PosAiut^ita šWvfilia Din 1.
224.
V Ljubljani, v soboto 4. oktobra 1924.
Poštnina v gotovini«
Leto 1.
NARODNI
J
-*r..
Neodvisen političen list.
I	Izhaja	vsak	dan	popoldne.	i	^
*	Mesečna	naročnina:	?	r, .
j V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25, j	Uredništvo	I« .pr,VBl*tv.= W.W.v« ulica it 1/1.
'NEVNIli
Ljubljanske volitve in sporazum.
Naši mladini so zopet enkrat razgrnili vprašanje, kdo je kriv, da niso pri zadnjih občinskih volitvah zmagali naprednjaki. Samoobsebi se razume, da po mladinskih trditvah ni tega kriv niti dr. Žerjavov volilni red, niti kolosalne polomije mladinov, temveč da je tega kriv edinole dr. Ravnihar, ki si upa imeti kljub mladinskemu terorizmu svoje mnenje.
Svojo trditev utemeljujejo mladini z raznimi in vedno bolj različnimi popisi o poteku pogajanj za skupen nastop vseh naprednih strank pri zadnjih volitvah ter z raznimi volilnimi številkami iz prejšnjih volitev. Oba argumenta nista vredna niti piškavega oreha in sta samo donesek o politični nesposobnosti mladinskih generalov.
Vsled splošne volilne pravice in napredka demokracije je volivec, tudi najpriprostejši, že davno prenehal biti samo avtomatično delujoča volivna mašina. Tisti časi, ko je volivec dejal »da« na vse, kar je blagovolil ukazati strankarski general, so pokopani za vedno. Zlasti velja to za stranke, ki nimajo trdne politične organizacije in vsled česar je volivna pasivnost in Sondiranju med naprednimi strankami neprimerno večje ko v vrstah volivcev SLS. —
Zaradi, tega je jasno, da ne zadostuje, če sklenejo kak sporazum vodici strank, temveč, da poslane sporazum učinkovit šele tedaj, kadar so zanj volivci. V konkretnem slučaju: za skupen nastop vseh naprednih strank »o bili morda vsi voditelji, nikakor pa He posamezniki, ki se niso za nobeno seno hoteli sporazumeti z mladinsko politiko. Ti volivci so bili za skupno napredno listo le, če ni na njej niti en rnladin. Kdor bi torej pri zadnjih občinskih volitvah sklenil napredni blok, v katerem bi bili tudi mladini, ta bi samo povečal število glasov, oddanih za Zvezo delovnega ljudstva in bi zmanjšal število glasov, ki jih je prejela Za-jednica.
To je fakt, ki je znan vsem, ki poznajo razpoloženje ljubljanske ulice in ki ie za rezultat volitev merodajno.
Tisti »če« in »ako« so zato le prazne fraze, dočim je nezadovoljstvo z mladinsko politiko fakt, s katerim treba računati, če se hoče vsaj v doglednem času iztrgati Ljubljano iz rok sedanje večine.
Treba upoštevati tudi to, da so bloki, ker pomenijo kompromis, vedno biez privlačne sik za mase. Zato vidimo povsodi, da so vse posamezne stranke dosegle tedaj, ko so samostojno nastopile večje število glasov ko pa potem, ko so bile v bloku. Slučaj Maribora je v tem pogledu posebno značilen, Vse to je veljalo zlasti za NSS, ki je imela posebno težko stališče proti Zvezi delovnega ljudstva, ki je veljala vsaj v delavskih krogih kot socialistična skupina.
Zato je moralo vodstvo NSS zlasti Paziti pri vstopu v napreden blok in jasno je bilo, da bi mogla doživeti NSS usoden udarec, če bi šla v blok z mladini. (Samo prevdarite gonjo mladinov proti NSS.) — Edina možna pot za skupen nastop NSS z drugimi naprednimi strankami je bila Jugoslovenska zajednica, ki je pomenila nekaj novega in svobodomiselnega ter ljudskega. — Pribito bodi, da je za napredno Ljubljano storil največ tisti, ki je Zajednico ustvaril, najmanj pa tisti,'ki je streljal na njo z najtežjimi kanoni Jutrovih klevet. Če bi bili mladini pravi naprednjaki, bi svojo listo umaknili ter celotno volili listo Jugoslovenske zajednice. Nič zato, če bi ostali zaenkrat brez mandatov, njihova plemenita gesta bi jim pri prihodnjih volitvah podvojila mandate. Toda mladini in požrtvovalnost je ko voda 111 ogenj.
Slično kakor z ljubljanskimi volitvami je s sporazumom med Srbi in Hrvati. Sporazum, ki ga sklenejo samo voditelji, ne drži, veljaven postane šele tedaj, ko mu pritrdi ljudstvo.
Naš jugoslovenskl sporazum je bil formalno med voditelji skleniva dne 1,
Preči zasedanjem skupščine nobenih
iiprememb.
Beograd, 3. oktobra. Politična situacija je stacionarna. Za vstop radi-čevcev v vlado še vedno niso ustvarjeni vsi predpogoji, dasi je na obeh straneh dosti dobre volje. Ne glede na to pa je gotovo, da ni pričakovati v najbližjem času nobenih izprememb, ker je izključeno, da bi radičevci delali težkoče vladi pri odglasovanju onih točk, ki so predvsem na dnevnem redu skupščine. Tako je gotovo, da bodo obtožnice proti bivšim ministrom gladko odglasovane, zlasti še, ker upa vlada na
ta način razdeliti radikale. Šele po sprejetju obtožnic, invalidskega zakona in zakona proti korupciji bi moglo priti do presenečenj. — Mnogo so komentira v Beogradu vest da želi Radič, da bo sprejet od kralja. Če pride do te avdi-jence ni trenutno še mogoče reči. Sedanji politični položaj je najbolje označen s tem, da je dr. Maček v imenu HRSS izjavil, da pade odločitev edino v parlamentu. S tern so šanse opozicije zelo zmanjšane.
Dr. Mačkovo porolilo v Zagreb.
Z a g 1 e b, 3. okt. Delegat HRSS Maček se je včeraj zjutraj vrnil v Zagreb. Takoj po njegovem prihodu se je vršila kratka konferenca, na kateri je Maček poročal, da je položaj ugoden in razložil Davidovičevo stališče. HRSS ni zadovoljna, ker gre stvar polagoma naprej. Konferenca se je popoldne nadaljevala. Kakor doznavajo,
ho imenovan za poverjenika prosvetnega oddelka Basarič, za poverjenika oddelka za šume in rude Koso-vič in za poštnega ravnatelja Jerrnajič. Poleg tega se pripravljajo razne spremembe v Osijeku in Virovitici. Po konferenci HRSS se je vršila konferenca Zajednice, na kateri so razpravljali o položaju.
Marinkovič se sestane m Mussolinijem
9. oktobra.
Beograd, 3. oktobra. Italijanski poslanik general Bodrero, ki je pred dvema dnevoma prispel v Beograd, je včeraj posetil Marinkoviča. Ta poset spravljajo v zvezo s sestankom Mussolinija z Marinkovičem, ki se bo vršil 9. oktobra v Benetkah. Bodrero je iz-
iNTERPELACljE ZEMLJORAD-NIKOV.
Beograd, 3. oktobra." Danes sta poslanca zemljoradniškega kluba Voja Lazič in Miloš Moskovljevič preko predsedništva narodne skupščine stavila na finančnega ministra interpelacijo radi zlorab v upravi državnih monopolov. Predstavka je zelo dolga in obsega 6 tiskanih strani. Zemljoradniki zahtevajo najstrožjo preiskavo v aferi bivšega finančnega ministra Stojadino-viča in upravnika državnih monopolov Todoroviča. Dalje navajajo celo vrsto zlorab, med drugimi, da je monopolna uprava vtaknila v tobak 600 milj. Din, toda tobaka, katerega se je že mnogo pokvarilo, ne more prodati. Naročila je neke vrste sol iz inozemstva, ki jo imamo sami dovolj v zalogi. Pri licitacijah in likvidacijah pokrajinskih uprav so se vršile razne nerednosti. Pri upravi se nahaja v službi cela vrsta uradnikov, ki ničesar ne delajo, marveč samo trgujejo, poleg tega pa vlečejo mastne plače. Zlasti pa hočejo zemljoradniki račune o posojilu 300 funt. ster-lingov, ki so »neznano« kam izginili. Zemljoradniki zahtevajo, da se finančni minister iziavi o vseh teh aferah, in da se v tem pogledu uvede najstrožja preiskava.
SEJA VLADE.
Beograd, 3. oktobra. Sinoči se je vršila v predsedništvu vlade seja vlade, na kateri so razpravljali o položaju in delu skupščine. Ministri so bili po seji zelo rezervirani in niso hoteli dati nobenih izjav.
decembra 1918. leta, od ljudstva pa še ni prejel sankcije, kakor to razmere na Hrvatskem dokazujejo. Ta sankcija pa ni izostala vsled tega, ker bi bil hrvat-ski narod načelno proti ujedinjenju, temveč on je le proti načinu sedanjega ujedlnjenja. Vsled demagogov je zašlo razpoloženje hrvatskega naroda na napačno pot, na pravo pot pa bo prišlo, kadar bodo uvaževani utemeljeni razlogi hrvatskega nezadovoljstva.
Zato je po našem mnenju psiholo-gičen moment v hrvatsko - srbskem sporu najvažnejši in zato bo rešen ta spor le, če bo. reševati s pravim demokratizmom in od ljudi, ki ne vidijo v volivcu samo volivne mašine, temveč svobodnega državljana.
Tega pa mladini niso spoštovali in zato se podira njih stavba na vseh koncih in krajih in zato le bila napredna Ljubljane zaierana*
javil, da je za sestanek vse pripravljeno. Istočasno je posetil dr. O. Rybafa italijanski odpravnik poslov g. Sola in ga obvestil, da je italijanska delegacija sestavljena sledeče: Predsednik senator Ouartieri,. člani; general Bodrero, Bar-barich, Brochl in Catelli.
POLOŽAJ ŠE NERAZČIŠČEN.
Beograd, 3. oktobra. Danes dopoldne je konferiral predsednik vlade Ljiuba Davidovič z notranjim ministrom Nastasom Petrovičem in zunanjim ministrom Vojo Marinkovičem. Razpravljali so o delu narodne skupščine in o rekonstrukciji vlade. Vladi še sedaj ni jasno, bo-li šla HRSS v vlado, ali ne. lo vprašanje pa mora biti vsekakor pred 11. oktobrom razčiščeno, da bo položaj za prvo sejo narodne skupščine jasen. Radikali mislijo, da je nemogoče, da bi vlada šla brez Radi-čevcev pred narodno skupščino.
SEJA RADI SPREMEMBE URADNIŠKEGA ZAKONA.
Beograd, 3. oktobra. V pravnem ministrstvu se je sinoči vršila seja predstavnikov vseh ministrstev. Na seji so predstavniki stavili svoje predloge za spremembo uradniškega zakona in za uredbo o razvrščanju uradnikov po skupinah. Zastopniki prosvetnega ministrstva so izročili komisiji posebno izdelano uredbo, ki se nanaša na uradnike prosvetnega ministrstva.
IMENOVANJA V PRAVNEM MINISTRSTVU.
Beograd, 3. oktobra. Kralj je sinoči podpisal ukaz pravnega ministrstva, s katerim se imenuje za višjega sodnega svetnika v Mariboru Janko Guzelj. Sodnik Josip Janša je premeščen iz Kamnika k sodišču v Ljubljano. Dalje pripravlja pravno ministrstvo večje število ukazov o spremembah v sodni službi v Vojvodini in Hr-vatski, ki bodo te dni predani kralju v podpis.
MINISTER VESENJAK V ZAGREBU.
Zagreb, 3. oktobra. Včeraj je prišel v Zagreb minister za agrarno reformo Vesenjak, ki je imel tudi kratek sestanek z Radičem v zadevi neke predstavke zagreb. kapitlja v vprašanju agrarne reforme. Nato je minister Vesenjak odpotoval v Maribor.
OKOLI PRORAČUNA.
Beograd, 3. oktobra. Danes sta imela predsednik Davidovič in fin. minister Spaho poseben razgovor o bud-žetu za leto 1295-26. Včeraj je bil dovršen budžet poljedelskega ministra. Danes izdeluje komisija proračun ministrstva agrarne reforme. Do 20. t m. bo gotov ves proračun in ga bo vlada prsdloiUa aarodal (kspiš&U.
| Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. | | Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor, f l Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633.	|
Ukrepi proti kaiakom.
Beograd, 3. oktobra. Sinoči je bila v predsedništvu vlade konferenca med Davidovičem, Marinkovičem, Nastasom Petrovičem, Hadžičem, poveljnikom armijske oblasti v Skoplju generalom Piršičem, generalom Tomičem in Žiko Lazičem, načelnikom za javno
varnost v notranjem ministrstvu. Na konferenci so razpravljali o merah, ki jih namerava predvzeti naša vlada za definitivno uničenje kačaških tolp. Mere so zelo ostre in je upati, da bodo imele uspeh.
Kompromisno stališče italijanskih
liberalcev.
Rim, 3. oktobra. Znano je, da se liberalna stranka deli v tri struje: filo-fašistovsko strujo, centrum in v strujo, ki je proti sodelovanju z vlado. Filo-fašistovsko strujo vodi baje Salandra. Današnja »Tribuna« poroča, da je opozicijska struja liberalcev na vsak način skušala pridobiti Salandro za opozicijo proti Mussoliniju. Salandra je izjavil, da tega ne bo storil. Sploh se opaža v zadnjem času velika nervoznost v liberalni stranki sami. »Giornale d’ Ita-
lia«, glavno glasilo liberalne stranke pravi, da se kongres v Livornu ne sme omejiti samo na razpravo o vprašanju za ali proti Mussoliniju, ker mora liberalna stranka gledati na to, da bo obdržala nekako zvezo med sedanjo vlado in opozicijo. Le na ta način je rtio-goče rešiti sedanji položaj. Sploh menijo politični krogi, da bo liberalna stranka prevzela nekako posredovalno ulogo in da bo po rešitvi sedanje krize bržkone prevzela tudi vlado.
DEPUTACIJA UDRUŽENJA INŽENIRJEV IN ARHITEKTOV PRI DAV1DO-VIČU.
Beograd, 3. oktobra. Predsednik vlade Davidovič je sprejel sinoči delegacijo udruženja inženirjev in arhitektov, ki je zahtevala, da se uvede preiskava proti nekaterim članom udruženja, ki so zlorabljali svoj položaj.
MORILEC DRAŠKOVIČA ^RlDlTv BEOGRAD.
Beograd, 3. oktobra. Sinočnje »Novosti« prinašajo.senzacijonalno vest, da se bo vrnil v Beograd znani morilec pok. Draškoviča Hercigonja, ki se nahaja na Dunaju. Kakor doznavajo »Novosti«, so ugledni samostojni dem. odpotovali na Dunaj, da odvrnejo Hercigonja od nameravanega povratka.
POČETEK POGAJANJ NAŠE IN MADŽARSKE DELEGACIJE.
Beograd, 3. oktobra. Sinoči se je vršila prva seja med našo in madžarsko delegacijo, kateri so prisostvovali vsi člani vlade. Obe delegaciji sta takoj brez pozdrava in formalnosti pričeli z delom. Delegacija se je razdelila v 12 odsekov; v vsakem odseku sta po en naš In madžarski delegat. Vsega skupaj je 21 konvencij, katerih je rešenih 9. podpisanih pa samo 8. V prihodnjih dneh morata delegaciji rešiti še 12 konvencij.
NOVI POSLANIKI V BEOGRADU.^
Beograd, 3. okt. Poleg španskega poslanika je izročil včeraj svoje akreditive novi grški poslanik Mihajlo Zamadon.
novi italijanski tiskovni
ZAKON.
R i m, 3. oktobra. Po povratku min. predsednika se bo sestal ministrski svet, ki bo predvsem razpravljal o reformi tiskovnega zakona. Novi tiskovni zakon bo popolnoma predrugačen za dosedanje uredbe. V prvi vrsti bo podredil časnike zopet sodni oblasti in jih osvobodil od upravnih organov, kakor se je to vršilo v zadnjem času. Novi tiskovni zakon bo določal, da mora biti odgovorni urednik ravnatelj ali pa izdajatelj lista, ali pa eden izmed glavnih političnih urednikov lista. Odgovorni urednik pa ne sme biti član parlamenta. Dalje bo predvideval novi tiskovni zakon samo denarne kazni. V splošnem pravijo fašisti, da bo novi tiskovni zakon odgovarjal moder-nim zahtevam, ker se je komisija pri sestavljanju ozirala tudi na tozadevne določbe v drugih državah, posebno na Angleškem.
NOVE VOLITVE NA ANGLEŠKEM.
London, 3. oktobra. Radi senza-cijonalnega razvoja političnega položaja vsi listi povdarjajo resno možnost novih volitev, ker bo Mac Do-naldova vlada nastopila proti združeni opoziciji liberalcev in konservativcev v vprašanju umika obtožnice proti komunističnemu redakterju Campbellu, kakor tudi v vprašanju angleško-ruske pogodbe, o kateri se bo dne 20. t. m. razprftVlialo v dairu;. zbornici.
POGAJANJA MED NAŠO IN MADŽARSKO DELEGACIJO.
Beograd, 3. oktobra. Danes se nadaljuje delo med našo in madžarsko delegacijo. Delala je prva sekcija za reguliranje obveznic v avstrijskih in madžarskih kronah. Danes bo tudi dovršen program dela vseh sekcij.
NOVI PREDSEDNIK MEKSIKE - GE-NERAL CALLES.
Pariz, 3. oktobra. Iz Meksike jav* ljajo, da je bilo pri zadnjih volitvah predsednika republike oddanih od 1,600 tisoč glasov en miljon za generala Plutarha Callesa. Meksikanska vlada je po končanem skrutiniju uradno proglasil? generala Sallesa predsednikom republike. Novi predsednik prevzame v prihodnjih dneh predsedniško mesto in bo vodil politiko v socijalno-demokratičn, smeri.
MAKSIM GORKU ZDRAV.
Neapelj, 3. oktobra. Iz Sorrenta poročajo, da se tamkaj mudi ruski pisatelj Maksim Gorkij s svojim sinom Njegov sin se je izjavil novinarjem zelo ugodno o zdravju svojega očeta.
Borzna poročila.
Ljubljanska borza, dne 3. oktobra.
Vrednote.
Delnice, a) Denarni zavodi. Celjska po* sojilnica denar 210, Ljubljanska kreditna, banka denar 123, blago 128, 1. Hrvatska štedlonlca denar 916, blago 922, zaključ. Siavenska banka denar 100, blago 102, za* kliuč. b) Podjetja. Strojne tovarne In livarne denar 130, blago 150, Trboveljska premogokopna družba denar 380, blago 3$5, zaključ., Združene papirnice denar 105, blago 115. Založnice Itd. 4 in pol % kom. za-3 dež. banke blago 89.
Produkti.
Trami monte frko meja blago 403, tratni žagani na živ rob frko meja biago 780, trami izbrani sortirani frko meja blago 715, deske I. 11. 20, 25 mm frko meja blago 700, letve frko meja blago 636, oglje I. vilano frko meja blago 120, drva hrastova Suha cepanice frko naklad, post. kol. 7. vag; denar 22, blago 23, zaključ., hrastovi plohi obrobljeni 44, 17/30, 2.90 m dolž. frko meja blago 1250, hrastovi plohi obrobljeni 34, 17/30, 2.90 m dolž. frko meja blago 1250 hrastovi plohi obrobljeni 54, 15/30, 2.60 m dolž. frko meja denar 1250, jesenovi suhi plohi 20 do 100 mm frko Domžale blago 1400, reineljni SIS I. H. frko meia denar 750 pšenica domač* frko Lj. denar 380, pšenica*' bačka par. Lj. blago 420, koruza bačka par. Lj. blago 340, oves bački par. Lj. denar 320, oves stari bački par. Lj. denar 340, fižol rib ničan orig. frko Lj- denar 450, fižol tnan-daloni orig. frko Lj. denar 350, laneno sejne par. Lj. denar 685, konoplja mandžurska b/n frko Lj. blago 880, repica divja frko slavon. Post. blago 255, orehi frko Lj. denar 400, pšenična moka »0« frko Lj. blago 615,f pšenična moka »2« frko Lj. blago 565, pšenična moka »5« frko Lj. blago 515, pšenična moka »6t frko Lj. blago 465,
Zagreb. 3. oktobra. Devize: Curih 13.85-13.95. Praga 214.90—217.90. New-York 71.50—72.50, London 320.75- -32J.75. Trst 315.20-318.20, Dunaj 0.10085—0.10285. - Valute: Dolar 70‘/»-71 */., lira 313.
Trst, 3. oktobra. Predborza. Zagreb 31.70—31.80, London 101.80—101.90, Pari* 121.25—121.75, Curih 437-439, Praga 68.50 —68.75.
Curih, 2. oktobra. Zagreb 7.20, Pr 15.65, New-York 525.50, London 23.301, tta 27.50, MJiaa 22.825, Dunaj 0.00734,
Novinarski kongres.
,V znamenju dela za razvoj pravega novinarstva srno pozdravili letošnji novinarski kongres in njegov potek je dokazal, da je bil naš pozdrav upravičen.
Vodilna misel vseh govorov je bila, kako dvigniti delo in ugled novinarja ter tako omogočiti, da bo novinarstvo v čim večjo korist narodu in državi. V tem pogledu so bili doseženi lepi rezultati. Organizacija novinarjev se je poglobila in utrdila ter ustvarila dobro podlago za bodoče delo. Zlasti obširno se je razpravljalo o tiskovnem zakonu. V tem pogledu se je doseglo sodelovanje z najodličnejšimi pravniki in je zato upravičeno upanje, da bo jugoslovenski tiskovni zakon v vsakem 'oziru moderen in dober. Svoboda tiska bo v njem odločno varovana, bo pa tudi preskrbljeno, da bodo svobode deležni le tisti, ki jo zaslužijo in da tiskovni zakon ne bo kril obrekovalce.
Pomembna je bila tudi debata o posebnem zakonu o novinarjih, kakor ga imajo vse moderne države. V interesu javnosti je, da je stališče novinarja osi-gurano tudi v gmotnem oziru, ker samo v tem primeru more novinar v resnici zastopati pravico in resnico. Vsa javnost je zato dolžna, da podpira novinarje, da z modernim zakonom o novinarjih preprečijo proletarizacijo novinarstva, iz česar se mora nujno roditi revolverska žurnalistika in pa moralno propadanje tiska.
Srečna misel je bila, da se je vršil kongres v Primorju. Jugoslovenski novinarji so se mogli tako osebno prepričati, kako zanemarjeno je naše Primorje in kako je skrajni čas, da se pričnemo brigati za naš največji mrtvi kapital, za naše Primorje. In novinarji so se dalje prepuščali, da je primorski narod na tako visoki stopnji kulture, narodne in državne zavednosti, da je naravnost zločin, če se tem najzvestejšim med
zvestimi ne da vsaj toliko zraka, da bodo mogli dihati.
Danes Primorje ne more Živeti. Prometne razmere so slabe in nezadostne, za promet s tujci se država ne briga, gospodarske prilike so nezadovoljive, skratka. Primorje, ki je najbolj pozdravilo, delalo in trpelo za Jugoslavijo, je danes bolj zanemarjeno ko pod Avstrijo. In to Primorje je danes jugosloven-sko, ko nobena druga pokrajina. Na Rabu, Krku, Sušaku itd niso visele druge ko državne zastave in te so plapolale celo v Hrvatskem Primorju, kjer je Radičeva postojanka nadvse trdna.
Iz Primorja vstaja kri najčistejšega in najbolj idealnega jugoslovanstva. Novinarji so to spoznali in njihov ponos bo, da se zavzamejo za Primorje, da prestane biti naš mrtvi kapital, temveč da bo to kapital, prinašajoč Jugoslaviji stotere obresti za vse investicije.
Novinarski kongres je bil praznik državne in nacionalne misli. Kjerkoli se je ustavila lepa ladja »Zagreb« in so izstopili novinarji, povsodi je bila spontano prirejena lepa in odkritosrčna državna manifestacija. Ko so videli Primorci, kako novinarji vseh pokrajin, vseh strank, od republikancev do monarhistov, od skrajnih socijalističnih do skrajnih konservativnih strank, soglašajo v ljubezni do domovine in do zanemarjenega Priomrja, tedaj je vnovič zakipel njihov patrijotizem in bila ponovno potrjena njih ljubezen do domovine. Prazniki, kakor na Rabu, Senju itd. bodo ostali vsem v neizbrisnem spominu in zato bodo tudi uspešni.
V hitrem tempu se bliža naša država vedno bolj konsolidaciji in da je ta konsolidacija trajna in na trdnih temeljih. dokazuje konsolidacija javnega mnenja. Da pa je to dejstvo, je dokazal novinarski kongres in zato ga z ra-rostjo zabeležimo kot velik plub v razvoju našega naroda.
Ruske teiave.
Politični položaj v Rusiji je postal zadnje čase zopet tako zapleten, da so stopila vsa nepolitična, čisto gospodarska vprašanja v ozadje. Z jugozapada se širi zopet lakota, ki grozi ponoviti slike iz 1. 1921; 8 milijonov ljudi bo zopet stradalo, nadaljnih 15 milijonov bo živelo iz rok v usta. Ljudstvo v ogroženih krajih je zbegano, pripravlja se na izselitev, prodaja živino pod ceno in s tem nevarnost katastrofe le povečava. In poleg tega se iz Rusije še vedno izvaža žito, kar nikakor ne vpliv^ pomirljivo na prebivalstvo. V Nikolajevu in Odesi so žc izbruhnile obsežne stavke pristaniških delavcev, ki nočejo več nakladati v inozemstvo namenjenega žita.
Kak obseg bo letos zavzela lakota Rusiji, se še ne da prerokovati. Vendar bo položaj znatno otežkočen z resi-stenco svetovnih pomožnih organizacij, ki radi žitnega eksporta s strani ruske vlade odklanjajo vsako pomoč.
Poleg lakote pa groze Rusiji tudi druge, morda še dalekosežnejše nevarnosti. V sovjetski Georgiji je koncem prošlega meseca izbruhnil upor, ki se je naglo razširil od Manglisa do Tiflisa in dasi zagleda, da so sovjetske vladne čete prizadejale upornikom nekaj težkih udarcev, vendar upor še ni zadušen. Pa tudi, če bi se vladi posrečilo
upornike popolnoma ukrotiti, ostane položaj v Kavkazu in Kubanu skrajno napet, ker ne gre za kako »belo revolucijo«, temveč za osvobodilno vojno celega naroda, ki se hoče otresti komunističnega velikorustva.
MenjŠeviki (zmerni socijalisti) so danes povsod v Rusiji voditelji proti-boljševiških. slojev. Meščanstvo je izgubilo ves svoj vpliv, socijalni revolu-cijonarji šo pobegnili večinoma v inozemstvo in menjševiki imajo proste roke med neopredeljenim delavstvom in kmečkim prebivalstvom. In dočim je čeka (preki sod) dosedaj preganjala predvsem inteligenco, je sedaj primorana zapirati in pobijati kmete in delavce, kar priča, da gre za upor cele nacije. Če se vpošteva še razpor v komunistični stranki sami, med nasledstveno trojico Ljeninovo Kamenjev -Zinovjev - Stalin in vedno popularnejšim Trockijem, nadalje napetost med sovjetsko vlado in vodstvom tretje in-ternacijonale, kateremu se očita razsipanje ruskega denarja, potem šele se lahko georgijski upor pravilno oceni, posebno še, ker javljajo tudi iz Turke-stana in ruske srednje Azije nove na-cijonalne boje. Tudi v Ukrajini vre.
Notranje ruske razmere so torej zamotane, kot že dolgo ne. Pri tem pa
ne kaže ruska vlada nič več svoje prejšnje jeklene odločnosti, temveč postaja nekako nervozna, kar se javila predvsem. v njeni zunanji politiki. Izmenoma ogroža Romunsko in Poljsko z vpadi oboroženih band in ju vznemirja z boljševiško propagando v notranjosti, ko pa se stvar zaostri, jih diplomatskim potom prijateljsko potolaži. Zdi se, da je vzrok temu postopanju spor med rusko vlado in eksekutivo III. internacijo-nale glede taktike, po kateri naj bi se doseglo angleško posojilo. Medtem, ko želi vlada mirnega ozračja, ki bi vzbujalo zaupanje, je eksekutiva III. internacionale mnenja, da se da z oboroženim pritiskom pri velesilah največ doseči Kot je svoj čas Rusija dosegla od Anglije njej prijazno politiko z ogrožanjem angleških interesov v Perziji in Afganistanu, tako upa »pridobiti« zase sedaj tudi antanto in Ameriko, če realno - politično dokaže svoj vpliv v
vzhodni Evropi in Aziji. In v vodilnih vladnih krogih ruskih se je jasno povedalo, da je odvisen mir samo od tega, ali bodo svetovni finančniki dali Rusiji posojilo ali ne. Tudi Kitajska predstavlja za Moskvo le bojišče »svetovne revolucije«, najsprednejšo pozicijo v borbi z Anglijo - Francijo - Ameriko. Sovjetska vlada hoče svoj pristanek na svetovni mir prodati za ceno obnovitve Rusije.
Rusija se sama iz gospodarskega poloma, v katerega je zašla, ne more dvigniti. Vsled tega je razumljiv njen napor v svrho dosege angleškega posojila, katerega smatra za prvi korak svetovnega kredita za obnovo ruskega gospodarstva. In ta kredit bo dosegla v oflem trenotku, ko bodo svetovne velesile uvidele, da ne gre le za prijateljsko pomoč Rusiji, temveč za splošno nujnost, za uravnovešenje svetovnega gospodarstva sploh.
Politične vesti.
— Genovski protokoli soglasno sprejeti. V četrtek se je na plenarni seji Zveze narodov nadaljevala debata a mirovnih protokolih. Po izjavah zastopnikov Poljske, Uruguaya, Kitajske, Švedske, Perzije. Kanade, Brazilije in Rumunije, da pristajajo na protokole, je bila debata končana. Nato se je zborovalo o resolucijah zborovanja, Id odobravajo osnutek protokola za mirno ureditev mednarodnih diferenc, jih priporočajo vsem v Zvezi narodov včlanjenim državam in sprejemajo določitve mednarodnega razsodišča. Svet Zveze narodov se naproša, da skliče mednarodno razorožitveno konferenco. Glasovanje se bo vršilo poimensko. Glasovale so vse delegacije in se vse brez izjeme izrazile za p: otokoše. Nato se je vršila zadnja seja petega zasedanja. Zveze narodov, ki jo je predsednik Motta označil kot odločen preokret V svetovni zgodovini. Uspeh zasedanja je nadkrflil vsa upanja. Delegacije Francije, Italije, Estonije, Grške, Švedske, Poljske, Čehosiovaške, Jugoslavije in Portugalske bodo podpisale protokol že pred odhodom iz Ženeve.
= Državljanska volna v Arabiji. Po poslednjih vesteh, ki prihajajo iz Kaira, je Meka popolnoma obkoljena od Vahabitov, vendar še ni padla v njihove roke. Evakuacija prebivalstva je izvršena. Potrjuje se poročilo, da se je Huseinova vlada umaknila v Džedah in Meke. V angleških vladnih krogih izjavljajo, da britanska vlada nikakor ne bo posredovala v korist Huseina.
= Na račun reparacij. Te dni je Nemčija izplačala 14 milijonov zlatih mark kot prvi oktoberski obrok na račun reparacij. Zavezniški predstavniki za reparacije v» Berlinu so zadovoljni s povoljnim funkcioniranjem Da\vesovega načrta.
— Izpremembs v francoski diplomaciji. Dasi se ministrski predsednik ni definitivno odločil glede izprememb v diplomaciji, do-znava »Terops« iz dobro poučenega vira, da bo za francoskega poslanika v Rimu imenovan bivši poslanik v Berlinu de Margene. Poslanec Laucheur bo odposlan kot poslanik v Berlin. Vodstvo francoskega poslaništva bo najbrže poverjeno poslaniku v Pekingu, de Fleurian. Peretti.
= Nepravilnosti s prodajo posestva grofa Majlatha. Minister za šume in rude je poslal komisarja na posestvo grofa Majlatha, ki sedaj upravljata kot last nekega konzorcija znana radikala brata Grgin. Komisar je ugotovil, da je odlok za sekanje lastnikom protizakonit in nasproten interesom šumarstva. Istotako je bil ukinjen odlok prejšnjega ministrstva, ki odloča, da se gozdna zemljišča na tem posestvu obdelajo in sicer iz tega vzroka, ka’r je ta odlok proti vsem pozitivnim zakonom. Raz-ven tega je komisar razkril, da le bilo posestvo prodano za 64 milijonov dinarjev, dočim je on cenil samo gozdove in pašnike na 268 milijonov. In v tem znesku niso všteta ne poslopja, niti tovarne, niti ostale institucije.
= Pogajanja med Italijo In Grčijo. Pogajanja med Italijo in Grčijo za sklenitev trgovinske pogodbe, ki jo je Grčija nedavno odpovedala, so se pričela te dni.
= Volitev novega predsednika narodne skupščine. Na prvi redni seji narodne skupščine se bo obravnavalo vprašanje novega predsednika skupščine, kakor tudi volitev skupščinskih odborov. Ta vprašanja se bodo reševala z ozirom na prihod poslancev HRSS.
= Grška vlada demisljonirala. i2 Aten poročajo, da je grški kabinet podal ostavko.
= Predsednik mehlkanske republike. Za predsednika republike je bil proglašen Plutarh Kallef, ki je dobil milijon glasov. Predsedništvo vlade je prevzel Obregon, ki bo zasledoval predvsem samo demokratske smernice.
== Poostreni odnošaji med Ulsterom in
Irsko. V spodnji zbornici je predsednik vlade Mac Donald predložil načrt, s katerim se imenujejo delegati Ulsterja v mešano komisijo za razmejitev med svobodno državo Irsko in Ulsterjem. Razlagajoč svoj predlog, ie dejal Mac Donald: »Ukrenil sem vse, da pride do sporazuma med zastopniki Ulsterja in svobodne Irske države. V službenih in izvenslužbenih pogajanjih sem predlagal predstavnikom Irske in Ulsterja nepristransko rešitev, vendar so vsi moji poizkusi ostali brezuspešni. Slednjič sem bil primoran, da predložim parlamentu ta zakonski načrt, smatrajoč, da so s tem izčrpana poslednja sredstva za osiguranje angle-ško-irske pogodbe, v kateri je predvidena razmejitev med Ulsterjem in južno Irsko.« V debati o tem načrtu je izjavil Baldvvin Imenom konservativcev, da bo glasoval za sprejetje načrta, toda Z nekimi amandmani. Asguith je obljubil vsestransko podporo s strani liberalcev v tem vprašanju. Poslanec Ulsterja Reid je predlagal, da se načrt odbije in je dejal, da se bodo v slučaju, ako dolnja zbornica načrt sprejme, poostrili od-nošaji med Ulsterjem in Irsko.
= Svečanosti na dvoru. Včeraj so se vršiie na dvoru svečanosti o priliki predaje akreditive španskega poslanika don Fernanda. Svečanosti so se vršile po dvornih ceremonijah. Godba kraljeve garde je •intonirala špansko himno in maršal dvora je pripeljal ministra pred kralja. Po končanih ceremonijah je novi minister posetil Davidovlča in Marinkoviča.
) premog
Trboveljski —...............
Lisbojsk!   ................
Ormožki................................
In vlsolio kalorltul
fl Troimodolsk!..............—	$
jN	(spec.	la centralne kurjave)
| dobavlja po najniijih cenah
| Dom. Čebin
trgovina s premogom
| Ljubljana, "S"?”."' I
Spori.
Bazena. Viktorija (Zagreb) : Ilirija. V+
nedeijo, 5. t. m. ob 14. uri se vrši na igrišču Ilirije rokometna tekma ženskih družin zagrebške Viktorije in IJublj. Ilirije. Prireditev obeta zanimiv šport; za našo hazeno M nastop proti izvrstni zagrebški družini najtežja letošnja preizkušnja. Viktorija velja za eno prvih hazenskih družin Zagreba; v ie* senskih prvenstvenih tekmah ni izgubila n> ti ene igre, pretečeno nedeljo je zmagala nad Vesno z 1 ; 0. Hazena Ilirije ima prvenstvo Slovenije.
Nogometna tekma Ilirija old boys : Sokol I. se VTši v nedeljo 5. t. m. ob 16. urf na športnem prostoru Ilirije pred drž. kolodvorom v korist sokolskega doma na Taboru. Ilirsko moštvo bo sestavljeno iž starejših nogometašev, ki so še pred kratkim aktivno nastopali in ki so vsaj deloma še v stanu svojim mlajšim, naslednikom v I. moštvu marsikaj pokazati. Za nasprotnike bodo imeli »stari dečki« telovadne prvake, kf so v treningu tudi za nogomet razvijali znamenit talent in velike sposobnosti. — Predprodaja vstopnic sta prevzeli td. J. Goreč, Dunajska c. in A. Turk, Prešernova ul.
— Odprte planinske koče. Slovensko planinsko društvo naznanja, da so odprte sledeče koče, oziroma postojanke: 1. Hote? Zlatorog ob Bohinjskem jezeru. 2. Hotel Sv, Janeza ob Boh. jezeru. 3. Valvazorjeva koča pod Stolom. 4. Koča na Veliki planini.
5.	Koča v Kamniški Bistrici. 6. Piskernikovo zavetišče v Logarski dolini.
Dopisi.
TRBOVLJE.
Velika stavba. Zidanje mogočne stav* be novega Sokolskega doma lepo napredu* je, tako, da bo do zime stavba pod streho. Opažati je, kako pridno delajo tudi sami člani Sokoli, ter pomagajo k graditvi svojega doma.
Za rudarje. Trbov. prem. družba je zvišala svojim delavcem plače za 3 Din pri »šihtu«. To povišanje se izplača dne 18. ok« tobra t. 1. Ravno tako je družba tudi oblju* bila, da sprejme vse odpuščene rudarje zopet nazaj v službo. S tem je zopet delavstvu bedno stanje nekoliko izboljšano.
Zborovanje vseh strank. V četrtek, dni
2.	t. m. se je vršilo pri nas zborovanje vseb strank. To zborovanje je imelo na programu občinske volitve in vprašanje novega gerenta. Zaključek zborovanja je bil, da vsaka stranka vpošlje po 3 zastopnike \ gerentski sosvet ter so tudi določili novega gerenta, čigar prva naloga naj bi bila, da izvrši občinske voitve. Lista novoimenovanih gerentskih sosvetnikov z gerentom so takoj odposlali v Ljubljano v potrditev g. velikemu županu. Imena novih sosvetnikov; in gerenta objavimo prihodnjič .
Šolstvo.
— Trirazredsa trgovska gremiiahia aa«
daljevalua šola v Kranju. Vpisovanje učenk in učencev za šolsko leto 1924-25 se vrši v nedeljo, drle 5. t. 1. od 8. do 11. ure v pisarni šolskega upravitelja. Novo vstoplvSi učenci se morajo zglasiti s svojimi Sefi oz. namestniki ter prinesti s seboj odpustnica in učno pogodbo; dosedanji učenci in učenke lahko pridejo sami z zadnjim šolskim spričevalom. V šole se sprejmejo tudi pri-vatisti, ki zvedo pogoje pri šolskem upra-vitejstvu. Z ozirom na ugodne železniška zveze in vojne olajšave (dij. vozni listki) se priporoča, da posečajo šolo tudi zunanji trgovski učenci in učenke, predvsem oni tt Škofje Loke in Tržiča.
OB
OD
O.B
L £ K E NA ROKE
MESTNI TRG 5
4rkadij Averčenko:
Poskus.
Ce ima odličen državnik posebno imenitno državniško idejo, po navadi nima časa, da bi sam natančno izdelal vse podrobnosti svojega načrta.
Za to so specialisti, ki morajo vzeti na ->voje rame Izvedbo tega težkega dela.
In tako se nisem posebno začudil, ko sem prejel od bolgarskega ministrskega predsednika Stambolijskega pismo sledeče vsebine:
— Dragi Arkadij Timofejevič!
Bavim se z načrtom urediti »poskusne komune« za komuniste. Moj namen je, da dam ograd;tj neki prostor, spustiti vanj komuniste, jim dati stroje, obleke in živeža; čez leto dni pa sl ogledamo, kako uspeva komunizem v takih idealnih okoliščinah. To je suho ogrodje moje ideje. Prosim Vas, da izdelate podrobnosti. —
Misel Stambolijskega se mi je zdela wav pametna in poverjeno mi delo me je zelo vabilo — zato sem se takot poglobil v,anj.
•— Jih že peljejo, jih že peljejo!
— Koga peljejo?
— Komuniste!
— Ali jih bodo obesili, ka-li?
— Zakaj bi jih obestli, ti butlca trda! Stambolljskl jih prenaša sedaj v idealne okolščine.
. — Zakaj pa je postavljena ograja?
— Da jih nihče ne more videti. In pa — da ne zbeže.
— Glejte, glejte, otroci — v kletkah so!
— Kako pa? Vse je premišljeno! Vsako kletko pripeljejo tesno k vratom, potem odprejo duri — da n: odprtin- ori straneh, nato
dvignejo mrežo, pri kletki — spuste te ljudi notri. Tako ne more nihče zbežati in škandala tudi ne more biti.
— Pa kaj se, za božjo voljo, Stambolij-skl ne sramuje, da tako muči ljudi?
— Prosim vas, gospa — kakšna muka je to? Nasprotno, Stambolijski jih hoče spravi v idealne okolščine. Če so že komunisti — morajo biti vzhičeni nad to Idealno komuno. Vsega so jim dali v izobilju — sedaj si pa uredite in procvitajte!
— Pa saj se bodo med seboj poklali!
— Komunisti? E, gospa, vi ne poznate komunistov. To Vam je pravo bratstvo na zemlj! — kakor v raju bodo živeli.
Ko so stresali pri vratih komuniste Iz prve kletke, se je pripetil incident, ki ga je bilo možno opazovati skozi drogove kletke: krepak dečko je potolkel vse druge komuniste v kletki, vsekal tega po \ratu, izpod-nesel onemu noge, končno pa smuknil skozi vrata ter zavpil:
— Stop, tovariši! Jaz bom predsednik sovjeta narodnih komisarjev!
— S kakšno pravico? — se je upiral neki komunist.
— Tu imaš, da boš vedel. Zdaj pa še gobezdaj! Ali veš, kako se kaznuje upor zoper sovjetsko oblast? Tovariši! Registrirajte se pri meni. Kdor se brani — bo opravljal najslabša dela in umival tla v kasarnah.
Proti večeru so bile vse kletke izpraznjene. Tolpa radovednežev se je pričela razhajati.
Prihodnji dan je pobral nekdo na zunanji strani ograje pismo, ki je bilo radi teže ovito krog kamna:
— Tovariš Stambolijski! Dejali ste, da nam boste dali vse, kar rabimo — prevarili ste nas! Kje pa je orožje? Kako naj sovjet narodnih komisarjev vzdržuje red? Pošljite nam nemudoma oroži«.
Poslali so jim orožje in po noči so se slučajni pasanti lahko prepričali, da je bilo v resnici neobhodno potrebno.
Ena stena ograje je bila v kratkem ru-deče pobarvana.
Vsebina druzega pisma, ki so ga če2 mesec dni vrgli preko ograje, je bila naravnost obupna.
— Nimamo več strojev in proizvodov. Obrt smo organizirali v truste, socializirali smo zemljoradniške produkte — toda pokazalo se je, da je vsega premalo. Smatramo to za prevaro od vaše strani. Pošljite nam šel Veliko je pomanjkanje strojev za tiskanje kreditnih papirjev (prejšnji so že obrabljeni) — in nedostatek rulet. Hočemo na državni podlagi vpeljati hazard.
Ne glede na to, da Stambolijski na drugo pismo ni odgovoril, je čez mesec dni slednlo že tretje:
— Ljudi primanjkuje! Človeški material pohaja, pritoka pa ni! Če je mogoče, pošljite nam precej buržoazije. Tovariši komunisti so zasedli vodilna mesta — toda nikogar ni, da bi ga vodili! Tudi delavcev ni! Z buržoazijo nam pošljite obenem tudi naboje, da lahko udušimo sabotažo buržoazije. Če se buriuji ne bi hoteli javiti prostovoljno — jih nalovite čim največ in nam jih pošljite.
S komunističnim pozdravom — sovjet narodnih komisarjev.
četrto in zadnje pismo je obsegalo samo tri besede;
— Intervencija nujno potrebna. —
Minilo je leto dni.
Stambolijski se je nekoč spomnil svoje poskusne komune in je dejal:
— Kaj pa kaj moja komuna? Povabite predstavitelie družbe in tiska — zanimalo jih bo gotovo pogledati, — kaj počno tam notri.
in peij&li so st tja.
Ko so prispeli do vrat — je bilo znotraj vse tiho...
— Odprite!
Komaj so odprli vrata, so zagledali človeka, ki je bežal po polju- Obraz mu je bil spačen od groze in neprestatK) je pretresal ozračje njegov grozni krik:
— Straž?! Straža!
Za njim se je poganjal drugi, ki je imel nož-v rokah in vpil:
— Stoj. norec! Kam drviš? Samo košček mi daj! Kaj ti je res tako žal za desnico?
JJieli so ju.
— Kam sta bežala? Kcto }e oni drugi.
— To je komandant pomorskih in suho-zemskih sil. Hotel me je pojesti.
— Ali je zblaznel, ka-li?
— Zakaj zblaznel — hrane ni!
— Ampak dovolite! Kaj pa vaša obrt! In kmetijstvo? In moji produkti?
— Pojdite in iščite jih! Najprvo smo socializiral’. potem nacionalizirali, nato trusti-rali in tako smo pojedli vse.
— Kje so ostali?
— Samo dva sva ostala. Pred tremi dnevi smo pojedli predsednika komiteta za razdeljevanje produktov — kot zadnjega smo ga pojedli.
— In, odkod ta smrad?
— Kanalizacije ni bilo. Vsi so postali predsedniki in mesta ni čistil nihče.
Stambolijski si je pokril nos z vonjivim robcem, ki mu ga je ponudila usmiljena dama, zmajal z glavo in rekel zamišljeno:
— Tako priprosta ie bila ideja ustvariti poskusno komuno — in meni edinemu je prišla na misel. Zaprite vrata'. Tifus bi se lahko razpnsel odtod. —
Opomba avtorja:
Drasi čitatelj bo, upam pr'znal, da sem zelo vestno in točroi izdelal načrt StambO-lijskeesL
Prosveta.
Ljubljanska drama.
»Cvrano de Bergerac.« (Prenaljera).
O zgodovinski osebi junaka je znano, da je bil nenavaden pojav v francoski literarni zgodovini, rodom Parižan (1. 1619), razborit duh, znan po svoji komediji. Le pe-dant jone«, tragediji »Agripina«, ža tedanji čas polni versko - razvratnih idej in svojem glavnem delu »Potovanje na mesec«, a ZK°* daj pozabljen. Bil je poosebljena zmes poeta in vojaka, plah vpričo precijoz svojega stoletja, osebnost močne in drzne domišljije ter neustrašen »kadet« gaskonjski v brezštevilnih bojih polka stotnika Carbona de Castel - Jalouxa. Pridobil si je široKo znanje v filozofiji in naravoslovnih vedah, V njegovih spisih pa živi tudi marin rana doba I.udovika XIII.: izumetničen terslovo-krasen slog, pretirano vnanje nadelo in dro. bno duhovičenje o ljubezni, odeti v ovčarske kostume.
Vnanje je historični Cvrano nakazen človek z usodno velikim, nosom. Po mnogih bojnih ranah izstopi utrujen, a neugnan iz vojaške službe in umre 1653. napaden od zlikovcev iz zasede. Kljub in literarni sujet njegove osebnosti je izkopal Ed. Rostand, vporabliajoč Cyranovo ljubezn do Roksane, junakove sestrične. V njem je pokazal človeka junaka, ki je razsipno posojal kipeče tvorbe svojega duha tepcem in genijem: Možu svojega ideala, grofu Kristjanu de NeuVillettu in celo Molleru.
Igrali so komedijo prvič in uspešno v Parizu v »Thfiatre de la Porte - Salnt -Martin* I- 1897. Franco?; so jo sprejeli z navdušenjem kot izrazito svojo komedijo. Poživljajoč, mlad viteški duh veje iž lije, tradicionalna francoska graclja in dovtipna domišljija zvezana v dehteč šopek iz romantične dobe troubadurjev ji utiskajo bistvena svojstva francoske duše. Ves tedanji francoski svet nam ie predočil avtor >Cy-rana« v čudovito prikupnih verzih, mnojo-srečamo sniešno-modne gizdaline, živahne, šaljivce, orginale - pijance, žeparje, dvomljive glumače in viteško gospodo. Vmes precijoze. Tipičen je slaščičar - poet R&* gueenau pri katerem izvč Cyrano, da ljubi Roktm Kristijana de Nevtvtliatta. Teom
Dnevne vesti.
i
— Kraljeva lovska sreča. Kraljev lov "V Beljah je bil letos izredno bogat. Kralj sam je ustrelil 10 krasnih jelenov, kraljica 3> dvorni maršal gen. Damjanovič, vojni rrti-ni-ster Hadžič in grof Draškovlč vsak po enega.
— Tudi v Beiiah e! vse v redu. Minister na razpoloženju Anton Kristan je bil te dni pozvan v Belje. Kakor izvemo iz pri* batnega vira, je Kristanu poverjena misija, da preišče razne nerednosti, ki so se vršite v upravi državnega posestva v Beljan. Baje je zbran zelo obtežilen materija! proti nekaterim višjim osebnostim, ki so bile v pezi z upravo državnega posestva v Beiiah.
— Pravoslavna cerkve v Celju. Ker se
le v zadnjem času naselilo v Celju in bližji okolici večje število pravoslavnih Srbov, so izvolili poseben odbor, ki nabira Dfispevke za zgradbo pravoslavne cerkve v Celju. Odbor naproša prijatelje za de-"arno podporo,- ki naj se pošilja »Odboru ?,a zidanje srbske pravoslavne cerkve v Celju.«
— Kongres lekarnarjev v Zagrebu. Dne
‘5- t. m. bo otvorjen v Zagrebu kongres lekarnarjev iz vse kraljevine. Na kongresu ** bo razpravljalo o lekarniškem zakonu.
— Zdravnlllii dnevi v Zagrebu. V pon-deljek, dne 20. oktobra se začne v Zagrebu vrsta zdravniških prireditev, katere Se bodo udeležili zdravniki iz cele naše jffaljevine. Poleg strogo znanstvenih vpra-»arij, se bodo obravnavale na sestankih !i;di-stanovske zadeve, ki postajajo v zad-
časih vedno bolj pereče. Središče prireditev bo proslava petdesetletnice hrvat-skega zdravniškega društva »Zbora liječni-nsa Hrvatske, Slavonije i Medjimurja«. '“Vatski zdravniki prirede to historično slavnost v velikem stilu, primerno pomenu, katerega je imel "Zbor« za napredek medicinske znanosti, za ustvaritev odlične javne zdravstvene uprave in predvsem za prospeh ^vatskega narodnega zdravja. Za medicin-
kongres je že doslej prijavljenih okoli ™ Predavanj, cbravnavajočih važna vprašaja sodobne medicine. — Skupna or-Mfiizacija vseh zdravnikov naše države *Jugoslovensko lekarsko društvo«, bo v istih dneh imelo v Zagrebu redni letni občni zbor, na katerem se bo podal račun o delovanju v preteklem letu in na katerem se bo obravnaval tema »Zaštita rada i lekari«. — Slovenski zdravniki politite v obilem šte-Vflu v Zagreb, da izkažete čast hrvatskemu društvu in da se udeležite znanstvenih ih stanovskih razprav. Prijave sprejema »Slovensko zdravniško društvo« v Ljubljani, ženska bolnica.
v — Tridesetletnica »Dijaške kuhinje« v Kranju. Poročilo odbora dijaške kuhinje v Kranju za šolsko leto 1923-24 omenja, da je letos poteklo 30 let, odkar posluje ta dobrodelna dijaška ustanova v Kraniu. Marsikateremu revnejšemu dijaku ie bil omogočen gimnazijski študij v Kranju ravno -s tem, da se pre^en?a' hrano v Dijaški kuhinji. In če
spomnitiio na težke prehranjevalne raz-inl.,e rnet- vojno, je zasluga Dijaške kuhinje uh ^ ye.CJa: toliko pomembnejša. V 30. le-ioc-50 i1-13 -ie Dijaška kuhinja prehranjevala "M dijakov, t. j. 19.82 odstotkov.
ostanek sta kuhinji zagotovila glavnica in Pa sklad kralja Petra I. Osvoboditelja. Ve-hko število mladinskih dobrotnikov se je spomnilo Dij. kuhinje, kf danes beleži mnogo dobrotnikov. V preteklem šolskem letu je imela kuhinja Din 52.669.40 prejemkov in Bin 40.639.25 izdatkov. Prebitek dokazuje, “a zavod upravljajo skrbne gospodarske £?ke. Na čelu »Dijaške kuhinje« je dr. Edv. -avnik, v a njegov namestnik gim. ravnatelj Ignacij Fajdiga.
— Beg iz kaznilnice. Iz kaznilnice v Lepoglavi je pobegnil 27 letni Marko An-
ki je bil obsojen na 2 in pol leti 'ežKe ječe. Antolič je nevaren tip zločinca. .	— Caruga se pripravlja na beg. Iz Ošl-
aka poročajo, da Je sodišče zvedelo 2a nameravano osvoboditev razbojnika Caruge. ^Ožuiška postaja v Vuki je odkrila načrt SSfuginlh prijateljev, ki so sklenili napasti Ječo m osvoboditi svojega poglavarja. So-a*sče je ojačilo stražo in odredilo, da ne nihče drugi prestopiti dvorišče ječe, fazen uradno zaposlenih oseb. Podrobnosti 0 tem komplotu so tajne.
Ljublana, dne 3. oktobra.
Gospodarsko posvetovanje. Na poziv kmetijskega ministra priredi Kmetijska družba za Slovenijo v soboto, dne 4. oktobra v dvorani ljubljanske univerze gospodarsko posvetovanje, na katerem se bo razpravljalo o najnujnejših kmetijskih vprašanjih. Na to zborovanje so povabljeni razni kmetijski strokovnjaki in zastopniki kmetovalcev iz vse Slovenije. Obravnavale se bodo predvsem sledeče kmetijske panoge: Živinoreja in to vprašanje plemenske živine, referira pot. učitelj za živinorejo Martin Zupanc); organizacija pospeševanja živinoreje (ref. strok, uradnik A. Krištof); mlekarstvo (mlekarski inštruktor A. Pevc), konjereja (vet. nadzornik F. Černe), gnojenje in umetna gnojila (inž. R. Lah); semenogojstvo in rastlinogojstvo (inž. Mikuž); travništvo in pridelovanje krme (ravnatelj kem. preizkuševališča inž. J. Turk); rastlinski škodljivci (kmetijski svetnik F. Trampuž); kmetijski pouk (kmet. svetnik V. Rohrman).
— Elementarna katastrofa v Ameriki. Po poročilih iz New-Yorka je vsa atlantska obala Združenih držav katastrofalno prizadeta od elementarnih nesreč. Z vseh strani prihajajo vesti o ogromnih poplavah. Število mrtvih še ni ugotovljeno, vendar bo zelo veliko. Stptisoče ljudi je brez strehe.
— Vpokoiencem. Sklep o povišanju pokojnine vpokojencem je bil v finančnem odboru sprejet, vendar ne bo izvajan prej, predno ne bo v skupščini odobren, kakor zahtevajo določbe parlamentarizma.
Jesen se bliža z naglimi koraki. Lahko se zgodi, da bo naklada listov popolnoma pošla in ne boš mogel dobiti »Preroda« In »Mladega junaka* na ogled, ako ne sporočiš takoj c. naslova upravi »Preroda* in »Mladega Junaka«, Ljubljana, Poljanski nasip 10.
Uubljana.
— Elitni kino Matica. Včeraj ob pol 9. uri zvečer je bil otvorjen elitni kino Matica na Kongresnem trgu v hiši Filharmoničnega društva. Lepa dvorana je bila prenapolnjena in občinstvo ie bilo zadovoljno s predvajanim filmom, posebno kar se tiče lepote posameznih slik. Kino Matica je okusno preurejen in je morala vsa naprava stati res velike svote. Stene so direktno poslikane, svetlobne naprave razkošne. V vseh prostorih prevladuje velikomesten značaj in upati je, da bo uprava vzdržala tudi kakovost filmov na višini, ki bo odgovarjala prostoru.
1— Zadruga, sobo-črkoslikarjev In pleskarjev sporoča, da se vrše vajeniške preizkušnje v tekočem mesecu. Nekolkovane prijave ie poslati načelniku g. Stefan Spe-letiču do 15. t. m.
1— Svetlo-iikanje ovratnikov ter likanje perila se nallepše izvršuje le v higije-nični pralnici F. Šimenca, Kolodvorska cesta 8. Izvršuje tudi popravila perila.
Maribor.
Orožništvo in policija o priliki občinskih volitev v Celju. Z merodajne strani smo naprošeni pojasniti, da so bile vesti nekaterih listov o pripravljenosti ter koncentraciji orožništva in policije v nedeljo v Celju in Mariboru netočne ali vsaj zelo pretirane. V Celje Je dospelo dopoldne 30 orožnikov, popoldne pa še 30, ker so merodajni faktorji izjavili, da Jih 30 ne zadostuje. Vsega skupaj Je bilo torej v nedeljo v Celju 60 in ne 120 orožnikov. Na kolodvoru v Mariboru Je bila le ojačana straža, skupaj 8 stražnikov in to le do pol 21. ure in ne celo noč..
Popis prebivalstva Aiartbora. Ker so policijske, kakor tudi magistratne evidence prebivalstva pomanjkljive in netočne _ ter več ljudi sploh jii prijavljenih, bosta policija ta magistrat v kratkem pričela skupno nov popis. Hišni gospodarji, oziroma oskrbniki bodo dobili v ta namen posebne pole, katere bodo morali izpolniti. Točnost izpolnitve bo potem še kontrolirala policija po svojih organih.
Umetnostna razstava Kos, Pirnat, Sti-plovšek ostane odprta do 19. t. m. dnevno od 9. — 12. ure in od 13. do 16. ure. Razstava nudi lep vpogled v razvoj treh naših
najmlajših in najbolj nadarjenih mariborskih umetnikov in ker je tudi vstopnina nizka, si jo mora in more ogledati vsak inteligent.
Elektrifikacija Maribora. TrimiUjonsko posojilo, katerega je občina izposlovala za izpopolnitev električnega omrežja je bilo te dni podpisano in Mestno električno podjetje dela pod novim šefom inž. Uršičem že s polno paro. Pričelo se je graditi S novih transformatorjev, od katerih sta dva že dovršena in že par dni obratujeta. Nekateri teh transformatorjev bodo služili v razbremenitev že obstoječih, drugi pa bodo postavljeni v onih delih mesta, kjer Jih sedaj sploh ni bilo. Iz Tezna se preko Drave napeljeta dva nova voda visoke napetosti. Stari vodi nizke napetosti in sploh ves vojni materijal se izmenja. Glavne ulice, ki so bile tudi že doslej razsvetljene električno se oskrbe z novo. boljšo razsvetljavo, raz-svetle se pa tudi vše ostale, ki so bile doslej v egiptovski temi. Dela bodo trajala približno 3 mesece.
Sodišče.
LJUBLJANSKI BAR — DVA PRIPOROČLJIVA PIVCA BUTELJK.
Sodnik zakliče:	»Leopold Geiser in
Mrak.«
Geiser pride.
Sodnik: »Mraka ni?«
Geiser: »Ne, ga ni.«
Sodnik: »Vabilo ni izkazano, torej bomo obravnavali samo proti Gelserju. — No, Geiser, kako je bilo v baru Emona? Ste bili v pravi družbi, sta naročila buteljko vina, potem pa nista imela denarja-«
Generalia; Leopold Geiser, zasebni uradnik brez posla.
Zagovor: »Mrak me Je povabil. Pila sva že preje pri Slonu in v Zvezdi. Plačeval je Mrak, v Zvezdi deloma tudi Ponikvar. Na to se 5e spomnim, na bar se ne spominjam več — sem bil preveč pijan — šele na dogodke na policiji se spominjam.«
Sodnik: »Torej, Vi ste bili do nezavednosti pijani, ko ste prišli v bar.«
Obdolženec: »Da.*
Sodnik: »No, bomo videli, kaj bodo pri* če rekle. — Naj pride priča plačilni natakar XI«
Plačilni natakar pride.
Sodnik: »Kako je bilo takrat, ko sta prišla Geiser in Mrak v bar buteljke pit, in nista imela denarja?«
Priča: »Prav natančno se ne spominjam več, zakaj bilo Je že meseca mala.«
Sodnik: »Oba sta bila pijana?«
Priča: »Da, da, pijana sta bila.«
Sodnik: »Koliko stane buteljka — vaša lastna cena? — Ne tako, kakor jo v baru računate!«
Priča: »To je vseeno. Stane 85 Din.«
Sodnik: »Geiser, boste plačali?«
Obdolženec:	»Gospod sodnik, jaz je
nisem naročil. B:1 sem pijan, da se ničesar ne spominjam. Mrak jo Je naročil.«
Sodnik: »Priča, ali zahtevate od obdolženca kako odškodnino?«
Priča: »Ce noče plačati, pa ne zahtevam od njega ničesar. Mrak Jo je naročil, to je res. Tega človeka sem poznal že od preje. Iskal sem ga ponovno v njegovem stanovanju. Ker ga nisem nikdar dobil doma, sem napravil ovadbo.«
Sodnik: »Toda od Mraka ne boste dobili ničesar, ga poznamo...«
Priča s široko gesto: »Nič ne de. Re-signiram na to.« —
Sodnik zasliši nato pričo policijskega stražnika Jazbeca, ki izpove, da sta bila Geiser in Mrak vinjena, Geiser pa še prav posebno in sicer tako, da Je izgubil klobuk, ne da bi se tega zavedal. — Priča Je bil takrat v službeni lastnosti v baru Emona. Smatra kot lahko mogoče, da je bil Geiser takrat tako pijan, da ni vedel, kaj se godi.
Na podlagi tega dejanskega stanu je bil Geiser oproščen. Zahvaliti se Ima resnicoljubnima pričama, plačilnemu natakarju in policijskemu stražniku. Imel je torej srečo.
Sodnik »Ampak, Mraka bomo pa prijeli!«
Geiser: »Saj tudi zasluži...«
Lastnik:
Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Glavni In odgovorni urednik: Železnikar Aleksander.
Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani.
Gospodarstvo.
Gospatiscska rasmera v Turčiji.
Vso jugovzhodno Evropo in Malo Azijo tlačijo izredno težke gospodarske razmere deloma kot odsev v gospodarske Mize v srednji Evropi, deloma vsled nezadovoljive žetve, deloma še kot posledica vojne, katere rane so ravno v teh kraiih skoro še nezaceljene. Posebno v Turčiji so se gospodarske razmere kljub prizadevanju angor-ske vlade komaj izboljšale. Poljedelstvo, ki bi moralo pri naravni rodovitnosti zemlje dobro preživljati prebivalstvo in bi se poleg tega lahko izvažalo še velike količine različnih poljedelskih produktov, je skrajno zanemarjeno in uvažati se morajo velike množine živil, posebno pšenice. Vlada sicer kupuje poljedelske stroje in jih oddaja poljedelcem po lastni ceni, toda prebivalstvo jih ne zna pravilno uporabljati. Poleg tega je bilo poljedelsko prebivalstvo že preje preredko naseljeno, sedaj ko so poklali na tisoče in tisoče Armencev in pregnali Grke, je postalo šc redkejše. Sicer se je priselilo precej Turkov iz Grške, toda ti se še niso uživeli v nove razmere in preteklo bo še lepo število let, predno se bodo lahko produktivno udejstvovali. Ravno kulture, ki so tvorile vir maloazijskega bogastva, kot tobak, bombaž, vino in sviloreja, so pri barbarski izmeni prebivalstva najbolj trpele.
Dobro bo vplivala na poljedelstvo odprava desetine, kateri davek bi bil pri denarnem pomanjkanju v Mali Aziji sicer na mestu, ko bi njegovo pobiranje ne bilo v stalni zvezi z najrazličnejšimi malverzacijami. Morda se bodo kmetje sedaj bolj potrudili, ko jim je zagotovljeno, da ostane ves pridelek njim sainim. Primanjkljaj, ki nastane vsled odprave desetine v državnih dohodkih, se namerava pokriti z povišanjem zem-ljiščnega davka in obdavčenjem tobaka.
Trgovina v Turčiji je popolnoma na psu. Pri ovirah, ki jo naravnost duše in majhni kupni moči maloazijskega prebivalstva se temu tudi ni čuditi. Carigrad, nekdaj glavno tržišče in skladišče bližnjega vzhoda propada bolj in bolj in dasi se je angorska vlada v zadnjem času pričela nekoliko brigati za to mesto, vendar njegovega propadanja
ne more zastaviti, ker se ga trgovske ladije vsled pretirane draginje naravnost ogibljejo in nalagajo celo premog raje v Pireju ali na otoku Zea.
Tudi z industrijo v Turčiji ni mnogo bstfje, dasi stori vlada vse, da bi ji pomagala na noge. Kakor poljedelstvu in trgovini, tako je tudi industriji silno škodovala izselitev Grkov. Maloazijski Grki so vzeli seboj znanje vezenja preprog in nadaljujejo to obrt v novi domačiji v taki meri, da je izvoz preprog iz Smirne znatno popustil. Iz Smirne iri Carigrada pregnani veletrgovci so ostali v zvezi s svojimi starimi odjemalci in kupčije, ki so se preje sklepale v Smirni in Carigradu, se sedaj sklepajo v Pireju in Solunu. Vse to so nenadomestljive izgube za turško narodno gospodarstvo.
Velike dobičke je donašala prebivalstvu pred vojno cvetoča svilena industrija. Produkcija je padla od 1,500.000 kilogramov na komaj 100 000 kg. Isto velja tudi za ribarstvo, vinogradništvo in gojenje tobaka. Povsod je produkcija nazadovala v ogromni meri. Poleg tega pa uvaja vlada vedno nove monopole. Monopolu na alkohol ie sledil ko« nopol na vžigalice in vlada hoče zbuditi lastne tovarne. In 5e polno drugih načrtov imajo voditelji, le žalibog, d? se taki načrti navadno ne obnesejo.
X Dobave. Vršile se bodo naslednie ofertalne licitacije: Dne 23. oktobra t. 1, prt ravnatelistvu državnih železnic v Ljubljani glede dobave cfflnderskega in vulkanskega olja: pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave krp za čiščenle; pri ravnateljstvu- državnih železnic v Zasrrehu giede dobave raznih barv. kemikalij, tekstilnega. električnega, krtačarskega in drugega blaga. Dne 24. oktobra t 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave raznega materijala za mašenje: pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave svinčenih plomb, krp in platna za čiščenje šprge, konopnenih cevi in tkanine za signalne zastave. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarn! trgovske in obrtniške zbo-ruice v Liubljani Interesen to m na vpogled.
Y Fuzije amerlkanskib železnic. Pred kratkim sta se fuzionirali železnica Chease-poake and Ohio in New York Chikago and St. Louis-Sistem, kar pomenja združitev ogromnega kapitala poldruge milijarde dolarjev. Sedaj pa se doznava, da se pripravita nova velika fuzija železnic in sicer Misouri-Cansas and Texas z St. I.ouis-St. Francisco and South Weatern. Dolžina proge bi znašala v slučaju te fuzije 140.000 mili In obratna glavnica preko ene milijarde dolarjev.
V vseh špecerijskih prodajalnah se dobi
lOHRN
najboljši pridatek k hrani.
dvojemu rivalu podleže in mu služi. Pripu-da zasmehuje njegov nos, sestavlja zaui ljubavna pisma in šepeče pod balkonom v njegovem imenu opojne besede, ki Omamijo predjozo. Cyranova duša se poroči s srcem Roksane, lepi Kristijan ž njo samo. Dejanje nas vodi med gaskonjske kadete, kjer se pridruži Roksana svojemu tnožu in preskrbi vojsko z živili. Ko je bil Neuvillette ubit v bitki pri Arrasit je pokojna ž njim tudi vzvišena tajna Cyrana, ki Sa v poslednjem dejanju po 15 letih sreča-nio se vedno zaljubljenega- pretepaškega in duhovitega. Kot prijatelj se udano posveča Koksani ki se je po moževi smrti zaprla v samostan. Šele v smrtni uri nehote odkrije Kinak svojemu idealu skrivnost dvojnega življenja in umre ponosen, nespravljiv in vendar ubog. Rostand ni vedno zvest historični resnici. Travestirana je Roksana, Kristijan Raguenan in Guiche. Pa to dejstvo sn tudi razni anahronizmi niso mogli zmanjšati vrednosti tega umotvora. Muzika teh Šibkih rim, globok esprit v najmanjši malenkosti (pesem o nosu) in zanosno zdravje stare Francije (pesem gaskon.iskih kadetov) je vedno navdušilo svet za to heroično ; romantično komedijo.
Živahno dejanje, skupinski nastopi, razne tehnične težkoče, blesteča kostumerija in kočljive scenične izpremembe pa baš odločujejo pri uprizoritvi. Tu ni mogoče štediti, iz malega odra ni možno napraviti velike scene. V toliko so bili že predpogoji za uprizoritev slabi. Zato Je izgledala burgundska palača kljub vsemu trudu bolj kla-verno, Roksanin balkon povsem neiliuorno, bojno polie tesno, prav lepo pa je zadnje dejanje, ki je bito tudi igralsko brezdvomno oa višku. Tu smo se znašli spet na domačih tleh.
G. Putjata je v svojega Cyrana položil pol junaka, pol šaljivca, prvega Je bilo Včasih premalo, drugega za spoznanje preveč. A 'trud režije in vsega priznanja vredno prednašanie zlasti zanj besedno težkih verzov je bil nagrajen s polno pohvalo. Ta vloga zahteva vse duševne sile in ves te-lesni napor. Prevladujočo moč. G. Putjata le dal vse kar premore; bogato znanje ‘tt 'epo deklamacijo najbolj, V poslednjem delanju tudi nairahlejše romantične zvone ko-'ned ie. Kristijan de Neuvillette je mo»el biti S. Drenovec. R&gueneau ž. Lipah: isbera
ni. Slednji je slaščičarja - poeta upodobil humoristično - istinlto. Rogozu so dali Li* gulera: zaslužil bi bil boljšo vlogo. Roksana g. Saričeve je gracijozna precljoza, grof Guiche po nastopu najvernejši plemič, dobra ie duenja, bolj nenaraven ko treba Mcmtfleury. Malce prečeč doslovno je izvajal Cyranovo karakterizacijo: ... »in stihe, ki si v zrak želž krilati, po ustih valja in kot snopje mlati.« V maskah pa splošno ni bilo sreče. Cvetje sta g. _ Putjata in ga. Baričeva zaslužila. Stvar je naštudirana dobro, Deklamatorski ton prevladuje, Jasna in glasnejša izgovarjava bi bila nujno potrebna.
Zazdaj je le vesel fakt, da se le »Cira-no« uprizoril, veselejši fakt bi bil, da je bolje uprizorljiv.
Pri reprizi se morda to zgodi; glavne ovire bodo seveda ostale.	—i.
Rimski . Korsakov: »Majska noč« opera v treh dejanjih koje premijera se vrši danes v soboto zvečer ima sledečo vsebino:
I. Deianje. Pred Manino hišico igrajo fantje ,in dekleta »proso«. Ko se razidejo, pride Levko županov sin, Manin fant pod okno Ln Ji poje ljubavno pesem. Hana se prikaže med vrati. Levko Ji razodene, da rnu oče zabranjuje poroko. Na Hanino prošnjo poje Levko zgodbo o hčerki kozaškega stotnika in o hudi mačehi — vešči. Zbor deklet nastopi v daljavi in poje binkoštno pesem. Vinjeni Kalenik nastopi in poskuša na radost deklet zaplesati hopak. Ne najde svoje hiše. Dekleta ga vlečejo k županovi hiši. Župan se prikaže pod Haninim oknom, jo kl-iče m se ji bahaško hlinL (Zgmlba o carici Jeka-terini). Hana ga podi od okna. Levko pride hi spozna očeta. Najame fante, da se norčujejo !z starega ljubimca in pojejo zbadljivko na župana in pisarja. II. dejanje. I. Slika. V županovi hiši. Župan, žganjar in svakinja se menijo, kdaj bodo začeli žganje kuhat!. V hišo se zaleti pijani Kalenik in misleč, da ie doma, se zlekne za peč in zaspi. Župan se Jezi, kar prileti v sobo kamen. Pod oknom se oglasi fantovska pesem zbadljivka. Župan plane iz hiše in privleče v sobo zakrinkanega Levka. Vsled prepiha ugasne luč in Levko se zmuzne na prosto. Zupan misleč, da je Levko, zgrabi svakinjo in Jo zapre v shrambo. Pisar pride. Župan mu hoče pokazati zlikovca in spozna svakinjo.
II. Slika. Pri žsaniamvl hišici l«s*na zgrad-
ba Župan In pisar gledata skozi špranjo v kolibo. Misleč, da je notri hudič, hočeta zažgati barako. Začudena spoznata svakinjo, ki župana ozmerja, da Je kaj. Občinski stražniki privedejo vinjenega Kalenika. Župan ga spozna In zaprosi stražnike, naj iščejo zločince. III. delanje. Ukrajinska noč ob bregu Jezra. Levko POie >n se spremlja na panduri. Zbor Rusalk nastopi. Levko Jim Igra, one plešejo. Kraljica Rusalk ga prosi, naj ji poišče veščo — zlobno mačeho. Levko jo spozna. Vse planejo pc njej in se potopijo v Jezeru. Rešena kraljica Rusalk da Levku za zahvalo pismo na očeta, da bo privolil v poroko s Hano. Župan nastopi s pisarjem In stražniki, ter hoče Levka zvezati. Levko pokaže pismo od komisarja z ukazom, da mora takoj privoliti v zakon. Stari se osramočen uda in privoli. Hana pride — zaključni zbor.
Prva operna premijera v Narodnem gledališču v Ljubljani Je Rimski Korsakova opera »Majska noč«. Komponirana je bila leta 1880 in njena prva vprizoritev je bila v Moskvi. Dejanje se vrši v Ukrajini, libreto je posnet po neld Gogolovi pripovedki. Majska noč je ruski Sen kresne noči ter se v njej vrste lirične, komične ln fantastične snovi. Opero dirigira g. Balatka, režira pa g- Putjata. O zasedbi vlog in o vsebini jutri.
»Nikola šuble Zrinjski« v mariborskem Narodnem gledališču. V torek Je mariborsko Narodno gledališče o tvorilo svojo letošnjo sezono. Izbralo sl Je^ za otvoritev znano Zajčevo opero »Nikola Šubic Zrinjski.« Imelo je srečno roko; kajti opera je dosegla kljub financijelnlm težavam, s katerimi se mora uprava boriti, ko ritna niti toliko sredstev, da bi redno plačevala gaže, in ki vplivajo gotovo vsestransko tudi na delo samo, uspela naravnost Izborno. Naši stari solisti so letos še boljši, kakor lani. Ga. Mitrovičeva (Eva) ln gdč. Vladimirova (Jelena) sta rešili svoji vlogi prav dobro in želi splošno pohvalo. G. Govorov (Zrinjski) je svoj obsežni bariton v počitnicah Izpopolnil in je že mnogo boljši, kakor lani; tudi igralsko. Tudi g. Urvalek (Mehmed Sokolovič) je odpel svojo vlogo častno. Ugodno nas ie presenetil g. Janko (Levi) s svojim zvočnim baritonom, ki je vsestransko napredoval, odkar ga nismo v*5 videli v Mariboru. Posebno pozeraost vzbudila oba nova
glavna solista, basist Oksanskl (Sulejman) ta tenorist g. Petrovski (Lovro). Oba sta dobri pridobitvi, oba imata močan glasovni materijal, čeprav po prvem nastopu še ni mogoče izreči niti podrobne, niti končne sodbe. Gg. Kajol (Alapič in Ali Portuk) in Košir (Paprutovič) sta Izpolnila svoje vloge. Tudi zbor, moški In v predzadnji sliki ženski. Je nastopil dobro. Glavna zasluga za uspeh pripada g. ravnatelju Mitroviču, režiserju in dirigentu, ki je s svojo spretnostjo, požrtvovalnostjo in energijo vstvaril s naj-skromneišimi sredstvi umetnino. Oprema In kostumi, izposojeni iz Ljubljane, dobri. Gledališče Je bilo skoro docela razprodano, nezasedenih je bilo le nekaj sedežev v parterju.	—r.
Mariborska drama otvorl svoio letošnjo sezono v torek 7. t m. s Cankarjevim »Pohujšanjem v dolini šentflorjanski.« Premijera Bevkove novitete »Kajn«, ki je bila prvotno namenjena za otvoritev, se bo vršila pozneje, ker ie igralka glavne vloge, ga. Berta Bukšekova nenadoma obolela.
Meškova proslava. Mariborska »Ljudska univerza* pripravlja za prihodnje dni proslavo 50-letnice Fr. Ks. Meška.
»Časopis za slovenski Jetik, književnost in zgodovino. IV. letnik. Ljubljana 1924. Cena Din. 90. Naroča se v seminarju 2a slovansko filologijo, Ljubljana, univerza. Pred kratkim Je izšel 4. letnik te, za Slovence tako važne publikacije s sledečo vsebino: Milko Kos: Paleografske in historične študije k freisinškim spomenikom; Petar Skok: Tri etimologije; Ivan Prijatelj: Borba za Individualnost slovenskega književnega jezika v letih 1848 — 1857; Fran Kidrič: Stapleton; Franc Ramovš: Razvoj Imper-fekta v rezijanščini. Male vesti. Ivan Ko-štial: K zloženkam z d-korena dhe; Franc Ramovš: Izvor slov. svetniških imen hi, Til), Tilen in Tilih za lat. Aegidius; fr. Kidrič: Otrozhia Biblia 1566; otrozhja Tabla (ali Biblia) o. 1580; Bohoričev Elementale Labacense citm Nomenclatura; Slovenske knjige v protestantovski stanovski šoli v Liubljani 1563 — 1598; Gregor Vorenc; Ivan Prijatelj: Nekaj Vodn'kovih pisem Kopitarju; Vaclav Burian: O zadnjih dnevih Kopitarjevega življenja; Joža Olonar- Pleterš-oikov »PleterJnlk«; RsJko Nahtigal: Prc-
gramatične i. dr. opazke h Kosovi razpravi o freisinških spomenikih; Janko Šlebinger: Bibliografija. Priporočamo naši inteligenci, ki JI Je sotovo mnogo ležeče na razvoju slovenskega jezika, književnosti in zgodovina, da si časopis čimprej naroči.
Poziv. Vljudno naprošam vse gospod?: umetnike, avtorje, glasbenike in kritike, ki sem jim bil doposlal vprašalne pole »Asso-clatlon fi ancalse d' Espimslon et d’ Ecban-ges artlstlques«. da se blagovolijo člmpreie pismeno odzvati povabilu, ker nameravam Izpolnienfc pole vzeti koncem tega meseca seboj v Pariz in lih osebno izročiti umetniškemu odeienju francoskega zunanjega . ministrstva, Komur vprašanja eventueino niso popolnoma jasna, naj se blagovoli oglajlti pri podpisanem dr. Pavlu Karltau. Liub-liana, Gorupova ulica 3.
Spored klavirskega koncerta pianista Bortivskega, ki se vrši danes zvečer ob 8. uri v Unionski dvorani ima pravzaprav tri dele: v prvem delu ie zastopana nemška klasična klavirska skladba po Bachu in Schumanu. Drugi del tvori romanska glasba In sicer angleška in ftancoska, v tretjem delu pa nam pokaže umetnik z vsem svojim talentom 4 zastopnike ruske modelne muzike. Ravno ta del izvaja umetnik z največjo popolnostjo in zadnje zagrebške kritike zaznamujejo, višek večera v Izvajanju ruskega Karnevala. Za koncert Je še dovolj vstopnic na ra-zpclasto in se dobivajo Iste cel dan v Matični knjigarni, zvečer pa pred koncertng dvoi aUQ.
Repato« Narodnega gkrdžihiža v Ljubljani Drama;
Zaletel: ob 8. uri zvečer.
3. oktobra, petek »M o* teme« Red B.
3.	oktobra, nedelja »Cyrano d$ Berga-
rac« Izv.
6. sktoDra, četrtek *Pagiavka«. Red O,
OP**-«.
Začetek ob pol S. uri zvečer, n. oktobra, sobota »Majska noč«. Iav«n. ->. oktobra nedelja »Cavalleria rustisa-na*, in »V' vodnjaku«, kven.
7. oktobra, torek »Majska noč«. Red D-
O športu v Primorju.
,JO»r'V.:	-	■
Ker je športna javnost v Sloveniji malo informirana o športnem gibanju primorskih Slovencev, sem se namenil napisati te vrstice.
Edini šport, ki se je pred vojno pri nas gojil in tudi visoko dvignil, je bil kolesarski šport. Da omenim le krepko se razvijajoče kolesarsko društvo »Danica* v Gorici. Svetovna vojna pa je prinesla našemu kolesarstvu splošen zastoj. Mnogo naših ljudi se je po vojni izselilo, med njimi tudi par dobrih kolesarjev. Kljub temu je tržaško športno drpštvo »Adria*, nadaljevalo s to panogo špoTta in še danes prednjači na tem polju vsem ostalim, novo ustanovljenim športnim organizacijam v Primorju. Organiziralo se je že več dirk in zlasti v preteklem poletju dve zanimivi: 3 avgusta na 75 km dolgi progi po Krasu (start in cilj Trst) ter 14. septembra »dirko za slovansko prvenstvo Julijske Krajine* (na progi Trst—Gorica— Vipava—Razdrto—Trst). Naslov slovanskega kolesarskega prvaka v Primorju si ie pridobil v resnici najboljši in občudovanja vredni dirkač Komar Ignacij, član S. K. »Postojna«, kluba, ki je 21. septembra t. 1. organiziral 3. večjo dirko v Julijski Benečiji, na okrog 80 km dolgi progi (start in cilj Postojna). Udeležba pri obeh dirkali »Adrije« kot oni ..Postojne* je bila velika (20 do 30 dirkačev). Med najboljše primorske kolesarje smemo — poleg Komarja Ignacija, ki je z lahkoto zmagal pri vseh dosedanjih dirkah *- prištevati njegovega brata Cirila ter zlasti Gorkiča (člana S. K.
»Jadran« iz Vrtojbe pri Gorici), ki se Je pri dirki »Adrie« plasiral na 2. mesto in pri oni »Postojne« takoj za Komarjem Cirilom na tretje mesto. Navdušenje v športnih krogih pa je vzbudila njegova zmaga pri dirki, ki jo je na 90 km dolgi progi Gorica—Tolmin —Gorica organiziral italijanski' goriški klub »Audas«! Naše kolesarstvo zaznamuje torej tudi zmago v mednarodni konkurenci. Mnogo pričakujemo dalje od dirkača Bajca (člana »Skaša« iz Ajdovščine), ki se je plasiral pri dirki za prvenstvo na tretje mesto, dočim je pri dirki »Postojne« prišel četrti-Kolesarske odseke imata poleg »Adrie« in »Postojne« še S. K. »Jadran« (Vrtojba) in S. K. »01ymp« (Opatija), nekateri klubi pa le posamezne kolesarje. Pri tej priliki smatram potrebno navesti pregledno statistiko športnih organizacij, v Primorju. Ustanovljenih je do sedaj 20 športnih klubov, med katerimi so pa nekateri šele komaj osnovani. Obstojajo pa še izključno dijaški klubi — kakor S. K. »Zora« in S. K. »Bistrica«, oba v 11. Bistrici. Med zelo ali delno delujočimi naj navedem sledeče:	S. K. »Primorje«
(Gorica). S. K. »Miren« (Miren pri Gorici), S. K. »Jadran« (Vrtojba), S. K. Ajdovščina-Sturje (»Skaš«), S. K. »Nanos« (Vipava), S. K. »Št. Vid« (Št. Vid pri Vipavi), S. K. »Postojna« (Postojna), Nogometna četa Mladinskega društva »Prosveta« (MDP-Opči-ne), MDP — Trst, Športnoizobraževalni krožek pri Sv. Mariji Magdaleni (Trst), S; D. »Adria« (Trst), Mladinsko društvo »Zarja« (Rojan), S. K. »Barkovlje« (Barkov-lje), S. K. »Jadran« (Herpelje—Kozina) in S. K. »01ymp* (Opatija).
Iz zgornje statistike je razvidno predvsem dvoje: prvič, da skušajo naši športni krogi združevati šport in prosveto in drugič, da se ni razvil pri nas šport samo v mestih, temveč, da se prav posebno in veliki meri razvija na deželi, kjer zadobiva vedno bolj trdna tla. K temu so pripomogle zlasti številne nogometne tekme, ki so se vršile tako na Vipavskem. Krasu kot Istri in ki so služile predvsem propagandi, pa tudi spoznavanju in ocenjevanju moči naših klubov.
Po doseženih rezultatih lahko smatramo za slovenskega prvaka v nogometu — nogometno vrsto MDP - Opčine, ki je v nekaki neoficijelni prvenstveni tekmi, kakor tudi v revanšni igri premagala S. K. »Nanos« (Vipava) s 5 :1. S. K. »Nanos« sam je najmočnejši klub na Vipavskem. Saj je »Skaš« podlegel »Nanosu« z 0:4, S. K. »Št. Vid« pa z 0 :6 in je tudi »Postojna« pri prvi prijateljski tekmi dosegla le neodločen rezultat (3 :3), dočim je v revanšni igri podlegel »Nanos« s 3:0, Upoštevanja vreden konkurent »Nanosu« je postalo goriško »Primorje«, ki je zaključilo tekmo s S. K. Miren (7:0) in ono s »Skašom« (2:1) v svojo korist. — Kot najmočnejša nogometna četa v Primorju sploh je pa »01ymj>«, ki je porazil S. K. »Adria« (Trst z rezultatom 8:0 in kombinirano četo »Zveze mladinskih društev« v Trstu (MDP - Občine in Športno - izobraževalni krožek pri Sv. Mariji Magd.) z rezultatom 3:1. Med uspehi imenovanega kluba naj navedem še zmago nad S. K. »Victoria« (Sušak), v razmerju 6:5. Od mednarodnih tekem moram tudi opozoriti na neodločen
izid tekme: S. D. »Adria« — C. S. »Edera« (Trst—Sv. Jakob) 3:3! in zlasti na lepo zmago MDP-Občine nad italijanskim športnim klubom »Scoglietto* (5 :0!!). Lepo se je odrezala tudi II. četa »Adrie«, ki je porazila »Diano« 4:1.
Poleg nogometa, ki , stoji-skupno s kolesarstvom na čelu športnega gibanja v Primorju, se je pričelo polagati večjo važnost tudi na druge panoge športa. Tako so se stvorile moške in ženske hazenaške čete. Vsem ostalim klubom prednjači S. K. »01ymp«. ki more zaznamovati lepe uspehe napram »Adriji« (17:2!) in MDP (Trst) 8	: - 0 (ženska hazena) ter moška z
MDP-Trst 6:1. Premagale so hazenašice »01ympa« tudi sušaške kazenašice, ki so v Jugoslaviji na dobrem glasu.
Jugoslovanske hazenaške čete so v Primorju 4. Italijani te vrste športa še niso vpeljali-
Pa tudi plavalni šport se razvija. Med uspehi v tej panogi naj opoz.orim na inter-nacijonalno plavalno tekmo na Sušaku, kjer je Miinz (član našega »01ympa« iz Opatije) odnesel zmago na 100 m pred Italijanskim šampionom Blachom in to v času, ki je boljši od tozadevnega jugoslovanskega rekorda, v času 1’ 26” štiri desetinke!
V kratkem upamo, da si vzgojimo tudi dobre lahkoatlete, saj so se pri nekaterih klubih osnovale že lahkoatletske sekcije in S. K. »Jadran« (Vrtojba) je priredi! v septembru manjšo prireditev. Glede vesiar-stva se je že tudi vršil v Barkovljah pri Trstu informativen sestanek, ki je bil prav dobro obiskan in izvolil se je pripravljalni
odbor za ustanovitev Veslarskega klub? »Val« v Barkovljah, katerega ustanovitev ni več daleč.
To bi bil kratek' pregled krepto se razvijajočega športa med Jugoslovani v Primorju. Jugoslovanski svobodni bratje P« bodo gotovo še nadalje zasledovali njegov nadaljni razvoj in tozadevne akcije in nastope svojih bratov v Primorju simpatično spremljali.	V.
^	'-<£>'v.-
To Sil
VLOMILEC, KI SE POSKUSI OBESITI, A SI, KO IMA VRV NA VRATU, PREMISLI
Nedavno je vlomil neki individij v Pi' rižu'v sebo neke »bone«. Zasačili so ga in brez vsakega odpora se je pusti! odvest na policijo.
V samotni celici so ga premagale bridke refleksije. V svesti si, da ga spričo reci-divnosti zadene vsa strogost zakona, 1® prišel do prepričanja, da je najbolje, da napravi takoj konec življenju polnem zl0(v nov. Edin izhod je videl v tem, da ■ ** obesi. Čuječnost paznikov, mu je odvzel« naramnice in trakove čevljev. Figueron 1® torej zvil iz svoje strgane srajce vrv, pr«v pripravno za njegov namen. V trenutku P*< ko bi bil imel izdihniti dušo, se je možakar premislil, začel je brcati s tako silo v da so pridrli pazniki, ter ga pravočasno rešili. Premisiivši si, se je dal torej ri* gueron odvesti v sodnijske zapore, čeprav — brez srajce.
Tarzanova doživetja.
V krajih, ki jih še ni prestopila človeška noga, se je v strašnih razmerah rodil lordu Greystoke siri. Oba, oče in mati, sta kmalu po njegovem rojstvu podlegla strahotam džungle in mlado bitje je ostalo samo v rokah človeške opice Kale, ki ga je ugrabila iz zibelke, kamor je odložila svoje mrtvo dete. Tako se glasi kratka predzgodovina o potih človeka, ki so mu dale opice ime Tarzan t.j. belokožec. Brez očeta in brez matere je potomec slavne plemiške angleške rodbine nameril svoje prve korake v svet daleč od organizirane človeške družbe, sredi pragozda, kot rejenec divjih zveri. In ti koraki so veljali v prvi vrsti plezalni umetnosti opic; mladi lord se je učil zadoščati potrebam, ki jih je vzbujala v njem neposredna okolica in rasel — sam zver —-iz nebogljenega dojenčka v krepkega dečka. Ta del njegovega življenja hrani posebne čare, ker nas seznani z nadvse simpatično prikaznijo med zvermi, z njegovo pseudo-materjo, opico Kalo. Ljubezen te živali je, dasi nenavadna, vendar tako resnična in končno tudi umljiva. In pod njenim okriljem je ostal živ in zdrav mali Tarzan, pod njenim okriljem se je po nespremenljivih zakonih narave uveljavila premoč človeka nad divjo, nezavedno naravo. Vsepovsod, kjer je hodil mali Tarzan s svojo materjo, na lovu in pri igrah, povsod je bil prvi, povsod naj-spretnejši in najzvitejši. 2e kmalu se je razvil njegov dar opazovanja, da je tudi s starejšimi opicami stopil v jasen, ostro očrtan odnošaj. Tega je sovražil, onega je ljubil, tega je zaničeval, onega je spoštoval. Približno v tem času njegove notranje zrelosti je na svojih samotnih potovanjih našel ob morju kočo svojega očeta, ki jo je tam zgradil in tudi v njej za zmirom zatisnil oči. V tej koči je Tarzana srečal povsem nov svet — svet kulture. Ni ga zanimalo okostje njegovega očeta in matere — podobnega je videl že mnogo —, zanimala ga je last njegovega očeta: knjige, svinčniki, orožje, škatlje, shranjeni rokopisi in fotografije itd. V ta svet se je odslej zamaknil z vso intenzivnostjo, kakor bi ga kdo postavil v začaran kraj, kjer je pri vsakem koraku odkril nove čudeže. In naravnost genijalno je zamišljen in izveden njegov študij, ko se mu po večletnem naporu posreči razrešiti uganko branja ta pisanja. Obenem s tem orožjem duha, pa je dobil tudi orožje za brambo telesa, očetov nož. Človeške 'lastnosti so malemu, ki se je razvil tekom let v nenavadno krepkega mladeniča, pripomogle, da je to svoje orožje znal nevarnostim odgovarjajoče upodabljati in se tako po moči in po razumu dvignil nad svoje pleme. Prvič je spoznal pomen svojega noža. ko se je moral boriti z orjaško gorilo in ji je brez pravega razumevanja porinil klino v srce. Odslej je jpričel rasti v dve smeri: kot človek in kot zver.
Častihlepje ga je gnalo v boj zoper najmočnejše sovražnike džungle, obenem pa je iz knjig spoznal, da ni opica, pač pa da spada k plemenitejšemu plemenu. To spoznanje mu je odmerilo stališče v džungli. Premagal je orjaka za orjakom iz plemena opic, premagal je leva — v srcu pa je žgalo hrepenenje, da bi prišel k svojemu pravemu plemenu, k ljudem. Srečanje s črnci — s prvim človekom, je vsekalo prvo globoko rano v njegovo srce. Cmi vojščak mu je ubil mater — Kalo. Pa naj se je odslej še toliko učil od divjakov človeškega življenja, ko jih je skrivaj opazoval, ta človek je ostal njegov sovražnik, ki ga je moril, kakor živali. Zraven je vedel, da je belokožec — in te je hotel poiskati. Vsled tega se je odpovedal kraljevi časti med opicami in se vrnil v očetovo kočo na morskem obrežju. Po čudežnem slučaju so tam izkrcali uporni mornarji ameriško družino, kakor pred dvajsetimi leti njegovega očeta. In to prvo srečanje Tarzanovo z belokožci je zadalo Tarzanovemu srcu drugo globoko rano —spoznal je ljubezen. Med izpostav-ljenci je bila lepa, mlada Amerikanka, ki jo je rešil 'iz rok svojega smrtnega sovražnika — orjaške človeške opice Terkopa. Vendar dasi je znal brati, povedati ji ni znal, kdo je in da kaj mu pomeni, ker ni znal govoriti. Čuval je belokožce, r^il enega za drugim gotove smrti in ko je mladega častnika iztrgal iz rok divjakov in ranjenemu stregel v džungli, se je deklica odpeljala iz njegovega kraljestva. Bil je takrat kralj džungle, po svojem razumu in svoji orjaški sili strah vsem zverem, vendar strt in osamljen brez nje, ki je ni mogel pozabiti. Z vstrajnostjo trmastega otroka se je učil govoriti *n končno odšel s častnikom, ki ie medtem ozdravel, iskat belih ljudi. Preromala sta temne pragozde iti'se usidrala na bojno ladjo. Tarzan je odhajal k ljudem, v civilizirani svet, da poišče ljubljeno deklico. Toda ko jo najde, je že prepozno. Dasi je deklica v džungli podlegla naravnim nagnjenjem, se je v svoji pravi okolici ustrašila življenja s človekom, o katerem ni vedela, če je spioh človek. Tarzan je sicer prejel obvestilo od svojega prijatelja, dotičnega častnika, ki ga je rešil smrti, da je dokazano, da je pravi sin lorda Greystoke, toda, ko je zvedel, da je lepo dekle obljubilo roko drugemu, njegovemu bratrancu, ki je pa pomotoma imel naslov lorda, zataji svoj rod in izjavi, da je sin opice Kale. Samo, da bi ona, Jane Porter imela udobnejše življenje, ko se poroči z domnevnim lordom. Ta usodni konec prvega dela Tarzanovih doživetij zapušča v bralcu sled žalosti in usmiljenja s težko preskušenim Tarzanom. Drugi del »Tarzan in svet« nas spznani s Tarzanovim življenjem v Parizu. Kljub vsem občudovanja vrednim činom je podoben drevesu, ki nima prave zemlje. .Iztrgan je iz vsega življenja, ker nima pravega me-
sta v družbi. Na potu iz Amerike si je nakopal strašnega sovražnika, Rokova, poosebljeno zlo in pa pridobil obenem prijateljstvo grofa in mlade grofice de Coude. Prve mesece njegovega bivanja v Parizu se izživlja med temi dvsmi poli, dokler se ne ujame v Rokovo past, in pade nanj sum, da je z grofico de Coude grešil nad zakonsko zvestobo. Tarzanu se zagnusi civilizirani svet in civilizirani človek. Želi si nazaj v svobodo svojih pragozdov, nazaj h kruti, toda odkritosrčni naravi.
Potegoval se je za službo, da bi tudi on postal koristen član človeške družbe in končno se mu je posrečilo, da so ga v važni zadevi poslali v Afriko. Toda Rokov mu je bil neprestano za petami. Odigravajo se strašni prizori, kjer se je na mračnem ozadju človeške pokvarjenosti, vte-lešene v Rokovu, veličastno odražala veličina in čistost Tarzanovega junaštva. Po burnih doživljajih in junaštvih v puščavi, se končno Rokovu posreči, da pahne svojega nasprotnika z ladje v morje. Čudežen slučaj je hotel, da se je Tarzan rešil in priplaval baš v isti zaliv, kjer je stala v senci pragozda koča njegovega očeta. Zaživel je znova življenje zveri, postal kralj divjakov in padel še nižje: vrnil se je k plemenu opic, pri katerem je bil vzgojen in postal zopet njihov poglavar. Samo proč od človeka, to je bilo njegovo geslo. Globoka srčna rana še ni bila zaceljena, pač pa mu je narobe uničila vse sanje o sreči. Toda usoda je odločila drugače. Deklica, ki jo je ljubil, je podvzela s svojim očetom in večio družbo, kjer se je nahajal tudi Rokov, potovanje okrog Afrike. Svojo poroko s Claytonom je odlašala in zmirom z bolestjo mislila na Tarzana, ki ga ie zdaj, daleč od njega resnično vzljubila. Žalovala je za njim, ker je Rokov izdal, da je Tarzan poginil v valovih in po-
zdravljala vsak dan, ki ga je pridobila v svrho odložitve svoje poroke. Vožnja okrog Afrike ni bila srečna. Ladja se je razbila in cela družba, razdeljena v dva tabora, je našla zavetja v džungli blizu Tarzanove koče. Jane Porter je strašno trpela ta čas in obenem spoznala, da Tarzana ne more pozabiti. Zato je razveljavila Claytonu dano besedo in sklenila, da se nikdar ne poroči. Tedaj jo ugrabijo možje-potomci nekdanjega belega ple" mena'in jo hočejo žrtvovati solnčnemu bogu. Tarzan, ki je izvedel o trpljenju drage deklice, jo reši smrti drugič in tokrat ju združi usoda kot srečna zakonca. Polna sreče in najslajšega upanja pozabita na prestano gorje in se odpeljeta nazaj v kulturni svet, gradit si svoj dom, svojo družino, svoiP sladko srečo. Bodočnost je zastrta, da ne vidita krutega trpljenja, ki jima ga pripravlja bodočnost, opisanega v tretjem delu Tarzanovih doživetij v romanu »Tarzanove živali.« 1
Opozarjamo, da prične »Narodni dnevnik« w občevati burni in nadvse zanimivi roman: »TarZ*‘ nove živali«.
Josip Peteline
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7*
Priporočam na veliko in malo galanterijo, nogavice, razne sukance, gumbe, čipke, vezenino, kravate, srajce, sprehajalne palice, krojaške
In čevljarske potrebščine.
Najnižje cene!	Postrežba	tožna!
Naicenejše nove ln rabliene
pisalne stroje
v ipvcljilnl mehanični delavnici sa popravo pisalnih rabinskih, raimnoiavalnlh In kopirnih strolav.
Ludvik Baraga, Ljubljana,
šelenburgova ulica 6.11.
Barvne trakove, karbon—indigo papir ter vse drug potrebščine. Pisarniška oprema vedno v zalogi.
Podpirajte Jugoslovansko Matico I
TTT
kkk
da se stvari, že obdelani jedilni stoli, klubske garniture, fotelji itd., ki so preoblečeni z usnjem, lahko nanovo prebarvajo in pridejo do prvotne barve, ima tvrdka
DRAGOTIN PUC
tapetnlk v Ljubljani
Kolodvorska ulica 18
Trboveljski
premog drva, koks
angleški premog šlezijske brikete
dobavlja Ilirija tu. Kralja Petra trg St. 8.
Tel. 220. — Plačilo X tudi na obroke.
KUPUJTE trgovcih
ki oglašujejo v Narodnem Dnevniku
se več boljših gospodov na dobro domačo hrano.
Naslov pove uprava Usta.
nova, kompletna, jesenova, po Utirana, se ugodno proda. Naslov pove uprava lista._________
z znanjem slovenskega In nemškega jezika, zelo gospodinjska in hubi otroke, išče mesto upraviteljice tajnice.
Ponudbe pod ..Vestna moč“ na upravo Narod. Dnevnika v Mariboru.
S
Hajnovejše knjige
Zvezne tiskarne in knjigarne v Ljubljani, Marijin trg It. 1.
O. ZUPANCIt,, Veronika Deienlika, tragedija, str. 185 — »Splošna knjižnica* štev. 28 — Vez. Din 32’—, broš.jDin 25'—, finejša izdaja celo platno Din 66'—, pol platno Din 60'-, broš. Din 62— luksuzna izdaja, v usnje vezana Din 130-—.
F. ERJAVEC, Brezposelnost In problemi skrbstva za brezposelne, 80 str. — »Splošna knjižnica« štev 27 — Vez. Din 17’— broš. Din 12'—.
L. ANDREJEV, Crne maske, drama, str. 82 — »Splošna knjlž.« št 26 — Vez. Din 17'—, br. Din 12'—
Zahtevajte cenik!
E. L BULWER, Poslednji dnevi Pompejev, ro
man, »Splošna knjižnica« št. 24—25 — I. del vez. Din 36 —, broš. Din 30'—. II. del (v tisku).
L. N. TOLSTOJ, kreutzerjeva sonata, rom. str. 136 »Spl. knjiž.« št. 22 — Vez Din 20. broš. Din 14.
j. ZEYER, Compačl In komurasakl. japonski rom., str. 154. »Spl. knj.« št. 20. Vez. Din 20, broš. Din 14.
a. SIC, Kmečke hlie In njih oprava na Gorani
skem. (Slovanski narodni slog) mapa na finem papirju Din 90. Luks. izdaja na finem kartonu Din 140.
Zahtevajte cenik!
FRANC CERAR,
družba z o. z. v Domžalah pri Ljubljani
tovarna
slamnikov in klobukov
Celju, Gosposka i
i
Popravila se sprejemajo vsako sredo v Ljubljani, Prešernova ni, 5. na dvor. Kovačič St Tršan.
Oglašujte v
Jaradni Oranih".
m— k
nagrade dobi, kdor preskrbi oženjenemu, marljivemu in zanesljivemu upokojencu mesto hišnika v Ljubljani ali v okolici iste.
Cenjene ponudbe na upravo lista pod ..Hišnik".
iiga qgi
ki je v ponedeljek, dne 29. septembra zapazila, da jo na promenadi na Aleksandrovi cesti opazuje mlad gospod, naj v svrho event. poznanstva javi svoj naslov upravi lista pod šifro ..Opazovana". __________
Proda sb
par jelenovih rogov na šabloni. Naslov pove uprava lista.
Hrastov les
suh, rezan 4 m dolg, 30 mm debel, 7—8 m3 se po hgodni ceni proda. Natančneje se poizve pri Ivan Kramar, mizar, Gorenjavas št 39, p. Ribnica, Dolenjsko.
Turški mod, pravi Fortuna, šumeči bonboni na zalogi samo pri JOSIP VITEK v Ljubljani, Krekov trg 8.
lisi teiaii za Izdelovanje damskih klobukov. Modni salon za damske klobuke Aloizlja Vivod roj. Mozetič, Ljubljana, Pred Škofijo 21/11. sprejema dame in gospodične v praktičen pouk v svrho priučenja za lastno rabo. Samostojno izvrševanje vsakovrstnih modnih klobukov. Nadaljnja pojasnila od 10—1 ure popoldan.	Gobe in fižol kupuje Jpip Sever * KomP* dm Ljubljana, Wolfova ul. 1?*
	Kopina. stara 30 let. Čedne zunanjo**1 in neomadeževane preteklost*' s premoženjem 25.000 Din 7 gotovini in lastno opremo se želi čimpreje omožiti, najraje s trgovcem ali gostilničarjem-Vdovec ni izključen. Le resne in neanonimne ponudbe po® „Sreča" na upravo lista.
Sini s kuhinjo in 2 malimi sobami ali 1 veliko se išče v Ljubljani ali okolici. Plača se mesečno do 1500'— K. Cenjene ponudbe na upr. lista pod „Čimpreje“.	
	le si zanesljiv vrati za takoišen nastop. Dnevna služba od 1/2S do Vz 1 ln °Q J/ž2 do 1/2 7 zvečer Ponudb® na upravo lista pod ..Zanesljiv"-
Kol ifabnih vstopim v katerikoli dobro idoče podjetje s kapitalom 50,000 Din Resne ponudbe pod Z. R. 1925 na upravo.	
	Gospadiina trgovsko izobražena išče mest« v pisarni, bodisi za knjigovod kinjo. kontoristinjo ali blagaj-ničarko. Pripravljena je iti tud' nekaj mesecev brezplačno. Po nudbe na upravo lista pod „PI' sarniška moč".
Ja® povili moški in žaket s telovnikom, vse dobro ohranjeno se ugodno proda. Naslov pove uprava lista.	
	M je dobro idoča kavarna na noV° renovirana v sredini mesta Mt*’ ribor, stanovanje takoj na va* polago. Proda se radi prevzetf® drugega dela. Cenjene ponudi?6 prosim na kavarna BristoL M®' ribor.
•••••»g ».*..»..g..#.,*..«. Konei leto se bliža, kdor nima še v redu svoje knjige, kdor želi imeti pravočasno sestavljeno bilanco, kdor ima za urediti stare račune in bilance ali revidirati, dobi vsa potrebna navodila od prvovrstnega, natančnega in solidnega knjigovodje, ki je ze dolgo bil zaposlen kot tak in kot re vizor knjig. Cenj. ponudbe pod »Revizija« na upravo lista.	
	IMi iz nemškega, italijanskega, lran-coskega in srbskega jezika na slovenski in obraino, vsakovrstne korespondencije sprejme izurjen korespondent trg. akademik. Cenj ponudbe pod „Na-tančen" na upravo lista.
. Prazno m se išče za november. Ponudbe z označbo cer,e na upravo lista pod ,.Potreba -	Hom šoto srednjo, iščeta dva boljša gospoda. Če le mogoče v mestu. Ponudbe na upravo lista pod