iussig ; ASSICUf La tua pi è assi i i IUSSIG ZULIANI ZULIANI (AZIONI elezione curata h® ! v. i | Via Carlo Alberto, 3 Tel. 0432.732112-| e-mail: assicurazioi /ASSICURAZIONI -Cividale del Friuli -Rx 0432.583880 ii@iussig-zuliani.it novi AutoControllo tednik Slovencev videmske pokrajine i i i i i I i LA NUOVA FORMA TARIFFARIA A CONSUMO! ČEDAD / CIVIDAIE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine I TAXE PERCUE 33100 Udine 1 | TASSA RISCOSSA Italy št. 1 (1650) Čedad, četrtek, 7. januarja 2010 Groupama IUSSIG ZULIANI ASSICURAZIONI Agente Generale Groupama Assicurazioni S.p.A. 0432 732112 (Udine) 040 636088 (Trieste) Gennaio 1985, il Novi Matajur diventa settimanale Questi 25 anni belli e diffìcili Il 4 gennaio 1985, venticinque anni fa, il Novi Matajur usciva per la prima volta come settimanale. Era il giornale in cui si annunciava che le Valli del Natisone avrebbero avuto un museo etnografico (!), in cui si preannunciava la 22. edizione del Dan emigrante (a parlare per la comunità slovena sarebbe stato don Emilio Cencig), in cui non mancava, come non manca in queste pagine, l’oroscopo dell’anno. La scelta di passare da quindicinale a settimanale, si scrisse allora, era dettata non solo dal rapido evolversi delle tecnologie che costringeva a stare al passo con i tempi, ma era anche una decisione “maturata assieme al forte risveglio della coscienza nazionale, alla rigogliosa fioritura culturale a cui stiamo assistendo nella Slavia veneta negli ultimi anni e ad un sempre crescente bisogno di informazione sia sulla vita della comunità slovena sia sulla vita politica, sociale e culturale locale.” Oggi, oltre 1300 numeri dopo, non possiamo essere noi a giudicare quanto sia stato utile, questo lavoro di informazione e di impegno, perché la lingua, la cultura, la dignità della comunità slovena della Slavia friulana mantenessero le proprie funzioni vitali, perché non diventassero materia da museo. Non tocca a noi, tocca a te, lettrice o lettore, giudicare. Noi possiamo solo constatare che in questi anni - belli ma non facili, come non lo saranno i prossimi - il Novi Matajur non ha mai smesso di essere un punto di riferimento per la comunità, quella che vive qui e quella che ha dovuto lasciare questi luoghi. Lo dimostra, se non altro, il fatto che in ogni numero, pure in questo, il giornale lo fanno anche i nostri lettori. Su di loro, su di voi, contiamo anche in futuro, (m.o.) Tudi lietos na Dnevu emigranta pogled nazaj an projekti za napri Po pozdravu Igorja Cerna je spregovoril pisatelj Boris Pahor Pogled nazaj an projekti za napri. Tuole je v par besiedah Dan emigranta. Lietos smo ga praznovali v znamenju velikega slovenskega tržaškega pisatelja Borisa Pahorja, kije uveljavljen v cielem svietu, preveden v številne je- zike an nazadnje, te zadnji so ga spoznali tudi v Italiji an mladega kulturnega delavca in ustvarjalca iz Terske doline Igorja Cerna, kije predstavnik mlade generacije Benečanov, njih sanj, želja, potreb in načrtov. Igrauci Beneškega gledališča na skupinski fotografiji preden so stopili na oder gledališča Ristori Dan emigranta je sevieda tudi praznik an odparli smo ga z ramoniko, veselo so zagodli ljudski godci Liso lussa, Roberto Bergnach, Cristopher Chiabai, Franco Qualizza an Ezio Qualizza. beri na strani 3 La funivia del Canin è stata sognata e attesa a lungo e, alla fine, realizzata in tempi eccezionalmente rapidi "grazie al grande sforzo economico e ad una nuova strategia della Regione, grazie a Promotur e in virtù della caparbietà delle amministrazioni locali". Ad esprimere la propria soddisfazione è stato martedì, 5 gennaio, all’inaugurazione della nuova funivia, in particolare il padrone di casa, il sindaco di Chiusaforte Luigi Marcon, che ha simbolicamente consegnato tre medaglie al presidente Tondo, al vicepresidente del Parlamento sloveno Vasja Klavora e al sindaco di Bovec Danijel Krivec. Il turismo rappresenta la soluzione per arginare e prevenire lo spopolamento della montagna, ha detto Marcon, per favorirne lo sviluppo. Anche il sindaco di Bovec Krivec ed il vicepresidente Klavora hanno posto l'accento sulle opportunità di crescita che questo impianto, simbolo dell'unione dei popoli, garanzia della collabo-razione tra Slovenia e Friuli Venezia Giulia, offrirà alle due vallate. La nuova funivia Funifor Canin-Kanin mette in collegamento i comprensori sciistici di Sella Nevea, sul versante italiano, e quello di Bovec, in Slovenia, dando vita ad uno dei primissimi poli senza confini per il turismo invernale in Europa. Una Inaugurata martedì la funivia che collega Sella Nevea e Bovec Un sogno diventato realtà, anche sul Canin è caduto il confine « -W realizzazione, ha sottolineato il presidente della Regione Renzo Tondo, che costituisce di fatto delle autentiche "prove tecniche di Euro-regione" e "proietta il Friuli Venezia Giulia all'interno dell'Europa''. La nuova funivia (13 milioni di euro di costo) è entrata in funzione il 28 dicembre scorso. Il comprensorio integrato a cavallo del confine permette di sciare su 35 chilometri di piste. Sono servite da dieci impianti di risalita, utilizzabili con ski-pass unico, che può essere acquistato (28 euro), indifferentemente sia presso le casse del versante italiano che di quello sloveno. bgnéSkj kvltvrni dngvi 1NCONTRJ CULTURALI D6LLXB6N6CIX na temo/sul tema ODKRIVAJMO NAŠO ZGODOVINO Scopriamo la nostra storia ŠPETER / S. PIETRO AL NATISONE _ Občinska dvorana / sala consiliare četrtek / giovedì 21.01.2010 ob / alle 18.30 Epoca veneziana / Beneška doba L’importanza strategica delle Valli del Natisone / Strateški pomen Nadiših dolin Massimo Zoppi, ricercatore / raziskovalec Hotenja in realnost habsburške visoke politike v luči prve avstrijsko-beneške vojne /Aspirazioni e realtà nell’alta politica asburgica alla luce della prima guerra austro-veneziana Vaško Simoniti, Univerza v Ljubljani / Università di Lubiana Inštitut za slovensko kulturo Istituto per la cultura slovena Štirideseto novoletno srečanje v Kobaridu Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Turk bo slavnostni govornik na jubilejnem 40. srečanju Slovencev videnske pokrajine in Posočja v soboto, 16. januarja, ob 17. uri, v kobariškem Kulturnem domu. Prireditev, s katero se vsako leto še dodatno krepijo tesne prijateljske vezi med Slovenci z obeh strani meje, ki pri številnih pobudah tudi zelo uspešno sodelujejo, prirejajo Upravna enota Tolmin in občine Bovec, Kobarid in Tolmin pod pokroviteljstvom tolminske izpostave Javnega sklada za kulturne de- javnosti in Zavarovalnice Triglav iz Nove Gorice. Tudi tokrat so organizatorji pripravili bogat in prijeten kulturni program, ki ga bodo sooblikovali predstavniki Slovencev iz Posočja in videnske pokrajine. Nastopili bodo Rezijanska folklorna skupina, recitatorja Cecilija Bla-zutič in Jernej Cuder, pesniki Silvana Paletti, Viljem Černo in Marina Cernetig, Komorni pevski zbor Iskra Bovec ter ansambel Antona Birtiča Beneški fantje. Za režijo bo poskrbel Marjan Bevk. Aktualno Due momenti dell’impegno di Dino del Medico: l’inaugurazione della nuova coop. di Lusevera dopo il terremoto e l’attività di ricercatore e divulgatore della tradizione culinaria degli Sloveni della provincia di Udine Fu tra i fondatori dell’Unione degli emigranti della Benečija L’ultimo saluto a Dino Del Medico Slika slovenskega uporabnika spletnih strani A Bardo - Lusevera, nel paese dove era nato nel 1940, sabato 2 gennaio è stato dato l'ultimo saluto a Dino Del Medico. Concluse le scuole elementari, proseguì gli studi nelle scuole slovene di Gorizia, cosa che gli costò umiliazioni e discriminazioni. Al compimento del 18. anno fu costretto ad emigrare in Svizzera come lavoratore stagionale nel settore dell'edilizia. Le condizioni di lavoro e di vita degli stagionali in Svizzera lo resero sensibile alle problematiche sociali dei lavoratori immigrati e lo portarono a diventare, primo fra gli italiani, dirigente sindacale nelle organizzazioni svizzere dei lavoratori edili. In quel paese gli immigrati erano gli “ultimi” e ultimi erano anche gli Sloveni del Friuli nell'Italia di allora. L'amore per la sua terra e la sua cultura lo spinsero, assieme ad altri emigrati dalle valli del Torre e del Nati-sone, a fondare, nel 1968 a Orbe, nel cantone di Vaud, l'Unione degli emigranti della Benečija. Lotta per i diritti dei lavoratori e lotta per i diritti degli Sloveni in Italia furono le parole d'ordine in cui subito si riconobbero migliaia di Beneciani in tutta Europa e successivamente nel mondo intero. Assieme ai compagni di quegli anni, Dino comprese e fece comprendere a molti che l'emigrazione non era iscritta nel destino delle persone, ma che essa era il frutto di scelte economiche che miravano a sradicare la presenza slovena in Friuli e che la nostra condizione di minoranza non doveva essere una condanna. Fece conoscere la nostra realtà alle autorità diplomatiche italiane in Svizzera ed anche alla pubblica opinione di quel paese. Essi compresero e concessero a lui e ai suoi collaboratori la cittadinanza onoraria di Yverdon, città nella quale viveva. La rinascita culturale non poteva avvenire senza sviluppo economico Nàs u zaplakau Veliki zvon! Zazvoniu u zamouklo, zake nosimo rože žalosti na Dinavu zadnju pot. Ččzanj na počepnila smart! Po težkem boljenju mu uzela zadnju kap živinja! Kole u zaspau močan drjen! Težko to je par sarcu, usahnila na njed besieda! Dino u zrastou na naših njivah, z nami! Tou mladosti, naše óre su a božale, si- nice so a ijele, Iješniki, njez-da kuosov so a veselili. Mlad u spoznou lakot, mizierjo. Ledou je srenčio. U študiou tou Orici. Zapu-stiu je studih za kruh sve kiše. U emigrou tou Zvice-ro anu dan na dan u spoznou slanost na zemji druzih. Dielou je tou malinu. Se nie ustrašiu trudosti ne fadije. del territorio e, al suo rientro in Italia, Dino si fece imprenditore. Molti ricordano il suo impegno nella fase di ricostruzione delle nostre valli colpite dal terremoto e gli aiuti che, grazie anche al suo impegno, arrivarono dalla Repubblica di Slovenia. Per molti anni fu uno dei Pokazau je svo riestnost anu inteligencio. U bi znanac vsieh anupousen so mu odperli vrata. Njeà sviet u bi braniti emigrante - dielovce: sam u bi neutrudan dielavac; dau je dno roko organicacioni Sin-dakata anu u luožou na noe Union naših emigrantou tou Yverdonu. Branou je naše kraje na parvi konferenci emigrantou tou Vidmu. Jasno upoviedou, ke naši emigranti nieso nuoj za a razstrusti po njivah, ma jiidje, ke se trudijo, ke dielajo, ke dajaj o svo mladost za boa-stvo te druzih. Počneu je pisati Emigrant, ke u a pošiou po cieli Europi našim emigran-tan. Citad Yverdona, po njeà meritu, na dala “čitadinancu onorar ju” usien slovenskim dirigenti dell'Unione Culturale Economica Slovena. Negli ultimi anni si dedicò alla sua passione di sempre: la gastronomia tipica delle Valli del Torre, del Natisone e di Resia, che fece conoscere anche ai figli dei nostri emigrati, nel corso di seminari tenuti in Italia e in Canada. Questa sua passione gli valse, con il libro “Tartufi in vino”, l'ambito riconoscimento “Gourmand World Cook-book Award” che gli fu consegnato a Pechino nel 2007. Le sue ceneri ora riposano nel cimitero del suo paese, Bardo, accompagnate dall'ultimo saluto con le parole di “Oj Božime”. Renzo Mattelig In suo ricordo alla cerimonia hanno parlato il prof. Guglielmo Cerno, Livio Jakomin rappresentante dell’Associazione slovena dell’Ordine dei cavalieri del vino ed un rappresentante del congresso mondiale degli Sloveni provenienti dagli Stati Uniti. emigrantom asociacioni, za-tuo ke so pokazali tou su-durju, kàko to ma uadanja-ti vsakidanji kruh. Nieà die-lavnost na mu odperla pot od človieka do človieka. Ko smo mieli tres, vsa Europa anu Zvicera, na nam pomola, merit Dinovih spoznanj. Ko uparšou nazat ta kiši, u nie pozabil bratov od emigracioni. Vsakemu u natočiu doraa vina anu dau dišanje vilazima. Dau u jim dielo par kiši. Stari znanci so oživieli z njen. Tou težko-stih u se nie pustil prekriti. Zaživou je z našo kulturo anu besiedo. U nie tou ke nu metajta kulturo naših jiudi na nojar, ke nu jo potisnita tou pozabianje, tou mrak. Odkrival je dušo naših te starih, lužou ta kraju riesje nespametnih: zabranol jezik anu našo čekeranje. Prešou u pot dielovca, imprenditoria, človieka, ke u zna pisati. Za tako veliko sarce, Dino, ne more umrieti. Njea volontad naje živa tou nas, njea nasmieh diela liepe naše dni. Sousje mi ti pravimo: Buoh ti Ioni! Nà, ti dajamo nu rožo zemlje, ke si ju mou dičjar, rožo nas usjeh! Počivj na tv e zemji. Ke na ti bodi lahna. Zbuan Dino Viljem Cemo Tudi v Sloveniji se vse več ljudi poslužuje interneta. Najbolj uporabljen iskalnik je gotovo Najdi.si, ki je ob koncu leta objavil najbolj klikane strani, kar na nek način ponuja fotografijo slovenskega uporabnika spletnih strani. Poglejmo tiste, ki so jih uporabniki največkrat odprli. Top 10: horoskop, vreme, gmail, facebook, google, 24 ur, avto.net, igre, sex. Slovenske ženske: La Toya, Natalija Verboten, Urša Čepin, Ines Juranovič, Nina Osenar, Saša Lendero, Suzana Jakšič, Maja Prašnikar, Sonja Grohar, Špela Grošelj. Slovenski moški: Tomaž Humar, Jan Plestenjak, Aleš Čepin, Damjan Murko, Matjaž Gornik, Jonas Žnidaršič, Janez Janša, Artur Štern, Jure Robič, Werner. Slovenski glasbeniki: Natalija Verboten, Urša Čepin, Saša Londero, Maja Prašnikar, Tanja Žagar, Rebeka Dremelj, Jan Plestenjak, Damjan Murko, Čuki, Sidd-harta. Športniki: Tomaž Humar, Tina Maze, Jure Robič, Jerneja Perc, Petra Majdič, Primož Kozmus, Jolanda Čeplak, Nika Kljun, Dejan Za-vec, Sara Isakovič. Slovenski politiki: Janez Janša, Katarina Kresal, Borut Pahor, Patrick Vlačič, Gregor Golobič, Eva Irgl, Zmago Jelinčič, Melita Žu-pevc, Zoran Jankovič, Majda Širca. Tuje zvezde: Michael Jackson, Severina, Lady gaga, Dulce Maria RDB, Ri-hanna, Ceca, Anahi RBD, Pamela Anderson, Madonna, Seka Aleksič. Blogi: Saša Einsiedler Heliopolis, Jonas, Irena sirena, Za narodov blagor, Daretov blog, Libertarec, Ruth, Otročarije, Had, Nergač. Prevodi na slovarjih Najdi.si: avto, sreča, car, hiša, morje, happiness, online, ljubezen, jaz, sex. Slovenske turistične de-stinacije: Čatež, Bohinj, Portorož, Kranjska Gora, Krvavec, Bled, Rogla, Moravske Toplice, Cerkno, Izola. Slovenski planinec Tomaž Humar Filmi: Somrak, Ledena doba 3, Hannah Montana, Petelinji zajtrk, Madagaskar, Titanik, Mamma Mia, Harry Potter, Moje pesmi, moje sanje, Revni milijonar. Avtomobilske znamke: Renault, Opel, Volkswagen, Citroen, BMW, Toyota, Ford, Peugeot, Kia, Hyundai. Slovenski gospodarstveniki: Jože Pečenik, Mirko Tuš, Rajko Hrvatič, Boško Šrot, Bernarda Trebušnjak, Franjo Bobinac, Igor Bavčar, Janez Škrabec, Ivan Zidar. Tuje destinacije: Krk, Pag, Gardaland, Rab, U-mag, Mali Lošinj, Benetke, Djerba, Korčula, Barcelona. Dogodki, ki so se v letu 2009 dotaknili Slovencev: smrt Michaela Jacksona, smrt Tomaža Humarja, gripa, kvalifikacije za svetovno prvenstvo v nogometu, evropsko prvenstvo v košarki, poroka Janeza Janše. Ankete z največ odgovori: kdo ima naj večji vpliv na vaše življenje, kako vam je všeč nov Najdi.si, kdaj najraje odlašate, podpirate idejo o Titovi ulici v Ljubljani, ste si že kaj kupili na letošnjih razprodajah, moj naj-ljubši hišni ljubljenček je..., kako ogrevate dom, katero olje največkrat zabeli vašo solato, Coca-cola ali Kokta, kaj ste po kitajskem horoskopu? (r.p.) Rože žalosti na Dinavu zadnju pot kratke.si Multe più elevate, strade più sicure In Slovenia cominciano ad avere effetti positivi anche a lungo termine le ultime modifiche al codice della strada. Grazie all'inasprimento delle leggi, alle multe più alte e altri tipi di interventi sono morte a causa di incidenti stradali 40 persone in meno rispetto al 2008, quando i decessi sono stati addirittura 213. 173 morti restano tuttavia un numero elevato, ma il primo passo avanti è stato fatto. Pahor proporrà al Parlamento la rimozione del ministro Erjavec Come richiesto dalla Corte dei conti che ha giudicato inadeguata la gestione del Ministero dell’Ambiente da parte del ministro Karl Erjavec (Desus), il premier sloveno Borut Pahor proporrà entro 15 giorni al parlamento la sua rimozione daH’incarico. Erjavec era già sotto pressione per il suo coinvolgimento nel caso Patria ed è stato recentemente anche accusato della vendita illegale del 49% delle quote di proprietà statali dell'azienda Energetika Projekt. La presidenza UE per 6 mesi alla Spagna È iniziato il 1. gennaio il turno spagnolo di Presidenza dell'UE ed il ministro degli esteri spagnolo Miguel Angel Morations ha indicato gli obiettivi prioritari da raggiungere. Tra questi il rafforzamento della strategia di Lisbona, l'uscita dalla crisi economica e finanziaria, il consolidamento del ruolo dell’UE nel mondo, il processo di pace in Medio Oriente, una conferenza sui Balcani occidentali e la conclusione dei negoziati con la Croazia. Slovenia e Croazia: Pahor riceverà la Kosor È in programma una nuova visita della premier croata Jadranka Kosor in Slovenia. L'incontro con il collega sloveno Borut Pahor si terrà a Kranjska Gora all'inizio della prossima settimana. I rapporti tra la Slovenia e la Croazia sono molto migliorati da quando la Kosor ha preso il posto del dimissionario Ivo Sana-der, recentemente anche espulso dal partito HDZ, alla guida del governo croato. Anton Berisha ambasciatore del Kosovo in Slovenia Il kosovaro Anton Berisha è da martedì 5 gennaio il primo ambasciatore del Kosovo in Slovenia. Berisha era direttore dell'Agenzia nazionale per la posta e le comunicazioni elettroniche nel Kosovo dal 2003, per cinque anni è stato anche dipendente dell'Organizzazione per la sicurezza e la cooperazione in Europa. L'ambasciatore sloveno in Kosovo è invece già dallo scorso febbraio Jožef Hleb. Četrtek, 7. januarja 2010 Decembra je izšla nova številka šestmesečnika Naš glas, ki ga že od leta 2005 izdaja KD Rozajanski dum. Rezijansko kulturno društvo si že od leta 1983 prizadeva ohranjati in oživljati rezijansko narečje oziroma jezik, negovati kulturo, umetnost in ustvarjalnost Rezijanov. Z revijo želi prispevati k širšemu poznavanju lokalne kulture in prav zaradi tega v vsaki številki objavlja tudi strokovne prispevke ali intervjuje z lingvisti in drugimi strokovnjaki, kot so na primer prof. Liliana Spinoz-zi Monai, dr. Milko Matiče-tov, prof. Roberto Dapit, prof. Han Steenwijk (med drugim avtor rezijanskega pravopisa, slovnice in slovarja), ki še vedno ali so preučevali kulturno stvarnost Rezije. S tega vidika odigrava časopis zelo pomembno vlogo, saj je jezikovna situacija v dolini pod Kaninom zelo zapletena. Glede tega vprašanja vlada še vedno velika zmeda, čeprav so številni strokovnjaki na različnih znanstvenih posvetih prišli do spoznanja, da sta rezijanski jezik in kultura slo- Šestmesečnik Naš glas o zaščitnem zakonu in pisni obliki režij anščine venskega izvora (tej temi je k ohranitvi ter razvoju tega posvečen prispevek tudi v narečja veliko prispeval tu- decembrski številki Našega di zaščitni zakon za sloven- glasa). V zadnjih letih pa je sko manjšino, ki pa mu šte- vilni v Reziji vseeno nasprotujejo, saj jih moti enačenje Rezijanov s pripadniki slovenske jezikovne skup- nosti v Italiji. In prav državnemu zakonu 482 iz leta 1999 je v zadnji številki posvečeno veliko prostora. S tem v zvezi je objavljen tudi komentar dolgoletnega župana Rezije Lui-gija Palettija. Zelo zanimiv je tudi pogovor s prof. muzikologije Brunom Rossijem, ki seje ob koncu sedemdesetih let potegoval za to, da so lahko otroci tudi v šoli spoznavali Letos priznanja SKGZ in SSO ob osrednji proslavi Dneva slovenske kulture Letošnja osrednja proslava ob Dnevu slovenske kulture bo potekala 6. februarja ob 20. uri v občinskem gledališču v Tržiču, izvajalec bo gledališka šola StudioArt. Novost bo izročitev priznanj posameznikom in skupinam za pomembne umetniško-kulturne dosežke. SKGZ in SSO sprejemata predloge do 20. januarja 2010. Pravilnik: 1. člen Priznanja lahko prejmejo ustvarjalci, poustvarjalci in drugi kulturni ali družbeni delavci, ki so z vrhunskimi umetniškimi dosežki ali s svojim življenjskim delom trajno obogatili kulturno zakladnico ah so s svojim delom na drugih področjih prispevali k uveljavitvi slovenske identitete, kulture in jezika. Priznanja lahko dobijo tudi društva, ustanove ali skupine ustvarjalcev in poustvarjalcev, kadar gre za tako celovito delo, da ni mogoče prepoznati oziroma ločiti posameznikovega prispevka. 2. člen Vsako leto SKGZ in SSO podelita eno ali več priznanj. 3. člen SKGZ in SSO zbirata predloge za priznanja do 20. januarja 2010. Predlogi morajo prispeti na deželni sedež ene izmed krovnih organizacij v Trstu. Kandidature lahko predlagajo posamezniki, društva in organizacije. 4. člen SKGZ in SSO imenujeta šestčlansko komisijo, ki med prejetimi predlogi izbere nagrajence. 5. člen Uradni predlog mora vsebovati: - življenjepis kandidata, podrobne podatke o delu oziroma opusu, predlaganem za priznanje, z navedbo objave, razstave ali izvedbe; - tehtno utemeljitev predloga z ustrezno dokumentacijo (knjiga, katalog, videoposnetek). 6. člen Podelitev priznanj poteka na osrednji proslavi ob Dnevu slovenske kulture. 7. člen Sklepi komisije odobreni s strani obeh krovnih organizacij so dokončni in nanje ni mogoča pritožba. svojo kulturo. Tako so se njegovi učenci na primer učili igrati stare rezijanske pesmi na flavto, pripravil pa je tudi posebno pesmarico. Proučevanju in širjenju rezijanske glasbe pa se je posvečal tudi kasneje. Kot ponavadi so objavljeni prispevki o raznih pobudah in izletih, ki so se jih udeležili oziroma jih organizirali pripadniki različnih rezijanskih društev, ali takih, ki prispevajo k širjenju lokalnega narečja. V glavnem so napisani prav v dialektu, saj je eden od ciljev časopisa tudi prispevati k boljšemu poznavanju uradne pisne oblike režij anščine, ki pa je v zadnjem obdobju spet pod udarom. Poleti izvoljena občinska uprava se je namreč odločila, da bo na novo postavila vse table z rezijanskimi imeni vasi in jih napisala v poitalijančeni obliki (s črko z namesto c), češ, daje ta način zapisovanja pravilen in ga domačini tudi lažje razumejo. Vprašanju pisne oblike režij anščine in postavitvi novih tabel je posvečen tudi uvodnik odgovorne urednice Luigie Negro. La guida pubblicata dalla Odòs di Udine Alla (ri)scoperta di Belgrado, una città piena di pulsioni Dopo Lubiana e Sarajevo, Marco Vertovec - giovane udinese appartenente alla comunità slovena che gestisce la libreria Odòs, diventata anche casa editrice - si spinge ancora più a sud per accompagnare il viaggiatore italiano alla scoperta di Belgrado. Non si tratta, così come non lo era per i due casi precedenti, di una semplice guida turistica. Quasi un terzo della pubblicazione è dedicato al ritratto storico, politico e culturale della Serbia, terra che come poche ha vissuto sulla propria pelle i drammi e la violenza della storia. “Belgrado - avverte l’autore nella sua breve introduzione, quasi a marcare una linea decisa tra il ieri e l’oggi - trova la sua vera forza nelle sue pulsioni intellettuali e culturali e, soprattutto, nella sua complessità, e non può e non deve essere ridotta a semplici slogan di pubblicitari creativi o frettolosi turisti. (...) È anche una felice sintesi tra il rigore e l’ordine mitteleuropei e un lieve profumo d’oriente, Kulturni dom v Gorici vabi na Komigo, komično gledališče V Kulturnem domu v Gorici je v teku vpisovanje abonmaja komičnega gledališča: v slovenščini, italijanščini in furlanšči-ni “Komigo 2010”. Letošnji koledar predvideva štiri predstave v slovenskem jeziku (zadnji del trilogije »Zenske&moški.com« in monokomedijo »Optimist« v priredbi Špas teatra iz Mengeša, »Passion de Press-heren« Rozinteatra iz Ljubljane, »Cefurji raus!« Dejmo stisnt Teater iz Ljubljane), furlanski večer s priznanim komikom in kantavtorjem Tonijem Merlotom in musical »Mamma mia« italijanskega gledališča iz Verone. V dosedanjih šestih izvedbah je goriški festival “Komigo” doživel izreden uspeh in ravno zato so prireditelji odločili, da bodo s pobudo nadaljevah. Predstave se bodo odvijale kot običajno na odru Kulturnega doma v Gorici. Otvoritvena predstava bo v ponedeljek, 18. januarja, ob 20.30, in sicer tretji in hkrati zadnji del trilogije o ženskih in moških odnosih »Zenske&moški.com« v priredbi Špas teatra iz Mengeša. Smeh ob komediji, ki je s svojima predhodnicama, 5žensk.com in 5moških.com, v zadnjih štirih letih prepričala skoraj 300.000 obiskovalcev na 700 predstavah, bo podiral nove gledališke rekorde letošnjega in prihodnjih let. Vpisovanje abonmajev poteka vse do 18. januarja v Kulturnem domu v Gorici vsak delavnik od 10. do 13. in od 16. do 18. ure. Lanski abonenti lahko potrdijo sedež iz prejšnje sezone do 10. januarja 2010, novi abonenti pa že lahko rezervirajo svoj abonma. Za vse podrobnejše informacije se lahko zainteresirani obrnejo na urad Kulturnega doma v Gorici (ulica Brass 20 - tel 0481/33288). Cena abonmaja (6 predstav): 50 evrov, znižani za upokojence, mlade in študente do 26. leta ter za druge člane družine 40 evrov. Posamezne vstopnice: redne 12 evrov in znižane 8 evrov. Festival Komigo, komično gledališče v slovenskem, italijanskem in furlanskem jeziku, prirejata v skupnem sodelovanju Kulturni dom iz Gorice in kulturna zadruga Maja, v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev (ZSKD), združenjem Terzo Teatro iz Gorice in Deželo FJK. Pokrovitelji projekta so goriški Občina ter Pokrajina in Slovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ). retaggio di Bisanzio e dell’Impero ottomano, matrimonio tra est e ovest discretamente sorvegliato dalla fortezza del Kalemegdan e scandito dal placido scorrere delle acque del Danubio.” La guida, dopo la corposa prima parte, dispensa notizie pratiche su come arrivare, come muoversi e come comportarsi (ad esempio, usando prudenza con la macchina fotografica) a Belgrado, quindi propone due itinerari di avvicinamento, una serie di percorsi artistici, uno sguardo ai dintorni della città, informazioni sui locali e gli alberghi, infine un sintetico ma sempre utile dizionario. Inframezzate a queste notizie, in particolare agli itinerari cittadini, troviamo delle piccole perle di natura storica o culturale, dall’immancabile biografia del maresciallo Tito a quella dell’inventore Nikola Tesla, dalla storia dell’università di Belgrado alla descrizione di ciò che resta della città di fine Ottocento, della quale rimangono piccoli scorci dal sapore mitteleuropeo, (m.o.) V novo lieto z domačimi koledaqi Koledar za lieto 2010 je napravla tudi Zveza Slovenci po svetu. Lietos bojo z njim potovale po cielem svietu podobe naših vasi an dolin. An kupe z njimi tudi voščila po italijansko an po sloviensko vsieh naših županu. Posebnost telega koledarja je že od nimar - saj ga že puno liet runajo - v tem, daje dvojezičen an ne sa-muo, daje vidno mesto tudi našim dielaktom od nadi-škega do terskega an rezijanskega, kar je pru, saj se v Zvezi slovenskih izseljencev - Slovenci po svetu zbie-rajo ljudje iz vsieh naših kamunov an dolin. An Marsinci že vič liet napravjajo njih kolendar. Z njim želijo zbudit dobro voljo an se tudi stuort posmejat. S tistim, ki s kolendarjem zberejo, pa pomagajo te potriebnim. Zatuo je an njih iniciativa vriedna pohvale. Lietos tema njih kolendarja so znane italijanske piesmi, kijih vsi poznamo an piejemo. Posebno znane štikjace piesmi so, ku tu teatre, z lepo ironijo pokazal stari an novi Marsinci. Njih namien so ga an lietos dosegli. Spravli so nas v dobro voljo. Dan emigranta poveselili godci ramonike an Beneško gledališče s prve strani Zagodli so na ramoniko tudi mladi učenci Glasbene matice iz Špietra Mitja Tuli an Riccardo Crucil an iz Barda Ivan Michelizza, Loris Cher in Silvia Lepore. Beneško gledališče, po dveletni pavzi, nam je pod režijo Marjana Bevka spet podarilo komedijo. Zaigralo je komedijo Weekend na morju. Smiešno zgodbo so na odru ustvarili ga- spodar (Adriano Gariup), ga-spodinja (Anna lussa), ljubi-mec/amant gaspodinje (Roberto Bergnach), business man (Igor Cerno), dikla (Emanuela Cicigoi) an ljubica ga-spodarja (Marina Cernetig). Na smiemo pozabit na pridne čeče, ki so povezovale program: Cecilia Blasutig, Dora Cicone, Emma Golles, Stefania Rudi an Antonella Trusgnach. belgrado Genar Ganar Gennaio 39. NOVOLETNO LEČAMI SLOVENCEV 1DE.MSKE POKRAJINE IN POSOČJA M Dežela je namenila 100 tisoč evrov za valorizacijo na-diškega, terskega an rezijanskega dialekta, kar smo vsi pozdravili an pozitivno sprejeli. Skoda le, de se za tem skriva poskus šibitve slovenske manjšine an ločevanja med adno an drugo dolino. Stari Rimljani so pravli: divide et impera. Z beneškimi pierhami an z laboratorjem pisanja pierh so kulturno društvo Ivan Trinko iz Čedada an Kobilja glava iz Dreke nesli košček beneške velikonočne tradicije v Karnijo, v vas Ra-vascletto. Pierhe so pisal tudi v Dreki, z njimi pa so šli tudi čeriez, na Kambrieško. 12. marca je čedajska Kmečka zveza praznovala svoje peto lieto diela v pod-puoro an pomuoč slovenskemu kumetu našega teritorija z občnim zborom, kije telekrat biu v Terski dolini, v Bardu. Zveza, ki ima osemdeset članov, je sevieda nar-buj močna v Nadiških dolinah, Čedadu an okolici, po- novi matajur Četrtek, 7. januarja 2010 2009 v besiedi JANUAR Aktivni optimizem ali optimizem volje. Začel smo lieto s tolo mislijo, ki nam jo je poviedu slovenski minister Boštjan Žekš na Dnevu emigranta v Čedadu an na tradicionalnem srečanju v Kobaridu, tuole je bluo tudi sporočilo čedajske kulturnopolitične manifestacije. Na njej je z lucidnim govorom Stefano Predan poviedu, katere so prioritete naše skupnosti (dielo, storitve an jezik), Beneško gledališče an še posebno njega mladi igrauci, ki so vitalna energija an investicija naše skupnosti, so tuole pokazal s svojim nastopom. Pozdravila sta tudi slovenska senatorka Tamara Blažina an deželni odbornik za kulturo Roberto Molina-ro. Lieto smo začel tudi z vprašanjem, kaj bo z nami an našimi organizacijami, saj so nam bli v Rimu zmanjšali finančno dotacijo za 20 procentov. Potlè so se stvari postrojile, oglasila se je bla Slovenija, ki lepuo skarbi za svoje manjšine, madžarsko an italijansko, an se čaka od italijanske vlade, de se bo podobno obnašala s slovien-sko v Italiji. Lansko lieto so se stvari postrojile. Kakuo bo pa za lieto 2010? Konec ženarja so v Beneški galeriji odprli fotografsko razstavo Odplavljanje na celine s fotografij ami beneških ljudi po svietu, posebno v Ameriki an Kanadi, an predstavili knjigo/katalog. Iniciativa je bila rezultat sodelovanja Zveze Slovenci po svetu ob nje 40-letnici s Studijskim centrom Nediža, ki je s telim dielom začeu svoje 35. beto diela. V Špietru se je zaključil prvi ciklus Beneških kulturnih dnevov, ki jih je organiziral Inštitut za slovensko kulturo in so bili posvečeni večplastni problematiki slovenskega jezika. Interes je biu velik an vse je lepuo teklo, do zadnjega srečanja, ko so nekateri rezijanski nestrpneži garduo napadli Lui-gio Negro. FEBRUAR Februarja smo v Čedadu, v Ristoriju, praznovali slovenski kulturni praznik. Protagonistka je bila glasba, saj smo Slovenci v Italiji počastili stuolietnico Glasbene matice. Na liepem koncertu so zapieli tudi Mali lujerji špietrske glasbene šole. S pesmijo, glasbo an recitacijami so kulturni praznik Mladi igrauci so vitalna energija an investicija naše skupnosti: Dan emigranta an spodaj srečanje v Kobaridu počastili tudi v Kanalski dolini v režiji kulturnega središča Planika. Peti razred dvojezične šole je organiziral tradicionalni posvet, ki je potekal v špe-trski občinski dvorani. Letos je bil na temo “Benečija včeraj, danes, jutri”. V slovenskem kulturnem centru v Špietru smo praznovali tudi sv. Valentina z večerom poezij o ljubezni. Tri dni, konec februarja an 1. marca, so bili v Kobaridu kulturni dnevi posvečeni zgodovini an kulturnemu dielu an pardielu Slovencev videnske pokrajine. Na vsakem od treh večerov se je zbralo ries puno ljudi. Še buj smo se med sabo spoznali an utardili naše vezi. MAREC Kozja koža je dielo, ki nam ga je Beneško gledališče šenkalo za 8. marec, mednarodni praznik žen. Ku ma-lomanj vsake lieto v zadnjih tridesetih betih, odkar imamo v naših dolinah Zvezo beneških žen, smo se veselili s teatrom. Smiešno an žalostno dielo so gledal v teku cielega beta po številnih vaseh, tudi v sosiednih krajih Posočja. Ponediščak an Petar Matajurac na božjem paju maglice se poguarjata an zaskarbjeno gledata dol na sviet. Društvo Rečan je praznovalo svojo 40-lietnico s poklonom Doriču an Chiabudiniju Učenci dvojezične nižje srednje šole v Špetru so zmagali prvo nagrado na natečaju goriškega festivala èStoria. Za bralno značko pa je prišel v Špeter slovenski pesnik in pisatelj Matjaž Pikalo Na poti med vasmi Topolovo in Breg je konec junija potekala predstava Duma v režiji koroškega ustvarjalca Marjana Štikarja velika dogodka: na Univerzi v Vidnu smo predstavili dvojezično knjigo Mi smo tu, ki jo je izdal Inštitut za slovensko kulturo, 17. aprila smo pa v Špietru počastil z mašo, s kulturno prireditvi- učencev podružnice špetrske glasbene šole Glasbene matice v Bardu, ki se je komaj rodila anjo je obiskovalo 17 učencev. Skupina BK evolution je predstavila v Špietre nje prvi CD Unplugged, kije poklon Checcu an njega glasbeni an pesniški ustvarjalnosti. Po telem prvem koncertu je skupina v lanskem betu imiela še 19 nastopov v Furlaniji an v Sloveniji, an tudi po Tv Slovenija. An povsod, kjer so pieli, so postali priljubljeni. Lepuo je, de se je v Checcovem imenu rodiu močan an kvaliteten band an velika kulturna an politična šibkuost telih naših amini-stratorju v cajtu velike ekonomske krize, ki je še buj težka na ramanah naših dolin, an v cajtu, ko se deželna politika napravja na tuo, de bo iz Tarsta al pa iz Vidna vodila an upravljala naše ka-mune an obedan se ne oglasi. No majhano upanje je le prižgala izvolitev mlade videnske odvetnice Debore Serracchiani v evropski parlament. Končno nov, mlad obraz pametne žene, ki je v naši deželi prejela vič glasov ku premier Berlusconi. de so se s pevcem Igorjem Cernom tudi lepuo povezale Terske an Nadiške doline. BK evolution je že na diele za nov CD s pesmimi v terskem an nadiškem dialektu, po rezijansko an v standardni slovenščini. Maja je biu deželni kongres SKGZ. Na njem so izročili posebna priznanja pisatelju Gianniju Tomasetiču, predsednici Inštituta za slovensko kulturo Bruni Dor-bolò in načelniku tolminske upravne enote Zdravku Likarju. Za predsednika je biu potrjen Rudi Pavšič, v Videnški pokrajini je pa prišlo do zamenjave. Za novo predsednico je bila izvoljena Luigia Negro. JUNIJ Administrativne volitve so nam dale klafuto. Leva-sredina je zgubila v Sauod-nji an v Sriednjem an desnica je ratala še buj močna. An buj protislovienska, ta-kuo ki smo videl pred an po volitvah. Spet smo čul pruo-ti Slovencem naumnosti, ki smo jih poslušal v cajtu stare Jugoslavije. Buog se usmili. Tiste, kar zaries skarbi, je časo se pa lepuo šieri tudi v Terske doline, Rezijo an Kanalsko dolino. Kar daje veliko upanje Kmečki zvezi an cieli naši zemlji, je, de počaso raste število mladih, posebno v goratih krajih, ki želijo ostati doma an se ukvarjati s kmetijstvom an gozdarstvom. APRIL April nam je parnesu dva jo, knjigo an DVD-jem stoletnico rojstva mons. Pa-skvala Gujona. S prvo manifestacijo smo se odprli furlanskemu an italijanskemu sosiedu, s katerim želmo zgraditi napredno, odprto, večjezično Evropo, ki bo spoštljiva do vseh ljudi an kultur, an smo bili sparjeti z odpartimi rokami, takuo ki je na srečanju pokazu Videnški župan Honsell, ki je puno pohvalu iniciativo. S to drugo manifestacijo smo počastili Čedermace an se še buj povezali s prijatelji an sodelavci iz Posočja. Takuo prireditev, na kateri sta bila tudi škofa Brollo an Pirih, ku knjiga an DVD o mons. Gujonu so bili rezultat skupnega diela Benečije an Posočja. MAJ Številne kulturne prireditve so slovenske organizacije nap ra vie tudi v telem miescu. Narbuj pomembna stvar pa je biu prvi koncert NOVI MATAJUR NAROČNINA 2010 Abbonamento ITALIJA....................... 35 evrov EVROPA........................ 40 evrov AMERIKA IN DRUGE DRŽAVE (z letalsko pošto) 62 evrov AVSTRALIJA (z letalsko pošto) 65 evrov Cajtj e do 28. februarja 2010 2009 v besiedi pomiena za status manjšinskega jezika v družbi. Pobudo so izpeljali na osnovi in s finančnimi sredstvi zakona 482, ki varje jezikovne manjšine v Italiji. Na prazniku emigranta v Bardu sta bila tudi minister Boštjan Žekš in deželni odbornik Roberto Molinaro Skupina mladih slovenskih izseljencev iz Argentine, Kanade an Avstralije je preživiela vič tiednu v Benečiji an spoznala posebnosti an bogastvo naše zemlje an vse dežele FJK. Tu na tečaju petja JULIJ Polietje tle par nas nam lieuša an bogati Postaja Topolove, ki je avantgardni kulturno umetniški-dogodek an le grede manifestacija, ki privlači an naprej živi iz lieta v lieto samo zatuo, ker je povezana z vasjo Topolove an nje ljudmi, z nje geografsko lokacijo an zgodovino, s problemi an perspektivami telega kraja. Ta dva pola skupaj sta tista, ki privabita vsako lieto umetnike iz vseh krajev sveta. Takuo je bluo an lansko lieto od 4. do 19 julija. Sredi julija seje začel Mit-telfest, prvi pod vodstvom Goričana Antonia Devetaga, kije biu posvečen 20-letnici padca berlinskega zidu in je ponudil dosti priložnosti za razmišljanje in poglobitev. V Čedad je, recimo, prišel Lech Walesa, eden od protagonistov poraza komunističnega sistema, prišel je tudi general Inzerilli, ki je skupaj s kolegom Mathieuom an, kar je bilo res nepričakovano, s predsednikom Mittelefesta, hvalil an poveličeval vlogo Gladia. Program, ki so ga letos ponudili, pa ni navdušil občinstva in tudi kritike ne. Julija je bluo že vič ko jasno, de deželna vlada spet -in tudi telekrat pod vodstvom Renza Tonda - zapre gorske skupnosti, pošlje da-mu aministratorje an na njih IMI ¥ mesto postavi deželnega komisarja. Takuo se je konac avgusta tudi zgodilo. Šlo je mimo pu lieta, komisar ko-mandiera, obedan pa na vie še, ki mislijo narest na mesto Gorskih skupnosti. Če bo zaživielo kako drugo administrativno telo, ki bo povezovalo naše občine, če bo vse odgovornosti an oblast prevzela Pokrajina, ali pa če bojo iz Trsta upravljali tudi naš majhan teritorij. AVGUST V dreškem kamunu so srečni, zak zadnje lieta se je rodilo društvo Kobilja glava, ki puno skarbi za deržat žive stare navade, recimo Ro-žinco al pa pierhe za Veliko nuoc, za deržat žive kulturo an izik naših te starih an za socialno življenje po vaseh. Lansko polietje so mimo drugih iniciativ napravli lepo mostro an katalog na temo Ciegelcju- svetih podobic iz štuoblanske fare an Device Marije. V Čedadu pa so se parvi-krat diele kupe tri realnosti, ki že puno puno liet žive ad-na blizu te druge, ampak vsaka sama zase, an so povabile sosiede an vse Čedaj-ce na kulturni večer s trijezičnim naslovom Kapljice kulture in zgodovine. Kulturno društvo Ivan Trinko, Univerza za tretje obdobje an družina Costantini, ki je vse sparjela pod svojo strie- ho, so želieli kupe praznovat 500-lietnico tistega dogodka, po katerem je ulica imenovana: 9. avgusta 1509. Zbralo seje kakih 150, 200 ljudi, vsi veseli poslušat Lucio Trusgnach, zbor Matajur, pesnico Silvano Paletti, Orsolo an Anno Banelli an prof. Adolfa Londera. Rodilo se je novo prijateljstvo med organizatorji, Čedajci pa so se nomalo buj odparli do Slovencev. SEPTEMBER Potovanje z Romi. 11. an 12. septembra smo na pobudo kulturnega društva Ivan Trinko buj od blizu spoznal kulturo, posebnosti an tudi probleme Romov-Ciganov, kakuo jih rešujejo v Sloveniji an kakuo v Italiji. Spoznati smo muorli, de imamo do njih nemalo predsodku an de jih na poznamo. Malomanj vsi, recimo, mislijo šele, da so nomadi, da kjer so nastanjeni, so le začasno. V resnici velik part od njih so italijanski daržavljani, niemajo pa obedne pravice... Osrednja videnska zdravstvena ustanova je izdala dva dvojezična priročnika, italijansko - furlanskega an italijansko - slovenskega z namienom, da približa svoje storitve pacientom an izboljša komunikacijo z njimi. Javna ustanova v Furlaniji se torej poslužuje slovenskega jezika, kar je velikega OKTOBER Tri doline - tri kulture v Špietru. Nadiške doline se nimar buj glaboko spoznavajo z rezijansko kulturo an nje posebnosti. Takuo v začetku oktobra je bila v slovenskem kulturnem centru v Špietru predstavitev publikacije Tri doline - tri kulture, ki je sad dieia Santina Amedea an Luigie Negro an predstavlja tri manjšine: rezijansko, grško an albansko iz Kalabrije. Knjigo so napravli ob 25-letnici delovanja kulturnega društva Rozajanski dum. Lansko lieto spomladi smo imeli tudi priložnost spoznati bogastvo rezijanskega dialekta, kadar smo poslušali pesmi Renata Quaglie an Silvane Paletti le v slovenskem kulturnem centru v Špietru. Pred koncem lieta pa je le tam potekala tudi delavnica rezijanskega plesa an lepo število mladih Benečanov seje učilo plesati po rezijansko. Jeseni lieta 1999 je rimski parlament dokončno sprejel zaščitni zakon za zgodovinske jezikovne manjšine v Italiji. V desetih lietih, odkar je zakon 482 v veljavi, smo takuo Slovenci kot Furlani marsikaj naredili za valorizacijo naših jezikov: v topo-nomastiki z dvojezičnimi an trojezičnimi tablami, z jezi- Ob evropskem dnevu jezikov an desetlietnici zakona 482 so v Vidnu zapeli tudi po sloviensko: na sliki Bk evolution. Spodaj prof. Liliana Spinozzi Monai na predstavitvi slovarja terskega dialekta, ki ga je pripravila na podlagi gradiva Baudouina de Courtenaya Tudi lietos z muziko ramonike veliko veselje v Gorenjem Tarbiju na Burnjaku, ki je velika turistična, kulturna an ekonomska pobuda stavnem prostoru v Čedadu, v cierkvi S. Maria dei Battuti, je pod pokroviteljstvom Občine, imiela veliko samostojno razstavo Luisa To-masetig, ki se je predstavila s svojimi ilustracijami, slikami, scenografijo, lutkami in maskami, s svojimi Ekvi-libristi. Razstava je bila kulturni dogodek leta za Benečijo. Inštitut za slovensko kulturo je priredil drugi ciklus Beneških kulturnih dnevov. Prvega je koordinirala Živa Gruden in je bil posvečen jeziku, drugega, ki se bo zaključil 25. februarja 2010, koordinira Giorgio Banchig an obravnava našo zgodovino od kamene dobe do druge svetovne vojne. Nadaljuje se torej znan-stveno-izobraževalna dejavnost, ki jo je Študijski center Nediža začel v polovici sedemdesetih let prejšnjega stoletja, nadaljuje pa jo ISK an omogoča našim ljudem, de poglobijo svoje znanje, poznavanje svoje zemlje an Posebno miesto ima na Postaji Topolove poezija. Z njo je povezan an projekt Koderjana: lanski gost je bil Iztok Geister kovnimi okenci, s poukom manjšinskega jezika v šoli, za katerega je bilo veliko zanimanje a premalo finančnih sredstev. Seveda bi si želeli dosti več še zlasti v šoli, saj zakon pravi, de se otroci morajo naučiti manjšinskega jezika, a vlak se je počaso le premaknu. Tam, kjer je ostalo vse po starem, je glede Raia an Tv programov v slovenskem jeziku za vidensko pokrajino. Tu smo šele v popouni tami. NOVEMBER V najbolj prestižnem raz- tralni Sloveniji zbudile zanimanje za Benečijo. DECEMBER Puno beneških ljudi je od srede 18. stoletja napri gu-zieralo po srednji Evropi. Biu je pomemben kulturni an ekonomski fenonem, o katerem smo puno čul pravit, kar smo bili otroci. Šele na pobudo projekta Okno na slovanski svet, ki si gaje Donatella Ruttar zamislila an s pomočjo izvrstnih raziskovalcev an sriedenjske karminske uprave kupe s gorsko skupnostjo spejala, smo začel študij at an odkrivat to-lo zanimivo stran naše zgodovine. Decembra so v Sriednjem predstavili lepo knjigo/katalog o Guziranju. Napisana je po italijansko, sloviensko an angleško an ima vse fotografije papirjev, kart an svetih podobic, ki so jih beneški guzi-ravci prodajali, številne dokumente pa tudi imena tistih moži, ki so se podajali na pot v juške dežele. Upanje an že- vseh problematik, ki so z njo povezane. An tuole v dveh jezikih an z dvojnim pogledom, od ekspertov iz Italije in Slovenije. V telovadnici na Liesah so se zbrali mladi beneški harmonikarji an ansambel Beneški fantje, ki so pripravili liep koncert v poklon an spomin na Antona Birtiča. Na pobudo kulturnega društva Ivan Trinko smo se ga zmislili takuo, ki bi tudi on želel: s slovensko prireditvijo, z glasbo an z njegovimi pesmimi, ki so prve v cen- lja je, de bo knjiga služila za odpriet nove poti raziskavi, za priti v arhive drugih dar- novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst /Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Čedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 Naročnina - Abbonamento Italija: 35 evrov • Druge države: 40 evrov Amerika (z letalsko pošto): 62 evrov Avstralija (z letalsko pošto): 65 evrov Poštni tekoči račun ZA ITALIJO Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331 Bančni račun ZA SLOVENIJO IBAN: IT 25 Z 05040 63740 000001081183 SWIFT: ANTBIT2P97B m Včlanjen v USPI Associato all’USPI V Sport Prossimo turno 1. Categoria Reanese - Valnatisone Allievi Valnatisone - Fiume Veneto Bannia Moimacco - Donatello Giovanissimi Sanvitese - Moimacco Classifiche 1. Categoria Caporiacco 30; Valnatisone*, Reanese 26; Tarcentina* 24; Lavarian Mortean 21; Pa-viese*, Bujese 19; Riviera*, Pagnacco 18; Ancona*, Cassacco 16;Torreanese 15; Ri-sanese 14; Santamaria 12; Rive d’Arcano* 11 ; Moraro 5. Juniores (Provinciali - Girone C) Azzurra Premariacco 26; OI3*, Forum Julii 21 ; Valnatisone, Riviera 20; Serenissima 19; Arteniese* 16; Chiavris 14; Reanese*, Tarcentina 13; S. Gottardo 12; Venzone 10; Prog&T* 4; Fortissimi 0. Allievi (Regionali - Girone A) Sanvitese 34; Donatello*, Sacilese 28; Muggia 24; Tolmezzo Carnia* 22; Manza-nese 21 ; Nuova Sandanielese, Trieste calcio 18; Sangiorgina*, Futuro Giovani 17; Moimacco* 15; Cormonese* 6; I Falchi*, Pro Romans 2. Allievi (Regionali - Girone B) S. Luigi 31; Brugnera, S. Giovanni 28; Ancona* 27; Valnatisone* 24; Pordenone* 23; Virtus Corno* 18; Union ’91* 16; Bearzi 14; Pro Gorizia 10; Sesto Bagnarola* 9; Pro Cervignano* 8; OI3 6; Fiume Veneto Bannia* 3. Giovanissimi (Regionali - Gir. A) Ancona 36; S. Luigi 35; Sanvitese 28; Moimacco 27; Bearzi, Fiume Veneto 25; Virtus Corno**, Azzanese 17; S. Canzian*, Union '91* 16; Maniago* 14; Monfalcone 11; Rangers*, Opicina* 4; Pro Romans* 1. *una partita in meno - ** due partite in meno. I ragazzi dello Junior Team Granzon, molti dei quali delle Valli del Natisone, protagonisti delle premiazioni a Mossa Mountain bike, una stagione da podio Tra i riconoscimenti della Federazione Ciclistica Italiana, quello come prima squadra in regione nella specialità SPORT PO SLOVENSKO -AVTOMOBIL V&HKA NAGRAPA t N£S RBCA^ ZASTAVICE I partecipanti al corso di mountain bike e le premiazioni dei ciclisti a Mossa L’auditorium di Mossa ha ospitato, domenica 13 dicembre, le premiazioni dei circuiti regionali di ciclismo fuoristrada della Federazione Ciclistica Italiana. In apertura di cerimonia sono state le categorie giovanili le prime a ricevere i riconoscimenti per una stagione agonistica lunga e impegnativa, dove i ragazzi dello Junior Team Granzon hanno ottimamente figurato. Tra i Gl, Francesco Dreossi è salito sul gradino più alto del podio sia nel Trofeo Junior Bike, dedicato alla mountain bike, sia nel Trofeo Junior Cross, propedeutico al ciclo cross. Francesco è stato l’unico atle- ta fra tutti i giovanissimi ad aver conquistato la vittoria in entrambi i circuiti. Nei G2 il riconoscimento per il secondo posto nella Junior Bike è andato a Nicholas Caruzzi. Nella stessa catego- ria è stato premiato anche Lorenzo Terlicher come primo atleta della Junior Cross non tesserato, anche se da tempo è entrato a tutti gli effetti a far parte della ‘famiglia’ dei nostri mini biker. Nei G3 grande sod- disfazione per Jacopo Macorig giunto secondo e primo rispettivamente nella mountain bike e nel ciclo cross. Nella categoria seguente è arrivato un prestigioso doppio secondo posto finale per Michele Dreossi, mentre nella categoria agonistica riservata ad esordienti e allievi troviamo Valerio Croatto al primo posto della Junior Bike e Federico Manzato al primo tra i non tesserati della Junior Cross. Entusiasmo alle stelle poi nell’alzare assieme il trofeo per la squadra prima classificata nella specialità mountain bike. Un grande risultato che giunge già al primo anno di attività del gruppo. Conclusi così i trofei MTB 2009, l’attività in sella non si è fermata; domenica 20 dicembre è terminato dopo un ciclo di alcune lezioni, il secondo corso di mountain bike, tenuto a Merso di Sotto dal maestro Gianni Scubla, con la partecipazione di una ventina di ragazzi. E la conclusione del corso non poteva essere più suggestiva, grazie all’abbondante nevicata del giorno precedente. I partecipanti, nonostante il freddo, non si sono tirati indietro e così il circuito innevato ed insidioso di Merso è diventato l’esame finale del corso. Esame ben superato da tutti e con buoni risultati, viste le acrobazie sfoggiate dai mini bikers sulle rampe e sulle discese del percorso allestito da Gianni e dai volonterosi aiutanti. L’ultima occasione per stare assieme quest’anno è arrivata la domenica successiva con lo svolgimento, sui prati di Vemasso, della prima gara sociale, riservata alla categoria ‘da zero a cento anni’, dove si sono confrontati ragazzi, genitori e simpatizzanti. Per la cronaca hanno vinto Tomas Cudiz nel gruppo dei piccoli, Federico Nocent (tra i più forti giovani biker d’Itaba) nei ragazzi e Gianni Scubla negli adulti. Miglior tempo di manche invece per Claudio Macorig che ha combattuto sino all’ultimo per la vittoria finale. La squadra femminile Under 14 quest’anno conta sedici iscritte Volley, S. Leonardo sotto rete Le ragazze della Under 14 della Polisportiva San Leonardo con il presidente Ettore Crudi, qui a fianco Vanessa Zogani, Elena Cumer, Maria Miorelli e Sofia Lepore Ci siamo iscritte in sedici quest'anno alla mitica squadra di pallavolo femminile di San Leonardo. Sotto la guida della simpaticissima, allegra ed amata ‘maestra’ (lei non vuole essere chiamata in questo modo!!!) allenatrice Chiara Galanda che, con un sorriso contagioso e una notevole grinta, è riuscita ad amalgamarci bene permettendoci di affrontare il torneo di prima fase con discreto successo. La supervisione e attiva presenza del nostro caro presidente Ettore Crucil, l'appoggio costan- te dei nostri genitori e l'entusiasmo che noi, di volta in volta mettiamo, ci fanno ben sperare. Inoltre rivolgiamo un grande ‘in bocca al lupo’ alle dodici piccole atlete (7-10 anni) che da quest'anno si sono avvicinate a questo splendido sport di squadra. Siamo contente di essere una parte viva e vitale delle nostre Valli e speriamo di potere rappresentare un valido esempio e stimolo anche per le future generazioni. Le ragazze Under 14 della Polisportiva S. Leonardo Četrtek, 7. januarja 2010 20 Beneška zvezdica nam je poviedala OVEN Ljubezan - Če med vam stvari na tečejo čisto an gladko an do seda nie-sta imiel ku-raže rečbesie-de “konac” an iti vsak po svoji pot, pruot koncu lieta ušafata to pravo muoč za tuole narest. Če sta “single”, zvezde nam prave-jo, de ta prava ljubezan parhaja za vas “od zuna”, na bo iz vaših kraju, kjer živta! Kakuo bo šlo? Ankrat dobro, ankrat manj, na koncu pa odločeta, decidita vi, ki narest. Tudi tisti, ki so veseli bit “samci”, lietos se ujamejo v kako mriežo, a bojo veseli tega. Če študierata na žembo, nar-buojši cajt za se ženit je od marca do julija. Želta imiet otroka? Lepe novice jih bota imiel na puomlad! Dielo an sud - Je te pravo lieto za spremenit puno stvari. Zvezde so malomanj celo lieto na vaši strani. Tisti, ki nieso veseli njih diela, lietos ušafajo kar želijo že puno cajta; za druge pridejo zlati časi, če bojo znal pokazat, ki dost so uriedni. Velike spremembe (cambiamenti) bojo an za tiste, ki jih niemajo v misleh. Ne se bat, saj more bit, de puodeta še na buojš! Za kar se tiče sudu, bodita previdni an na stuojta jih trosit brez priet le-puo poštudierat! Zdravje - Bota pun energije, ki vam bo hnucu an kar vas popade ki. Nič hudega, sevieda. BIK Ljubezan Zvezde nam pravejo, de na puomlad bojo lepe an sladke novice za vse vas, ki sta tele zadnje cajte tarpiel zavojo ljubezni. Na stuojta pa previč štu-dierat na tiste, ki so se vam stor-li tarkaj “jokat”. Za tiste, ki so že v paru, lietos je te prave lieto za se ženit, za iti kupe živet. Če imata kiek za razčistit, na stuojta čakat previč: priet se pomenata, buojš se stvari med vam postrojejo. Čakajo vas romantična večera, na stuojta jih zamudit! Dielo cin sud - Diela ga bota imiel čez glavo. Bota veseli tega an zak posebna energija vam bo par tem puno pomagala. Nove možnosti (opportunità) se odperjajo an tistim, ki tele zadnje cajte se nieso vič ušafal dobro, kjer so do seda dielal al pa celuo, če nieso imiel diela. Priet pa ku popadeta za novo dielo, pomenaj-ta se s tistim, ki so vam blizu an ki so vas nimar lepuo podučil, bota vidli, ki an tele krat njih nasvet (consiglio) vas parpeje na pravo pot. Za kar se tiče sudu, v liete 2009 sta jih puno špindal (nov avto, nova hiša, počitnice, zobozdravnik...), počaso počaso pa v teku telega lieta vaše ratinge puodejo na mest! Zdravje - Če želta ohranit tisto energijo, ki jo bota imiel na začetku lieta, muorta živiet nomalo buj zdravo, ku do seda! DVOJCETA Ljubezan Če sta med tistimi, ki imajo težave, s partnerjem, po-guorita se lepuo z njim, recita mu jasno an odkrito, ka vas tišči par sarcu an na stuojta prenašat sami vaše težave. Če vam bo znu (al pa teu) stat ob strani, riešeta lepuo vso stvar, če se bo ugibavu... pustita ga iti an na stuojta jokat previč za njim, saj če se adne vrata zaprejo, druge se opdrejo... an bojo še buj šaroke! Če sta sami, na stuojta imiet sile ušafat te pravega... sa-muo če bota znal nomalo potar-piet, pruot koncu lieta, na začek-tu lieta 2011 ušafata pru tistega, ki sta čakal že puno liet! Dielo an sud - Parpravita se na težkuo lieto, za kar se tiče diela. Na stuojta se ustrašt: nič hudega, samuo de vič ku kajšan od vas bo muoru puno hodit okuole za opravila, ki se tičejo vašega dielovnega mie-sta. Puno vam bojo par tem pomagal vaši kolegi an vsi kupe ušafata te prave rešitve. Če sta brez diela, pruot koncu lieta ušafata, kar želta. An sud? Na stuojta jih špindat vič, ku kar jih imata! Zdravje: Če bota nervozni al buj trudni ku po navadi, ustavita se an moment. Odpočita se lepuo, če nečeta imiet težav z zdravjam. RAK Ljubezan - Če sta že vič liet kupe, v paru an če poštudiera-ta, kakuo so šle stvari med vas tele zadnje dvie lieta, če sta šele kupe je, zak se ljubeta zaries puno, al pa sta zlo zlo srečna! Lietos vič paru, kjer adan od partnerju je Rak, se poderejo... Če na gre, na gre, je kaka strojit le napri, kar se na more postroj it! Kjer pa ljubezan je ta prava, puode vse napri takuo, ki vi želta. Če sta sami, na bota v telim stanu še puno cajta, muorta pa uagat vič ku po navadi. Na stuojta previč študierat, kajšan krat za ušafat ljubezan je trieba an zaupat sreči an zvezdam! Dielo tul sud - Za kar se tiče diela, telo lieto je dobro, še posebno če tele zadnje lieta nie šlo takuo, ki sta želiel. Je ries, de se bota muorli potrudit buj ku po navadi, pa na koncu vam pride vse dobro povamjeno! An nasvet: na stuojta se previč hvalit sami sebe. Kajšan med vam pruot koncu lieta bo muoru vebrat novo pot za novo dielo z buj veliko odgovornostjo (responsabilità): na stuojta se potegnit nazaj, saj bota tudi služil vič ku do seda! Za kar se tiče sudu, ahtita se nomalo vič ku po navadi, saj če je ries, de na adnim kraju vam bojo par-hajal ku iz neba, je tudi ries, de bota imiel željo jih hitro ponucat. Ahtita se, de na sprazneta previč na naglim vaše gajufe an de kar jih bota imiel potriebo za riesne stvari, jih na bota imiel zadost! Zdravje - Na stuojta jest previč, na store dobre! LEV Ljubezan - Na stuojta zahtevat previč od tistih, ki vas ljubejo, še posebno na stuojta se pretvarjat z veliko ljubeznijo, ki jo imajo do vas: bi se mogli naveličat, štufat an vas pustit. Če sta med tistimi, ki sta se pustili že vič cajta s kajšnim an sta zavojo tega puno tarpiel, okuole junija ušafata tistega, ki vam bo dau spet upanje. An če se bota znal lepuo obnašat, bo pru liepa ljubezenska pravca. Dielo an sud - Tele zadnje lieta nieso ble pru te narlieuše za kar se tiče diela an sudu: oddahnita se, lietos stvari začnejo teč nomalo buojš. Počaso počaso napuneta luknje, ki sta jih nar-dili za kupit hišo, al avto, al pa zak sta bli zgubil dielo... Če sta zgubil dielo, ušafata drugo, ki bo lahko še buojš. An nasvet: ker stvari začenjo teč dobro, na stuojta pozabit, kakuo sta muorli do seda garat za iti napri s sudmi. Zatuo, kupita kar vam kor an lahko tudi kiek vič vsakoantarkaj, denita pa kiek an h kraju, de na ostaneta z golo ritko na tleh! Če bota modro nucal vaše sude, na koncu lieta bota zaries buj mierno spal. Zdravje - Ker vič krat imata težave za kar se tiče čirkolac-jona, gibajta se buj ku po navadi: bo že dobro iti hodit ne pu uree vsaki dan. DEVICA Ljubezan - Če sta med tistimi, Id sta se malo cajta od tega pustil s kajšnim, na stuojta silt za se diet nazaj kupe: ostaneta slavo zak zastopeta, de spomini so buojš ku kar je zaries. Če sta kumi začel ljubezensko pravco, na stuojta bit previč ljubosumni (gelosi), vaš partner bi se mu naveličat an če je zlo zagledan tu vas! Če stvari med vam na tečejo ku na začetku... kajšan krat je buojš se pustit priet ku reči gredo na slaviš, manjku vam ostanejo lepi spomini. Če sta med tistimi, ki že vič liet sta v paru an stvari tečejo dobro al zlo dobro, vam damo an nasvet, de bo še lieuš an buojš ku do seda: na stuojta mislit, de imata nimar vi ražon! Če sta šele single, nič panike: more bit, de lietos ušafata tisto ljubezan, ki jo sanjata že vič cajta! Dielo an sud - Če sta med tistimi, ki v liete 2009 sta začel novo dielo, lietos začneta lepuo žet! Če dielata sami za se, opravila vam puodejo na buojš; če dielata pod kajšnim, zastopejo ki dost vajata an zavojo tega vam dajo kiek vič. Na vsako vižo, za vse vas, ki sta se rodili pod znakom (segno) Device, v telim bete vas čakajo velike an lepe presenečenja (sorprese). Zdravje - Kar bota puno trudni, al ihtovi... na stuojta daržat vse notar, de na bojo tarpiel vaš želo-dac al pa vaša glava. TEHTNICA Ljubezan - Če sta v paru an med vam so kake napetosti, pome-najta se lepuo, da se stvari razčistijo. Samuo takuo stvari začnejo spet dobro teč. Če v liete 2009 sta zavojo ljubezen trepetal, jokal an tarpiel... kuražno! Zvezde so vam naklonjene an v teku telega lieta srečata puno takih, ki vam sto-rejo tuč sarce. Višno de med telimi bo tudi te pravi! Če sta se oženil malo cajta od tega, al pa šla živet kupe an na začetku je bluo nomalo težkuo, saj vsak ima svoje navade, lietos ušafata to pravo pot: bota ku dva tiča v gniezde, an more bit, de v telim gniezde se vam par-lože še kak vaš majhan tičac. Ja, sta lepuo zastopil: vaša družina zrase an bota veselo zibal. Dielo an sud - Ki stvari se spremeni v telim liete za vas! Nove odgovornosti (responsabilità) vas čakajo, an pru zavojo tega bota muorli strojit, kar drugi vaši kolegi zgrešijo. Z vašo modruostjo an znanjem pa bota znal vepejat vse stvari, an tiste buj težke. Za kar se tiče sudu, na stuojta previč trosit: paršparita kako pa-lankico, saj sta že puno špindal v liete 2009. Zdravje - Vse dobro za kar se tiče zdravje. Na stuojta pa se previč trudit za bit madli, lepi an zavojo tega bit stresani: poštudierita, da lepota parhaja tudi od znotra ! ŠKORPIJON Ljubezan - Če sta v paru, vaš partner bo par-pravjen, se bo zvestuo potru-diu uresničit vsako vašo željo, na stuojta pa pozabit na vaše odgovornosti (responsabilità). Poliete bota čul željo spremenit stvari med vam an zaviedli se bota, de tudi drugi imajo svoje želje an sanje... kupe bota znal ušafat to pravo rešitev. Če sta “single”, okuole setembeija začnejo za vas fantastični cajti! Vič ku kajšno sarce bo močnuo tuklo za vas an vi na bota muorli narest nič drugega, ku vebrat tistega, Id vam bo narbuj všeč. Kajšnemu med vam se bo moglo zudi zgodit, de se spet sreča s tistim, s katerim je imeu ljubezensko pravco puno liet od tega: more bit, de se spet deneta kupe. An bo šlo takuo, ki bota vi želiel. Dielo an sud - Na diele na stuojta se kregat s kolegi, buojš se po-menat. Imiel bota genjalne ideje, Id bojo pomagale rešit puno stvari na vašem dielovnem mie-stu. Velike spremembe so pred vami an če stvari na bojo takuo, ki želta vi, višno de vebereta drugo pot. Za kar se tiče sudu, vam na bojo manjkal. Jih bota nimar imiel tarkaj, ki vam bojo korli za uresničit vse, al malomanj vse, vaše želje. Zdravje - Bodita memi, počivajta: počivat pa na pride reč ležat tan doma, pač pa tudi iti lovit dobar ajar. • •• STRELEC Ljubezan - Če sta v paru, v teku telega lieta bota čul željo bit fraj, brez obedne “kiet-ne”. Če sta kupe že puno liet, puno krat bo ra-talo, de vsaka besieda vašega partnerja vas dene slabe volje. Na stuojta pa obupat: življenje je tudi tuole an počaso počaso vse puode spet po pravi poti... če bo varglo ratingo. Če pa na bo takuo an se pustita, na bota jokal dugo cajta, saj hitro ušafata tistega, ki vas bo znu parjet za roko an vas pej at na novo ljubezensko pot. Naj sta šele sami, naj sta v paru an stvari tečejo dobro med vam, od setemberja napri bota imiel fantastično obdobje (periodo). Dielo an sud - Če dielata že puno cajta le na tistem mestu, okuole obrila nekaterim od vas po-nudejo nove možnosti: sevieda, bo trieba se kiek vič potrudit, ku do seda. Bo pa varglo ratingo, saj buj napri bota tudi kiek vič služil. Stvari na diele puodejo buojš, ku do seda tudi če bota znal poslušat nasvete tistih, ki dielajo kupe z vam. Če sta brez diela, v teku telega lieta riešeta telo stvar. More bit, de na bo tiste dielo, ki želta, pa za tele težke cajte je že velika sreča ga ušafat! Sud vam na bojo manjkal, če jih bota znal pametno nucat. Zdravje - Bodita buj optimisti! Dobra volja, an liep nasmieh pomagajo bit buj zdravi! KOZOROG Ljubezan - Sta kupe že puno liet? Lieto 2010 ga začneta še kar dobro, buj napri pa bota nomalo napeti an vaš partner bo težkuo tuole prenašu, zatuo je buojš, de se hitro pomenata, poguorta, če želta diet stvari na mest. Če pa nie takuo an imata v misleh vebrat drugo pot, veberita jo. Viedita pa, de kajšan krat nie vse zlatuo, kar se lašči. Če sta “single”, v teku telega lieta ušafata tistega, ki vam dene “štrik za vrat” ! Se vam na bo pru nič huduo zdielo. Če sta med tistimi, ki se snubejo po skrivš, lietos se na bota muorli vič skrivat. Dielo an sud - Na dielovnem mestu se vam odperjajo nove možnosti: če sta brez diela, ga ušafata; če ga že imata, more bit de ga bota popunoma spremenil. Na stuojta skarbiet, puode vse dobro po pot! Na stuojta se ustrašt okuole obrila, kar se par-kaže kaka težava: jo bota rešil posebno če na bota previč avtoritarni an bota spoštoval mnenja tistih, ki dielajo kupe z vam. Kakuo bo pa s sudmi? Če na začetku lieta bota znal paršparat ki, od polietja napri bota mogli an trosit vič ku po navadi! Pruot koncu lieta pa bo vseghh buojš, če začneta spet nomalo šparat! Zdravje - Pustita par kraj vse, kar na diela dobro zdravju: kajenje, pijača an jejta buj zdravo. Kajšan krat biešta an hodit. 20 10 VODNAR Ljubezan - Tisti, ki nieso v paru že puno cajta, pa so za-stopili, de tala je ta prava ljubezan, puodejo stat kupe an more bit, de hitro parldičejo tudi štorkljo, čikonjo! Tisti, ki so kupe že vič cajta, do maja, junija bojo imiel kako težavo, se na bojo lepuo zastopil, ku po navadi. Počaso pa puode vse na mest. Če pa vaše sarce na tuče ku na začetku, veberita te prave besiede za tuole reč vašemu partnerju an... konec. Če sta sami, lietos srečata puno ljudi, ki vam bo storio tuč sarce, pa na bota še parpravjeni se diet kupe. More bit, de kar zastopeta, de tisti je biu te pravi za vas, bo prepozno, bo že splu na drugo rožo! Dielo an sud - Imata puno diela ja na vašem dielovnem miestu, pa kajšan krat se zgodi, de dielata vič ku kar bi bluo potriebno, zak na ušafata hitro te prave rešitve, ne zak niesta kopač, pač pa zak muorta študierat an poštudierat, an nazaj poštudierat priet ku nardita, kar je za narest! Bodita nomalo buj sproščeni (rilassati), bota videli, de puode buojš. Sta brez diela? Lietos bota imiel vič ku kako parložnost za ga ušafat. Za sude? Kajšan krat je trieba an se znat zadaržat. Zdravje - Bodita buj miemi, bota stal tudi buojš. RIBA Ljubezan - Pred vrati so , velike novosti! Če sta že v palai, bota užival » vašo ljubezan 7] buj v mieru ™ (serenamente), kajšan krat je trieba tudi pomučat an ne skočnit gor, ku de bi vas osà piknila! Vaš partner vam bo za tuole zlo zlo hvaležen! Tuole vaja an če sta kumi začela kupe hodit na ljubezenski pot! Tisti, Id so single an zvestuo plujejo od adne rože do druge... okuole setemberja zastopejo, de so spluli na te pravo, na tisto, kjer bi želiel ostat za nimar! Bojo takuo zaljubljeni, de bojo tudi parpravjeni se hitro oženit: buojš de počakata nomalo! Dielo an sud - Če dielata že puno liet le na tistem mestu an mesta zadovoljni (sodisfani), na mest se kumrat z vsiem, potrudita se iti gledat kiek drugega okuole. Teli nieso te pravi cajti za ušafat kiek novega an buojšega, saj vsi vemo, kaka kriza je po delim svietu, pa če se potrudita nomalo, če bota parpravjeni dielat kiek vič, bota imiel srečo. Za tiste, ki nieso še nikdar dielal, naj na vebierajo previč: vzami-ta, kar vam ponudejo, priet al po-tle bota veseli tega. An sud? Ku vsiem, tudi vam zvezde pravejo, de nieso te pravi cajti za trosit previč sudu okuole! Zdravje - Jejta zdrave reči, pustita par mieru kajenje, gibajta se nomalo buj ku do seda: biešta hodit, plavat, s kolesom... Četrtek, 7. januarja 2010 8 V lieto 2010 z nasmiehom naših liepih otročiču! An velik poljubček Dani, Biagiu an vsiem otrokam, ki darže žive naše doline Parvi dan na diele v liete 2010 je za nas na Novem Matajurju pru lepuo začel, zak ku smo odpadi naše kompjuterje, smo ušafal po e-mailu, po eletronski puošti, puno vaših uoščil, ki so nas pru razveselil an posladkiel povratek na dieto! Uoščila nam je pošjala tudi mlada družina iz Gorenjega Tarbja: Erika Fejcova, nje mož Amerigo an njih dva otroka Biagio an Dana... Dva frišna otroka, lepa ku anjulca, ki nam dajeta up an trošt, de naša Benečija ima še dugo življenje pred sabo! An z nadužnim, liepim nasmiehom Dane an Biagia, vam vsi mi od Novega Matajurja še ankrat želmo srečo, zdravje an mier v liete 2010! An poljubček Biagiu an Dani, an vsiem otrokam, ki z njih “arjovilom” razveselijo naše lepe vasi an doline! Kam po bencin / Distributori di turno NEDELJA, 10. JANUARJA Api Čedad (na poti pruoti Manzanu) Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 8. DO 14. JANUARJA Čedad (Fornasaro) 0432/731264 - Mojmag 722381 Ukve 0428/60395 Tudi tuole pomaga lieuš živiet! Tele zadnje cajte “stiskamo” vsi pas an vsak se pomaga takuo, ki more! Na stuojmo pa se previč kumrat. Bodimo veseli, če imamo zdravje, an nucimo pamet za premagat težave... An nasvet (consiglio) za paršparat kako palankico nam ga dajo an tele dvie pridne žene! Iti runat lase čeh kaki parjateljici je tudi liepa parložnost za se nomalo pomenat an posmejat, kar je današnji dan, še posebno za žene ki dielajo, nimar buj težkuo! Srečno novo lieto, drage “domače frizerke” an... seda bomo viedle, kam iti “klast na mest glavo”! La sera del 31 dicembre, il nostro cane Lucky è scomparso da Altana, frazione di San Leonardo. E un meticcio, tutto nero, media taglia, ha un collarino rosso con una medaglietta con su scritto il suo nome; chiunque l'avesse visto o trovato è pregato di contattare Elisa e Patrick ai seguenti numeri: 349-2109945, 349-3649607. Naši pridni brauci Tudi Heidi čaka, de pride v hišo Novi Matajur Tutti in famiglia leggiamo il Novi Matajur... anche il nostro gatto!!! Auguri dai vostri affezionati lettori Michele e Stefania Stanig (Markulinova hiša - Gorenje Pečnije) Miao miao Heidi Tudi tele uoščila smo jih ušafali na naših kompjuter- jih, kar smo se varnil na diele po božičnih an novolietnih praznikih. Moreta sami pomislit, kakuo smo se zvestuo posmejal an začel dielat z dobro voljo! Bohloni vsiem vam, ki prebierata naš Novi Matajur... an tudi tebe, Heidi! Srečno lieto 2010 tebe an to-ji družini. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Špieter na številko 727282, za Čedajski okraj v Čedad na številko 7081. Poliambulatorio S. Pietro al Nat, via Klančič 4 Consultorio familiare 0432.708611 Servizio infermier. domic. 0432.708614 Kada vozi litorina Železniška postaja / Stazione di Cividale: tel. 0432/731032 DO 11. DECEMBRA 2010 Iz Čedada v Videm: 6.00*, 6.30*, 7.00, 7.30*, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 12.30*, 13.00, 13.30*, 14.00, 15.00, 16.00, 16.30*, 17.00, 17.30*, 18.00, 18.30*, 19.00, 19.30*, 20.00, 22.00, 23.00** Iz Vidma v Čedad: Ob 6.33*, 7.03*, 7.33, 8.03*, 8.33, 9.33,10.33,11.33,12.33, 13.03*, 13.33, 14.03*, 14.33, 15.33, 16.33, 17.03*, 17.33, 18.03*, 18.33, 19.03*, 19.33, 20.03*, 20.33, 22.33, 23.33** *samuo čez tiedan ** samuo tu nediejo an ob praznikih Bolnica Čedad ... 7081 Bolnica Videm .. .5521 Policija - Prva pomoč .. 113 Komisarjat Čedad .703046 Karabinierji 112 Ufficio del lavoro .731451 INPS Čedad .705611 URES - INAC .730153 ENEL 167-845097 Kmečka zveza Čedad . .703119 Ronke Letališče . .0481 -773224 Muzej Čedad .700700 Čedajska knjižnica .732444 Dvojezična šola .717208 K.D. Ivan Trinko .731386 Zveza slov. izseljencev . .732231 Dreka .721021 Grmek .725006 Srednje .724094 Sv. Lenart .723028 Špeter .727272 Sovodnje .714007 Podbonesec .726017 Tavorjana .712028 Prapotno .713003 Tipana .788020 Bardo .787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost ... .727325