasilstva zaznamovalo predvsem praznovanje 120-letnice društva. Ob tej priliki sovgaražo gasilskega doma pripeljali novo sodobno gasilsko vozilo. Njihova orodjarna pa jetudi bogatejša za marsikateri pripomoček, ki ga ob intervencijah nujno potrebujejo. Jože Lenko (foto: Benjamin Kanjir) Novo vozilo, ki je bilo kupljeno z občinskimi sredstvi in donacijami mnogih krajanovter organizacij, bo pripomoglo k boljši požarni varnosti kraja, občine in celotne doline. Ob obeležitvijubileja so Rečičani organizirali svečano gasilsko povorko, ki so seje udeležili predstavniki gasilskih društev od blizu in daleč. Raznih izobraževanj se v letu 2002 niso udeleževali v večjem številu, saj so bile sile usmerjene predvsem vjubilej. To pa ne pomeni, da niso delovali na ostalih področjih. Njihovo pripravljenost so kontrolira- li predvsem sodniki ob raznih tekmovanjih. Z njih so se tudi v lanskem letu vračali s pokali za dosežena najvišja mesta. Upravni odbor se je na eni izmed sej odločil, da dvema najzaslužnejšima članoma podelijo častna naziva. Dolgoletni predsednik Franc Zvir je tako dobil naziv častnega predsednika društva, naziv častnega poveljnika društva pa so podelili Antonu Krivcu. Delo v gasilskih organizacijah je prostovoljno. Za ves trud, ki ga gasilci vlagajo v svoje delo, ne prejmejo niti tolarja. Še več. Njihovo delo je bolj ali manj povezano s stroški, ki pa jih krije vsakdo sam.Zavoljo tega je težko pridobiti člane, ki prevzemajo vodilne položaje. S temi je pač povezanega največ dela in tudi stroškov. Predsednik društva Jože Lenko seje zato odločil, da sprejme predsedniški položaj tudi za naslednji mandat, saj računa na izdatno podporo s strani članov odborov in vseh gasilcev. Te mu gotovo ne bo manjkalo, saj so tudi rečiški gasilci znani po svoji globoki pripadnosti poslanstvu, ki so mu zapisali kar veliko ur v svojem življenju. Benjamin Kanjir NASTOP ANDREJA ROZMANA - ROZE Gensko spremenjeni Prešeren Rečico ob Savinji je na povabilo Kluba zgornjesavinjskih študentov obiskal znani slovenski gledališki igralec Andrej Rozman - Roza. V rečiškem kulturnem domu seje v soboto, 15. februarja, predstavil s svojim komičnim repertoarjem in maloštevilno publiko vseskozi spravljal v navdušen smeh. Na samem začetku seje dotaknil aktualnega protialkoholnega zakona. Zapel je vrsto ponarodelih »pivskih« pesmi vstilu: »Primi bratec kupico in vrni nedotaknjeno na mizico!«, ki jih je posvetil Ministru Kebru. Veliko smeha je požela tudi njegova interpretacija Prešernove zgodbe o Urški in povodnem možu, katere moto je bil: »Res hudo je, če prelep si za ta povprečen svet.« Sledilo je še gluhonemo petje pesmi Po jezeru bliz' Triglava, pripoved, kako se je zlata ribica spremenila v človeško ribico, višek nastopa pa je bila interpretacija Shakespearovega Sena kresne noči in sicer ljubezenski prizor nesrečnih ljubimcev Pirama in Tizbe. Pri tem skeču je Roza na oder povabil pomožne igralce iz občinstva, kar je igro še dodatno popestri- lo. Ob koncu nastopa seje na prošnjo občinstva predstavil še z nekaj svojimi recitacijami in ugankami. Kot je omenjeno že v uvodu, je njegov nastop spremljalo le malo ljudi in, glede na tožbe mladih, da se v dolini nič ne dogaja, bi pričakovali boljši odziv z njihove strani vsaj pri prireditvah, ki jim jih pripravi njihov študentski klub. Tatiana Golob BENCETOVA MAMA IZ PODHOMA Prvič sem pila belo kavo s sladkorjem in pojedla žemljo ob svojem prvem obhajilu Ročnikova domačija stoji prislonjena v rahel hrib v Podhomu, daleč od hrupa in vrveža. Ob gospodarskem poslopju stoji hiša, ki v sebi skriva mnoge spomine preteklih generacij in ljudi, ki so tu živeli in obdelovali zemljo. To je dom Marije Ročnik, Bencetove mame, ki je vse svoje življenje zapisala zemlji in petju. V teh dneh je na svoja pleča naložila osmi križ, kljub temu pa je čila in zdrava ter rada postori to in ono v hiši pa tudi v hlevu. Rodila seje kot četrta od petih otrok Zgornjesavinčanoma, ki sta svojo srečo poskušala v Ameriki, a se zaradi prehudega domotožja vrnila nazaj. Ko je bila stara le tri leta, je izgubila očeta. Mati je sama, kakor je vedela in znala, preživljala številno družino. Koje Marija odraščalaje rada pasla, saj so se na travniku dogajale številne lepe stvari. Druženje pastirjev so pop-estrili z igrami, kotso »štegljanje«-igra s kamenčki, kozo spodbijat, zemljo krast in številnimi drugimi. Tudi danes s svojimi osmimi desetletji rada pokaže, kako so včasih »štengljali«. »Kupljenih igrač nismo poznali. Tu in tam je kdo imel kakšno narejeno iz lesa, deklice pa smo si punčke šivale kar iz starih cunj. Tudi za smučanje in sankanje smo si vse izdelali sami,« je počasi razgrinjala svoje spomine Ročnikova ter nadaljevala: »V šolo smo hodili v Bočno, uro hoda od tod, pa naj je bilo lepo ali slabo vreme. Danes pa otroci tega ne zmorejo, so nesamostojni in nimajo kondicije. To so bili težki časi, polni pomanjkanja.Težkoje bilo kupiti olje, sladkor, kavo... Prvič sem pila belo kavo s sladkorjem in zraven pojedla žemljo ob svojem prvem obhajilu, ko je župnik za vse pripravil zajtrk. Še danes vem, kakšnega okusa je bila. To je bil čas, ko smo župnike in učitelje spoštovali. Danes pa so marsikje učitelji brez avtoritete prepuščeni samovolji učencev.« Koje odraščala, sije goreče želela postati šivilja, zato sije na svojo pest uredila vajeniško mesto pri Dolinarjevi na Otoku, tedanji šivilji. Podala se je v obrtno šolo, ki je bila v Mozirju. Daje zaslužila za blago, seje Ročnikova podala na Menino v maline ali pa hodila v »taverh« k okoliškim kmetom. Še danes rada sede za svojo »singerico« in ustvarja prikupne modele za svoje domače. Z njenimi šiviljskimi mojstrovinami se rade pohvalijo tudi ljudske pevke skupine Pušeljc, za katere je Bencetova mama sešila kar nekaj njihovih »uniform«. Vse skozi pa je Ročnikova rada prepevala. Ljubezen do petja in druženja je botrovala tudi njeni največji ljubez- ni in zakonskemu stanu. »Mož Janez je bil zborovodja ženskega pevskega zbora, katerega sem bila tudi soustanoviteljica. Sicer samouk, je vsvo jem arhivu imel veliko število notnih zapisov pesmi. Sam je vodil tudi tamburaški orkester pri svetem Frančišku, tako sem se naučila igrati na kitaro. Vaje smo imeli po večerih, koje bilo po polju in hlevu postorjeno vse delo. Danes žal ne morem več peti, glas me ne uboga več. Zato mi je ob neki priložnosti dejal eden od mojih številnih prijateljev: »Veš Mica, znucala si se.« Kar pri mojih letih vsekakor drži,« ob listanju albumov o svojem življenju razlaga sivolasa ženica. Marija Ročnik še hrani notne zapise. Živo delo njenega pokojnega moža, ki ga je usoda pred leti po dolgoletni bolezni utrgala domačim. Med njimi so številne pesmi, ki tonejo v pozabo. Počasi so pri Bencetovih na svet prijokali otroci. Marija živi v Velenju, Janez si je ustvaril dom v Bočni in Marko, ki je ostal doma na kmetiji. Marija je ostala zapisana kulturnemu udejstvovanju in lepi zborovski pesmi. Koliko seje razdajala, pričajo številna priznanja, ki Ročnikovi veliko pomenijo. »Priznanja so občutek, da nekaj pomeniš in ob njih vem, da me imajo ljudje radi,« je prepričana sogovornica. Kljub svojim osmim desetletjem se Marija Ročnik ne da. Ko postori po hiši in v hlevu, rada vzame v roke dobro knjigo. Vse pogosteje posega po tujih avtorjih proznih del, medtem ko so ji od domačih ljubši pesniki Gregorčič, Prešeren, Zupančič in Stritar. Tudi sama vzame v roko svinčnik in poskuša zabeležiti stare verze in pesmi, ki so bili živi še v njeni mladosti in otrošlvu, ljudje pa sojih prepevali ob različnih prigodah in dogodkih. Veliko je takih, ki so ostali le v ustnem izročilu. Del številnih pesmi, ki jih je uspela ohraniti, je objavila v zbirkah Slap, pesniških zbirkah zgornjesavinjskih amaterskih pesnikov. Delovni dan si včasih zapolni tudi s kvačkanjem in pletenjem ali pa kratko malo rešuje križanke. Marija Sukalo Marija Ročnik rada pokaže, kako so včasih pastirji “štengljali” (foto: Marija Šukalo) KINO MOZIRJE Sobota, 22.2. ob 20.00 in nedelja, 23.2. ob 17.00: FRAJERSKE SUPER6E - komedija Režija: John Schultz Vloge: Lil Bow Wow, Morris Chestnut KINO NAZARJE Sobota, 22.2. ob 20.00 in nedelja, 23.2. ob 17.00: GOSPODAR PRSTANOV: STOLPA - pustolov Režija: Peter Jackson Vloge: Elijah Wood, Sean Austin, Billy Boyd, Liv Taylor 1 GOSPODAR PRSTANOV: STOLPA Aragorn, Legolas in Gimli, ki sledijo orkom, ki so zajeli Pipina in Meda, pridejo v Rohan, kraljestvo, ki mu vlada nekoč plemeniti in pogumni kralj Theoden. Le-taje v svojih poznih letih podlegel vplivu manovega vohuna, zahrbtnega in podlega Kačjeusta. FRAJERSKESUPERGE Štirinajstletni Calvin Cambridge je zaljubljen v košarko in si želi postati slaven košarkar-da bi se znašel med največjimi imeni NBA. A v igri, kjer prevladujejo velikani z nenadkriljivimi športimi zmogljivostmi, so to za Calvina, kije majhne postave in ima omejene sposobnosti, lahko zgolj sanje. Ali pač? Potem ko mu pridejo v roke skrivnostne stare superge obledelimi začetnicami MJ, Calvin odskoči od poulične košarke vzvezd-niško orbito NBA. Obenem svoje soigralce nauči še nekaj lekcij, ki s košarko nimajo nobene zveze. ZVEZDE PRIPOVEDUJEJO Ali ste za zakon? Oven: Če vas prične obdelovati kdo, ki brez ovinkov in dunajske šole obnašanja pokaže, kaj pričakuje od vas, ter vas obenem prepričuje, da ste ravno vi prava oseba zanj, ste gotovo naleteli na ognjevitega ovna. Če vam je tak pristop in tudi značaj všeč, ne izgubljajte časa. Bik: Tudi bik je strastno bitje, vendar se v času zaljubljenosti raje kot za akcijo odloči za umik, bodisi v romantično naravo ali v spalnico, če ima možnost izbire je pot jasna. Vse njegovo početje je prežeto z lepoto čustev in občutkov. Kerje nagnjen k dolgotrajnim in stabilnim zvezam, ne leta s cveta na cvet, kar pa še vedno ne pomeni, daje popolnoma zvest. Dvojčka: Dvojček se hitro zaljubi, podobno hitro pa ga tudi mine. Morda bi zanj bolj ustrezal izraz poduhovljenosti. Resje, da praviloma ne umira od ljubezni in ne izreka vznesenih izjav, so pa zato njegova čustva vedno trdno naslonjena na neko filozofsko prepričanje, ki lahko postane dobertemelj za skupno življenje. Rak: Če kdo, potem rak dobesedno živi za ljubezen, romantiko in dom. Ne glede na to, daje pogosto nepredvidljiv in zelo hitro menja razpoloženje, pa je rak nagnjen k stalnim in zelo globokim čustvom, zaradi česar se zelo hitro zaljubi in le z največjo težavo ohladi. Pritegnejo vse tiste, ki si želijo varnega in toplega doma. Lev: Za razliko od ovna, ki na vsakem koraku izpostavlja sebe, bo velikodušni lev svoji izbranki pustil dovolj prostora za življenje, vendar pod enim pogojem, da ga bo dobesedno oboževala. Zaljubljeni levje bolj dramatičen kot romantičen. Ni mu škoda ne denarja in ne časa, da bi svoji ljubezni čim bolj ugodil. Zaradi svojega ponosa se zelo boji posmeha, zato mora imeti partnerja, katerega bodo občudovali tudi drugi. Devica: Kot pravo nasprotje znamenja rib, za katere velja.., ljubim torej sem... se bo tipična devica na vse kriplje trudila, da naporno stanje zal- jubljenosti ne presega njihovega razuma. Obtožbe o hladni devici so neupravičene. Devica se bolj kot ljubezni boji nemira in negotovosti, kiju ljubezen prinaša s seboj. Če boste potrpežljivi in nežni, vas bo vzljubila. Tehtnica: Tudi tehtnica podobno kot rak živi za ljubezen, vendar nekoliko drugače. Stremi po popolni skladnosti duha in telesa, predvsem pa k lepoti vsega, tudi najbolj banalnih podrobnosti. Pri osvajanju morate biti taktni, prefinjeni in ljubeznivi, predvsem pa nenasilni, a vseeno odločni. Tehtnica rada prepušča iniciativo drugim, torej boste prvi korak morali narediti vi. Škorpijon: Če ste na tem, da bi se zaljubili v škorpijona, vas čaka prehod skozi pekel, vice in nebesa, vrstni red pri tem ni najpomembnejši. Strasten in ljubosumen kot je, ljubezen dviga nad oblake in jo obenem s svojo vulkansko silnostjo tudi duši. Prepušča se do zadnjega diha, istočasno pa je zaradi svoje sumničavosti in nestrpnosti pogosto zelo naporen. Strelec: Njegova ljubezen popolnoma ustreza njegovemu znamenju. Hitro in natančno zadeva cilj. Ta ognjeviti idealist in hkrati avanturist ima rad življenske radosti, med katerimi je tudi ljubezen. Za razliko od drugih znamenj, ki dajejo prednost telesnemu užitku. Strelec vidi v ljubezni širšo duhovno dimenzijo. Jupiter ga ščiti pred ljubezenskim trpljenjem. Kozorog: Srečati zaljubljenega kozoroga je praktično nemogoče. Pa ne zato, ker se to njemu ne more zgoditi, temveč zaradi tega, ker tega nikoli ne pokaže. Resen in strog, tako do sobe kot do drugih, se ukvarja predvsem s poslom, kariero ter obenem daje videz, da ga ljubezen ne zanima, V njegovi notranjosti pa divjajo ognjeniki. Njegova čustva so stabilna in vežejo se enkrat v življenju. Še posebno velja to za kozoroginje. Vodnar: Z originalnim individualcem je včasih res težko. Prej je zaljubljen v celotno človeštvo kot pa v eno samo osebo. Z njim je še najlažje živeti v skupnosti, kjer je veliko dobrih prijateljev. Zaljubljenost vodnarja je bližja angelom kot ljudem iz mesa in krvi. V svoji težnji po svobodi in popolni ljubezni se vodnar skoraj gotovo ne bo odločil za klasičen zakon. Če si želite vodnarja, pozabite na vsa ustaljena pravila, On sijih piše sam. Ribi: Nežne narave so in izredno občutljive, zato se praviloma zaljubijo za vse življenje. Čeprav se lahko zgodi večkrat, pa riba svoja čustva dolgo skriva kot kača noge. Njen sprejemljiv značajje večna uganka, tudi za tiste, ki jo že dolgo poznajo. Zaljubljena riba je pripravljena na vsako žrtev pri čemer največkrat pretirava. Zakon je zanjo nekaj najvišjega, potrebuje veliko nežnosti in občutek sprejetosti. V LETU 2002 OD SKUPNIH 30 MILIJONOV PRAVNOMOČNO IZREČENIH KAZNI KAR 28 MILIJONOV ZA PROMETNE PREKRŠKE Izterljivost nad slovenskim povprečjem Na območju mozirske upravne enote so policisti in inšpektorji podali sodnici za prekrške lani skupno 1037 predlogov za obravnavo. Večina (703) prekrškov je bila storjena v prometu, skrb vzbuja podatek sodnice za prekrške Janje Port, da je glavnina prekrškov povezana s kazenskimi točkami, ker gre za hujšo obliko prekrškov. Med tistimi, ki so se soočili s sodnico za prekrške, so tudi takšni, ki vozniškega dovoljenja sploh nimajo, kar pomeni, da jim ni bilo mogoče izreči kazenskih točk. Janja Port (foto: Ciril M. Sem) Samo za storjene prekrške v cestnem prometu je bilo v preteklem letu izrečenih kazni za okroglih 28 milijonov tolarjev, seveda pa je pomembno dejstvo, da kar precejšnja vsota tega denarja ostane neizterjana. Točnega podatka, koliko, Janja Port nima, vsekakor pa je odstotek izterljivosti v Sloveniji zelo slab. Davčna izpostava v Mozirju je zaradi doslednosti nad slovenskim povprečjem, vendarje očitno, da je še vedno preveč kršiteljev, ki tudi po pravnomočnosti izrečene kazni, ne sežejo v denarnico. Nov zakon o prekrških v cestnem prometu naj bi določene zadeve sicer uredil, vendar še vedno velja, da se neizterljive zadeve vrnejo v roke sodnici za prekrške, ki denarno kazen spremeni vzaporno. Takšen način "odsluževanja" je v kar precejšnji meri pisan na kožo neplačnikom, saj je očitno lažje odsedeti en dan v zaporu kot plačati deset tisoč tolarjev. Portova je zaporno kazen izrekla v 82 primerih, poleg "prometnikov" pa se po nalogu inšpektorjev pri njej oglašajo še gostinci zaradi prekoračitve delovnega časa, posestniki orožja brez potrebnih listin, črnograditelji, lastniki necepljenih psov, ljudje z neurejenim statusom dela na črno in še kdo. V nasprotju s slovenskim pravosodnim sistemom se mozirska sodnica za prekrške ne otepa s sodnimi zaostanki. V preteklem letu je bilo pravnomočno rešenih več kot 60 odstotkov zadev, ostale, ki so bile prenesene v letošnje leto, pa so v postopku. Glede na število zadev bi bili v Mozirju upravičeni do sodnika in pol, vendar se lahko zgodi, da se bo čez dve leti, ko bodo postali sodniki za prekrške sestavni del okrajnih sodišč, tudi Portova morala preseliti v Velenje. Savinjčan ČRNA KRONIKA • TATVINA V ZDRAVSTVENEM DOMU Nazarje: Neznani storilec je 10. februarja okoli opoldneva v nazorskem zdravstvenem domu iz žepa jakne v čakalnici ukradel mobilni telefonski aparat. Oškodovanec ima zaradi kraje novejšega mobilca za okoli 100.000 tolarjev škode. • VLOM V LOVSKI DOM Rečica ob Savinji: V noči na 11. februarje neznanec v Poljanah vlomil v prostore lovskega doma, last LD Rečica ob Savinji. Iz notranjosti je ukradel nekaj pijače in denarja vskupni vrednosti okoli 15.000tolarjev. • ZDRSNILA S CESTE Ljubno ob Savinji: Občanka je v večernih urah 11. februarja obvestila dežurnega policista, da seje okoli 17. ure z osebnim avtomobilom vozila vsmeri Rastke-Ljubno. Zaradi neprilagojene hitrosti na zasneženem in poledenelem cestišču jevbližini gostilne Prod trčila v varovalno ograjo in pri tem dobila lažje telesne poškodbe. Pomoč je dobila v ZD Mozirje in kasneje tudi v celjski bolnišnici. • TATVINA IZ KAPELICE Šmartno ob Dreti: V času med 14. in 16. februarjem je neznanec iz zidane kapelice v Šmartnem ukradel dva kipca iz mavca, lastZ.G, Lurd-ška Marija je visoka okoli 150, Ludška Bernardka pa okoli 50 centimetrov. Kipca sta stara okoli 100 let in vredna okoli 500.000 tolarjev. Življenjeje polno radosti, življenje jepolno trpljenja, ko slednjega nam je zadosti, ugasne nam lučka življenja. V SPOMIN 21. februarja mineva leto dni, odkar Te več med nami ni Štefan GABER iz Šmihela (1976-2002) Dom brez Tebe je prazen, a v naših srcih boš večno živel. In med nami ostaja želja, da bi Te vsak od nas lahko še enkrat objel. Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče. Vsi njegovi MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041 665-329 OBVESTILO Pekarstvo Jože Hribernik s.p. Varpolje 56, Rečica ob Savinji, preneha z dejavnostjo z 15.5.2003 in prenese dejavnost na Jožeta Hribernika ml. ■ -r~ ' Zadrečke novice Kdaj je dobro vedeti, da je treba zamenjati star avto? Ko ga pelješ na servis na vsakih 300km, da zamenjaš'auspuh'. Ko imajo tvoj avto na spisku naravovarstveniki pod rubriko: 'zdravju nevarno'. Ko po nesreči zapelješ s ceste na divje odlagališče smeti in te obtožijo kraje, ko vlečeš avto ven. Ko ugotoviš, da so ti vlomili v avto in so ti pustili partisočakov. Ko se ustaviš ob cesti, da bi spustil gasilski avto mimo, pa se on ustavi za tvojim avtom. Ko brez problemov dobiš rezervne dele za svoje vozilo na cesti, po kateri si se ravnokarvozil. Ko si vsi z zanimanjem ogledujejo tvoje vozilo in te vsak drugi vpraša: 'Kaj je to?' -in 'A si to sam naredil?' Ko so brisalci za steklo bolj hrupni od hupe. Potegni no hitreje, Pepe! Ali ne vidiš, da bo zmanjkalo bencina? Ko imaš izpušno cev povezano na dovod olja za mašino. Ko iščeš rezervno kolo, pa ti pride prav tisto od 'šajtrge'. Ko je mašina tako glasna in tako stresa avto, da ne opaziš, da ti je med vožnjo počila guma, verjetno že druga. Ko se pozimi v avtu temperatura dvigne šele na poti iz službe, če zjutraj nisi ugasnil gretja. Ko zaprejo bencinsko postajo, kadar se ti pripelješ po bencin in naročijo novo cisterno. Ko za sabo puščaš sled deževnikov, ki se namakajo v vodi, ki jo tvoj avto pušča za sabo. Ko ti je rja v pomoč, da vidiš prehitevalne črte kar med sedeži. Ko rabiš čistilo za vetrobransko steklo predvsem na očalih. Ko se ljudje iz tehničnega muzeja redno pojavljajo pri tvojem parkirnem prostoru. Ko Greenpeace za tabo razpiše tiralico. Ko v vzratnem ogledalu ne ozreš več zadnjega dela avta, veš, da rja dela svoje Ko si ne upaš več ustavljati s pomočjo dreves. Ko moraš iz države, da prideš v peto prestavo. Ko ti je lažje peljati okoli mesta, kakor prestaviti v vzvratno. Ko ne plačaš kazni za odvoz avta in si z izgubo na profitu. Ko podjetje, v katerem si zaposlen, nakazuje tvojo plačo vlečni službi. Ko ti vlomilci pustijo boljši avtoradio. Ko se pri čiščenju bojiš približati avtu s sesalcem. Kote policaji ne ustavijo, ker se bojijo, da ne boš nikoli več speljal. Ko so se odselili že vsi bližnji avtomehaniki in te stane bencin do prvega več kot popravilo. Ko se avtoštoparke še pozimi delajo, da nabirajo regrat, ko pripelješ mimo in so avtoštoparji naenkrat zaposleni s čiščenjem jarka, da bi jim ja ne bilo treba tišati avta v primeru, da bi jih hotel pobrati. Ko te revmatizem trga v rokah, predvsem v desni, ker z njima nakazuješ smerzavijanja. Ko so gume tako zlizane, da ob jutranji rosi uporabljaš snežne verige. Ko se pri avtu iz 'auspuha' bolj sveti, kot če prižgeš dolge luči. Ko si pridejo upokojenci iz 'avtofabrike' obujat spomine na mlade dni k tvojemu avtu. Ko ti je med vožnjo po dežju vseeno, če voziš po najglobjih lužah, saj si že itak moker od glave navzdol. Ko so ti prepovedali vožnjo blizu letališča, ker piloti ob vzletanju in pristajanju zaradi tebe niso slišali kontrolnega stolpa. Ko je najnižji klanec, ki ga avto ne zmore več- ležeči policaj. Ko se moraš dvakrat peljati po nakupe zaradi dodatne teže ene vrečke. Ko imaš za primer nesreče namesto zračnih vreč pripravljen zrak v volanu. Ko se odpraviš, da bi prišel pravočasno na pogreb, ko slišiš, daje kak sorodnik resno zbolel. Ko si že deset minut na vožnji in v vzratnem ogledalu še vedno vidiš domačo garažo. Ko zadnji sopotnik, ki seje vozil s ta bo, že pet let govori vsem o tej izkušnji. PETERKA ML. Primož Peterka ima v času sezone zelo malo ali nič prostega časa, zato ga, kjer se le da, spremljajo najljubši. Mednje nedvomno v prvi vrsti sodi sinček Maj, ki je očka spodbujal pred, med in po tekmi. (KO BOM VELIK, BOM KOTU PRESS) KDAJ BO PUST??? Z našimi dolgimi novinarskimi nosovi smo odkrili, da so se Mozirski pustnaki znašli pred hudo dilemo. Ne morejo se dogovoriti, kdaj naj nebodigatreba pusta hrusta pokopljejo. Vsak s svojim koledarjem (glej obkroženo!) dokazujejo pravnomočnost pustega datuma, ver-jeto pa bo prevladalo spogledovanje z luno, kot že toliko let poprej. (NE KUPUJ KOLEDARJEV IZ ŠALEŠKE IN SPODNJE SAVINJSKE DOLINE PRESS) v DAN ŽENA q nedelja FRANČIŠKA 1 .0 . ponedeljek 40 MUČENIKOV 1 torek ' v r, KRIŠTOF, PUSTy ^ 1 Sredä GREGOR v___________:_____________________________________j SESTAVIL PEPINO KRAJEVNO IME. LASTNO IME KRAJA NEPRIJETNO STANJE NAPETOSTI POHIŠTVO IN DRUGI PREDMETI ZA NEK PROSTOR KAR SE POŠLJE PO POŠTI EKVADORSKO MESTO V ANDIH OSUŠEVANJE ZEMLJIŠČA Z JARKI BIKOBOR- BAH OTOK V MALEM BELTU POŠKODBA. RANA (ZAST-) STAREJŠA NEMŠKA PEVKA ENAKI ČRKI ŠPANSKI ESEJST- FEDERICO EVROPSKA DRŽAVA. NAŠA SOSEDA IGRANJA NA PIŠČAL VEŠČI SILEN V GR. MITO L ŽENSKA. KI SE UKVARJA S PROST ITU-CIJO NEKDANJI ZAGREBŠKI TEDNIK BELI TRN SRBSKI PESNIK, PISATEU- OSKAR PREBIVAL GRČIJE REKA V SIBIRIJI PRIPRAVNIK V SLUŽBI OŽINA NA MA LAKI LJUBEZNIVO, LJUBKO, NEŽNO (GLASB.) RIBIŠKA MREŽA ČLOVEK, KI GOVORI PRIKRITO ŽALOST. BOLEČINA (ZAST.) JAPONSKE VRHNJE OBLAČILO SULIČAR V STARORIMSKI VOJSKI IVO ČARMAN SLOVENSKI PISATEU- ROK ZNAMKA BATERIJSKIH VLOŽKOV s s NEMIR, HRUP (EKSPR ) KRAJ PRI SLOVENSKIH KONJICAH POKRAJINA V IRANU EKSPLOZIV. TELO SOCVETJE PRI ŽfTU NASELJE PRI PIRANU SLOVENSKI POLITIK- IVAN SLAVKO KOTNIK OREL V NEMŠKIH GRBU HRVAŠKA IGRALKA GOVIĆ1 ZAČETEK AZBUKE PRISTANIŠKO MESTO V ITALIJI NEMŠKI PUBLICIST- ERNST GEORGE EASTMAN IVO ROBIČ TEKMOVANJE Z JADRNICAMI ODTENEK, RAZLIČI- DELAVEC, KI ODVAŽA SMETI REKA V FRANCIJI, PRITOK GARONE REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Makadam, anatema, Strenar, tin, ora, Videčnik, anketa, LA, steklost, tein, regres, Omersa, break, Aniža, Orr, silak, rja, FA, Banat, Eder, Irving, Ops, NI, Lol, dobrotnik, Semela, brisa, askarida, iver, Haag, Črt, hoja MINI SLOVARČEK: MARSIAS- igranja na piščal vešči Silen v grški mitol. OMOLON- reka v Sibiriji ARRATS- reka v Franciji, pritok Garone DAVIČO- srbski pesnik, pisatelj- Oskar AVODIRE- afriško drevo s cenjenim lesom ŽLAK- poškodba, rana (zast.) ZAVAROVALNICA MARIBOR PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE 3330 MOZIRJE. Savinjska c. 2 Tel.: 839-45-00. faks: 839-45-01 GSM: 031/695-208 Z ZLATO NALOŽBO ’ V ZLATO PRIHODNOST Življensko zavarovanje z možnostjo rentnega izplačila privarčevanih sredstev po vaši meri. TAKŠNO, KOT Sl GA IZBERETE, TAKŠNO, KOT Sl GA ŽELITE. Kinološko društvo Zgornje Savinjske doline Savinjska cesta 7, 3330 Mozirje Kinološko društvo obvešča, da se bo 23.02.2003 pričel tečaj šolanja psov na društvenem vadbišču v Varpoljah ob 10. uri. Vse dodatne informacije dobite na tel. 031/647-946 (Dominik) Kinološki pozdrav! BUH ■■■H Napovednik • Petek (21. februar), ob 21.00. OŠ Šmartno pod Šmarno goro Košarkarska tekma ■ Pingvini Šmartno: Davidov Hram Nazarje • Petek (21. februar), ob 18.00. Osnovna šola Rečica Odprtje razstave slikarskih del Jožefa Muhoviča • Sobota (22. februar), ob 18.00. Kulturni dom Mozirje Koncert Godbe Zgornje Savinjske doline • Sobota (22. februar), ob 19.00. Osnovna šola Šmihel Gledališka igra Podnajemnik • Sobota (22. februar), od 16.00 do 22.00. Prostori kluba zgornjesavinjskih študentov Dan novega slovenskega filma (projekcije filmov) • Sobota (22. februar), ob 19.00. Kulturni dom Ljubno Koncert pevskih zborov kulturnega društva Bočna • Sobota (22. februar), ob 9.00. Glasbena šola Nazarje Izobraževalna zborovska delavnica • Nedelja (23. februar), ob 15.00. Kulturni dom Mozirje Gledališka igra Podnajemnik • Nedelja (23. februar), ob 15.00. Kulturni dom Rečica Gledališka premiera - Županova Micka • Petek (28. februar), ob 18.00. Kulturni dom Mozirje Koncert Glasbene šole Nazarje • Petek (28. februar), ob 17.00. Gostišče Firšt, Solčava Likovna razstava in literarni večer Športno društvo Upa organizira prvenstvo občine Nazarje v veleslalomu v nedeljo, 23. febmaija 2003, ob 14 uti na smučišču všmamem ob Dreti. Tekmovanje bo potekalo po starostnih kategorijah (moški in ženske). Prijave na smučišču od 13do 14 ure. Več informacij dobite pri Franciju Zagožnu (Gsm 031407442). V primeru pomanjkanja snega prvenstvo odpade. ŽIVALI-PRODAM ŽIVALI-KUPIM Kravo za zakol staro 7 let, tel. 58 41 Teličkastaregaenteden,tel.018325400. 007. Kupim bikca za nadaljnjo rejo. Tel: 5 726 Telička bikca sivca 120 kg težkega za nad- 319 ali Gsm: 031 836378. aljnjo rejo, tel. 58 41 891. Teličko sivo teden staro od dobre molznice, Prašiča cca 120 kg, hranjen z domačo gsm. 041 86 86 33. hrano, tel. 58 35 404. Bikca starega 10 dni, tel. 567 12 92. AVTOMOBILI-PRODAM Teličko sivko staro 10 dni, tel. 58 41 776. Suzuki samuraj, 1. 98/99, vsa dodatna oprema, 32.000 km, cena po dogovoru, KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 8. številki SN ime in priimek naslov NAROČ. ŠT. mm gsm. 041 796115. Renault 5 five, 1.95, reg. do oktober 2003, tel. 041 904522. MB 208D 8+1 povišan, podaljšan, ABS, kluka, servo volan, 1.90, gsm. 041678 774. STANOVANJA IN HIŠE - PRODAM Manjšo kmetijo v Zg. Savinjski dolini, tel. 031820857. Zazidalno parcelo 1200 m2, cena po dogovoru, gsm. 041 467 035. Prodamo večje urejeno posestvo na atraktivni lokaciji. Tel: 5 726 319 ali Gsm: 031 836378 hajilo, čevlji št. 33, gsm. 031 319 784. MORDA STG ISKALI PRAV TO RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Evelux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p„ 03/5845-194. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. HELI - trgovina in servis s športno opremo Snowboardi Scott in Burton ter vezi po ugodnih cenah. Andrej Marovt Helešič s.p., tel. 584-10-55. Andrej Marovt Helešič s.p., Plac 20,3333 Ljubno ob Savinji. A. ARTUS ALOJZ FUŽIR, s.p. Polagamo keramične ploščice, izdelujemo unikatne mozaike iz keramičnih ploščic, rišemo slike po naročilu (tudi na stene in fasade), polagamo pluto, tapete, kamen, tlakovce, robnike... Tel. 03/8388133, GSM 041/483 692, arlus@email.si. www.meaaone.com/artus Keramičarstvo, mozaiki, slikarstvo, zidarstvo A. ARTUS, Alojz Fužir, s.p., Varpolje 14, 3332 Rečica ob Savinji. TAPETNIŠTVO Obnova oblazinjenega pohištva iz blaga in usnja. Banko Sandi s.p.. Rečica ob Savinji 17, GSM: 041/411-218, tel. 5835-341. Banko Sandi s.p., 3332 Rečica ob Savinji, 17. SILAN podjetje za promet z nepremičninami d.o.o. Sedaj tudi v Zgornji Savinjski dolini. Nudimo vam posredovanje pri vseh vrstah nepremičninskih poslov na področju cele Slovenije. GSM 031/375-004. Silan d.o.o., Maroltova 5,1000 Ljubljana. DRUGO-PRODAM Fantovska oblačila 8 -10 let za prvo sv. ob- MOTORNA KOLESA - PRODAM Prodam APN 4, dobro ohranjen, I. 90, neregistriran, poceni! Gsm: 040 611 572 Pustni kostum telebajsek zelene barve, št. 6, cena 3.000 sit, gsm. 041 421 242 po 15 uri. Prodam okrogle bale. Gsm: 041 525 778 Prodam lita platišča 4x100, z gumami platin diamant 195/50/15, pet krakov. Gume imajo 6.000 km. Cena 75.000 sit. Gsm: 041 783584 Prodam sesalec siemens 1500. Gsm: 041 525 778 Prodam sintesajzer yamaha in radio kasetofon, Panasonic brezžični telefon, gsm motorola. Ugodno. Gsm: 031 772 486 DRUGO-KUPIM Rabljen obračalnik za kosilnico gorenje Muta, tel. 58 32 863. Kupim pograd, gsm. 031 636 146. IŠČEM Iščem priložnostno ali redno delo kot voznik dostavnega vozila po Sloveniji. Imam B,C,E izpit. Gsm: 041 783 584 MORDA STE ISKALI PRAV TO Nagradni Kulinarični natečaj Savinj»Kih nevie Savinjske novice organizirajo v predpustnem času za vse tiste, ki imate f V J posebno veselje do kuharskega predpasnika, nagradni natečaj za najboljše doma pripravljene krofe, krhke flancate in potico. Jedi, ki jih bodo kuharske mojstrice in mojstri prinesli na pokušnjo, bo ocenila petčlanska komisija, ki jo sestavljajo Bernarda Brezovnik (predstavnica Kmetijske svetovalne službe), Marija Bezovšek (strokovnjakinja za domačo kulinariko), Karolina Vrtačnik (predstavnica Savinjskih novic), Branka Rosenstein (vodja gostinstva Zadruge Mozirje) in Uroš Kotnik (predstavnik Savinjskih novic). Tekmovalo se bo v treh kategorijah izdelkov: 1. krofi, 2. krhki flancati in 3. potica. Komisija bo ocenjevala: zunanji videz, obliko, izpečenost, videz sredice, barvo sredice, poroznost sredice, elastičnost sredice, vonj in okus izdelka, vonj skorje in sredice, okus skorje in sredice in krhkost. Poleg klasičnih kriterijev bo komisija pri oceni upoštevala tudi izvirnost izdelka. Tekmovanje bo potekalo v soboto, 22. februarja, v gostilni Menina v Gornjem Gradu. Ob 15. uri bo po podelitvi priznanj in nagrad sledilo družabno srečanje z degustacijo, na katerega ste prisrčno vabljeni tudi vsi "zunanji pokuševalci". Jedi tekmovalk in tekmovalcev bomo zbirali od 12. do 13. ure. Komisija bo ocenjevanje zaključila do 15. ure in razglasila zmagovalce. r" NAGRADE: Prvouvrščeni v vseh treh kategorijah prejmejo poleg priznanja bogate nagrade, ki jih podarja podjetje HABIT iz Velenja. Vabljeni kuharice in kuharji ter pokuševalci! HabiT upravljanje s stanovanji, d.o.o. CEMENTNINARSTVO POLAK ŠTEFKA s.p. Gorenje 16 a, 3327 Šmartno ob Paki Tel: 003863 588 50 65 IH Strešna kritina POLAK izdelana najsodobnejši švedski tehnologiji. Dimenzije strešnika so 33x42 cm, 9 kom/m . Samo že v mesecu februarja zelo ugodna cena barvne kritine 1.404 SIT z DDV in cementne kritine 1.134 SIT z DDV. Izdelujemo tudi betonske in opažne zidake, vogalnike ter dimnike. _______________Hvala za zaupanje!__________________ (A O «A O CD CD C CO — ■c 5 > CD CO CD C > CD 1 -& E co 9 C 00 CO 00 T- O CO CO T— CO CO I o o o CO CO cn CD CO E CD >o O o c ‘c >o 2 CD CD C 0 < ^ O g -O CD > O Cl “O O CD C CO 'o. CD 'ČT E o ■O .CD ÜT > O > >o g 2 cä _5 o z £ o» a M 0> E s» o * TiVVZ/VO. ♦j ERA Zime še ni konec in da vam zaloge kurilnega olja ne bi pošle... ...vam na Bendnskem servisu Nazarje poleg ostalega asortimana nudimo kurilno olje na uliini irpalki ali vam ga dostavimo na dom. Vse inlormije na telefon: 839 54 80 ali 041/521770 Vabljeni v salon Celje - skladišče D-Per 7/2003 dnevnih sob - ra predsob -kc 5000012489 "7 COBISS o Obiščite nas v našem salonu vsak dan od 9. -16. ure in v soboto od 8.-12. ure. - pisarniškega pohištva - otroških sob - garderobnih omar - spalnic Mali gospodinjski aparati podjetja B/S/H/ Nazarje na voljo tudi v naši prodajalni. -I 'wTV' i« ■%-.! Glin K8iM d.o.o., Lesarska cesta 10,3331 Nazarje * http://www.glin-km.si - e-mail: prodaja@glin-km.si * tel.: 03 83 93 138 * faks: 03 58 32 341 Srečko: Jaz vem vse. Torej, tukaj živi Dragica... Jožek: Da, tukaj. Srečko: Ne bi si mislil. Veste, moja žena ima rada udobje in red. Jožek: Ja, veste, moja ni obremenjena s temi traparijami. Moja pravi: Jožek, najbolj pomembno je, da ti dobro kuhaš. Srečko: Ja, Dragica dobro je in udobno živi. V eni hiši najde eno, v drugi pa drugo. Jožek: Da niste vi v kakšnem sorodstvu z mojo Dragico, ko toliko veste o njej? Srečko: Seveda, midva sva iz iste družine. Jožek: Kaj ste vi kakšen čudak v družini? Ali pa ste z mojo ženo kaj imeli? Srečko: Jaz sem z njo samo znotraj naše družine, kolikor se pač spodobi za pravi družinski odnos. MDJmŽENE r]y/ i 1 -P Epy. 'ÄItB mfmmf.m® mm. marca 2003, ob 19.00 uri novic (grad Vrbovec Nazarje), Irafiika Gornji Grad,, OSREDNJO KNJ. CELJE