florica* izhaja vsaki torek in soboto Ako pads na ta dneva praznik, clan poprcj. Iiredniätvo ce nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vettuiini St. 9, karnor je nasiavljati pisma. Wtfrankiraiia piNina se ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisma brez podpisa. HUtieopiHi dopisov se ne vrafnjo m^H^H ^^^^^^H ^^^^^^H i^^^^^D vBK^B^^^^^^^^^HBr E5fl9oä52 ifflttBiOraB ^^m ^^^^^^A „(iorica** stane na leto 10 K, za pol leta 5 K, za četrt leta 250. (Tpravnfätvo se nahaja v „Narodni Tiskarni" ulica Vetturini St. 9. Aa oylasp se plačuje od čveterostopiif petit vrste po 14 vin.. za vei*kratni natis primeren pupust. Pinainezfn* Stwvilk»* stanejo 8 vin. in se prodajajo v raznih goriškili traiikah. Št. 77. V (iorici, v torek dne 27. suptcmbra ID Hi. Leto XII. Ncmški zemljeuidi slo- uenskih krajev. V predzaclnji številki „(iorice" smo poročali, kako strastno in brezobzirno, a tudi brez vsakega kritičnega nacela hočcjo Neinci imeti tn doli na našem jugu kar cclo vrsto svojih ljudi in lo v krajih, kjer ni bilo nikdar ne sluha nc dtiha o Nemcili. No, njili načelo je pač, prepričati svet o primorskem nemštvu. Ali je to res ali ni, zato se ne vpraša. Brez ozira na politiko je to dejslvo za narod „Denker-jev" pač precej sramotno, kajti biti „filozof" in učiti knlluro povsod, a na drugi strani izdajati take stvari kot je zadnjič ocenjena karta, to pač ne kaže visoke kulliire, ampak čisto na- vaden šovinizem. Ako bi kdc zahteval, naj se po Staj<;rskem in Tirolskem oživč stara zgodovinska sloven ska imena, bi Nemci koj zagnali hrup, češ to je barbarsko, da pa usiljujejo oni po naših krajili svojo narodnost, to ni bar- barsko, to je -¦-- knlturno. Zadnjič smo tedaj govorili o na- rodnostni karti, danes imamo v rokah zemljevid naših Alp. Izdala ga je tvrdka (j. Freytag na Dnnaju in s tern poka- zala svojo popolno nesposobnost in ne- kritičnost v kartografskem oziru. Karla narnreč ni izdelana znanstveno, ampak šovinistično nemško. Dandanes je sprejela filologija in tudi druge med- narodne stroke stalni črkopis, v kate- rem se pišejo vsa slovanska. da celo druga tuja imena pravilno z č, š, ž itd. To velja za vse znanstvenike, ker dru- srače se ni mogoče razumeti v velikem stevilu raznih obeced. Sicer pa je to tudi zelö praktično, kajti vsa druga za- /,namovanja za č, š, ž so daljša in vza- mejo več prostora. Da zemljepis ni svetovna veda, tega ne bo nikdo trdil. Samo ti gospodje okoli Freytaga na Dunaju mislijo, da je /-emljepis Alp pravzaprav le zanje. Drugi a ima pravice v te kraje in zato so ta naj- novejši zemljevid priredili res le zase, kajti drug človek si ni ž njini nič boljši. \rsc druge firme tudi nemške iz ce- sarstva — rabijo kolikor mogoče pra- vilne izraze, kajti zemljepis pač ni na- rodna politika. Pa tudi s teliničnega sta- lls ča je čitanje in vporaba tega zemlje- \'ida zelo otežkočena. Že tako je na kartah vse polno imen rek, vasi, gora ltd., sedaj pa še te grozne spake z raz- nimi „tsch" in „sell" itd. Na vsak način kaže kaitografsko ne zmožnost, :iko kdo piše štiri črke namesto ene in )ovrli Se skvari ime! „Ja, die Technik, lie macht Fortschritte", je rekel nekdaj ickov vojskovodja !! Pogleimo sedaj malo ta umotvor, kako piše naša doniača imena. Uboga !>aca je sedaj „Batscha", kar ji seveda bolj pristoja; tudi „Dresenza" se mi zdi icpsa. Posebno odičena je „Tsclies ^otscha" in pa njen sosed „Log di tslies •^otscha"; res, naravnost ginljivo! iz ..(joisditscha" vozijo sedaj les na „Sago", včasi so ga na Žago. Jako ljubki so kraji „Tschelo", „Logarsche", „üra- chowo", „Nowacke" itd. „Tscherniwerch" in „Rudetschirob" menda bosta od same hvaležnosti poiskala še kak „Ruhmeni- wcrch", da bo potem trikolora cela. To hi biio res lepo! „Beuschza" in „Libu- schiiiu" se mi zdita kot dve stari nem- Ski devici, ki lczeta počasi — t. j. „po- tschaßi" — protivasi „Satmin". Pa naj bo tega dovolj, ker pridejo se zanimivejše stvari nadan. „Učenjaki" so so lotili tudi prestavljanja in dosegli na polju jezikoslovja vspehe. za kalere jih bosta zavidala celo očaka (irimma. Nekatere naslednjih prestav še čepe po- leg starega imena. druge pa so že glavni znak in slovensko ime je zraven tiskano drobno, da ga je treba iskati s pove- čalnim steklom. Tako se počasi „po- nemči" ves teritorij in tujci, ki pridejo v naše kraje, dobe tu le še ostanke ne- kega slovanskega plemena, ki je pustilo tudi sledove svoje nekulture. svoje ne- razvitosti, tako si mislijo menda go- spodje Freytag-ovi geografi. Izmed teli znamcnitih prestav po- damo tu le najnovejše in „najlepše". Tarn gori po baski dolini sedaj teče po- tok „Die Fetsch" in ubogi Pores" en je dobil od severa veter, kajti sedaj se zove „Wi n d a I p e". Koritnica nosi se- daj staronemško ime „(i ritt e" in Pod- brdu se pravi „U n t e r in 1: c k". f'etrovo b rdo pa ima ?e bolj nemski značaj, glasi se nainreč „Hem ark". „Crna prst" je nakrat spremenila svoj spol in se pridružila „Südmarkovcem" kot pristna nemška kri „S chwarz e n- b e r g". Zalilog se zove sedaj „Stu- ben" (!), Podlog pa je ,X nte ra 1 ben". Celo Češenjce so šli pokušat ti gospodje in dobili so tarn „K erschs t a 11'\ ker se jini je pa zlomil Babji zob. so si hitro iz posodili na Nemškem „W e i b e r - zahn". Fino. kaj ne; samo da je ta bolj piškav kot je bil stari. Lani so še poročali časopisi, da se je ponesrečil dr. Stojc na Škrlatici. letos bi to šlo težko, ker je ni več. Letos se pobijejo turisti lahko edino na „Scharlach- vv a n d". Fin okus kažejo tudi sledeče prestave n. pr. Obloke „Löc klein", ali Znojile „Windfall" ali Aložič „11 e r r s ch at'teck" itd. Ravne so se res uravnale in so postale „H b e n", (iolica je enkratkonečno „K ah 1 k o g el" in Baba je postala gosposki „Frauen- k oge 1", Da nima Rožca ničesar opraviti z „rožo", tega ti gospodje tudi niso vo- hali, zato imamo danes tam „Ro- senkogel". Ce omenimo se dve za- res klasični prestavi. namreč Pod rost „ S t e i n bac h" in pa Drazgose „F e u c h t- a c ti", mislimo, da imajo naši čitatelji za enkrat dovolj. Bolj neniarne in šovinistične karte že dolgo iiisino imeli v rokah. To je naravnost hudobija, tako kvariti kra- jevna imena in zaznamovanja. Vsakdo lahko imenuje svoje kraje kot jih hoce. le nam naj bi ti „učenjaki" predpiso- vali krajevna imena. Ne, gospodje. prisli ste prepozno in skrhali si boste na Česenjcah zobe, da bo veselje. Bodite tedaj mirni in počivajte doma Za brdom ali po vaše „Hinterm Fck" ter pu- stite Babe in Babje zobe lepo v mini, sicer bi vain znala katera skočiti v lase, čeravno imate na glavi morda le „Kahlkogel". Pripravimo se na Ijudsko sfelje! Pripravljavni odborza Ijudsko žtctje v üorici je določil, da se bo vršil dne 2. okt. t. 1. ob 10. uri predpoludne v dvorani „Trgovskega Doma" ali „Cen- tral" ljudski shod, da se ljudstvo na- tančno poduči o tej važni zadevi. Ob tej priliki se napravi tudi slovesen ugovor proti teinu. da bi v fiorici magistratvo- dil Ijudsko štetje. Kako da bi Italijani vociili stetje. povedal je „Piccolo" z dne 29. avg. t. 1.. ko je pisal. da sine jo o r g a n i. ka t e r i m je poverjeno ljud- s-J«. ictje. popisGvalne pole tudi po- pravljati. To je v očitnem nasprotju v. mi- nistersko izvršilno odredbo. ki pravi, da mo raj o organi. katerim je poverjeno Ijudsko štttje. v p r a š a t i o s e b e, k a- t e r i o b č e v a 1 n i j e z i k n a j v p i š e j o, p r i t e m pa da si m o r a j o i z o g i- b a t i v s a k e g a p r i g o v a r j a n j a. k i b i ž n j i m v p 1 i v a 1 i n a o s e b o g I e d e tega v p r a s a n j a. Pred desetimi leti .so Italijani po mestih res popravljali popisovalne pole. Ponekod so ceio popisovalne pole, ki so bile napolnjene v slovenččini. za- žigali ter jih potem nameščali z italijan- skimi. Tako bi utegnili tudi letos delati. Na to stran se inoramo zavarovati! Italijani hočejo na vsak način vse odvisno osobje t. j. hlapce. služabnice, delavce itd. vpisati kot Italijane. V tern oziru nioramo ponevno povdarjati. da nasi delavci in služabniki in služabnice res sicer lomijo za silo z italijanskimi gospodarji neko laško mešanico toda z drugimi t. j. s prodajalci. tovariši. drus't- veniki. stariši itd. občujejo v sloven- ščini. SlovenšČina je torej tudi njih o b- čevalni jezik. Ta mora pnti v popi- sovalne pole ! Tako naj vsi pogumno zahtevajo, ker drugače bi ne mogli več veljati za vrle Slovence in Slovenke. Ljudsko štetje je za naS mali slovenski narod velikega pomena in zato moramo biti v tern oziru zelo skrbni in požrtvo- valni. Opozarjamo pa tudi slavna župan- stva na deželi, uaj storijo vse, da se ljudsko Stetje za narod pravično izvrši. Ta zadeva ni le glede posameznih občin. ampak tudi glede cele dežele in države velevažna. Dopisi. Z Vipavskega. Trzaska „Hdinosf. znana „odkritosrčna prijattljica" slo- venskc duhovsčine. je imela minole dni zopet enkrat prijetno priliko. da je sedla proti slovenskemu duhovniku na sodni stol. Takrat si je izbrala uasega preč. g. vipavskega dekana. Najpiej moramo izjaviti. da mi Vipavci kot ožji rojaki predobi o znanih dveh gospodov. ki se- dita v uredniStvu „Fdinosti". ne spre- jeinamo od tega lista nobenega nauka in nobene sodbe v ccrkvenih zadevah. Tozadevni nazori ogrnmne večine kranj- sko-vipavskega ljudstva so tako stalni in neomajni, da jih pescica v liberalni tabor pobeglih trških ali tržaških Vi- pavcev ne zgnne z mesta. Verno vipav- sko ljudstvo stoji neomajno na strani svoje sedanje, kakor je ostalo na strani svoje nekdanje >, naj le delajo tako, üoJe pops" . uc njih in njih društva. Ljudstvo je splošno obsojalo ta čin mirenskih liberalcev. Po vsej pravici je preč. g. Župnik Rojec v cerkvi na gradu protestiral proti takemu početju mirenskih liberalnili brezvercev. Znani zli duh se hoče zaradi tega maščevati nad roko pravice, ki ga je doletela. A ve naj, da pravi obračun ni še prišel. ^e pride! Za danes naj bo ! se to! Učitelj na tukajšnji obrtni šoli, Urbančič, je od te službe odstav- ljen. Ostavila ga je pristojna oblast za- radi tehtnih vzrokov. Deskle. — Prejeji smo in objavimo: V Desklah 21. 9. 910. V Zmislu para- grafa št. 19 tiskovnega zakona prosim da se sprejme sledeči popravek glede dopisa iz Deskelj v St. 74. z due 17 septembm 1910. 1. Ni res da se pri nas imenuje Hotel Lenassi 2. Ni res da mora muzikant fan- torn plačati za pijačo predno sine na liarmoniko zaigrati 3. Ni res da se v mojej nisi igrajo prepovedane igre v skrivnih prostorili res pa je da se sploh nobena prepove- dana igra ne igra ne v skritih in v dru- gih prostorili Prosim da se to v prvi St, üorice objavi Rafael Zimic krčmar Pod Desklami Polilični pregled. Naš cesar v Marijinem Celju. .Minulo soboto se je peljal naš ce- sar v starodavno. častitljivo Marijino Celje. Cesarjev oficielen sprejem v Ma- rijinem Celju je bil pred častitljivo ro- marsko cerkvijo v za to pripravljenem slavnostnem šotorju. Poleg cesarja in njegovega spremstva sta bila navzoča tudi nižjeavstrijski in Štajerski namestnik kakor tudi več štajerskih deželnih po- slancev, županov in driigih cerkvenih in svetnih dostojanstvenikov. Cesarja je nagovoril in pozdravil marijoceljski žu- pan Rögl. Cesar Franc Jožef 1. mu je odgovoril tako-le: „Veseli me. ker po dolgem času zopet vidim Marijino Celje, da se pre- pričam, kako lepo je napredoval ta kra- sen kraj. Marijoceljsko prebivalstvo kaže največje versko in patriotično mišljenje, ker sprejema gostoljubno ro- marje monarhije in ne dela med njimi razločka v narodnem oziru. Naj bi vse tu govorjene molitve našle pot k Vse- mogočnemii. Zahvaljujem se za pri- srčen sprejem in za lzraze glede na lo- jalnost in udanost." Prestolonaslednik na Ogrskem. Nek ogrski list poroča. da se bo podal v prihodnjih dnevih po nalogu cesarja prestolonaslednik Franc Ferdi- nand na Ogrsko. da v incognitu inšpi- cira glavne garnizije; s to inšpekcijo spravlja ta list v zvezo pogoste pritožb^ zaradi grdega postopanja z vojaki. Skupni državni proračun. Iz Budimpešte: Na skupni mini- sterski konferenci v petek se je določilo, da se izdatki za armado v letošnjem proračunu zvišajo za 20 milijonov. Poleg tega pa pridejo v -ta proračun še strahovito visoki izdatki, namreč anek- sijski stroški v znesku 235 milijonov, od katere svote odpade na Ogrsko 85 milijonov in dalje odškodnina Turčiji za aneksijo Bosne in Hercegovine v znesku 64 milijonov. Specijalne vojaške zahteve pridejo v proracun za leto 1911. — Slovenska obstrukoija v štajerskem deželnem zboru. Četrtkova seja štajerskega dežel- nega zbora se je zopet na zahtevo slo- venskih poslancev prekinila, ne da bi bilo prišlo do dnevnega reda. Prihodnja seja bo sklicana pismenim pototn. Slo- venski poslanci-so dosegli, da se bodo takoj vršila pogajanja z zastopniki raznih klubov. Slovenski poslanci sta- vijo pri teh pogajanjih svoje zahteve na šolskem in gospodarskem polju. Nemci so bili v čet. silno poparjen5 ker so videli, da slovenski poslanci odločno vstrajajo na svojih zahtevah. Slovenski poslanci so velespretno postopali, da so preprečili vsako razpravo Se pred dnevnim reJom. Kakor je soditi po po- ložaju, štajerki deželni zbor sploh več ne bo sklican. , Darovi. Za „Š ols k i Do m" je došlo našemu uredništvu: Župan- stvo v Medani 25 K; g. župan Zucchiatti iz Medane 5 K. Srčna hvala! Za nakup knjig ubogim učencem slov. gimnazije jcdaroval g. šolski nad- zornik V. Kumar 5 K. Srčna hvala! Domače in razne vesfi. P. n. naročnikom. Bliža se konec 3. Četrtletja. Pri ti priliki opozarjamo p. n. naročnike na njih dolžnost ter jih prosimo, da blagovolijo poravnati na- ročnino za tekoče leto in posebno pa še za prejšnja leta. U p r a v n i š t v o. Predrzna tatvina. — Tvrdka Si- cherle & Co. ki ima svoj lastni iniin v Solkanu, je prišla minoli teden na to, da ji zmanjka eel voz žita. ki ga je na- ložila na južnem kolodvoru in katerega so imeli zvoziti v Solkan. Začetkom so mislili, da je kaka pomota v Stetju. Pozneje pa so našli dva kupa vreč. ki so imele začetnice tvrdke, ki ji je po- slala ono žito, in iz tega so sklepali, da mora biti žito ukradeno. 34 kvinta- lov žita je bilo na ta način ukra- denih. Stvar se je naznanila policiji, ki je vpeljala preiskavo. Iz ijubosumcosti je v nedeljo po- noči okoli polnoči iz revolverja streljal trgovski pomočnik Ivan Cej Martinov na svojo bivšo ljubljenko, delavko Izi- doro Maraž, staro 20 let. Zadel jo je v prsa. Zgodiio se je to za Ražonarji v hiši št. 11. Nesrečnico prepeljali so v žensko bolnišnico, kjer so ji izvlekli kroglo. Maraž je sicer nevarno ranjena. a upanje je vendar, da jo rešijo. Ceja so včeraj zaprli. Bivšinemški minister-rojak Schrei- ner se je mudil te dni v üorici. Letošnja vinska trgatev. — Le- tošnja vinska trgatev bode v naši de- želi, kakor je znano, žalostna. Da je pe- ronospora uničila vinski pridelek. na tem so mnogo krivi vinogradniki sami ker niso pravočasno škropili trt, zana- šajoč še na dejstvo. da so v zadnjih dveh letih imeli prav tako lepo grozdje oni vinogradniki. ki niso škropili kakor oni, ki so večkrat Skropili. Proti toči seveda ni odpomoči. Zadnje dni pa prihajajo iz raznih krajev vesti, da je pričelo grozdje še gnjiti. Zadnjemu zlu pa bode mnogo odpomoglo krasno vreme. katero imamo že nekaj dni sem. Ako bode lepo vreme, nameravajo vinogradniki s trgatvijo po- čakati, v nasprotnem slučaju bodo pri- morani grozdje precej potrgati. V slu- čaju suhe trgatve pa bi bila letošnja vinska kapljica izborna. Razpis natečaja za sprejem v zimske tečaje slovenskega oddelka de- želne kmetijske sole in za podelitev podpor v znesku 24 kron mesečnih v svrho obiskovanja omenjenih zimskili tečajev. Do vštevši 14. oktobra tek. leta se vpisujejo prosilci za sprejem v prvi tečaj deželne kmetijske sole po sledečih določilih : 1. Sprejmejo se kmetski si- novi in sinovi posestnikov, ki dokažejo : a) da so dosegli normalno starost Id let, ali pa, da so pred kratkim zado- stili vojaškemu službovanju; mladeniči. ki so neposredno pred naborom, se ne sprejemajo; b) da posedujejo v ele- mentarnih predmctih zadostno priprav- ljalno znanje, katero morajo dokazati / vsprejemnim izpitom; c) da so bili vedno lepega nravnega vedenja in da so krepke fizične konštitucije, primerno za kmctijski poklic. 2. Pouk se razdeli na dve clobi po 5 mesecev, in sicer od 1. novembra 1910 do 31. niarca 1911. Kdor dovrši prvi tečaj z dobrim uspe- hom, ima pravico stopiti v drugi tečaj, ki traja ravno toliko časa. Koncem vsake učne dobe se bodo vršile javne preskušnje, in koncem druge učne dobe se izdajo gojencem, kidovrše drugi učni tečaj, odpustna spričevala. 3. Gojcnci se bodo poučevali v praktičnern kme- 'tijstvu, v govcdorcji, sirarstvu itd. Va- dili se bodo v čitanju, pisanju, ra- čunstvu ter se bodo vadili v rabi kme- tijskega orodja, v obrezovanju itd. 4. ZnaČaj sole zahteva, da stanujejo go- jenci v zavodu, kjer bodo prejemali brezplačno stanovanje brez perila. Za skupno hrano plačajo gojenci mesečno prehranitnino, ki se izračuni na podlagi celotnega potroška za nakup jestvin, in se razdeli na število prisotnih gojeri- cev. Pri določevanju mesečne prehranit- nine se bode oziralo na premoženjske razinere manj premožnih gojencev. 5. Dvajseterim manj premožnini gojencem se podele mesečne podpore po 24 K, po 120 kron za 5-mesečno dobo zim- skega tečaja ; k^lor namerava prositi za te podpore, naj priloži prošnji ubožni list. o. Postavni zastopniki gojencev imajo predložiti pisrnene in z dotičnimi listinami opreinljene prošnjo (krstni list, zadnje šolsko spričevalo, spričevalo nravnega vedenja, ubožni list) dežel- neniii odboru do 15. oktobra t. 1. 7. S posebnim obvestiloni se naznani dan vsprejeninili izpitov in otvoritev tečaja. Glavni namen tell tečajev je seznaniti kmetovalce, kolon^ in male posestnike z rnodernim in racijonalnim načinom kmetijskega obdelovanja v obče. Za našo deželo je ustanovitev označenih tečajev velike važnosti, vsled česar se naprošajo gospodje žnpani, poscstniki in vsi tisti, ki jim je na izboljšanju kmetijstva v naši deželi kaj ležeče, da svetujejo sposobnim inladeničem, naj prosijo za vsprejem v zimske tečaje. Železna obrt v Lokovcu. — Pre- tekli četrtek je bila v Lokovcu posebna komisija, ki si je ogledala sedanje obrtne razmere naše lokovške domače obrti z Železjem. Komisija ima namen protičiti sredstva v svrho, da se do- rnača obrt ohrani in povzdigne. Skoraj gotovo pride do ustanovitve tehnično pravilno urejene železno-obrtne zadruge, ki bi naj nakupovala potrebno železje, prodajala pa skupno izdelke svojih članov. Sedaj se izdelujejo vse mogoče stvari sicer jako lepo in okusno, tako da so se strokovnjaki čudtli nad ra- zumnostjo in pridnostjo samoukih lo- kovških obrtnikov. V komisiji so bili gg.: nadinšpektor Pösendeiner za du- najski osrednji zavod za pospeševanje obrti; trgovsko-zbornični tajnik Bisiach kot predsednik kuratorija goriškega za- voda za pospeševanje obrti, obenem kot zastopnik trgovske zbornice; inž. Penso, ravnatelj, ter inž. Rassevieh, uradnik goriškega zavoda za pospeševanje obrti; g. prof. Berbuč je zastopal de- želni odbor; g. Premrou pa Cioriško zvezo. Obenem sta oba zadnja gospoda prisostvovala komisiji tudi kot člana kuratorija zavoda za pospeševanje obrti v (jorici. Dobro in koristno je, da se vsi v to poklicani činitelji zavzamejo za potrebe naše domače obrti in ji poma- gajo kolikor niogoče. V občinskem zaporu v Vrtojbi bi se> bil v noči od sobote na nedeljo kmalu zadušil neki France Gorkič. (iorkič je bil v soboto zvečer pijan in je začel tako razsajati, da ga je občin- ski redar vtaknil v občinski zapor. Ko so šli ljudje v nedeljo na vse zgodaj k maši, zapazili so, da uliaja iz zapora dim. Odprli so vrata in zagledali so na tleh ležečega (iorkiča, ki je bil popolnoma nezavesten. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico k usmiljenim bratom, kjer se naliaja v nevarnem stanju. Vlhar na Reki. V sredo je razsajal na Reki velik viliar, vsled Cesar se je pripetilo v pristanišču več nesreč. Neka '*• lesom na pol naložena ladja se je prevrnila. Neka prazna jadrenica iz Pe- sara se je potopila. Moštvo je z veliko težavo priplavalo na obrežje. Obe ladiji sta se potopili. Proces Bielohlavek. -— Dunajski liišni posestnik Ziffrer je obdolžil drž. posl. in nižeavstr. dež. od'oornika Bie- lohlaveka, da jesvoje javne funkcije iz- rabljal v to, da se je obogatü. Bielohlavek je vložil proti Zil'frerju tožbo radi ža- ljenja časti. Ta je izjavil, da nastopi dokaz resnice. Po šestdnevni razpravi je Zifferju popolnoma ponesrečil dokaz resnice in zato je bil obsojen v 14 dnevni zapor z dvema postoma. Blagoslovljenje mostu In ljudska veselica v Št. Mavru. V nedeljo, dne 18. t. m. smo imeli v St. Mavru lepo in pomenljivo slavnost. Poročali smo že. da je napravil g. Fonzari železen most za pešce, ki druži našo občino s Solkanom. Kako nam je bil most po- treben in kako hvalcžni smo g. Fon- zariju. se je pokazalo najlepše ta dan, ki nam ostane še dolgo v prijetnem spominu. Bil je lep, jasen dan, kakor bi se celo nebo radovalo z nami. Most in veselični prostor sta bila olepšana z zelenjem in zastavami. Iz cerkve je prišel naš gosp. vikar. za njim pa mnozicn ljudi. Sprevod se je po- mikal proti mostu, topiei so pokali in godba je zaigrala. Sivolasi duhovnik stopi na most, blagoslovi ga in izroči božjemu varstvu. Prav v tern trenutku pride visokorodni gospod grof Attems, za njim pa zastopnik solkanske občine. (iinljiv prizor. ko si podajata St. Maverc in Solkanec roko sredi mostu v srčen. bratski pozdrav. Krepkim možakom so stopale solze v oči. ko so videli vresničeno dolgo- ietno željo; solze veselja so jim zales- kctale v očeh. ko je stal pred njimi zaželjeni most v vsej svoji lepoti. Po dovršenem blagoslovu je spre- govoril častitljivi in za St. Maver zelo zaslužni gospod vikar Mašera. Pripo- ročal je, naj bi se delalo z vsemi močmi na to, da postane most javna last, kar bi z veseljem pozdravil tudi lastnik g. l:onzari, ako se ga primerno odškoduje. Visokorodni gosp. dvorni svetnik grof Attems jes prijaznimi bese- dami pohvalil požrtvovalnost in pod- jetnost g. Fonzarija, ki se ni vstrašil velikih stroškov. ampak z vstrajnostjo srečno premagal vse ovire. Nato je povabil g. Fonzari g. grofa in mnogo drugih uglednih oseb na banket, kjer se je razvnel prav prisrčen razgovor. Napivalo se je gosp. grofu Attemsu^ ki tako skrbno podpira vsak napredek v našem okraju, potem gosp. Fonzariju in vsem onim, ki so kaj pri- pomogli k gradnji mostu. Ob treh popoldne se je pričela ve- selica s streljanjem na leteče plošče in z dirko psov. Mnogobrojna množica se je zbrala, da prisostvuje tej veselici, ki je krasno vspela. Vojaška godba je po- večala to veselico in veselo razpolo- ženje je trajalo do pozuega večera. Krasni umetni ognji so čarobno raz- svitljali plodno ravan in bregovite vino- grade ter odsevali v valovih bistre Soče. Res, krasno je bilo in težko smo se loči 1 i iz Št. Mavra, bisera naše pre- lepe goriske okolice. Nameravana prememba v eno- lotuo prostovoljni vojaški službi. ~ V teku obravnav, ki so se vršile glede spremembe vojnega zakona, se je raz- širil glas, da se je nameravalo opustiti ugodnost enoletnega prostovoljstva. „Budap. kor." pa }e izvedela, da so se merodajni činitelji zedinili v tern, da ostane Se naprej ta inštitucija, samo otežila se bo pridobitev te ugodnosti onim, ki so obiskovali pri- vatne kurze (takoimenovani „Schwindel- kms"). linoletno-prostovoljna služba osta- ne kot doslej tudi ne glede na to, ako se uvede dveletna vojaška služba ali ako ostane triletna. Zaključek obrtno-nadaljovalnega tečaja v Avberju. — V nedeljo je bil zaključen nadaljevalni tečaj za mizarjj, ki se je vršil ta mesec v Avberju po prizadevanju c. kr. ekspoziture za obrtni uk in zavoda za pospeševanje obrti v Gorici. Zaključku so prisostvovali gg. c. kr. namestmStveni svetnik Rebek, c. kr. okrajni šolski nadzornik Kante, domači župnik avberski, deželni posla- nec in župan Zlobec, ravnatelj zavoda za pošpevanjc obrti v Gorici prof. Penso. Zaključil je tečaj g. Premrou, clan kura- lorija oinenjenega zavoda. Spričevala je razdelil zelo marljivim učencem g. svetnik Rebek. Z zaključkom je bila spojena razstava pri tečaju napravljsnili stro- kovnih risarij. Nadvojvodov avtomobil na pre- povedanih potih. Nadvojvoda Ludovik Viktor, ki je bival že dalj Časa v Mera- nu, jc sedaj nenadoma odpotoval. 0 v/.roku poročajo listi: 19. t. m. se je nadvojvoda s svojim pobočnikom od- pravil na avtomobilski izlet skozi Iiger- tal. dasi je cesta iz Bocna proti Karer- skemu jezeru za avtomobile zaprta. Kmalu za Bocnom je bil avtomobil ustavljen in vodja opozorjen na prepo- ved, a pobočnik je dal povelje. da se pe- ljejo naprej. Krajna oblast je nato br- zojavila na prihodnjo postajo in Ipri Welschnofnu so hitro postavili preko ceste dva voz:., kmetje pa so se zbrali in čakali s kosami. vilami itd. Ko je do- šel avtomobil in se pred zapreko usta- vil. je pobočnik županu povedal. kdo se pelje v avtomobilu. No. župan pa se ni dal ostrašiti in je izjavil. da mil je to čisto vseeno in da se mora nadvojvoda ravno tako pokoriti zakonu kakor vsak drugi. Pobočnik je dal poklicati okraj- nega glavarja. ki je pa rekel. da je za cestni red odgovorna občina. Cele tri- četrt ure je trajal neprijetni prizor. do- kler ni prišlo iz Bocna telefonsko navo- dilo za župana, da se naj nadvojvodi izjemno dovoli prosto pot. Novo društvo. — C. kr. namest- ništvo je vzelo na znanje pravila no- vega društva: „Kat. slovensko izobra- ževalno društvo v Medani" (pol okr. Gradišče.) Tatvina v Eopru. — V nedeljo ob 4. uri popoludne so v stanovanje dru- žine Jakoba Sapela. med tern ko se je nahajala cela družina na sprehodu. udrli tatovi. prebrskali celo stanovanje in odnesli vse, kar se je daio odnesti. Bilo je v družbi deset tatov. Sest jih je bilo na straži, a štirje so kradli. Sedem njih je že aretiranih. med temi sedmimi so štirje ravnokar izšli iz za- pora. kjer so dostali prisojene kazni. Nižeavstrijskemu deželnemu mar- šalu knezu Liechtenstein, ki je bil težko bolan, se je zdravje obrnilo na boljše. Najbrže bo 4,e ta teden zapustil sana- torij ter se po'dal v lastno stanovanje. Zaplenjen tun. — Včeraj so zaple- nili na tukajšnjem ribjem trgu 100 kg tuna (tonine), ker je bil prestar in torej zdravju škodljiv. Velika žeiezniška nesreča se je pripetila v soboto na Ruskem na vla- dakavkaški železnici. En tovorni in en osebni vlak sta trčila skupaj in pri tern je bilo mnogo oseb mrtvih in ranjenih. Konec logaške as ere. Na priziv državnega pravdnika je višje deželno sodišče v üradcu F>ancu Hladniku zvi- šalo pri porotnem sodisču v Ljubljani prisojeno mil kazen in sicer od 7 me- secev na 15 mesecev težke ječe. Priso- jeno mil kazen bo liladnik odsedel v kaznilnici v Gradiški. Prodaja konj v Beljaku. Oskrbo- valna komisija c. kr. trenske divizije št. 3 v (jradcu naznanja trgovski in obrtniski zbornici v Ljubljani, da bo dne 4. oktobra t. 1. dopoldne prodala na živinskem semnjisču v Beljaku po licitaeiji 400 odbranih konj proti pla- čilu cene v gotovini in kolkovne pri- stojbine ter 3 odst. kupnine za deželni in krajevni ubožni zaklad za uboge. Stavka. — V Reki stavkajo delavci petrolejske rafinerije in torpedovske tovarne. Belokranjska železnica. Dela, ki, se tičejo sestave podrobnega načrta „Belokranjske železnice", se bližajo koncu. V pozni jeseni najbrže se uvede obhod nameravane proge in pogajanja o razlastitvi zemljišč. Podrobni načrt se naslanja, kakor znano. na progo Preloge- Smuk v Črnomelj in Metliko, za katero progo se je odločilo železniško mini- sterstvo z ozirom na željo večine pri- zadetih udeležencev. Kar se tiče stav- benih stroškov, ki so že postavno ugo- tovljeni, se upa izhajati s preliminirano glavnico 80 milijonov 400 tisoč kron. V zrakoplovu iz Amerike v Evropo. Zrakoplovec Stevens se je dvignil v soboto v New Vorku z zra- koplovom 5000 kubičnih metrov v zrak. Stevens upa, da pride s svojim apa- ralom v üvropo. Drobtinice. Lov na ogrskega roparja. — Nek zloglasen limerih Vitaiis je začetkom septembra umoril svojo mater ter potem pobegnil v ogersko ravan. Tarn se je skrival in če so ga ljudje kje zagledali, se ga niso upali prijeti. ker so se ga zaradi niegovih groznih činov bali. Skoro 4 tedne ga je iskalo 250 oroznikov. a zaman. V soboto pa je prilezel v svojo rojstno vas Beretty-Szent-Alarton. kjer ga je zagledala neka stara žena. ki je to naznanila orožništvu. Orožniki so nato obkolili njegovo hiso. Ko je Vitaiis vi- de], da ne more uteči. je začel iz okna streljati, ali zadel ni nikogar. Orožniki so nato oddali eno salvo na okno ter ga težko ranili. Ko je pa Vitaiis sprevidel. da pride orožnikom v roke. je s cudovito hitro- stjo nabasal svojo puško ter se ustrelil v sree. Na njegovo glavo je bila razpi- sana nagrada 2000 kron, katero dobi najbrže ona ženica, ki ga je naznanila, ko ga je zagledala v vasi. Ponarejalci denarja v grobu. Na pokopalisiu v Novi Pešti so zasledili ponarejalee denarja. Izdelovali so pet- kronske komade tako dobro, da jih je prav težko ločiti od pravih. Svojo izde- lovalnico so imeli v dveh groben, ki sta bila nalašČ za to napravljena. Policija je ponarejalee v grobovih zasledila in aretirala. Velikanski honorari pevcev v Ameriki. Neki ameriški list je nedavno objavil, kako velikanske letne place imajo najugledneji pevci in pevke na newyorski operi. Prvi je seveda znani tenorist Caruso, ki ima na leto okolu O50.000 nemških mark, Bonci dobiva 300.000 mark. Tetrazzini zasluži 300.000 mark. Pevke Farar. Mary Garden in Slezak prejemajo na leto vsaka po 240.000 mark. Gospa Gadski zasluži na leto 200.000 mark. Dalmores nad 190.000 Zenatello 1S0.000 in Renad 160.000. Lina Cavalieri. Destina in Scotti vsaka po 120.000 mark, potem pridejo Clement Jörn. Burrian in Sammarco. ki dobivajo na leto okroglo 100.000 mark in na koncu te liste stoji Homer z 80.000 markami. Teh lSumetnikov in umetnic dobiva torej na leto nad 3 in pol mili- jonov mark. Gospodarske uesti. Miši. \' suhih jesenih morejo na- praviti miši na poljih mnogo škode; kjer se pokažejo, tarn jih je treba zati- rati. Najboljše sredstvo za to je oves, pripravljen s saharinom in strihninom. Vendar je treba s tem kakor z vsakim strupom zelo previdno ravnati. Ta oves je olupljen in kuhan; treba ga je polagati s posebno pripravo v mišje luknje, da ne pridejo druge ži- vali do njega. Priprava za polaganje ovsa stane približno 4 K, 5 kg ovsa pa 8 K. Vendar pa z jesenskim zatiranjem miši ne ugonobimo tako lahko, kakor bi to storili. če bi se jih lotili spomladi ko jih je maio. Posameznik pri zati- ranju te nadloge tudi ne more imeti uspeha, ker se miši zlasti na nove set- ve liitro priselijo iz sosednjih deteljSČ in travnikov. Zlasti pa se dr?.e v nikdar preoranih mejah ob robovih njiv in če jih hočemo zatreti. poteni tudi na ta njiliova najvarnejSa zavetista ne sinenio pozabiti. Mnogo jih /atro tudi mačke in Skoda je. da smejo lovci mačke od- daljene od his. streljati brez vsake od- škodnine. Mesto govedine konjsko in pasje meso. -- 1/. Berolina javljajo: Iz po- k raj in priliajajo vesti, da ne niorejo Ijudje radi silne draginje kupovati go- vejega mesa in da so se lotili konj- skega in pasjega mesa. Slično se je dogodilo leta 1°OS, ko so pobili okolu 200.0000 konj in oO0 psov. Italijanski prešiči na avstrijskih trgih. — One 15. t. m. je dospela na dunajski presičji trg prva pošiljatevita- lijanskih prešičev. namreč en vagon s 46 presiči. Splosno so zelo ugajali. ka- kor se poroča. ter so veljali kilogram po 1 K 40 v. Poljedelsko ministerstvo je dovolilo. da se na prihodnji dunajski presičji trg sme uvesti na Dunaj 1000 prešičev iz Italije, v Prago pa 500. in sicer iz pokrajin. kjer ni kuge. Loterijske Ste^ilke 24. septembra Trst.......23 =0 S 3 7(> liUJdlll. pnübi „šolskega Doma „ Pozor! Kadar kupujete vino, grozdje ali tropinsko žganje. se priporočam. da se obrnete na me. Obrnite se osebno ali pismeno. Imam pristna naravna vina, ki so bila na razstavi v Parizu odliko- vana z zlato krono. medaljo in križcem ter častno diplomo. Tržim tudi s krom- pirjem. Na razpolago je več pohvalnih pisem v moji pisarri. Vrhu tega dam onemu. ki bi bil vstanu dokaz^ti. da vinav moji kleti niso naravna in pristna. 1000 kron. Zalogo imam v Poreču ulica Grande St. 318in 320 (Istra.) Se priporučam udani MARTIN SREDOT. Velika za- loga dvo- kolos od K 30-300: si- I val. stro- L jpv od It j 30-250: ' smimofo-- iiov od K 15 - 1500: » ploščo od K 1-4 ; vsako- vrstnih kmetijskih stro- jev. orkfstrijonov i. t. d. Mchaničiia delavnica pri BATJEL-u GO RITA, Stolna ulica 3-4. FroHaja tudi namesočiie onroke. Aovi slovenski ceniki in lepaki za go- stilus, kavanm i. t. d. se pošiljajo na zahtovo postriinc prosto. NajnovfjSe acctilcn svetilk« za gostilnicarje in društva od 8 krou naprcj. Priporočamo našim gospodinjam pravi :'F^KKGK0V: kavni pridatek z tovarniško znamko :kavni mlinček: iz zagrebške tovarne. rfukt»!!, Y1161.12:9 U.V. Ivan Bednafik priporoča svojo knjigoveznico v eoRici ulica «lolla Crooe šlev. (>. Znati je treba Pekntet praviino firipravljati, pa bodo vsakomur disnlc. Aavodila daje knharska kiijiga, ki jo ras- posilja „Prva kranjska tuvarna testen in v II. Bistrici'* vsako- tntir sastotij. Proda se več krav, volov, telet —- in žganja, —=- EMIL ČERNE TOMAJ. Martin Šuligoj urar Dorica.ul. Bapriera 43, pri (Iržavtiern kolodvoru, iina v zalogi švicarske žopne in stenske ure, ši- valnc stroje vsakovrst- nih sisteniov dvokolesa > Puch« , »Steiyr-waffen- rad «. zastopnik tovarne orkostrijonov in gramo- I'onov. Vsc pod več- letno parancijo. l'riporocase slavuoinu občinstvu. Prva in edina slovenska kleparska delavnicavGorici, ul. sv Ivanašt. 11. se toplo priporoča za vsa stavbena in galanterijska dela za cerkve in stolpe, kr.tere napravi po načrtu if naslednik Karola Cufer priporoča sr« tudi vmnn g?. odjcinalcfrii, posebno pa kmctovalccrn. V zalogi irna: mohc za žvoplanjo, zadnji sistciTi škropilnic za vitrijol, polivalniko za vrto in palcnlirann vontlatorjc za dimnike i. t. d. opravc we izvršujejo loöno in po najiiižji coiii. FRANC POPBERŠlC avtorizovan kamnoseški mojster, Gorica — Tržaška cesta št. 10. — Gorica priporoča slavnemu občinstvu za bližajoči se praznik USBh UBmih dUŠ dan svojo bogato zalogo naircftiiili spomenikov bodisi priprostih, ali finih iz kraškega kamna najboljše vrste za 15 K in vise. L v zalogl Ima razne kameniške plošče, ^ žlebe, umivalnike za kuhinje, itd. ltd. Sprejema in izvršuje vsakovrstna v kamnoseško stroko -* zzzz: spaclajor.a dela po prav zmernih cenah._____^ Prosiva aahtevati listkt»! Največja trgovlna z železjem KON JED1€ & ZA JET GORICA v hiši Monta. Priporot\i stavbeni Cement, stavbne nositelje ftraverze), cevi z;i stranišča i. v^o upeljavo, streSna okna, vsakovrstne okove. obitniško orodjo, žele/.o ciiiknsio, žolezno pocinkano Hiedeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovistna oiodja. ( c ii e n i z k e, s o Ii d n a p o s t r e ž h a ! Eno krono nagrade izplačava vsakt-mu, kdor dokaže s pulrdili najiue nove a rn e r i k a n s k e b I a ^ a j n e, da je kupil pri iiaju za lOi) kron blaga. Prosiva »ahtevati listke! Pozor! Eno krono nagrade! Pozor! Eno krono nagrade! Telegnim ! ^WU*- Tclcg:r«iii I'WW Telegram ! —: Ofvorilev -=^ RAŠTELJ 10 G0RI6Ä RAŠTELJ 10. Galanterijsko blago in igrače, stekleni. porcelanasti in emajlirani predmeti, hišna in kuhinjska oprava, luksurijozno, šaljivo in dekoratiwno blago, toaletni, usnjati in pred- meti za potovanje. D stalnih cen: UT vir,., K I, L% U, T, U. Ogleda si vse to lahko vsakdo, ne da bi bil prisiljen kaj kupiti. S spoštovanjem JOSIP SPIEGL jun. Čevljopstia zfldnip v Mirnu naziianJH si obcinstvu, da je odprlu proda- jalno svojih izdelkov na trg-u sv. Antomi na vog'alu v Eabatišče Stev. 1 ter se priporoča za obilno naroebo. — Ima v zalogi vsako- vrstneg-a obuvala ter sprejema narocila po mr zmernih cenah. ^m Cenj. dame in gospodje — pozor! Jmale že šiveliii stioj? Ako ga inmate, omislite si najnovejšo marko „Original- Viktoria" iii najboljšega izdelka. Pc dolgoletnih skušnjah sva prišla do prepri- čanja, pa cstane „Orijrina1" vedno le ^ajboljši. Original Victoria st"*oj delaio šc po 10 letni uporabi brezšumno. Original Victoria stroji so .iCfii ei; i/.delen J;?.h do- sedaj obstoječih tovareri. Za vsak stroji jamčiva 10 let Nikdo naj ne zarnudi priliku ogledat si pred nakupom „Original- Victoria" stroje. Edina zaloga „Original- Vic torja" stroj ev in drugili šiv aliiili strojev, dvokoles ,P u c h " orožja, n.unicije in vseh lovskili priprav pri tvrdki Kersevani & Čuk - Gorica Stolni trg (Piazza Duomo) štev. 9. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton B a v č a r. Tiska „Narodna Tiskarna" (odgov. L. Lukeži č.)