Mcim^n PlIŠNIK*	izvirni
jmcimsa ru^jmjk	znanstveni
članek
KONSTRUKCIJA SLOVENSKE NACIJE SKOZI MEDIJSKO NARACIJO
Povzetek: Prispevek je posvečeu problematiki definiranja in razumevanja nacionalne identitete skozi medijsko kulturo oziroma skozi tekste, kijih ta kultura producira. To je besedilo o odnosu med nacijo-identiteto-mediji in o tem, kako mediji konstruirajo ozimma razlagajo nacionalno identiteto. Prvi del prispevka se ukvarja s konstrukcijo identitete in prav konstrukUvistična Junadigma je postavljena kot osnova za interpretacijo problematike upravljanja z nacionalno identiteto skozi medijski diskurz. V luči te paradigme so jeziki, artikulirani v Številnih diskurzih, {Htmembni dejavniki izgrajevanja vsake identitete, tudi nacionalne. Drugi del prispevka obravnava odnos med nacijo in etničnostjo ter naslanjajoč se na konstniktivistični pristop poskuša s pomočjo tekstualne analize izbranih medijskih tekstov prikazati, kako lahko mediji vplivajo' na konstruiranje slovenske identitete' ozimma kako jo predpisujejo Jmsamez-nikom.
Ključni pojmi: etničnost, nacija, identitetno upravljanje, 'slovenska identiteta', medijski diskurz, medijska naracija
Uvod
Prispevek poskuša os\'etliti kompleksno in kontradiktorno naravo nacionalne identitete in vlogo množičnih medijev pri njenem kreiranju. Konstruktivistični pristop je podlaga za identitetno konstrukcijo. Zato moramo identiteto vedno obra\'navati kot identifikacijo, kot proces in ne kot statičnost, saj je identiteta produkt interakcije oziroma različnih diskurzov. Poskušam pokazati, kako medijski diskurz v povezavi z drugimi elitnimi diskurzi, med katere Van Dijk uvršča še političnega, korix)rativnega, izobraževalnega in znanstvenega (1993), konstruira 'nacionalni konsenz'. Medijski diskurz je tako del državorvorja in je kot pomemben 'oblikovalec realnosti' tudi pomemben konstruktor nacionalnih identitet. Množični mediji kot "src^lstva identitetne eksistence" (Eder) s pomočjo tekstov pri posameznikih aktivirajo občutenje oziroma pripadnost točno določeni nacionalni skupnosti ali suvereni drž;ivi, pri čemer se opiram na nacionalne in etnične študije, ki so postale "glavna industrija ne le v antropologiji, pač pa v vseh družbenih
• MontUi PnSuik. uunvniu-ma itljihmlmim iioviimrkii.
znanostih" (Verderv 1996, 33) I'ri razlagi skonstruiranosti nacionalne identitete izhajam iz Andersonovega razumevanja "nacije kot zamišljene skupnosti (iniag-iiiedcoDinnniihO"{\99S, 47-53). Temeljno paradiginatsko izhodišče izpeljujem iz Barthovega razumevanja "ciničnosti" oziroma iz njegovega poudarka na subjektivni ravni pri proučevanju problematike etničnih skupin (Barih 1997). Prav z Barthovo novo organizacijo pers|)ekfive proučevanja etničnih skupin k njihovim mejam |X)skušam pokazati, da .sta etničnost kot tudi nacionalnost spremenljivi, procesualni, kontinuirani kategoriji, ne pa statični, dani in pripisani kot ju prikazujeta državotvorni jx)litični in medijski diskurz. Homogenost nacionalne kulture in vs;ika nacionalna identiteta sta v kontekstu takih teoretičnih izhodišč prav tako konstrukta omenjenih državotvornih diskurzov. Skupnosti - nacije, einije so potemtakem "kulturne tvorbe posebne vrste" (Anderson), "diskurzivni konstrukti" (I lall), "oblike družbene organizacije kulturnih razlik" (Barih), ne pa naravni organizmi, kot jih prikazujeta medij.ski in jjolitični diskurz.
Idcntitctna kon.strukci/a: svet v di.skiirzu
Ni pretirano reči, da je konstrukiivislična paradigma zaznamovala tako etnične študije, .sociologijo, psihologijo kot tudi medijske študije. Burrova pravi, da je bistvo konstruktivističnega pristopa v tem, da ne izliaja iz predpostavke o dani naravi sveta ljudi, da ni nobenega bistva znotraj stvari ali ljudi samih, ki jih dela to, kar so (Burr 1995). Potemtakem je tudi vsaka identiteta rezultat interakcije, ne pa nekaj naravnega in statičnega. Naše biografije so konstrukti interakcije, biografske sheme pa imajo .sekvencionalno, narativno strukturo, ker organiziramo izkušnje in občutenja v obliki zgodb in tako življenja postanejo osebne naracije (Luckmann 1983,87; Luiluir 1998,107). Govoriti o konceptu identitete ponieni gov-oriti o istosti in hkrati o drugačnosti. Tudi Anita Jacobson-\X'id<ling ix)udarja, da je problem pri definiranju pojma identitete ta, da sam izraz vsebuje dva nasprotujoča si pomena; eden je istost/en;ikost (samcncss), drugi pa drugačnost/različnost (distinctive-iiessj (1983, 13). Prav nasprotje med enakostjo in drugačnostjo naj bi bilo bistvo v.sake identitete, tako kolektivne kot osebne. Po Kellnerju je Drugi (OlherJ lako vedno sestavina po.sameznika (1992, 142). Vse to .se vzpost;ivlj;i v interakciji, zato je identiteta proces in ima 'odprt konec'. Stiiart Hali vidi identiteto kot konstrukt, identifik:icijo kot konstrukcijo, proces, ki ni nikoli končan (1997, 2). O identiteti je zato bolje govoriti kot o identifikaciji, saj se vsaka identiteta nenehno vedno znova vzpostavlja in ni fiksna kategorija.
Človek si z jezikom prilašča svet okoli sebe in tudi .sebe, naše lastne biografije oz. identitete so konstrukcije, ki jih sami kreiramo s |x>močjo jezika in si tako z njegovo pomočjo prisvajamo realnost.' Skozi pogovor se gradi na.še znanje o svetu in
' Mmvtlvni Itilihi i>rinicr: fiiiil jin- mi zmenek s svojo fiiinai in ji fmiv (Jezik /msuine untclje zti /irt-si tijtinje iviilnosli In konsirtiini noi-o -milnosl •) t se o sef^i. siiijl družini, lirijtileljih. Tako konsiniini svojo lastno realnost, piinca /ta jo .K/irejema (btiLien je njegov oCe. kje tlela mama. kam je liotlil v Sulo. koliko tmnc je ie Imel... J takšno, km je. Tudi ko jo simznava sama. jo vedno skozi /irizmo vsega, kar ji je hllo /Hivedano, ui skozi .ilto svtijili lastnih Izkuienj Mkfili ne doseiejmive reaUutsti. takSne kot je sttma [ki sebi
tudi iilciititctc se vseskozi izgrajujejo skozi uporabo jezika, ki pa je strukiurirau v .številne diskurze. l'o Burrovi se "/■.•/ dl.skurz nana.ša na zbirko pomenov, metalor. reprezentacij, podob, zgodb, stavkov, ki skupaj tvorijo posebno verzijo dogodka. Na poseben način o.svetlijo dogodek /..y Vsak diskurz lokusira različne aspekte in ima različne implikacije na to, kako se bomo vedli. Vsak diskurz postavlja svojo naravo', ki je različna od narave' vsakega drugega diskurza. V.sak ])a tudi podaja resnico in objektivna dejstva"" (1995,49,51). Tudi identitete se konstruirajo znotraj in ne zunaj diskurza, zato jih nioramo razumeti kot proizvedene v specifičnih historičnih in in.stitucionalnih okvirih (Ilall 1997, 4). Pomembno je. da diskurze prepoznavamo na eni strani kot tiste, ki nas postavljajo kot socialne subjekte znotraj točno določenega diskurz;! ( npr mo.škosti; čefurstva; vuppiejstva; skinheadovstva; prepovedi lova, ker je ubijanje živali nemoralno; zagov arjanja clomobranstva itd.), ki ga zagovarjamo, in na drugi strani kot ti.ste, ki nas konstruirajo kot take, da smo lahko prebrani oz. nas drugi vidijo v skladu z zgoraj opi.sanimi cliskurzi. Van Dijk pripominja, tla v sotlobni družbi pri konstrukciji nacionalne identitete najvidnejšo vlogo odigrajo di.skurzi petih elit: "Zanimajo nas tiste skupine ljudi, ki določajo ntnhislreani mi.šljenje. to pa so novinarji, politiki, pisci šolskih knjig in učitelji, z/ianstveniki ter menetlžerji votlilnih potljelij" (Van Dijk 199.3, 8). lilite naj bi vzpo.stavljale konsenz v tiružbi, kar pomeni, da vztiržujejt;) razlike med nami' in 'njimi'.
K razumevanju nacionalnosti in ctničnosti
Despres meni, tla lahko etnične študije razdelimo v tive obdobji, v obdobje preti Harthom (bcfotv Barih) - BU in obtiobje po Barilui (after Barih) - AB (Despres v Poutignat, Streiff-Fenart 1997, 173), ker je Barth v Uvodu v Studijo Ethuic groups and boundaries najlxilj natančno definiral in utemeljil potrebo i>o spremembi organizacije perspektive proučevanj:i etničnih skupin. Novost Barthovega jKijnjovanja etničnih .skupin- je v tenj, da etnične skupine obravnava kot kategorije samopripisa in pripisa s strani tlrugih, kar implicira drugo podmeno, tla etničnost lahko nastaja samo v interakciji. Nadalje Barth postavlja kot konstitutivni element etničnih skupin prav njihove simbolne meje (1997,215,220). Predmet proučevanja so tako meje med etničnimi skupinami oziroma razlike v kulturi, in ne več sama snov oziroma vsebina kulture. Barth meni, tla so pomembne le tiste kulturne razlike, ki jih akterji sami prepoznajo za |X)membne. Etnične skupine in etnične identitete potemtakem niso fiksne in statične kategorije, pač pa so spremenljive, fleksibilne, njihova oblik;i je amebasta. Pri tem gre tutli za intlividuaini in subjektivni izbor, saj teoretiki "nove etnične (antropološke) t^idence'-'
-• Hanh luijliivj. liKi tiXi'J. gnniii o eliitCiiili slmliimili (lirim. /£>97. Jl.tJ. Ifiti IWi /«/ ie o eiiilCunsii (lirim 1W6. 11). Ahiwr Cohen je zaCet ii/xinihljfili termin etniCiiost luimesto eliilCiia sluifriiitt (prim. Cole. Wolf 11)74. 2H,{). Vojcni eliiiCiiosI iHiiiiltirJii lirtK-esiitihiosl. metllem ko /lojem etniCua .tkii/ilmi te /<^f^ cesiuiliiiKUl ne Imjilicini.
' Med najbolj otlmeene zanovKirnlke noivfia [irlslo/iti k /iroiiCeranjii etnICnIli .fkii/iln lahko iwnttlmo Leacha. .Miwrmana in Hartha.
vse večjo pozornost posvečajo subjekiivnenui zaznavanju in saniocletiniranju.' Gre za občutenje etničnosti.
Tutii Benetiict Antlerson zagovarja tezo, da je nacionalnost v smislu občutenja pripadnost! nacionalni entiteti produkt homogenizacijskega procesa, ki ga iz\aja država. Izhodi.ščna teza je, da so nacije 'zami.šljene .skupnosti' (iiuagiited conniiii-iiilies),' produkt oziroma rezultat interakcije med ljudmi na širši ravni, kar je bilo omogočeno .šele z razvojem tiska. Zato je V-.-/ nacionalnost ali - kot bi se reklo v luči večpomenskosti te be.sede - občutenje nacionalnosti (nation iicssj prav tako kot nacionalizem kulturni ariefakt posebne vrste" in ti tvorbi na.se \cžeia močne občutke pripailno.sti (1990, 15-16). Pomembna dejavnika takega zami.šljanja sta bila po Andersonu prav roman in časopis" (1998,31-35). S ti.skom naj bi sc začelo struk-turiranje časa, merjenega z uro in koledarjem, kar jc omogočilo graditev zamišljene skupnosti - nacije. Bralci .so tisti, ki so se ozaNfstili, tla sočasno z njimi biva ogromno ljudi in da sestavljajo nacijo. Z branjem naj bi .se torej vsak posamezni bralec zavedel, da se obreda branja časopisa hkrati z njim udeležuje ogromno ljudi, ki jih sicer ne pozna in ostajajo anonimni. Kol pravi Gellner, jc bi.st-vo modernih nacij anonimnost članstva, članstvo je posamezno. V.../ skupinskega članstva tako rekoč ni' (1991, 2¥)). Podobno bi lahko rekli z;i medije, ki na.slavljajo anonimne posameznike in kon.struirajo moderno nacionalno državo. Za take anonimneže ostali sočlani' .še naprej ostajajo anonimni, le v njihovi zavesti živi predstava o nevidni vezi pred TV ekrani, ča.sopisi itd., ki jih povezuje v skupnost.
Po Stuartu Hallu jc nacionalna identiteta di.skurzivni zasnutek (1997, i). Nacionalne kulture kon.struirajo identitete, v katerih so predstavljeni pomeni iiaci-jc, s katerimi se lahko identificiramo. Vključeni so tuili v zgodovino, ki nacijo razlaga, tako ila .sedanjo.st povezujejo s preteklostjo. Rečemo lahko, da jc nacija naraci-ja. zgodba (.sVonv, ki si jo ljudje razlagajo o samem sebi in tako nadevajo pomene družbenemu s\-etu. Po kon.strukiivistični paradigmi je nacionalna identiteta tako \edno narativna identiteta, saj \ saka oseba .svojo identiteto pripo\cdujc. Cc sin-tagmo kolektivno delovanje na podlagi kolektivnega spomina jemljemo kot najpreprostejšo' definicijo moderne nacije, lahko predpostavimo, da .se člani neke nacije obna.šajo v duhu kolektivnega spomina, ki ga utrjuje državna ideologija. Pri vzdrževanju kolektivnega spomina igra pomembno vlogo medijski tli.skurz, .saj ponuja in vzdržuje prototipične osebe, dogodke, ntite, krepi ceremonije in rituale, v katerih posamezniki sodelujejo kar na svojih domovih. Recipientont omogoča, da .se s tem identificirajo. V tem oziru si lahko pomagamo s Hobsbawmovim kon-
•	čv/irnr Ikirili {mjiuIoijii. dii ni ztuliKili. dii fe Jaz ritlim bul ii/ir. Hchiiiikii. k<il l(iLv> mu iiiimijii /iiv iMtziuili liitli tlriifil. hiiiiltin-b rlimiiCeaiiijii iltijv .viniit/irl/iisii: bujl/rtuimeziiiki .turni mislijo. tUi so. in iic. ktij 'ml'rvCcmn. titiui.
' .intifrstiii iii mi.ilil. ilii sn tu iiiiimSiJvne. izmiiljeiiv siiijimu:!!. (»Ilrnl liuli /nvi-i»! ztimiillteiie', »ij.« liti Ijmljv zamistijii, iic /hi luimislijit ali izmistijn. To je zamišljen bonsiriikl. bi iiri r/iredstaitili Ijiiill In bi ni l>lu(l njlliiiivfantazije, saj se o/iini na nebtij r milno.<iil.
♦	tMiiuv Casiifils ktil fikcijti. bi iiiwiji(n:ti zamiitjanje. laliLn luuluiiiesllju ilrii^i mnitiiCnI meillji. Iiitli nfir. leleiizlfa. če je tV(.«i/MS- bi ga Aiulerstm Imeniije 'enritliiefni iH-siseller" (-Ulj. z tlalnmiim lui trha .uniiil. iimi'f(tiCil mniiilCim fKinil»! r iiebem Casornem ohittihja, /Miiiai artije Inl to ie Isti dan. .vij je Casoliis že naslednji dan zasliiret. Je lelerizlfa li-tla bi jo gledalci boiiznmirajo ob toCno dultiieni url in tabo siniblnrini nacionalni Cas.
ceptoni iznajclenih iratlicij (iuvemed Iraditions), ki implicirajo nenehno ponavljanje praks, cia bi se v zavesi Ijiuli viisnile vrednote in norme obnašanja; po-n;ivljanje namreč omogoča kontinuiteto s preteklostjo. Zaloga preteklih materialov tako .služi kot okvir za izbor običajev, tr:idicionalnih praks, ki se jih lahko modificira, ritualizira in institucionalizira za nove namene in prilagodi novim razmeram tl99.3b, 13).
Medijska konsiriikcija 'nacionalne realno.sti'
Mediji so danes osrednje mesto protluciranja in reproduciranja različnih diskurzo\'. Širijo 'zdravonizumske' poglede, k;ir pomeni, da določene poglede na-turalizinijo, jih naredijo za naravne. Da bi lažje razumeli, kako mediji v|5livajo na konstrukcijo 'zamišljene .skupnosti', kako povežejo po.sameznike v takšno skupnost oz. kako krepijo občutenje n;icionalnosti (nation-iiessj, je nujno jiiedstaviii odnos med mediji in občinstvoni. Zdi se, da do dane.s ni nobena izmed tniilicij raziskovanja odnosa med mediji in občinst\om potrdihi v.semogočneg;! vpliv;i' medijev. Danes so prevladujoče inidicije, ki ugouivljajo, da množični mediji vendarle vplivajo na občins^^•o. Gre za kompleksen proces, ki ni"/.../ neposreden in ne vpliva nedirerencinmo na občinst\o. temveč je vpliv posredov;ui s kontekstiKil-nimi, socialnimi in osebnostnimi dej;»vniki'' (Luthar 1995, 35). Gre z;i to, d;i mediji vpliv;ijo dolgoročno, ta \ pliv pa je nujno povezan z vsakdanjim življenjem po.sameznika, z njegovo socializacijo in z njegovimi emocionalnimi ter kognitivnimi hisinostmi. Medij.sk;i poirošnj:i je luimreč prej aktiven kol pasiven proces, pri čemer mediji ne vpliv;ijo na oblikovanje mnenj s tem. kar eksplicitno izjavijo, ampiik s tistim, kar gleilalcem posredujejo posredno s svojo poetiko. Pri lem je bisl^•eno, da na gledalca ne vpliv;i izjav;i napovedov;ilca v TV Dnevniku ;ili neposreden pogovor med igralci v filmu, pač pa pomeni oz. ideje, ki jih televizij-•ski diskurzi ponujajo (npr. kaj pomeni biti star v družbi, kdo .so Neslovenci', kaj je sploh biti Slovenec, kako lahko rave ghisba pokv:iri našo' mlatlino itd ). V tem smislu lahko interpretiramo tudi Andersonovo "nacijo kot zamišljeno .skupno.st", saj občinstva t\'orijo nekakšno zamišljeno skupnost: luislovniki medijev se nikoli ne bodo spoznali, se sreč;ili, a vsi vedo, da tudi drugi gledajo TV, berejo časopise, |X)slušajo nidio in tako "/ V v mislih vsakega oti njih živi .slika njihove .skupno.sii" (1990, 17). Ob branju č:i.sopisa ali pred televizijskimi ekrani, kjer se anonimni po.samezniki čutijo povezani z drugimi, se tako oblikuje zamišljena skupnost. Mediji s svojimi reprezentacijami nenehna utrjujejo podobo Slovenca in potrjujejo naša izkustva, ki smo si jih pridobili že prej (npr. šola, družina, prijatelji, literatura...).
Analiza medijskega disknrza - 'sloivnska identiteta'
Kot vsaka identiteta je tudi t.i. 'slovenska identiteta' |)ripoved, n:iracija. Slovenska identiteta' sama na sebi ne obstaja. Kreiranje reprezentacij slovenstva je v interesu tiržavne ideologije, ki razvije |X}sebno nacionalistično retoriko. Zn;ičilnost take retorike so pozitivne .samopredstave in negativne reprezent;icije 'drugih'. Mediji
kol "srcclsiva iclcniiteliie eksistence" so potemtakem lahko tiich sredstva na-cionahie identitetne eksistence'. Z anahzo medij.skega di.skurza bom -skuSala prikazati. na kakSen način (s katerimi sredsiv'i) množični mediji v.sakcKlnevno obhkii-jejo nacionahie identitete, oz. kako oblikujejo 'slovensko identiteto'. Burrova pravi, da pri analizi di.skurza analiziramo tekst, npr medij.skega, da bi odkrili, kako di.skurz deluje znotraj teksta oziroma .skozi lingvistične in retorične pripomočke, ki so uporabljeni pri konstrukciji realnosti (1995, 184). Prav to je glavni namen pri.spevka: pokazati, kako medijski teksti konstruirajo realno.st, npr 'nacionalno realnost'. Analit.ski postopek je tak, da tekst sprva dekonstruiramo, ga raz.stavimo. To izvedemo tako, da odkrivamo protislovja v samem tekstu in metafore, ki no.sijo določene pomene ali podobe, nato skušamo ugotoviti, kateri načini razmi.šljanja o nekem dogodku so po.stavljeni v ospredje in kateri so izpuščeni, in preučiti posledice diskurza (1995, 164-171). Van Dijk pa se v razpravi o analizi medij.skega diskurza osredotoči predvsem na anahzo novinarskega diskurza oziroma na analizo referencialnih medijskih tekstov in pri analizi opazuje pet kategorij v tekstih: na.slove, tcme/topike, strukturo besedila fiiews sdieinala), citate in vire, pomene in ideologije ter stil in retoriko (1991,50-221).
David Cannadine je nazorno prikazal, kako so množični metliji v povezavi z "invencijo tradicij" pomagali vzpostaviti britan.sko nacijo in ".samozavestno' britan-.sko identiteto. Skozi iznajdlx) in predelavo ceremoniala britanske monarhije naj bi .se britanst\'o okrepilo: "Ceremonial je danes v primerjavi z začetkom 19. stoletja izvrstno izpeljan, z ogromno pompa, blišča in odmevnosti, tako da vsi mislijo, da je to že od vekomaj" (199.5, 102). Podobno lahko opazimo tudi v primeru medij.skega kreiranja slovenske identitete'. .Medij.ski diskurz je po letu 1991 inventiral in reinventiral tradicijo slovenstva. Konstruiral in predelal je ogromno starih tradicij in jim tlal nove 'moderne' preobleke za nove potrebe. 26. decembra 1990, ko so se Slovenci na plebiscitu izrekli za osamosvojitev, so mediji začeli na veliko pripovedovati zgodbo o tem, "kako so Slovenci postali Slo\'enci', Tako so na sam predvečer o.samosvojitve, 24. junija, potekale proslave po v.sej Sloveniji. Ljudje .so .se zbirali in skoraj v \ saki vasi so (josadili li|X>, ki naj bi bila simbol slovenstva že od vekomaj, pre|x:vali slovenske narodne pesmi in recitirali PreiScrna. Mediji pa so z veliko pompa prenašali 'slovensko vzdušje' in povezali ljudi v zamišljeno skupnost, novo nacionalno državo. Hkrati so opozarjali na nev-arnost, ki je na nas' prežala z 'juga'. Z neodvisno.stjo Slovenije .so se aktivirale nekatere stare tradicije (lipa, Pre.šeren. Karantanija, Cankar, slovenske ljudske pesmi ittl.) in porajale nove (proslave ob osamo.svojitvi 25. junija; 25- junij in 26. december sta posi;ila državna praznika; dobili smo 7.;»stavo s slovenskim grbom; iznašli diplomatske protokole itd.). .Mediji so poročali, da je Karantanija pomembna za nas' - Slovence, še posebej pa so poudarjali pridobitve novejše slovenske zgodovine, 'našo' vojno, v kateri smo dobili vojne veterane in 'žrtve za Slovenijo'. Zelo pomemben element pridrževanja članov v zamišljeni slovenski naciji so demokratične volitve, ki dajo posamezniku vsaj navidez moč, da lahko sodeluje v nacionalnih zadevah. Volitve so danes osrednji medijski dogodek, ki .se ponavlja. .Medijski diskurz je volitve pripeljal v številne dnevne sobe. Volitve so tako postale ceremonial, ki se jih vsi, bodisi neposretlno z udeležbo na volitvah bodisi le iz dnevnih sob, vsake toliko časa udeležujemo.
Mediji že mesece vnaprej napovedujejo volitve, nagovarjajo recipiente, tla naj volijo in pripomorejo k temu, da se bodo razmere v 'naši' državi po volitvah izboljšale. Že prej anketirajo ljudi in napovetlujejo izide, v .svojih stuilijih pa soočajo kandidate in omogočajo recipientom. da se z njimi seznanijo. Ob volitvah so mediji nenehno priklopljcni nanje', pri čemer .so iz|>ostavlieni simboli sloven.stva (zastave, grbi na vseh \'oli.ščih ittl.). Že po nav adi si mediji postavijo tiskovna središča v Cankarjevem tlomu, kjer imajo setlež |X)lilične elite, ki preštevajo glasove iz vseh slovenskih volišč. Posameznikom je omogočeno, da iz foteljev v živo" oziroma neiwsredno spremljajo dogajanje 'iz centra .same nacije - Cankarjevega doma". Mediji na lak način nacionalne simbole pretvorijo v nekaj v.sakdanjega in |X>rušijo bariere med za.sebno in javno sfero.
Pomemben element konstruiranja nacionalne identitete je tudi šport, f lob.sbawm pravi, da je nacionalna identifikacija po letu 1918 našla nova sredstva izražanja, ključna pa sta šport in množični mediji. Iznajdeni športni obredi (npr. Olimpijske igre, Tour de France, Svetovno prvenstvo itd.) so pripomogli posameznikom, da so .sc zavedli .svojega članstva v nacionalni državi. Sport je pre-mostiielj prepatla med javnim in za.sebnim .svetom, .saj gre pri športu za 7.../ niz gladiatorskih borb po.s;imeznikov in .skupin, ki simbolizirajo tiržavne nacije" C1993a. 155). Spori je po.stal pomembna arena za .spro.ščanje nacionalnih občutkov, predvsem zato, ker so se lahko ludi tisti, ki jih politika ne zanima, identificirali z nacijo, ki jo predstavljajo mišiča.sti športniki in .športnice, kakršni bi tudi .sami radi poslali: "Zamišljena skupnost, ki šteje milijone, .se zdi bolj otipljiva in realna .skozi .skupino enajstih nogometašev z imenom in priimkom. /.../ Posameznik, pa če .samo navija, tako postane tudi .sam simlwl svoje nacije " ( 1993a, 156). .Množični mediji prenašajo .športnike in njihove borbe za domovino' v dnevne solx; ljudi. .Mediji v skladu z državno ideologijo športa ne prikazujejo Ic kot igre posameznikov in skupin, pač pa kot tekme med nacijami.' Ali kot je to slikovito opisal George Orwell: "Spori je po.stal izraz nacionalne borlîe. športniki pa predstavniki svojih nacij" (Orwell v Hobsbawm 1993a, 156). Tako .so npr. Bjorna Borga vedno i^rikazovali kot Šveda, ker je Švedska takrat ogromno investirala v razvoj tenisa, in ne kot |>o.sameznika, ki je sam zaslužen za svoje uspehe. .Medijski diskurz prikazuje Se po.sebej smučanje kot slovensko tradicijo', slovensko identiteto' kol smučarsko identiteto. 'Smučanje je prototip slovenstva, saj so bili prvi smučarji Slovenci, in sicer na Blokah v 16. .stoletju, smučanje (smukanje kranjskih kmetov) je opisoval celo že Janez Vajkard Valvasor v knjigi Slava vojvodine Kranjske leta 1689', ponavljajo mediji ob marsikaterem prenosu smučarskih tekem. Smučanje je postalo tipična slovenska lastno.st' in zato so vrhunski smučarji pomembni označevalci slovenstva. Tako je bil, na primer, lanskoletni veleslalom v Kranjski gori osrednji medijski dogodek v ponovolelnem času. TV SLO je bila organizator prenosa in vse ostale svetovne televizije so prejemale njeno sliko. Dvajset minul preti začetkom tekme se je TV SLO vključila v neposredni prenos in predvajala
■ lil Uililio /Kiiuizorimo s iirimvri luiduinv v iliieriivm tVwo/i/.«/ /Wo lul (i. ih> Id iiiajii 1999: SloMunij P«)il Avstriji: SUncnkc prcinagiilf Hrvaliiv; SImvivska ruicia sc je stvCm) konOala: Slovenci .s Hr\';ic Avstrijci gto/ijo y. ma.'îtc'V.mjcm: l'olj.ska ;ili .SUnvnija?: IJfjnali .A*'.siri(cc; Poraz .Slownk; čc.ika na dobri |v>l Bledi SkAviifi.
a ali:
promocijski film Slovenije (podobe Bleda in jezera, Triglava, julijskih Alp, Lipice, Obale, Planice, Kranjske gore in Vitranca .). ki ga jc prikazovak) trideset TV postaj IX) svetu. Novinar Bergant je komentiral lepote Slovenije in vseskozi poudarjal, da smo lahko ponosni '»/« uošo lepo domovino", ki nas predstavlja v .svetu s prireditvami vrhunskih tekmovanj. Nenehno je opozarjal gledalce, da .so tudi oni .Slovenci, kot npr. jure Ko.šir, Mitja Kune, Rene .Mlekuž itd. Nagnjeno.si k smučanju tako postane tipična lastnost slovenstva in mediji to podobo vzdržujejo. V zavesti gledalcev se preko medijskih tekstov zgradi slika športne (smučarske) nacije' in zavedajo .se, da .so tudi oni njeni člani. Nenazadnje to kažejo tudi rezultati raziskav javnega mnenja iz leta 1993, da "/•••/ je .Slovenija v lastnih očeh predvsem 'samostojen športni narod'" (Ogri.s, Lay.Tos 199'1, 58).
Medijski teksti vzdržujejo ravnovesje med kategorijama Slovenci in Neslo\'enci. Na temelju nekaterih zamišljenili karakteristik, kot npr. .skupjia zgodovina, skupen jezik, sku|xn etnični izvor, mediji kreirajo kategorijo Slo\encev kot 'naravno in starodavno' ter izobčajo vse tiste, ki teh kriterijev ne izpolnjujejo. V epizodi osamo.svojitve Slovenije jc medijski diskurz najprej zamejil Slovence od 'južnih sosedov'." Poudarjene .so bile predvsem tiste 'kulturne razlike', ki so vidno ločevale Slovence od 'južnih .so.sedov'(npr. Prešernova Zdravljica kot slovenska himna, cicl zgodovine Slovencev, ki njim' ni lastna, 'slovenska lipa'). Do mobilizacije posameznikov v zamišljeno skupno.st, ko ti berejo ča.sopis alt gledajo poročila ali poslušajo radio itd., pride lahko zaradi medijskega kreiranja te relacije in napetosti med 'nami' in 'njimi'.'
Najbolj očiten primer konstruiranja slovenstva nasproti 'drugosti', v tem primeru balkanstvu, sem zasledila v prispevku Slovenskih novic (2.-1.1997) pod naslovom "Pozor, hud Srb!'Že sam na.slov konstruira reLacijo med 'nami' (jX)zor, moramo se paziti) in 'njimi' fhud Srb), kar stopnjuje klicaj, ki Se bolj pritegne bralčev pogled. Čez naslov jc bil v obliki pečata natisnjen natlnaslov "Grožnje", kar implicitno nakazuje, da ne gre le za spor med dvema sosedoma (med Koscem in Janjičem zaradi meje med hišama), pač pa z;i grožnje, ki "nad Slovenijo prežijo z Balkana': "Pri nas lahko vsak dela, kar hoče, in čeprav bi bilo to zelo moteče za sosede in okoličane /.../ Tako srbsko-bosanski Slovenac Spim janjid že skoraj pol
' 'tiiko je Uuh v Shivniji iepn-il ostimosi-ojilnju fnvrl<i<loral disJ/nrz, ki .Sloivncev nI toliko razlikoml oti 'Jiiinih sosettoir, n/tr. Ilrnilor. MeiliJI niso/msUirljiiti aflrlli mej me/l 'niimi hi iijiml'. medShavnc!/m .«< /imniorinilt. naj lelnjejo nti 'pn-lelii limiiki obtili: če/irnr ne moremo nt'/, da indi danes nI eks/tllcll-iten" oRtaSeronja. naj Slovenci lelnjejo na Hrmikem. ivndar medijski diskurz danes jioslavlja inine meje med nami' in njimi: kijih /irikiiziije niztiCne od "nas: Vz/ioslaiijajo se im/Jiciliii, {Hiiidinjeni in suhlllni /Hjmcni. ki nosijo stutročUa. naj ShireiKi raje ne iHiCilnikiiJejo pri firralili. saj nam n/>r ne /ilačiijejo za enerfiljo iz jedrske eleklmrne. hoiejn naSe ozemlje, nam vzeti deldbale. .Seivda nič (nt lena ni eks/iticilno izraženo, /mniijeni so le imfilicllnl /nmieni. ki /vi .so /hi Van Dijka v/Jivnejii oil ek^i/ilicilno izraiemh /lomeiiov.
' lil lahko /irlkažemo z Izbranimi naslovi iz Dela (I.4. t(l5.t'j<}'j). ki bralca le takoj na zaCelka sii-gerirajo 'driigiiiil - nesloveiistaKil'(iMtilisign- za relacijo med.SloivncI In driinimi lHulisI/iris/vvek{(oifiri te o drugih j. da se lahko na osnovi iif;a /Hnvznje z anonimnimi dani v skn/most - Slovenijo (n/ir. Av.-iirlja, dr?^iva ubiialtcv!; I\>ljaka z britvicatni; Hrva.<kii v težavah idiic v.*« globlje; Kdsovskih Albanccv /acnkr.il v SIcftvnij« ic ni; AZS nc |K>dpira Srbov-; V Zagrohu .test kolajn za .SI<)\fncc; Sc napvO jc bilo Albanccv; Za Kitajce jc niLi jezik težak; Albanci prihajajo; tlRnali Av.ttrijcv; IJo ZRJ Se v internctu?).
desetletja v inaiiin svojega nekdanjega okolja in v svojem materinem jeziku posknia strahovati svoje brežiške sosede/.../' (Raztresen 2.4.1997). Iz teksta lahko razberemo, kaj pomeni bili Slovenec in kaj pomeni biti nekdo drug'. Druge' prikazuje kot tiste, katerih kultura je popolnoma drugačna od slovenske in ek.sotič-na v primerjavi z na.šo'. Pripadniki tujih kultur, pa naj se še tako trudijo, ne morejo postati prax i Slo\'enci'. To je prikazano že z besedo 'Slovenac' celo "srbsko-bosanski". Četudi si pridobijo status Slovenca, so preveč eksotični in različni od 'na.s', da bi lahko postali mi': "/../kajii Slovenac Janjič med obravnavo ni spregovoril niti besedice v slovenskem jeziku/../ hudi Srb, ki zna po slovensko povedati le ja sam Slovenac'/.../'Tcksi imlicira na balkansko kulturo, kar omogoča bralcem, da se lahko identificirajo z na.šo' kulturo: '/.../je sosedom ustno in glasno zagrozil z izgonom vseh. ki ga zatirajo, kar da bo uresničil skupaj s somišljeniki, to grožnjo je bogato začinil s folkloro cirilskih kletvic, kar je vseskozi njegova pogosta dejavnost.' Bralci se lahko identificirajo z dobro slovensko stranjo', ki jo preil-stavlja sosed Kosec, 'kije bil v intervencijski čeli za osvoboditev Slovenije," m se tako zamejijo od slabega Balkana'. Vse navade in običaje Janjiča tekst konstruira kot južnjaške navade' in tako kot balkansko kulturo', ki jo novinar natančno opiše in konstruira s strani 'nas', češ da si Janjič ob koncih tedna "da duška in okoli svoje hišeforiissimo razlaga svoja načela, kopa se od tega utrudi, si kot v kakšni diskoteki navije radio', da so del Ibiklore tudi kletvice, saj je policajem 'pripravljen natakniti majku slovenačku, čemur doda še marsikateri pridevnik", pa tudi to, da svoje smeti meče kar na sosedovo travo. Na podlagi takih opisov si bralec lahko predoči podobo o tem, kdo ni del slovenske kulture. Nenazadnje skuša prispevek na impliciten način prikazati %'ečvrednost slovenske kulture s fotografijo; slikana je s perspektive, kjer je v ospredju Koščeva hiša ("simbol slovenstva'), ki je večja, z lepo urejeno okolico, v ozadju pa manjša Janjičeva hiša ( simbol balkanstva'), ki deluje hladno in pusto. Ob slikah je zgovoren napis: "Sosednji hiši. večja Koščeva in manjša Janjičeva, med katerima je že nekaj let pogosto mogoče poslušati jblk-lom iz balkanskih krajev"
Medijski diskurz lahko poveže posameznike v skupnost tudi na [»dlagi 'dru-gosti', ki jo [Predstavljajo begunci. Doupona, Verschueren in Žagar ugotavljajo, da je ob valu beguncev iz Bosne v Slovenijo v letih 1992 in 1993 prišlo do nekega tihega dogovora' med politiki, mediji in javnostjo. Slovenija je zaprla meje za Ipegunce, češ da jih ima že preveč: "Zdi se, da je v okoliščinah, ki .so bile razumljene kakor 'nevarnost od zunaj', med novinarji prišlo do močnega procesa identilikacije z nacijo in nacionalnim interesom. Slovenski tisk se je zato resno ukvarjal z vprašanji 'Ali je v Sloveniji preveč begimcev?' in 'Ali naj zajpremo meje?'" (Doupona, Verschueren, Žagar 1998, 17). Hkrati so mediji krepili podobo drugačnosti' Ipeguncev: "Nehvaležnost bosanskih beguncev je postala .sestavni tlel splošne podobe, ki .se je odlično ujemala z občim vzorcem slabega vedenja in navad" (1998,33). Zdi se, tla se podobno dogaja ob prihodu beguncev s Kosova, čejprav je za razliko od poprejšnje begimske politike, tokrat država že vnaprej omejila, 'maksimalno število, kolikor jih lahko sploh sprejmemo; to je 1600 beguncev' (Odmevi na TV SLOl, 8.4.1999; 24 ur na POP TV, 8.4.1999; Delo, 9.4.1999). Beguasko problematiko' je medijski diskurz začel konstruirati že pred .samim prihodom begun-
cev, kar npr [Kjnazarja naslov v Delu - Sloveniji (še) ne grozi begunski val (1.11999). V prispevku, ki je povzemal rezultate s .seje državnega zbora o zakonu za azil, je novinarka vpraSala ministra za notranje zadeve, kaj bodo naredili z begunci, koliko jih bomo v Sloveniji sprejeli. Eksplicitnega odgovora ni dobila, je pa v prispevek vključila izjavo Zmaga Jelinčiča, ki vnaprej implicira 'problematičnega begunca': "Pmblem je.' Na mesec pride v Slovenijo do 1500 Siptarjev, ki se naselijo pri sorodnikih, nato pa se prosto sprehajajo po Sloveniji in iSčejo ostale sorodnike" (Odmevi na TV SLOl, 24.3.1999). Čeprav je podoba beguncev relativno močna v zavesti javnosti, pa večina 'nas', kot ugotavljajo že Doupona in drugI za begunce iz Bosne, ni imela osebnih stikov z begunci (1998. 12). Zato smo veliko bolj dovzetni za implicitno kon.strulrane pomene, ki jih prinašajo mediji. Tako je npr državni sekretar v studiu TV SLO povedal: 'Ker smo imeU slabše izkušnje z bosanskimi begunci, bomo sedaj bolj poskrbeli za vzgojo, izobraževanje otrok, za njihovo delo in sodelovanje z njihovimi skupinami' (TV Dnevnik na TV SLOl. 8.4.1999). Novinarka prispevka o lx:guncih v TV Dnevniku na TV SLOl je dan pred odločanjem po.sebne komisije, koliko begimcev bo Slovenija s|DrejeIa, izjavila, 'koliko jih bomo še lahko sprejeli, bo jutri odločala posebna koordinacijska skupina. Vendar ti naj bi upoštevali dejstvo, da je v Sloveniji že 3 500 beguncev in ji je že to v veliko breme' (6.4.1999). Nenazadnje so mediji poudarjali, da se je Slov enija s tem, ko je sprejela 1600 beguncev, -pridružila poslušni {mlitiki Evrope do tragedije na Balkanu'ur na POP TV, 15.4.1999), a kljub temu so dodajali: 'Lahko se upravičeno sprašujemo, kaj bo, ko bo v Slovenijo prispelo še ostalih približno 1500 beguncev.''{TV Dnevnik na TV SLOl, 30.4.1999).
Cilj državotvorja je navezati svoje člane na točno določen teritorij, da so ljudje, kot pravi Anderson, zanj pripravljeni tudi umirati (1990, 128). .Medijski di.skurz v zavesti recipientov ustvarja podobo 'naše domovine', ko skuša v posameznikih zbuditi posebna čustva, ki naj bi jih posamezniki gojili do 'domačega ozemlja' oziroma do nekih znanih krajev, območij - toposov. Ana Kučan poudarja pomen prostora oz. krajine za nacionalno identiteto, ko govori o "'nacionalni .seiniotiki' prostorske |>ercepcije " (1996, 9). Prostor ni neposredno s|X)ročilen, ampak mu je pomen šele pripisan. Naše skupno mnenje o prostoru, s katerim se identificiramo, je tako prej predmet državotvorja in ne izhaja iz konkretnega. Medijski diskurz manipulira s prostorsko identiteto, saj jo pojmuje kot stanje In fizično danost, ko govori o 'svetih krajih nacije', ali z besedami Kučanove: "Predv.sem medijsko slikopisje, kamor spada tudi propaganda, je tisto, ki z največ moči oblikuje ideologijo v govorici podob" (1996, 165). Znan je primer oglasa, ki je v osemdesetih letih promovlnil Slovenijo kot "Moja dežela in njena lepota /.../ lepote dežele in narod njen/.../mi smo njeni ljudje'. Lahko bi rekli podoba, ki simbolizira 'slovensko grudo' (posnetki konjev v Lipici, s soncem obsijanega Triglava, Bleda in otoka sredi Blejskega jezera, Portoroža in sečoveljskih solin, neskončnih prekmurskih ravnic, Ljubljane z gradom v ozadju. Logarske doline). Medijski diskurz je s tem ogla.som mobiliziral ljudi, saj -so na njegovi osnovi lahko 'občutili slovensko nacionalnost'. Vsi našteti kraji sovpadajo z rezultati kvantitativne In semiološke analize propagandnega materiala od leta 1945 do leta 1995, ki jo je izvedla Kučanova. Ugotavlja namreč, da so posamezne krajinske sestavine poudarjene in
omogočajo prepoznavanje določenega prosiora kol 'slovenskega', sem sodi predvsem gorska krajina (najpogosteje Triglav), vzorec njiv in travnikov s kozolci, cerkvice na vzpetinah. Bled, Bohinj, Piran, Logarska dolina (1996, 126). To so podobe, ki jih medijski diskurz nenehno predstavlja in jih tako krepi oz. |X5glabIja kol referenčne simbolne lopose, |X)membne za kon.strukcijo nacionalne identitete. Še očitneje se to kaže v novinarskem di.skurzu, kjer so 'odnosi med nacionalnimi državami' prikazani kol 'odnosi med nacionalnimi ozemlji". Jasen primer navezovanja posameznikov na zemljo in identificiranja na njeni osnovi je meja med Slovenijo in Hrvaško, ki prerašča v spor. Mediji |X>ročajo, kako .se slovenske politične elite na diplomatskih srečanjih borijo za vsak meter ozemlja, kjer meja še ni tloločena. Potlobno je ugotavljal novinar Vala 202, ko je 15.5.1999 poročal o slovensko-hrvaškem mejnem incidentu - Trdinov vrh. Poročal je o prelepi pokrajini najvišjega vrha Gorjancev, kjer stojita dve cerkvici, slovenska .Sv. Gere in hr\'aška Sv Ilije: "AV? vrhu smo tudi sUkili čudorit odmer slovenskih zvonov." Vseskozi je implicitno poudarjal, da je to že dolgo .slovensko ozemlje'. Nadalje je ugotavljal, da je v bližini Trtlino\'ega vrha kraj Krvavi kamen, 'kjer so Turki leta i-185 sekali glave našim upornim slovenskim kmetom.' Zdi se, da medijski diskurz skuŠLi prikazati ozemlje kot nekaj, kar je 'na.še' že od vekomaj.
Zaključek
Državna retorika posameznikom ponuja identitete, ki jih črpa iz kulturnega rezer\oarja ■slo\'enske zgodovine', posamezniki pa jih skozi množične medije, literaturo, šolski sistem itd. .sprejemajo. .Medijski diskurz .se potemtakem kaže kot |X)memben akter pri konstrukciji nacionalne identitete, medij.ski teksti pa krepijo podobo, kdo je član določene zamišljene .skupno.sii in kdo ni njen član. Bili Slovenec' je le učinek hegemoničnih diskurzov v določeni družbi. '.Sloven.ska identiteta' kot neka zgodovinska, nespremenljiva in statična kategorija .se v mejnih situacijah izkaže kot omejujoča. S pomočjo konceptualizacij Bartlia, Andersona in Halla sem prikazala, da slovensko identiteto' lahko razumemo kot proces, kot zgodovinsko spremenljivo. Skozi tekstualno analizo nekaterih izbranih medij.skih tekstov se nam pokaže, da .se identiteta prepoznava skozi kategorijo drugih', tako medijski teksti pomagajo vzpostavljati identiteto Slovencev prav skozi nenehno poudarjanje Neslovencev, ki so v sloveaskem drža\'otvornem diskurzu postali tisti pomembni 'drugi', brez katerih niti 'nas -Slovencev' ne bi bilo. Pri tem .sem si pomagala z Barthom, ki pravi, da akterji aktivirajo le določene kulturne j^oieze (npr. določene označevalce slovenst\'a - Prešerna, Cankarja, Plečnika, Jureta Koširja, IJrigiio Bukovec; šlevilne simbole, npr. lipa, Prešerno\'a Zdravljic;i kot slo\'enska himna, Trigkiv; zgodovino, ki se jo miiizira in stereotipizira, npr. 'Karantanci so naši predniki', "vojna za Slovenijo' iz leta 1991 iitl ). .Seveda je od situacije odvisno, katere kulturne poteze lx>do aktivirane, kje se "ustali' meja med nami' in 'njimi'. Z Andersonovo teorijo lahko nazorno prikažemo, k;iko množični mediji mobilizirajo ljudi in jih povezujejo v zamišljeno skupnost. Vsak \ ečer ob pol osmih :ili četrt čez .sedem, ko so na TV SLOl in na POP TV poročila, zjutraj pri pre-
biranju časopisov ali |X}sliiSanjii Juiranje kronike na radiu itd. nacionalni mediji povezujejo anonimne naslovnike med seboj v zamišljeno skupnost. Pri tem gre za močan emocionalni nalx)j, saj se vsak posameznik zaveda Se drugih anonimnežev in se z njimi povezuje v zamišljeno skupnost. Mediji mu sporočajo, da je s skujv nostjo vse v redu in tako krepijo njegovo identiteto. Homogena slovenska kultura in 'sloven.ska identiteta' sta le ideološka konstrukta.
LITERATURA
Anderson, IJenedici. 1990 (1983). Nacija; ziinUSIjena zajednica. Razmatranja o porijckiu i
■šircnju nacionalizn\a. Zagreb: Skolska knjiga. Anderson, Ucnedict. 1998 (1983). Zanii.šljenc skupnosti. O izvt)ru in širjenju nacionalizma.
Ljubljana: Studia llumanitati.s. Harth, l-redrik. 1996 (1994). Ivnduring and emerging i.ssues in the analysis of ethnicity. V;
Covers, Cora (ur.). Vermeulen, Hans (ur.). Ss. 11-32. Amsterdam: Met Spinhuis. Uarth, Fredrik. 1997 (1969). lUniCke Kriip^ ' njihove granice. V: Poutignat, I'hillipe. Streiff-l-enart. Jocelyne. Teorije o etnicitetu. Dodaiak, I'redrik Barih: l-tniCke grupe i njihove granite. Ss. 213-259. Heograd: IJililit)teka XX vek. Burr, Vivien. 1995. An lntrt)duction to Social Constructionism. Lt)ndon: Routledge. Cannadine, David. 1993. The context, performance and meaning of ritual: The British monarchy and the inwntion of tradition'. V: I lohsbawni, liric J. (ur ). Ranger, Terence (ur ). The invention of tradition. Ss. IOI-16'I. Cimbridge: Cambridge University Press. Colc,.|t)hn \V. Wolf, liric R. 1974. The hidden frontier l-cology anil ethnicity in an Alpine valley. New York: Academic Press. l)oupona-Horv;it, Marjeta. Verscluicren. Jef Žagar, Igor 2. 1998. Pragmatika legitimizacije:
retorika lx.'gunske politike v Sloveniji. I.jubljana: Open Society Institute. Gellner, Hrne.st. 1991. Nacionalizem. V: Rizman, Rudi (ur.). Študije o etnonacionalizmu. Ss.
239-265. Ljubljana: Knjižna zbirka Krt. Covers, Cora (ur.). Vermeulen, Hans (ur). 1996 (1994). Tlie Anthro|x)logy of I-ihnicity.
Beyond lithnic Croups and IU)undaries'. Amsterdam: Het Spinhuis. Hall, Stuart (ur). Du Cay, Paul (ur). 1997 (1996). Que.stions of Cultural Identity. London: SACi;.
HaM, .Stuart. 1997 (1996). Introduction. Who needs Identity ? V: Hall, Stuart (ur). Du Cay, Paul
(ur ). Que.stions of Cultural Identity. Ss. 1-17 London; SACK. Hobsbawm, liricj. 1993a. Nacijc i nacionalizanv prognini, mit, stvarnost. Zagreli: Novi Liber Htjbsbawm, liric J. (ur). Ranger, Terence (ur ). 1993b (1983). The invention of tradition.
Cambridge: Cambridge University Pre.ss. Hobsb:i\vni, liric. 1993b. Introduction: Inventing Tradition. V: Hobsbawm, liric J. (ur). Ranger, Terence (ur) Tlie invention of tradition. .Ss. 1-14. Cambridge: Gmibridge University Press.
Jacobson-Wiilding. Anita (ur). 1983. Identity: Personal and Socio-Cultural. A symposium.
Uppsala: AlnKivi.st & Wiksell. Jacobson-Widtling, Anita. 1983. Introduction. V: Jacobson-Widding, Anita (ur.). Identity:
Personal and Socit>-Cultural. A .symposium. .Ss. 13-32. Upp.sala: Alm<|vist & Wiksell. Kellner, I)ougl;ts. 1992. Popular culture and the construction of postmodern identities. V: Lash, .Scott (ur). Friedman. Jonathan (ur). Modernity & Identity. S.s. Ml-177. Oxford: Blackwell.
Kncžcvič-HoCcvar, lJuška. 199«. Mcjno.sii v Zgornjckolpski dolini: Upravljanje /. idcntiteiami sko/.i sonnistwHo mrežo. l.jubljana: Fakulteta /m podiplonvski humani.stiCni .^Studii (doktorska disertacija - neobjavljena i/.daja).
KuCan, Ana. 1998. Krajina kol nacionalni simbol. Ljubljana: Znan.stwno in publicistično sredi.'SCe.
I.ash. Scott (ur). Friedman. Jonathan (ur). 1992. Modernity & Identity O.\ford; Ulackwell.
I.uckmann, Thomas. 1983. Remarks on personal identity: Inner, .social and historical lime. V: Jacob.son-Vi'idding, Anita (ur). Identity: Personal and .Socio-Cultural. A symposium. Ss. 6791. Upp.sala: Alnuivist & Wikscll.
I.uthar. Breda. 1995. Ponudba identitet na TV. V: Ko.šir, Manca (ur). Otrok in niediji. .Ss. 27-36. Ljubljana: Zveza prijateljev mladine Slovenije.
Luihar, Breda. 1998. Pt)etika in politika tabloidnc kulture. I.jubljana: Znanstveno in publici-.stiCno središče.
Ogris, Günther Lay, .Michael. To.?, Niko. 1994. Novi nacionalizem na vzliodu in zahodu, Slovenija in Av.strija. V: ToS, Niko (ur). Slovenski izziv IL rezultati raziskav javnega nmenja 1992-1993. Ss 53-71. Ljubljana: Fakulteta za družbene vvde - Inštitut za družlx;ne wde.
I'outignat. Phillipe. .Streiff-Fcnart,Jocelync. 1997. Teorije o etnicitctu. l)<Klatak, Fredrik Barth: Finičke grupe i njihove granite. Beograd: Biblioteka XX vek.
Rizman, Rudi (ur). 1991. .študije o ctnt>nacionalizmu. Ljubljana: Knjižna zbirka Krt.
ToS, Nikt) (ur). 1994. Slovenski izziv II: rezultati raziskav javnega nmcnj:i 1992-1993. Ljubljan;t: Fakulteta za družbene wde - In.^iiiut za družbene vx-de.
Van Dijk, Teun A. 1991. R:icism and the Pre.ss. London: RoulIedge.
Van Dijk. Teun A. 1993. Flite DLscour.se and Racisn). Newbury Park: SAGI- Publications.
Verdery, Kaiherine. 1996 (1994). l-thnicity, natitmalism and state-making. Kthnic groups and boundaries: pasi and future. V: Govens, Ccjra (ur.). Vermeulen, Hans (ur). The Anthropology of l-thnicity. Beyond "l-thnic Groups and Boundaries'. .S.s. 33-58). Amsierdan»: Het Spinhuis.