Posamezna številka 1 K.
Slev, 39.
Poštnina plačana v gotovini.
V LinDlloDi, v petek dne 18. IeDruarja mi
Lelo XLIX.
»SLOVENEC« velja
po pošti na T«a strani Jugo*
slavija in T Ljubljani; n oelo leto naprej. t 240v_ ia pol leta „ .. „ 120 — ia četrt leta „ .. „ BO*— ■a en mesec ■ . • * 201—
2a inozemstvo oeloIe'no K 420*» b Sobotna izdaja: es
Za oe.o leto.....K 40 —
la Inozemstvo
55-
Enoatolpna petltvrata iu9 mm široka In 3 mm visoka ali n|s
prostor) sa enlrst , . . po K poslana Itd. , . po S 8'-*
Prt več|em naročila popnsb
Ha|man]šl oolas j9/9mn &15.
Izha.a vsak dan izvzemšl
ponedeljka In meva »o piaz» nlku ob 8. ari zjutraj.
MT Uredništvo |s v Kopitarjevi nilol itev. S/DL. Bo .opisi se ne vračalo; nelranklrana plima se ne sprejemalo. Oredn. telei. štv. 50, npravn. štv. 328.		P	olltlčen list za slovenski naro	d	■	Uprava le v Xopttar|evt al. 6. — Račun poštne uran. ljubljanske St. 850 za naročnina In št 34d za oglase, avstr. U čsšte 24.797, oir. 23.511, bosn.-baro. 7563.
ka ne bo ganila niti s prstom, da bi se obvarovala, t. j, da se ne bi parcelirala. G. Demetrovič, vi se meni v tej stvari smejete, toda vedeti morate, da sem jaz to mišljenje na vsakem koraku zastopal. Pozivam vas, da mi dokažete nasorotno. Hr-vatsko-slovenski episkopat je bil prvi, ki je prišel v Narodno veče in rekel, naj se ta posestva razparcelirajo in razdele ljudstvu, da tako vrše svojo socialno dolžm .t. Hrvatsko-slovenski episkopat jc to sklenil na svoji konferenci 1919.—1920. leta. (Klic: A med duhovščino ni socialnega vprašanja!)	(Dalje.)
Janko Jovan.
tesši carinski tarifi!.
(Dalje.)
Carina se plačuje pri izvozu v srebrni, a pri uvozu v zlati dinarski valuti; tedaj znači pri izvozu 4 K pri uvozu pa vsled 100% ažije 8 K. Poleg tega se plača pri izvozu 50%, pri uvozu pa 100% carine iz naslova prometnega davka, tako da zna-čijo carinske edinice pri izvozu pravzaprav 6 K, pri uvozu pa 16 K, kajti prometni davek do danes v sedanji obliki še ni ukinjen. To sem smatral potrebno pripomniti radi pravilne kalkulacije o iznosu carine.
Uvozna carina ima, kakor sem že omenil, fiskalni in trgovskopolitični značaj. Kar želi država, da sc uvaža, te predmete ocarini nizko ali sploh ne, na predmete pa, ki jim ne mara odpirati vrat, celo tako visoko, da dobi carina prohibi-tiven značaj, Ta princip je moral tudi gospodarski svet imeti za merilo pri predlaganju sprememb carinskih postavk. Poglejmo, kako je zamišljen bodoči carinski tarif za uvoz blaga.
a) Agrarni proizvodi. Izvozna carina izgubiva za večino poljskih pridelkov vedno bolj svojo opravičenost, ker so naši poljedeljski proizvodi danes že presegli svetovno ceno in bodo morale cene same po sebi pasti, če hočemo ostati eksportna država. Ni zato smisla, da bi dopuščali uvoz zunanjih agrarnih proizvodov. Vsled tega ie predvidena carina na pšenico s 50 din., ječmen 30 din., na vse ostale vrste žita 5 din. Prav tako je uvedena carina na sočivje in vrtno zelenjavo. Visoka carina 70—100 din. ščiti naše vinogradnike pred uvozom grozdja. Tudi sadje bo ocarinjeno s 30—100 din. Južnega sadja sicer nimamo, vendar ni neobhodno potrebno ter se ocarinijo pomaranče s 30 din., mandeljni s 50 din., smokve s 50 din., suho grozdje s 150—250 din., le limone bodo z ozirom na to, da jih potrebujejo v prvi vrsti bolniki, carine proste. Nadalje plačajo carine kava surova 50 din., pražena 150 din., ka-vini surogati 100 din., kakao 100 din., čaj
200 din., od cimeta 1000 din, popra, ma-jorana, nageljnovih žbic in lovorjevega listja 500 din. Za cvetje je predlagana carina 200 din. — Goveda in konji, ki se uvažajo za pleme, bodo carine prosti, a sicer se plača od volov 200 din., in konj 300 din. Vse vrste mesa plača carino in sicer od 100 do 300 din., mast 300 din. Perutninsko nerje se ocarini s 500 din. Uvoz s :r.)-vih kož je prost. Ribe so ocarinjene vse in sicer s stavkami od 50—500 din., le uvoz polenovke ne plača ničesar. — Sladkorju se carina iz fiskalnih razlogov poviša od 40 na 80 din. Naši ugovori proti tej stavki niso uspeli, Osobito visoko carino plača alkohol in siccr rum in konjak in likerji 300 din., če se upelje v sodih, sicer pa 400 din. Z ozirom na zaščito domačega vinogradništva, ki producira mnogo nad našo potrebo, je carina tujih vin predlagana pri uvozu v sodih s 150 din., drugače 200 din., kar znači upoštevajoč prometni davek 24 do 32 kron od litra. Ta predlog bodo gotovo pozdravili vsi in ram da zlasti zagotovilo, da bode vlada ume'a čuvati naše interese pri bodočih pogajanjih z Italijo. Pivo plača carine 100 din., kis 100 din. Tudi naši predlogi, da naj se ukine carina na j kvas, je ostal brez uspeha. Visoko carino ; bodo plačevale razne slaščice in bonboni j in sicer 300 do 1000 din; proizvodi od mleka 100—300 din. Z ozirom na bogato proizvodnjo raznih sadnih odcedkov in sokov se ti ščitijo pri uvozu s 500 din., enako carino plačajo fine konserve od sadja in fine vrste sira n. pr. Ementalec, Rokfor, Trapist, Parmezan idr.
Uvoz surovin za keramično industrijo je kakor večinoma vseh surovin prost carine, prav tako je uvoz premoga prost. Petrolej plača 10 din. carine. Na uvoz voska je z ozirom na njegovo visoko ceno plačati carine 100 din., a uvoz voščenih sveč je ocarinjen s 400 din., onih od para-fina z 200 din., razni fini izdelki n. pr. cvetje iz voska je carine 2000 din., a milo 150 din., navadno toaletno pa 200 din., tudi razna loščila za črevlje so ocarinjena s 100 do 500 din.
Visoko carino plačajo kosmetični predmeti, kar je samo po sebi umljivo in sicer od 300 do 2000 din.
Pri uvozu bombaža in drugih predilnih surovin se bode uvoz oprostil vsake carine, ocarinijo pa sc izdelki, ki sc morajo predelati v domačih tovarnah. Povdarjati je, da se bode tudi oziralo na domačo industrijo čipkarstva, vsled česar se bode uvoz izgotovljenih čipk z visoko carino otežkočil in sicer je predlagana carina 3000 din. Visoko carino dobi tudi sukno in sicer na 100 kg 500 do 900 din. Še večja carina bode odrejena na svileno blago.
Uvoz surovih kož je prost, izgotovlje. no usnje plača carine 100—400 din., čevlji
Jugoslovanski klub in ustava.
Govor narodnega poslanca dr. Janka Š i m r a-k a i.a seji ustavnega odbora dne 9. febr. t. 1.
Zasebna last in socialna blaginja.
V tem ustavnem odboru se je razpravljalo o pravu, zasebne lastnine s komunističnega in kapitalističnega stališča, kakor tudi s stališča, da mora biti zasebna lastnina združena s socialnimi funkcijami, kakor je jako dobro povedal g. Avramo-vič. Rousseau je rekel na nekem mestu: »Vi ste izgubljeni, ako pozabite, da plodovi pripadajo vsem, a zemlja da ni nikogar.« In zares, gospoda, zemlja sama ob-sebi ni nikogar. Samo je tu vprašanje teologije ali vprašanje primernosti, da-li bi bilo bolje, da bi bila zemlja skupna ali nikogar — vseh — ali da se razdeli na posamezne dele in da pripade posameznim ljudem. Aristotel in veliki misleci, ki so
(»rišli po njem, so se izjavili za zaseLr.o astnlno, za minimum lastnine, ki je poseben za obstoj posameznika. Zgodovina, ki je najboljša učiteljica življenja, je dokazala to ideologijo kot opravičeno. Današnji kapitalizem se je tako ojačil, postal tako objesten, da je popolnoma razumljivo, ako posebno v delavskih slojih izziva organizirano reakcijo. (Podpred. dr. Tomljenovič: Mrtve roke.) G. Sima Markovič je tu s polnim prepričanjem izjavil, da bo njihovo gibanje proti kapitalizmu končno zmagalo. Toda ako se to tudi zgodi, se bo moralo človeštvo zopet vrniti — ker ga v to sili priroda — na zasebno lastnino tej ali oni obliki. (G. Tomljenovič: Kaj j J z mrtvo roko?) Tu sedaj ni govor o mrt h rokah, g. podpredsednik Tomljenovič. Po-trpite malo. Naglasil sem: v tej ali oni obliki, ker nimamo dokaza, da je ravno današnja oblika zasebne lastnine najboljša. Zasebna lastnina ni nič absolutnega, ! al ar so Rimljani rekli: »Jus utendi et abutendi re sua.« To je popolnoma nesocialno tališče. Temeljno načelo vsega je socialna blaginja. Od socialne blaginje je odvisno vse drugo. Zasebna lastnina je opravičena samo v toliko, v kolikor podpira socialno blaginjo, zasebna lastnina mora biti zvezana s socialnimi dolžnostmi in funkcijami. Ako bi ljudje bili idealni, potem bi v praktičnem življenju izvajali to načelo. Toda ljudje niso idealni in zato je potrebno, da poprime država z močnimi rokami in z zakonom določi socialne dolžnosti zasebne lastnine. (Klici pri zemljoradnikih, Avra-movič: Tako je, jako dobro! — Juraj Demetrovič: A na delu?) G. Demetrovič, vi me izzivate, toda vi veste, da jaz nimam niti hiše ne ognjišča, da nimam niti koščka zemlje. To vi jako dobro veste, a ako do-
LISTEK.
Fran Radešček;
Preko Albanije.
\	iDalie.l
Ker sem hotel čimprej dohiteti svoj štab, sem se s konjem prerival po ozkem prostoru ob vozeh med pešci naprej. V tem pridrvi od nasprotne strani avtomobil glasno trobeč. Vozovi so se umikali v stran, kolikor so pač mogli, tudi pešci so skočili ob obcestni jarek. Svojo osebico sem kolikor mogoče stlačil med vozove, toda konj je zadnji del svojega telesa tako nesrečno pustil na cesti, da je težki tovorni avtomobil udaril z vso silo v bedro leve zadnje noge. Po obligatnih psovkah je odrepotal avtomobil dalje in pustil mene v zadregi, kaj naj storim z ranjenim konjem, ki jc le z veliko težavo počasi šepal za menoj. Vendar ga nisem hotel pustiti; prodal ga nisem in zdaj ga naj pustim kar tako na cesti Arnavtom, ki že komaj čakajo vsaj na njegovo kožo! Privezal sem ga za voz in tako se je šepaje vlekel dalje, dokler ni prišel neki major in mi osorno zapovedal odvezati konja. Ko sem mu pojasnil, da jc konj ranjen in čegav je, mi je odvrnil, da konj ni za nobeno rabo več in naj ga na njegovo odgovornost ostavim usodi. Tega nisem hotel storiti in sem za-
volite, se bomo o tem še pogovorili. Jaz nisem tukaj delegat zagrebškega nadšlo-fa, ampak delegat hrvatskega naroda. (Dr. Laza Markovič: Cele dežele.) In cele dežele. Da, gospod, ta vaš popravek sprejemam in se zahvaljujem, da ste me na to opomnili.
Gospodje! Jezuit Liberatore pravi v svojem delu »Principii de Economia Poli-tica«: »Mislimo, da je v posesti prekomernega bogastva neka krivica nasproti drugim ljudem, ker jim nekako onemogečuje, da bi tudi oni kaj imeli. Ker so gmotne dobrine omejene, ostane tem manj za druge, čim več so nekateri nakun'čili. Zato so ia-tifundije, ogromna posestva, nemoralne, razen ako njihovi posestniki delajo toliko dobrega, da so bolj upravitelji svojega premoženja nego lastniki.« (L. 1891.)
Gospodje! Jaz sem duhovnik in ako ne bi me bili izzvali, bi bil sam odgovoril na vprašanje, ki ga je sprožil g. Demetro vič. — Ne vem, zakaj mi g. podpredsednik Tomljenovič neprestano očita mrtvo roko. Zdi se mi, da tudi g. Tomljenovič ve, da je Eltzovo premoženje bila mrtvejša roka nego Strossmayerjevo, ki ni povzd;g-nil le kulture hrvatskega naroda, ampak tudi kulturo celega našega naroda. Rekel sem, da morajo v ustavo priti določbe socialnega vprašanja, a agrarno vprašanje je del socialnega vprašanja in jako važno vprašanje. Zame velja tukaj načelo, ki ga naglasa Liberatore. Tu delam razliko. Tista cerkvena premoženja, ki niso potrebna, da se razdele revnim okoliškim kmetom, pa vrše svoje socialne ft -.k-cije in služijo za šolanje kmetske mladine, za bolnišnice, ubožnice za stare ljudi, za domove revnih dijakov, za bogoslužje (Svetislav Pcpovič: Bili ste proti razdelitvi Šidskega posestva!) To posestvo je služilo za šolanje in vzgojo otrok iz Žum-berka. Tu se je izšolal Tadija Smičiklas in mnogi drugi naši prvi možje. O tem, kako ste razdelili Šidsko posestvo v svoje strankarske svrhe, bomo še govorili. Niste ga dali siromakom, ampak bogatinom. (Klic: To ni res!) Vi ste to posestvo razdelili tistim, ki so imeli že do 14 oral zemlje, a tistim, ki niso imeli ničesar ali jaico malo, niste dali niti koščka zemlje. Vaša taktika je divna in zato ste mogli v vara-ždinski županiji na temelju agrarne reforme skrpucati skupaj dve stotini glasov.
Torej karitativnih in človekoljubnih ustanov, ki vrše svoje socialne dolžnosti ter ako niso potrebne revnim kmetom v okolici in ako se ne more izvršiti druga večja socialna dolžnost — nima nihče pravice dotikati se. Tista cerkvena prenn-ženja, ki bi služila za ku,pičenje kapitala posameznikom, da bi se bogatili in ne vrše svoje socialne dolžnosti — za ta posestva tudi Jugoslovanska ljudska stran-
to zaostal v ozadju in konja privezal za. drug voz.
Končno smo prispeli k malemu potoku, ob katerem je vodila cesta v strm, toda kratek klanec. Sapčrji so razbijali s krampi led na cesti, da je mogla živina lažje izpeljati vozove na vrh. Cela kolona se je ustavila. Skozi vrbovino sem se preril k potoku in izpral konju rano, ali obveze mu nisem mogel. V tem pa zagledam naše vojake, ki so lomili vrbovino ob potoku za kurjavo. Naš štab sc je utaboril za ,"-cno-čevanje nedaleč na polju ob cesti, kjer so že plapolali ognji. Prebredel sem plitki potok in konja privedel pred majorja. Povedal sem mu, kako sem prišel do konja in kako je bil ranjen. Ko sem uvidel l.jegov dobrohoten nasmeh in čul iz njegovih ust, naj konja izpustim, sem se ojunačil in sc majorju spovedal, da so mi Arnavti ponujali sto dinarjev v srebru za konja. Major sc je od srca nasmejal in me imem-.al z imenom konju podobne živali z dolgimi ušesi. Priznati sem moral, da je imel major v tem slučaju popolnoma prav. Sedlo smo vrgli na voz, konja pa spustili na sneženo poljano. Izpregli smo še par konj, ki so mu delali druščino, voz smo pa izpraznili, razbili in ž njim zanetili ogenj. En voz sc je namreč s konji vred slučajno znašel v naši koloni; nikdo ni vedel, kam pripada. Na vozu se jc nahajalo strelivo za puške. Sicer pa to ni bilo nič čudnega, ker
se jc tudi v naši koloni večkrat dogodilo, da se je voznik, Arnavt, naveličal in jo v ugodni priložnosti brez slovesa popihal domov, konje in voz pa pustil v spomin vejaštvu.
Ob plapolajočem ognju, ob katerem se je pozno v noč kuhal čaj, smo končno vsi polegli in v tihi mesečini pozabili na mraz in glad ter trdo zaspali.
Proti Belemu Drimu.
Ob zori, če sc prav spominjam, bilo je 15. novembra, smo bili že na nogah. Ko so bili konji napreženi, smo po velikem ovinku končno dospeli na cesto, ki se je vedno bolj zoževala v navadno poljsko pot. Čimbolj smo se približevali Belemu Drimu, tembolj se je zoževala dolina tako, da smo se nazadnje znašli v mračni soteski. Na levi strani se dviga strmo zaraščeno gorovje, na desni strani pa bobni precej globoko izpod poti Drim, ki je na mnogih mestih morda za vedno pogoltnil vozove, avtomobile, živino, pa tudi ljudi. Pot vodi namreč ob strmem rečnem bregu brez ograje. Razmočena zemlja se je na raznih krajih udrla in vozovi so zdrčali s plazom zemlje in snega doli v deročo reko. Zato so se vozovi zelo počasi pomikali naprej. Ker se je po tem edinem potu vleklo do tisoč voz drug za drugim, se je vsak čas zlomilo kako kolo, ali pa oje pri vozu, kar je zadrževalo celo kolono. Umak-
niti voz v stran ni bilo prostora. Kar je bilo hrane na takem vozu, so vojaki razgrabili, vse drugo pa so z vozom vred enostavno prevrnili v reko.
Z nekoliko vojaki sem bil poslan naprej, da izvidim, če bo sploh mogoče priti to noč v Ljum kulo. Po strmem obronku gozda iznad poti smo-plezali dalje. Na nekaterih mestih so stali vozovi strašno stlačeni, na drugih mestih so vojaki popravljali pot z vejami in z drevjem. Na nekoliko večjem prostoru tik pred Dušanovim mostom se je zarilo v blato nekoliko avtomobilov, naloženih z mastjo, fižolom in bencinom. Okrog avtomobilov se jo gnetlo polno vojakov, ki so razbijali sode z mastjo in si ž njo polnili kape in torbe. Posrečilo sc mi je ugrabili nckol.ko raztresnega fižola po tleh, ki mi jc pozneje v albanskem gorovju rešil življenje. Dušanov most je zelo ozek in brez ograje. Zgrajen je še v srednjem veku od surovega kamna tako, da predstavlja njegov vrh na sredi top pravokot. Z obeh bregov, ki obrobljata globoko in ozko strugo Dritnovega otoka, ki se peni v bobnečem drvenju kot hudournik iz gorovja navzdol, je strm vzpon. Ker jc bil most zamrznjen, je bilo živini zelo težavno pretegniti vozove na cirugo stran. Zaradi tega so položili po mostu pod kopita prazne vreče, ki so v nekoliko omogočile med oglušujčim vpitjem vojakov nad živino prehod vozovom.
pa 1500 do 2200 din. Kožuhovina plača 1000 do 15.000 din.
Rotacijski papir za časopise bode oproščen vsake carine, nasprotno pa stopnjuje carina za druge vrste papirja z ozirom na finost od 50 do 500 din., a za izdelke od papirja do 2500 din.
Za keramiko predvideva carinski načrt kolikor mogoče neoviran uvoz surovin, a onemogočuje vstop tuje konkurence. Carina stoppjuje zlasti za luksuzne predmete in galanterijske izdelke za okras sob. Največja carinska postavka v tej panogi znaša 5000 din. Isto kar za keramiko velja tudi za steklarstvo. Pri vseh predmetih se je vendar oziralo na okolnost, ali se dotični predmeti izdelujejo pri nas ali ne.
Radi kovinarske industrije sem že omenil, katerih načel se je oprijela vlada v presoji carinjenja. Uvoz surovin je slo-boden, pločevina plačuje 20—25 din., a za izdelke stopnjuje do 300 din. Radi prevelike raznoterosti ni mogoče predmetov detailncje navesti. Galanterijski izde1kj iz raznih kovin so ocarinjeni do 1000 din. razven izdelki iz srebra in zlata, ki plačajo mnogo večjo carino, in sicer srebrni izdelki 3000 a zlati 5000 din.
Stroji vseh vrst, ki se pri nas ne izdelujejo, so načelno prosti carine. To velja za parne kotle, parne stroje, lokomobile, turbine, poljedelske stroje, šivalne stroje, razne preše in sesalke, kakor tudi za kompletne fabriške instalacije. Električni dinamo-stroji so oproščeni carine, pač pa se plača carina na električne transformatorje, ki se morejo izdelovati v lastni industriji, za druge elektr. predmete in potrebščine znaša carina 100 do 300 din.
Carina ščiti tudi kolarsko industrijo in sicer znaša ista za razne vozove 200 do 1000 din.
Carina na bicikle znaša 10 % od vrednosti, isto carino plačajo tovorni automo-bili, dočim znaša carina za ostale avtomobile 15 % vrednosti.
Tudi glasbeni predmeti se ocarinijo in sicer znaša carina za klavirje 500 din. 100 kg, za harmonike 100 do 300 din., violine 600 din., instrumenti iz pločevine 1000 din., ostali instrumenti 600 din.
V prednjem sem podal nekaj glavnih panog, kakor je zamišljeno ocarinjenje v novem načrtu. Kakor sem že v uvodu omenil, se Gosocdarski svet ni docela sporazumel s predlaganimi carinskimi tarifi, a ni imel druge pravice, kakor oddati le svoje mnenje. O novi carinski tarifi bode sklepal ministrski svet. Ali bode obveljal na-čft, kakor je bil predložen Gospodarskemu svetu in izdelan v trg. ministrstvu, bo-demo šele videli, kadar bo zadevo rešila vlada. Rešenje tega vprašanja se pričakuje po izjavah, ki smo jih culi v Belgradu, tekom enega meseca.
Slišal u Cetoiicn.
Iz Celovca poročajo: Dva sina boljših posestnikov v Celovcu, seveda nemška nacional-ca, sta v neposredni bližini mesta napadla dobro znanega Slovenca, trgovca šašeljna iz Kot-marevasi. Kakor kažejo znaki, sta ga hotela tudi oropati. (Sašelj je menda kmalu potem umrl.) Ali je bil to le nameravani roparski napad, ali je tudi v zvezi znacionalnim sovraštvom, se sedaj še ne da presoditi. —
O napadu poroča tudi >Kamtner-Tag-blatt«, št. 36 dne 15. t. m. nastopno: Dne 12. februarja proti 9. uri zvečer je bil posestnik in lesni trgovec Josip šašelj iz Gorij, občina Kotmaravas. na Beljaški cesti pri gostilni Pa-ternioner od dveh neznanih moških, ki sta prežala nanj, zavratno napaden, šašelj, ki se je vsled dobljenih poškodb zgrudil, je mogel še opaziti, da sta se hotela napadalca, s katerima se je boril na življenje in smrt, polastiti denarnice, v kateri je imel gotovine 90.000 K in 12.000 dinarjev, šašelj, ki je izredno krepek mož, je imel še toliko moči, dr je mogel v mesto in ovaditi grozno dejanje. (Napadalca sta vsled kričanja napadenega pobegnila.) Mestna policija je še v tisti noči dne J3. februarja aretirala osumljena napadalca, 22-letnega Freibergerja in 21-letnega Supera-ta. Imenovana sta bila — kakor tudi njihova oblačila silno oškropljena s krvjo, iz česar se da sklepati, da je bil boj do skrajnosti silovit. — Od napadalcev je bila nadeta natakarica Ruckhofer, da je speljala šašeljna v zasedo. Oba napadalca in natakarica so izročeni v zapore deželnega sodišča.
Razna pcs-ccila,
BELGRAD ŠTEJE 150.000 PREBIVALCEV.
LDU Belgrad, 16. februarja. (ZNU) Po izidu ljudskega štetja, ki pa še ni kon-čnoveljaven, ima Belgrad preko 110.000 prebivalcev brez predmestij, v katerih živi od 40.000 do 50.000 prebivalcev, Med temi so tudi oni, ki morajo radi pomanjkanja stanovanj v Belgradu prenočevati v Zemunu. Glavno mesto Belgrad bo na ta način imelo nad 150.000 prebivalcev.
ČRNOGORSKI PERPERI.
LDU Belgrad, 16. febr. (ZNU) Ker šc niso vsi ministri podpisali naredbo o .z-tnenjavi črnogorskih perperov, se je rešitev tega vprašanja za enkrat odgodila.
GOSPODARSKI STIKI MED AMERIKO IN EVROPO.
LDU Dunaj, 17. febr. (Dun. KU) Kakor poročajo listi, je 500 najvažnejših bankirjev in veletržcev v Združenih državah v Chikagi sklenilo, na vsak način oživiti trgovinske odnošaje med obema zemeljskima oblama, kakor so bili pred vojno. V ta namen so ustanovili mogočno zvezo, ki razpolaga že sedaj z glavnico nad 150 milijonov dolarjev.
VOJNA KONVENCIJA MED POLJSKO IN ROMUNIJO.
LDU Pariz, 16. februarja. (Havas) Kakor poroča »Petit Parisien«, ima dogovor med varšavsko in bukareško vlado, ki ga bodo še enkrat proučili, značaj formalne politične in vojaške zveze. Načrt predvideva, da si Poljska in Romunija jamčita za ohranitev njunih vzhodnih meja; zlasti se to tiče poljske vzhodne meje, kakor jo določa pogodba v Rigi. »Petit Parisien« meni, da se mu ta zveza ne zdi nezdružljiva z malo entento med Romunijo, Češkoslovaško in Jugoslavijo. Mala ententa bo zavzela v bodočnosti obliko formalne zveze. Druga poglavitna točka je določba, da stopi dogovor v veljavo le tedaj, ako jamčita za imenovane meje tudi Anglija in Francija. Dogovor predvideva vojaško sodelovanje v slučaju, ako bi rdeče čete napadle eno teh držav ali pa obe.
BREZPOSELNOST NA ANGLEŠKEM.
LDU London, 16. februarja. (WolfI)
V poslanski zbornici je izjavil voditelj delavske stranke Clynes glede brezposelnosti: Položaj se je od meseca septembra poslabšal. Delavska stranka zahtev aza nezaposlene ali dela ali zadostne podpore. Ako vlada delavskih zahtev ne sprejme, naj sama predlaga kaj boljšega. On nikakor ne zagovarja razredne diktature v Rusiji, toda brezposelnosti po njegovem mnenju v Rusiji ni. Govornik je nato nastopil za vpostavitev mednarodne trgovine z Rusijo, Delovni minister Mack Na-mara je izjavil, da je število brezposelnih naraslo od 350.000 meseca oktobra lanskega leta na 1,039.000 11. februarja tega leta. Delovno ministrstvo si na vso moč prizadeva, vpostaviti angleško industrijo. Medtem se izdeluje zakonski načrt, ki predvideva zvišanje dosedanje brezposelne podpore.
BREZŽIČNI POGOVORI.
LDU. WASHINGTON, 17. febr. (Brezžič-. no.) Med ladjami v Atlantskem morju in otokom Catalino, 30 milj južno od Los Angelos v Tihem morju, so se vršili brezžični telefonski pogovori.
Politične no¥ic@.
Ministrski predsednik pošilja' pisma. Ministrski predsednik Pašič je poslal zemljoradničkemu in muslimanskemu klubu vabilo za razgovor glede izpopolnitve vlade. Zemljoradniki so se takoj odzvali, da — menda že stotič — začnejo pogajanja za vstop v vlado, muslimani pa se posvetujejo. Kakor pa je videti iz celega položaja, sc bo moral g. Pašič še mnogokrat obrniti na razne klube, predno bo mogel izpopolniti svojo vlado.
+ Energičen protest dr. Korošca. Belgrad, 16. februarja. (ZNU) Poslanec dr. Korošec je vložil protest proti temu,' da je bil za predsednika deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani imenovan dr. Baltič in da je vlada izpremenila občinski vo-livni red za Slovenijo.
-f Kdo bo hrvatski ban? »Jutarnji list« poroča iz Belgrada, da se v političnih krogih govori, da bi dr. Tomljenovič ne bil primerna oseba za bana v Hrvatski. Ministrski svet je o tem razpravljal, vendar pa še ni ničesar definitivnega sklenil. V ministrskih krogih se trdi, da bo za hrvatskega bana imenovan dr. Ivan Krstelj, demokratski poslanec in predsednik dalmatinske pokrajinske vlado v denii-siji.
-j- Konfercnca muslimanske organizar!io. Sarajevo, 16. feruarja. Včeraj so se začele konference Jugoslovenske muslimanske organizacije. Pokazala so se nasprotstva zaradi postopanja poslancev, zlasti glede razmerja do Narodnega kluba.
-j- Briand gre v London. Pariz, 16. februarja. (Havas) Ministrski predsednik Briand odpotuje v nedeljo v London, kjer se udeleži konference.
Nemške pritožbe. Kakor smo že poročali, so posl. dr, Hampel in tovariši na seji avstrijskega narodnega sveta dne 11. t. m. stavili avstrijski vladi nujno vora-šanje glede zaplenitve premoženja -avstrijskih obrambnih in planinskih društev po jugoslovenski vladi. Zvezni kancelar dr. Mayr je na to vprašanje odgovoril, da se zunanje ministrstvo briga za zaščito interesov obrambnih planinskih društev v Jugoslaviji ter vsake druge fizične ali juri-stične avstrijske osebe in da je že večkrat poslalo avstrijskemu poslaništvu v Belgradu podrobna navodila. Da se avstrijsko zunanje ministrstvo briga za zaščito pravic avstrijskih juristlčnih in fizičnih oseb v Jugoslaviji, mu pač ne moremo šteti v zlo. Poudarjati pa moramo, da se je vsa-
kemu drutvu v naši državi, ki je delovalo v mejah obstoječih zakonov, pustila popolna svoboda. Pravica vsake države pa je, da se zavaruje proti rovarjenju društev, ki imajo, kakor »Sudmark«, »Schulvereln« itd. edinole namen, da pod krinko razširjanja kulture in napredka rovarijo proti edinstvu naše države. Da se giblje delovanje teh društev v tej smeri, je dokazalo njihovo ponemčevalno delo pred vojno in za vojne. Toda ne samo to, še sedaj opiža-mo v Avstriji znake, ki kažejo, da ta in slična društva niso Opustila dosege svojih teženj, temveč da so jih celo razširila, da ne delujejo samo na to, da bi ponemčili naš narod, ampak celo na razpad naše mlade države. To dokazujejo razne prireditve v Avstriji, na katerih govore člani in celo predsedniki teh izrazito protidržavnlh društev. Omeniti hočem prireditev v spomin mariborskih dogodkov v GradcU, na kateri sta govorila v pooolnoma iredenti-stičnem smislu profesor dr. Miihlbacher in socialno-demokratični svetnik Resel. Zlasti prvi gotovo ni govoril v duhu spravlji-vosti med obema državama, ko je zagotovil vsem Nemcem, da bo prišel dan, ki bo zlomil verige Maribora in spodnje Lt-jer-ske in ko bo Maribor zopet postal svoboden in nemški. Deželni svetnik Resel je med drugim poudarjal, da je bilo med mariborskimi žrtvami več delavcev, ki niso hoteli, da bi oni in njihovi otroci prišli pod zaostalo kulturo, ki bi jih oropala materinskega jezika, in ki niso hoteli priti pod jugoslovensko kraljevsko gospodstvo. Delavstvo je dokazalo, da hoče vzpostaviti edinstvo vsega nemškega naroda na svetu. — Druga talca prireditev se je vrši'a dne 27. januarja t. 1. v Gradcu ob pril.ki ustanovitve vsenemške zveze. Med drugimi govorniki sta govorila proti obstoju naše države predsednik »Siidmarke« profesor Patterer in znani župnik dr. M-.i-nert, ki je omenjal podjarmljene brate v Mariboru in na spodnjem Štajerskem ter jih prosil, naj vztrajajo, dokler ne pride dan njihove osvoboditve. Svoj govor je končal s pesmijo, ki pozivlje Nemce, naj se krvavo maščujejo za zločine, ki so jih zagrešile srbske morilske roke nad Ne:»".ci v Mariboru. Udeležba in govori predsednikov in članov društev, zaradi katerih se je poslanec dr. Hampel pritožil, jasno dokazujejo namen teh napadalnih in proti-državnih društev. Naša vlada nima s....io pravice, ampak tudi dolžnost napram lastnim državljanom, da jih ščiti pred delovanjem društev, ki imajo edinole namen, da bi zrušili s tolikimi žrtvami ustvarjeno zgradbo naše države.
4- Ustava in državna služba. Država kot taka je abstrakten subiekt, ki se ne more udcistvovati sama po sebi in izražati sama svoje volje, marveč potrebuje v to svrho posebnih organov — uradnikov. Kakor sodijo v ustavo temelina načela glede njenega ustroja in sploh državnega organizma, tako je gotovo, da spadaio v njo tudi temeljna načela o razmerju države napram njenim organom uradnikom. Kaka naj bodo ta načela, o tem je poročal na sestanku društva »Pravnika« dne 14. t. m. obširno in temeljito g. vi. svetnik dr Ign. R u t a r. Njegova izvajanja so žela pritrjevanje in odobravanje vseh navzočih društvenikov in so se gibala v nastopnih smereh: S tem, da država nastavi koga za svojega uradnika, mu poveri tako važno in zaupno mesto, da mora gledati tudi na to, koga postavi za svojega organa. Potrebno je torej, da so to samo državljani, kajti samo od teh sme pričakovati, da bodo imeli res vedno pred očmi državne interese. Če pa hoče država, da vrši uradnik poverjene mu posle objektivno in nepristransko, dati mu mora za to primerno nagrado, da mu osi-gura ne le njegov lastni obstoj, marveč tudi obstoj njegove družine in to tudi potem, ko sam obnemore. Ker so uradniki kvalificirani delavci, mora biti ta nagrada tudi temu primerna, kajti sicer bo dobila država v svojo službo samo slabši material. Vse to spada v ustavo. Zelo važno je tudi vprašanje, ali naj bo upravni uradnik kakor sodnik odgovoren napram strankam za svoje čine, kakor se to zahteva od mnogih strani. Temu je treba odvrniti, da bi dovedla taka odgovornost do nemogočih posledic. Upravni uradnik ni neodvisen, marveč je odgovoren za svoje delo tudi ministrom. Če se statuira primerna odgovornost upravnega uradnika, se mora sta-tuirati tudi njegova neodvisnost in samostojnost kakor za sodnika, sicer bi sindikatno odgovarjal za naredbo ministra, katero mora sedaj izvrševati. Neodvisnost in samostojnost upravnih uradnikov bi pomenila, da državno upravno oblast ne izvršuje več kralj in odgovorni minister, ampak neodvisni in neodgovorni uradniki. Določiti bi bilo torej le se-kunderno odgovornost uradnikovo napram državi. Tudi za stranke same je primerna odgovornost države za povzročeno škodo dosti ugodnejša. — Izpreminjevalni predlog k načrtu ustave v tem smislu se je poslal na pristojno mesto.
Dn&vna ne¥ice.
—	Obtni zbor > Zveze dramatičnih odsekov« se vrši po občnem zboru Pevske zveze v ponedeljek 21. t. m. popoldne.
—	Iz D .M. Polja pri Ljubljani. Ljudsko štetje za našo občino je dovršeno. Skupno število vseh prebivalcev v občini je 4509 duš, od teh je 2132 moških in 2377 žensk. Po državljanstvu pripada kraljevini SHS 4095 oseb. Tujih je 142. Še nedoločenega domovin-stva je 156 oseb. Po veroizpovedi so 3 pravoslavni, 4468 rimsko-katoličanov, 7 evange-likov. Drugih verstev ni. Po materinskem jeziku je: Srbonrvaiov 5, Slovencev 4411, drugih slovanskih jezikov 6, Italijanov 13, Nemcev 101, Mažara 2. Od zadnjega ljudskega štetja
pred 10 leti se je prebivalstvo za 319 duS pomnožilo. Živine se je naštelo: konj 197, kobil 87, žrebcev 2, žrebet .15, volov 84, krav 637, bikov 12, juncev 26, prašičev 321, ovac 58, koz 40, oslov 3, razne perutnine 1652 kljunov. Čebelarjev je v občini 20, ki so vzimili 95 panjev kranjičev ter 94 z premakljivimi »deli, skupaj 189 panjev.
—	Obiskovalcem velikega semnja v Pragi. Ministrstvo za promet je sklenil j, dati na razpolago poseben vlak za potnike velikega praškega semnja. Vlak bo odšel iz Belgrada naravnost v Prago. Posct-nikom semnja se za ta vlak dovolijo polovične cene, in sicer v naši in češkoslovaški državi. Vle^c odide dne 24. t. m. iz Belgrada. Potniki se opozarjajo, da si preskrbijo pri češkoslovaškem konzulatu v Belgradu posebno izkaznico, ki jim bo služila kot dokaz, da se res peljejo na praški vele-sejem,
—	Zamenjava 20 dinarskih novčanic. Finančna delegacija v Ljubljani objavlja uradno: Finančna deželna blagajna v Ljubljani in blagajne davčnih uradov bodo posredovale zamenjavo 20 dinarske novčanice in jih sprejemale od strank do vključljivo 28. t. m. Stranke, ki reflektirajo na zamenjavo teh novčanic po omenjenih državnih blagajnah, naj jih tem predlože z dvema izkazoma, na katerih naj stranka označi ime, bivališče, število odanih novčanic in od vsake novčanice številko in serijo. En primerek seznama bodo prevzemajoče blagajne vrnile strankam s potrdilom o prejemu. Čim bodo podružnice Narodne Banke novčanice preizkusile, dobe stranke za pristne novčanice protivrednost pri blagajnah, kjer so jih v zameno položile proti vrnitvi potrjenega izkaza. Za vgotovlje-ne falzifikate se protivrednosti ne bodo izplačevale. Občinstvo se opozarja, da bo zamenjavo vršila od marca do 30. aprila izključno le centrala Narodne Banke v Beogradu brez posredovanja svojih filijalk ali pa državnih blagajn.
—	Kovinski drobiž. Finančni minister je na Dunaju urgiral izdelavo kovinskega drobiža po 5, 10 in 25 par. Drobiž, ki je doslej že dospel v našo državo, se te dni izroči prometu, in sicer najprej v novih pokrajinah kraljevine.
—	Ravnateljstvo za vse državne železnico. V prometnem ministrstvu se izdeluje načrt za ustanovitev generalnega ravnateljstva za vse državne železnice v kraljevini.
—	Potnikom v inozemstvo. Oddelek za javno varnost ministrstva za notranja stvari objavlja: Osebe, ki nameravajo potovati v inozemstvo, se opozarjajo na to, da se preskrbijo z zadostnimi 'denarnimi sredstvi, ker naša zastopništva v inozemstvu nimajo na razpolago sredstev za por, vratek v domovino, ako tem potnikom poide denar,
—	Uvedba selske službe pri poštnem uradu Murska Sobota. S 1. februarjem 1921 se je uvedlo pri poštnem uradu Murska Sobota dostavljanje poštnih pošiljk po selskem pismonoši v sledečih krajih: I. okraj: Bakovci, Krog, Satahovci in Murski črnci. II. okraj: Rakičan, Mlajtinci, Lukašovci, Noršinci, Nemšovci in Marki-čovci. III. okraj: Veščica, Črnelovci in Kupšinci. Dostavljalo se bo v I. okraju ob ponedeljkih, sredah in petkih, v II. in III. okraju pa ob torkih, četrtkih in sobotah. Poštna nabiralnica v Kupšincih ostane.
—	Iz Jesenic. Koroški večer so priredili 2. t. m. tukajšnji begunci in drugi narodni krogi. Večer je pwav lepo vspel in prinesel v prid beguncev 31CD K, ia kar gre predvsem zahvala gg. dr. Araejca, Tavčarju, Grafenauerju, ing. Leskovšku, Lobodi, Vodišku in Ravniku ter gospej Lebnovi in drugim. Mi se jim iskreno zahvaljujemo in želimo, da bi našli veliko posnemalcev! — Koroški begunci.
—	Roparski umor v Dalnji vasi. Poročali smo, da je bila 11. februarja 1921 umorjena in oropana Ivana Možina v Dalnji vasi št. 15. Ropar je prišel, predno se je podala nesreč-nica počivat, od zadnje strani hiše skozi kuhinjo v vežo, v kateri je moral srečati nesreč-nico, ki mu je prišia z lučjo nasproti. Napadel jo je najbrže z vojaškim bodalom in jo večkrat zabodel v vrat. nakar je Možina padla in umrla. Morilec je šel nato v sobo k postelji in je brskal po denarju. Pustil je tam hranilno knjižico, v kateri je bilo 3000 kron denarja, odnesel je pa približno 5600 kron. Drugih reči ropar ni odnesel. Po izvršenem umoru je bežal morilec po travniku do železniške proge, odlam je šel proti Ljubljani. Zločin je odkrila pastorka umorjene Frančiška Groznik, ker se ji je čudno zdelo, da Možinove ni na izpregled. Ko je prišla v hišo, jo je našla ležati v veži z glavo na sobnem pragu v njeni krvi.
—	Natečaj. Odbor Jugoslovenske Matice« vabi vse naše umetnike, da se udeleže tečaja za napravo društvene diplome in obrambnega koleka. Osnutke je poslati na naslov »Jugoslovensko Matice«, Ljubljana, Fražakova ulica št. 1, I. do 15. ninrca t. 1. Juri, ki prisoja nagrado, bo sestavljen i z štirih umetnikov in iz zastopnika »Jugoslovensko Matice«. —• Diplome >Jugoslovensko Matice«: velikost 40 X 30 cm, oblika vodoravna ali pokončna. Imeti mora nekaj praznega prostora za tisk. Prva nagrada 600 K, druga 400 K. Za diplomo naj se pošljejo kolikor mogoče natančni osnutki, delo so izroči potem onemu, ki dobi prvo nagrado in se posebej nagradi. — Obrambni kolek »Jugoslovenske Matice t: Izročiti ga je popolnoma izdelanega. Nagradi 600 in 300 K.
—	V mariborski kaznilnici ie 687 kaznjencev.
—	Krstni list jc pooravil Alojzij Lesko-vec iz Dol. Jezera tako, da je popravil roi-stno letnico 1902, da bi dobil potrebne popotne papirje, ker se je nameraval izseliti v Ameriko. Deželno sodišče v Liubliam ie za to prisodilo Leskovcu 6 tednov ječe. ,
—	Usnja v vrednosti 8000 kron ie bilo ukradenega čevljarskemu mojstru Jožefu Kol-manu v Gradu pri Bledu, ko je Kolman odpotoval na Jesenice.
S9@ue?isfe® Zenstvo na krou!
Protestni slini.
Demokratska vlada nam je nasilno uropaia po regentu podpisano žensko volilno pravico v občinske zastope. Proti temu očitnemu nasilju in nazadrsjastvu se bo vršil v nedeljo dne 20. t. m. ob 5. uri popoldan v veliki dvorani hotela Union protestni shod.
Vse v resnici napredno ženstvo
na shodi_
UuhSJ&^ske aiovlce.
lj Proslava petdesetletnico pisatelja župnika Fr. S. Finžgarja. Slovenska kršč. socialna zveza proslavi petdesetletnico svojega bivšega predsednika, pisatelja Fr. S. finžgarja z njegovo dramo > Veriga«, ki jo uprizori Ljudski oder v nedeljo, dne 20. t. m. ob pol 8. uri zvečer v Ljudskem domu. Pred predstavo govori g. dr. Fr. Štele. — Vstopnice se dobijo v predprodaji v trafiki ge. Modiceve v Kopitarjevi ulici in v trgovini Nove Založbe na Kongresnem trgu nasproti kavarne »Zvezda«.
lj Na koncertu »Ljubljane« v ponedeljek, 21. februarja ob 8. uri zvečer v »Unionu« se bodo pele doslej v Ljubljani neizvajane skladbe Adamiča, Dvofaka, Gerbiča, Ipavca, Kimovca, Kreka, Lhotke, Premrla, R. Savina, Žganca. Posebej opozarjamo na medjumurske in prekmurske narodne.
lj Spored koncerta »Ljubljane« prinesemo jutri. Opozarjamo na to, da so iz celotnega programa se doslej izvajale samo štiri pesmi.	(K)
lj Občni zbor Leonove družbe. Kakor že prejšnji teden objavljeno, ima Leonova družba svoj občni zbor prihodnji ponedeljek 21. t. m. ob 3. uri popoldne v posvetovalnici K. T. D. v Ljubljani. Dnevni red je naslednji: 1. Poročilo odborovo; 2. poročilo pffegl&NrtklCev računov; 3. dopolnilne volitve odborovih članov v smislu § 7. društvenih pravil; 4. slučajnosti. K prav obilni udeležbi vabi člane odbor.
lj Prosveta frančiškanske župnije priredi danes, dne 18. t. m. ob 8. uri zvečer zelo zelo zanimivo predavanje v dvorani na porti frančiškanskega samostana. Pridite člani in prijatelji društva!
lj Starešinski sestanek se vrši v soboto, dne 19 t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani »Akademskega doma«. Na dnevnem redu •'jc važen referat. — Dr. B.
lj Javno predavanje na univerzi se bo vršilo v nedeljo, dne 20. t. m. ob 10. uri dopoldne, Predaval bo g. univ. profesor dr. K. Ozvald: »Milje, njegova moč in meje<.
lj Pevski zbor »Glasbene Matice«. Pevska vaja se vrši v petek, dne 18. t. m., za ženski zbor ob 6., za možki zbor ob 8. uri zvečer. — Odbor.	# (k)
lj Ljudsko štetje v Ljubljani in Spodnji Šiški. Natančno podrobno pregledovanje po-
Sisnega materiala se prične dne 17. t. m. in o trajalo približno 14 dni. Stranke, ki osebnih popisnic niso pravilno ali popolno izpoj-nile, dobe te popisnice v naknadno izpolnitev oziroma popravo. Razentega se bodo hišnim gospodarjem dostavili na dom izkazi, koliko je bilo naštetih v njih hišah strank in koliko ima vsaka stranka oseb. Dolžnost hišnih gospodarjev je. da natančno pregledajo te izkaze ter jih tekom 3 dni vrnejo mestnemu magistratu s poročilom, da je bilo številčno stanje v noči 31, januarja 1921 pravilno naznanjeno, v nasprotnem slučaju pa naj vpišejo pravilno številko prisotnih oseb v rubriko »Opomba«. Razen tega je dolžnost hišnih gospodarjev, da v tem izkazu navedejo vsako morebitno nepravilnost, ki so io opazili pri ljudskem popisu. Te izkaze z eventu-slnimi popravki morajo hišni posestniki vrniti magistratu (občinska dvorana] tekom 3 dni po dostavitvi. Ker ie v interesu vsega prebivalstva, kakor tudi občine, države in oso-bito hišnih gospodarjev samih, da se številčno stanje prebivalstva vsake hiše popolnoma natančno ugotovi, se gg. hišni gospodarji poživljajo, da v lastnem interesu podajo popolnoma točno izjavo o izkazu prebivalstva vsake posamezne hiše, in to tembolj, ker so za pravilno navedbo_ številčnega stanja svoje hiše gospodarji sami odgovorni. Stranke in osebe, ki dosedaj morebiti še niso bile popisane, se s tem zadniič poživljajo, da sc nemudoma zr^ase na magistratu (občinska dvorana), ker se bo sicer po izvršenem nadrobnem pregledu popisnega materiala vsakdo, ki pri ljudskem štetju ni bil popisan, brezobzirno naznanil kazenski oblasti.
lj Trupli utopljencev v Ljubljanici. Danes popoldne so našli v Gruberjevem kanalu ob izlivu v Ljubljanico truplo A. Adamiča in Kleinerjeve, ki sta pri dolenjskem mostu pred časom skočila v Ljubljanico.
lj Oznnnjcvalci bližnje pomladi. Danes zjutraj so po ljubljanskih drevoredih peli posamezni ščinkovci »ta dolgo« in semintja je tudi kaka čebela prinesla domov v panj prvo obnožino.
lj Velika tatvina v kavarni »Central«.
Natakarid Ivanki Stigličevi v kavarni »Central« jc bilo ukradeno obleke in drugih reči V vrednosti 12.590 kron.
lj Pasji kontumae in konjač. Na magistratu so druga za drugo oglašajo stranke, ki bo dobile kazenski mandat radi kršitve pasjega kontumaca. Najbolj jih prestraši obvestilo, da ima konjač uradni nalog, dotične pse pobrati in usmrtiti. Lastniki tarnajo, da je kužek le za pet minut brez njihove vednosti na cc3to ušel, da je zdrav, da otroci bridko jokajo v strahu, da bo njilovega ubogega pufija pobral strašni, neusmiljeni morilec itd. Mestni magistrat opozarja vsakogar, da ae pri obstoječi ogromni nevarnosti ne moro ozirati na nobene sentimentalnosti in na še tako lepo razloge: Vsak pes, katerega se ovadba tiče in je stvar ugotovljena, bo od konjača pobit. Le na ta način je mogoče našo malomarno občinstvo toliko disciplinirati, da bo naredbe kontumaca res izpolnovalo. Kogar torej zadene neljuba stvar kazenske ovadbe, naj so nikari ne trudi okrog magistrata, da bi svojemu kosmatemu ljubljencu — in naj bo denarno Se tako dragocen — rešil življenje. Našel bo na magistratu zamašena ušesa, četudi zagrozi, da bo pri občinskih volitvah volil z anarhisti.
HaJnoueiSa poročila«
ZA SPORAZUM IN PROTI SPORAZUMU
Belgrad, 17. febr. (Izv.) Specialna debata o ustavnem načrtu se pričakuje z velikim interesom. Demokratje bi radi, da bi se specialna debata v kratkem času končala, in se poslužujejo vseh sredstev, da to dosežejo. Včeraj je izjavil dr. Nin-čič pred nekim članom opozicije, da bodo vladne stranke vse storile, da se v ustavnem odboru doseže sporazum. Ta izjava se v opoziciji smatra za trik. Znano je namreč, da so demokrati, zlasti Pribičevi-čeva skupina, zastopali na skupni konferenci demokratov in radikalov stališče, da naj se opoziciji odvzame vsaka možnost za delovanje v ustavnem odboru. Z demokratskim stališčem so soglašali nekateri mlajši radikali, a izkušeni starejši politiki z Nastasom Petrovičem, Ljubo Jo-vanovičem, Vukčevičem, Jurešičem in Mi-šo Tnfunovičem so bili proti vsakemu nasilnemu koraku in so predlagali sporazum z opozicijo. Z ozirom na to zadržanje posameznih vladnih skupin, zlasti glede stališča treznih radikalnih politikov, vlada velik interes o nadaljnem poteku debate v ustavnem odboru,
VZNEMIRJENJE V VLADI. — UKOR-,JEN VOŠNJAK.
Belgrad, 17. febr. (Izv.) Po glasovanju o vladnem ustavnem načrtu v ustavnem odboru, v katerem so vse izvenvlad-ne stranke glasovale proti vladi, je iu. Lata v vladnih krogih velika vznemirjenost. Vladni pregovorači naravnost oblegajo zemljoradniški in muslimanski klub, da vstopila v vlado. V zeinljoradniškem klubu je prišlo med Slovenci, ki stoje za vladnim glasovalcem dr. Vošnjakom in srbsko Avramovičevo skupino do ostrega spora. Avramovičeva skupina je poklicala dr. Vošnjaka na odgovor, ker jc glasoval z demokrati proti zemljoradnikom. Avta-movičeva skupina ni pripravljena na nobene koncesije in zato ni za vstop v la-do. Slično je z muslimani. Vesti, ki jih širijo demokrati o sporu med muslimani in da bosta dr. Hrasnica in Karamehmegovič postala ministra, niso resnične. Muslimanski klub je vezan s sklepi sarajevske strankine konfcrence. Res je, da muslimani niso složni v vseli vprašanjih, a o njihovem vstopu v vlado ni govora.
DEMOKRATSKI POIZKUS Z MED-KLUBSKIMI KONFERENCAMI.
Belgrad, 17. februarja. (Izvirno) Podpredsednik ustavnega odbora dr. Tomljenovič je bil danes zvečer v muslimanskem klubu, da bi se informiral o mišljenju muslimanov glede ustavnega načrta. Dr. Tomljenovič se trudi pridobiti muslimane za misel, da se izmed parlamentarnih klubov izvoli medsebojni pododbor, ki bi razpravlja! o posameznih točkah ustave prej, nego bi prišle v razpravo ustavnega odbora samega. Jutri sc bo o tem predlogu razpravljalo na konferenci klubovih zastopnikov. Tendenca tega predloga je, pospešiti delo ustavnega odbora, ki bi razpravljal in glasoval samo o onih točkah, v katerih se ne bi sporazumeli zastopniki klubov v pododboru.
LIKVIDACIJA AVSTRO - OGRSKE BANKE.
Eelgrad, 17. februarja. (Izvirno) Komisija za likvidacijo Avstro-ogrske banke na Dunaju je sklenila, da se pospeši likvidacija banke. Iz aktiv AvstrO-ogrske banke imaio poedine interesirane države dobiti še pred likvidacijo nek predujem. Jugoslavija bo dobila 7 milijonov kron v zlatu, ki se bodo porabili za podlago našim novčanicam. Vsa poslopja Avstro-ogrske banke v naši državi prevzame za 3 milijone kron v zlatu državna uprava. Denar bo odstopila Narodni banki.
IZPRAZNITEV KOTORA.
Belgrad. 17. febr. PoslaniSka konferenca je sklenila, da francoska mornarica zapusti Kotor koncem februarja. (Kakor sc javlja od druge strani, so francoski pomorščaki v Koto-ru vse naše ladjo domala oplenili, tako da so večinoma nerabne.)
NOVI PRAVOSODNI MINISTER.
LDU Be!grad, 17. febiuarja. (ZNU) Včeraj je na dvoru prisegel novi pravosodni minister dr. Marko Juričič. Priso-
ten je bil tudi ministrfki predsednik Nikola Pašič.
PRED STRAJKOM DRŽAVNIH USLUŽBENCEV V AVSTRIJI.
Dunaj, J7. febr. (Izvir.) Ministrski svet se je v svoji današnji seji bavil z zahtevo državnih uslužbencev, da se jim do končue ureditve plač dovoli vsakemu 5000 kron doklade mesečno. Državo bi to stalo na mesee 1 milijardo kron, ki bi se mogla dobaviti le, če se natisne tozadevna vsota banknot. V ponedeljek ae vrši seja organizacije, uradnikov, ki proglase štrajk, ako se ne ugodi njihovi zahtevi.
POVIŠANJE BLAGOVNIH TARIFOV NA JUŽNI ŽELEZNICI.
Dunaj, 17. februarja. (Izvirno) Generalno ravnateljstvo Južne železnice je povišalo blagovne tarife za 50 odstotkov.
SMRDIJIVE BOMBE PROTI SMRDLJIVI IGRI.
Dunaj, 17. feber. (Izvir.) Včeraj je večja množica vdrla v dvorno gledališče, kjer se je igral Schnitzlerjev »Reigen«, ki je vsled svoje brezsramnosti izzval velik odpor dunajskega prebivalstva. Demonstranti so metali na oder smrdljive bombe. Med demonstranti in gledalci, med katerimi je bila večina dam, je prišlo do pretepa in je bilo več oseb lahko ranjenih. Policija je danes nadaljuje vprizar-janje »Reigena« prepovedala.
VELIKA GOLJUFIJA.
Dunaj, 17. februarja. (Izvirno) Na tukajšnji poštni hranilnici so prišli na sled potvorbi čeka na vrednost poldrugega milijona kron. Potvorba se je izvršila od strani uslužbencev. Policija je nekaj uradnikov že aretirala.
REFORMA UČITELJSTVA NA ČEŠKEM
Praga, 17. februarja. (Izvirno) Nauč-no ministrstvo je sklenilo polagoma po letnikih odpraviti učiteljišča in urediti pripravo učiteljev za učiteljstvo na ta način, da bodo učitelji morali dokončati vse razrede srednjih šol, potem pa se dve leti teoretično in praktično izučiti na visokošolskih pedagogijih.
PROCES PROTI POVZROČITELJU UMORA GROFA TISZE.
Budimpešta, 17. febr. (Izvir.) Državno pravdništvo jo izročilo preiskovalnemu sodniku obtožnico proti povzročitelju umora grofa Tisze, bivšemu ministrskemu predsedniku Štefanu Friedrichu. Obtožnica obsega 80 strani, pisanih na stroju.
AVSTRIJSKI POLITIKI V LONDONU.
LDULondon, 17. febr. (ŠBA) Avstrijski zvezni kancelar, ki namerava priti z ministroma za finance in prehrano v London, sc nikakor ne misli baviti s politiko ali predlagati izpremembo saint-germain-ske pogodbe. Avstrijski državniki bodo prišli le zato, da bi razmotrivali finančni in gospodarski položaj in dobili kredite za stabilizacijo. Obrazložiti hočejo, da bo postal položaj v Avstriji, ako se sedanje stanje ne izprerneni, prav tako obupen, kakor v Rusiji. Ententne sile sedaj še niso zavzele stališča glede želje avstrijskega zveznega kancelarja.
PONESREČENA MALA ENTENTA.
LDU Pariz, 17. februarja. (Havas) Dunajski korespondenčni urad poroča: Pertinax piše v listu »Echo de Pariš«, da se je izjalovil načrt zunanjega ministra dr. Beneša glede sporazuma s Poljsko in Romunijo. Poljska z Romunijo tvori eno skupino, drugo skupino pa Češkoslovaška z Jugoslavijo.
POLJSKA — POSREDOVALEC MED FRANCIJO IN RUSIJO.
LDU Varšava, 15. februarja. (PBA) i-Kurjer Poranny« priobčuje intervviev svojega pariškega dopisnika z ministrskim predsednikom Briandom, Ministrski predsednik Briand jc v pogovoru dal duška svojemu zadoščenju nad tem, da je Poljska s sklepom riškega miru zagotovila svojo vzhodno mejo, vsled česar lahko postane važen faktor na vzhodu spričo trajnim vznemirjanjem. Zadržanje Francije je jasno določeno po dejstvu, da so-vjeti niso priznali dolgov prejšnjih vlad. Morda se Poljski posreči, da bo delovala kot posredovalec med Francijo in Rusijo in dosegla uspeh.
RUSIJA IN ROMUNSKA
LDU Moskva, 17. februarja. (Brezžično) Ljudski komisar za zunanje posle je poslal romunski vladi protest zaradi podpiranja invazije Petljurovih pristašev v Ukrajino in jo opozoril, da tako podpiranje ne bo pospeševalo pogajanj.
BORZA.
LDU Belgrad, 17. febr. Devize: London 142—142.50, Pariz 268, Ncwyork 35.90 do 36, Ženeva 590—605, Rim-Mikin 133.50 do 134.50, Praga 47.50 - 48.50, Berlin 62.50—62.75, Dunaj 5.50—5.55. Valute: angleški funt 140.50—141. SU, francoski franki 262—264, ameriški dolarji 35.55— 35.65, švicarski franki 580, italijanske lire 132—134, grške drahme 265, runuinski leji
49.25—49.50, nemške marke 60.50—60.75, bolgarski levi 43.50—44.50, avstrijske kro-. ne 6.10—6.30, 20 dinarjev v zlatu 22.80 do 23.
LDU Zagreb, 17. febr. Devize: Berlin 250—253, Italija 539—540, London 565 do 575, Newyork (ček) 144.50—145, Pariz 1070—1085, Praga 192.50—194, Švica 2400 do 2425, Dunaj 21—21.90. Valute: ameriški dolarji 140—142, avstrijske krone 23 do 24, carski rublji 0—70, francoski franki 1030—1050, napoleondori 474—477, nemške marke 230—242, rumunski leji 196—198, italijanske lire 522—0, bolgarski levi 167—170, češkoslovaške krone 180—0.
DljaSkl vestnik.
d Danes ob 8. svečer v akad. domu seja pripr. odbora za proslavo 25 letnice Danico. Pridite sigurno!
Gospodarstvo.
g Stagnacija v našem gospodarskem življenju. Pod tem naslovom je priob-il »Trgovski list« v eni svojih številk notico s pozornim namenom, dokazati javnosti potrebo ustanovitve še kakega novega tiskarskega podjetja v Ljubljani. Da pa bo javnost prav poučena o razmerah, ki jih slika »Trg. list« v popolnoma napačni luči, izjavlja »Društvo tiskarnarjev v Sloveniji« sedeče: Če se res znatna množina tiskarskih naroči oddaja v inozemstvo, se ne dogaja to vsled preobilc zaposlenosti domačih tiskarn, pač pa vsled nesrečne, za našo stroko neugodne carinske politike, ki omogoča n. pr, dunajskim tiskarnam prav uspešno konkurenco. Tudi so tehniške moči v primeri z našimi tam cenejše. Da bi naše tiskarne — tu vendar ne smejo priti v poštev samo ljubljanske, vprašajte še druge v Sloveniji! — nc mogle izvrševati naročil, ni resnično. Res pa jc, da so posebno ljubljanske tiskarne investirale ogromne vsote za stroje, črke in razni tis* karski material, da morejo čim točneje po-streči svojim naročnikom. Če pa primanjkuje strokovno izobraženega osobja, kakor pravi »Trg. list«, pa ne more na stvari spremeniti tudi ustanovitev ene ali še več novih tiskarn. — Brez dvoma pa je, da sa bo veliko teh investicij v tiskarnah izkazalo sčasoma brezplodnih, ker bo z urejenimi razmerami prišlo tudi urejeno delo. Stagnacija, ki se ponekod že danes obeta, bo nastopila tudi v tiskarnah. — Da bi pa ravno trgovci posebno občutili prcoblože-nost tiskarn z delom, jc skrajno pretirana trditev. Tiskovine kar nič ne ovirajo pro-speha trgovine. Priporoča sc le oskrbeti naročilu potrebnih tiskovin o pravem času in ne šele takrat, ko se vzame v roko zadnji papir in zadnji ovitek.
Pr® sveta.
UMETNOST IN USTAVA.
Slovenske umetniške orgRnitacijc, in sicer Društvo slovenskih leposlovcev, Društvo slovenskih upodabljajočih umetnikov, Klub slovenskih upodabljajočih umetnikov >Sava« in ljubljanska podružnica Društva jugoslovanskih glasbenikov so 11« svoji 3kupni seji dno 14. februarja 1921 po svojih aastopnlkih sklenile sledečo
RESOLUCIJO:
tlverjcnl, da je umetnost sad narodovega duševnega življenja, sad one tvorim sile narodove, ki snuje in ustvarja s polno močjo tudi v časih, ko mir o« I v trojem liiaterielnem gospod urstvu trpi in strada;
uverjeni, da umetnost s svojimi deli v največji meri vpliva na razvoj narodovega duševnega življenju, ki ga ria odločilen način obiazuje in oblikuje;
smutramo. da država v lastnem interesu ne more in ne sme prezreti umetnosti kot odločilnega faktorja v razvoju narodovega duševnega življenja in s tem posredno tudi državnega življenja;
smatramo, da mora država umetnost v njenem svobodnem razvoju .ščititi, marveč jo z vso močjo tudi pospeševati.
Zato je treba, da »e v bodoči ustavi sprejmo v kompleks norm o »plodnih pravicah državljanov sledeča norma:
Umetnost je svobodna in viiva posebno ra. Sfclio in podporo driave in *skona.
Kot prvi korali v praktično izvedbo te norme naj se sprejme v ustavo — ako so konstituanta odloči ja dvodomni sistem — določba, da voli umetniška katnora v senat najmanj isto število senatorjev, kot jih valijo kamore ostalih interesnih člinpin.
Društvo slovenskih loposloveov.	t
Društvo slovenskih upodabljajočih nmetnikov. Klub slovenskih upodabljajojčih umetnikov »SavtK.
Ljubljunsku pudru*. Dru.lv« jugoslov. glasbenikov. • • ■
pr. 8 narodnih motivov po originalih M. Gasparija. Tiskala in založila Jugoslovanska tiskarna. — Ljubljana, 1921. Cena 12 komadov 8 K. — Do pred kratkim je bila naša tiskarska umetnost glede reprodukcij odvisna povsem od Dunaja ali od Prage. Jugoslovanska tiskarna je storila prvi korak k osamosvojitvi in ustanovila lastno klišarno, ki se vedno izpopolnjuje in ustreza vsaj kolikor toliko našim potrebam. Te dni je izdala v snmozaložbi zbirko razglednic po originalih znanega in priljubljenega slikarja Gasparija. Sami narodni motivi, podani z ono ljubkostjo in domačo prisrčnostjo kot zna to samo GasparL Serija vsebuje sledeče reprodukcijo: »Gorenjski godec«, »Matjaž in Alcnčica«, »Od krsta«, »Kožuharji«, »Deseti brat«, »Pri podružnici«, >Po košnji« in »Butare«. Po vo-čini so tehnično dobro uspele, lo pri nekaterih je opažati premalo pazljivosti pri tisku in
so vsled tega zabrisane. Želimo, da bi Jugoslovanska tiskarna nadaljevala zbirko po originalih ostalih slov. umetnikov v kolikor mogoče dovršenih barvnih reprodukcijah in tako največ pripomogla k popularizaciji slovenskega slikarstva.
pr »Zrnja« maribor. kult. vestnlka, 15. številka je izšla. Prinaša dve pesmi Jano Baukarta in več zanimivih člankov ter portret in življenjepis iMilana Skrbln-ška.
pr Desetletnim Milana Skrbinška. — V soboto 12. februarja 1921 je lavil Milan Skrbinšek igralec, režiser in dramaturg slovenskega narodnega gledališča v Mariboru desetletnico svojega umetniškega delavanja. Za slavnostno predstavo si je izbral dramo Leonida Andrejeva »Misel«, v kateri je igral glavno vlogo zdravnika A. J. Ker-ženceva. Igri je bil obenem tudi režiser. — M. Skerbinsek je med slovenskimi igralci oseba umetniških vrlin, ki se dobro zaveda svojega igralskega poklica — in ve, kaj hoče doseči v njem. Tupntam je malo trmast in svojeglaven, a večinoma je njegovo hotenje in ustvarjanje pravilno. Ni jia, da bi nastopal na odru v katerisibodi vlogi, mnogo se mu jih je že ponesrečilo. Najboljši "je v vlogah razglabljajočih, porogljivih in nasprotujočih značajev, dočim drugod ostane le bolj pri površnem zasnavljanju. Večkrat mo'i tudi njegova cokajoča govorica in njegov poudarjajoči naglas. Ponekod so zdi, da hoče ustrojiti svojo vloge po enakomernem kopitu — človek se res ne more ubraniti tega dozdevka. To naj bi bile njegove senčno strani, kadar ga vidimo pred seboj na odru. Vendar ni jih pa toliko, da bi jemale Skrbinsku-igralcu umetniško vrednost. On stoji vsekakor daleč v ospredju med slovenskimi igralci-umet-
niki in se dokopava vedno globlje in globljo do
svojega velikega poklica Skrbinšek dela in mišji, in lo to naj velja in izda. Od njega še pričakujemo veliko in naj nas ne bi ogoljufal za naše upanje. Začasno mu želimo, da naj spravi skupno z Nučičem mariborsko slovensko gledališče tja, kjer je gledališču pravo mesto. Zal jo gledališče zdaj na neumetniški poti in zato tudi'molčimo o njem. — Joso Josta.
pr Gasilska knjižnica 1. in 2. zvezek sta ravnokar dotiskana in sta v zalogi »Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana«. Vsebina 1. zvez-k a : Poslovnik. Kroj, oprava in označba dostojanstev. Proste vaje. Redovne vaje. Vsebina 2. zvezka : Vaje z orodjem. Nauk v znamenjih. Pi vi zvezek 110, drugi zvezek 92 strani. Razložil Fran Barlč. Oba zvezka vezana v eno knjigo 25 K, s pošto — poštnino več. — Knjiga se naroča pri tajništvu Jugoslovanske gasilske zveze v Ljubljani.
TisrssSika in sporf.
Velike smučarske tekme. V nedeljo dne 20. t. m. se vrše v Bohinju velike in najbrže edine smučarske tekme Program je nad vse obsežen. Za tekmo s e n i -o r j e v za prvenstvo Jugoslavije in Slovenije po brdih na 7 km se je priglasilo veliko število prvovrstnih smučarjev, od kojil so mnogi tekmovali v inozemstvu in dosegli dobra mesta. Tekma v skoku raz skakalnico obeta biti velezanimiva. Pri treningu so se dosegli krasni uspehi. Ker je ta smuška tekma najbrže edina zimsko-sportna tekma pred spomladjo, opozarjamo vse športnike in ljubitelje zimske na-
rave, da se udeleže omenjene tekme v Bohinju, kjer je zima še vedno v vsej svoji krasoti, — Posetniki smučarske, kakor tudi tekme v drsanju, ki se vrši v Bohinju istega dne, imajo izredno ugodnost na železnici. Z izkaznicami »Športne zveze«, ki se dobe vsak dan dopoldne in popoldne, plačajo le polovično vožnjo tja in nazaj. Zadnji termin za prijave je v soboto dopoldne. Športniki, ne zamudite te ugodne prilike!
Drsalna tekma za prvenstvo Jugoslavije in Slovenije se vrši v nedeljo 20. t. m. na Bohinjskem jezeru. Prvotni razpis v »Športu« št. 4. z dne 22. pr. m. se je izpopolnil sledeče: Pravico do tekmovanja imajo le tisti člani športnih društev, ki so jugoslovanski državljani; prijavnina se je naknadno določila na 40 K za osebo, juniorji pod 16 leti so prijavnine prosti; prijavni rok se je podaljšal do sobote dne 19. t. m. — Razpisane točke: Umetno drsanje: 1. Prvenstvo Jugoslavije in Slovenije, 2. damsko prvenstvo, 3. tekma juniorjev pod 16 leti. — Tek: 1. 1000 m, 2. 500 m, 3. juniorji pod 16 leti 200 m. Natančni razpis priobčuje »Šport« v št. 4 z dne 22. pr. m. — Razpisane vaje niso težke. Tekme v umetnem drsanju se more uspešno udeležiti vsak drsač, ki obvlada loke naprej, trojko nazaj, vijugo in zanjko naprej.
MeteoroEogično poročilo.
liiublinna JOS ni n in. v<š.
C lis OpHKO -a n	riti. m e te v mm	l. tllMl- raotui v C	ni. i tor.noi* v t!	.Noou, otr v	i a avmu v ram
1G. 2. 21 h	7313	4-6	0-9	obl.	
17. 2. 7 h	732-9	- 15	1	obl.	
17. 2. 14 h	733-6	6-5	2	lasno j. v	
IM,	sreč	alfie		srtca4!	
Sprejme nnaP lal<01 21 čevljarsko se IU CllCl ot>rt. F. LainovSek. Tržaška cesta St. 5, L utiljana.	555
sune iiriis&e tt^
s v v iiifiii* od 50 k9 nm prej in sicer 5.0 w Ulbilu hru ke a 7 kron in orehe a 12 K 50 v za kg v ooslanih vre oh frbnko Novo-mesto. Jos p Krevs, tigovec, Brusnice pii Novem mestu.	5iS6
Razpošiljam jako lep?
!;e e arene
laSko, prvovrstno ima v zulogl lillJC, tvrdkn Ktnet Komp., Ljubljana Gosposvetska cesti. Zahtevale ponudbe.
Proda se
na Vr nikl enonadstropna trgovska hisa, z mat)tjcinom ln dvoriščem, na na lepšem prostoru trga, odd ljena pet minut od kolodvora. Naslov pove upravništvo pod št. 513,

se po o zKi ceni 35™
hiša z vrtom. Poizve se VVoifova ulica 6,1. Rupmk.	580
ljfl'!pjl !!nj|l !{ zmožensr >sko-hrvaškeg >, il'j iGtl iiUlll u slovenskega, italjanskega in nemškega je^ina, vešč v vseh trgovskih poslih, išče s už : e stalnega putniKa. Ce jene ponudbe pod »Agilen notnlk« jftnon na ekspedicija. I. Sušnik Mari or, SI. ul. i5.	5J1
Prodam
iriiflsie n aCe
in nogavice
po pr,merui :eni. Pogleda se G adišče 1. pri hišniku.
Šiška ffiarl a naznanja v svojem kakor tudi v imenu svojih otrok in sorodnikov, da je njen oobri soprog, oziroma oče, stari o'e in tast
Šiška Anton
vpok. sprevodnik južne žel. iu posestnik
danes po dolgi, mučni bolezni ob au na 12 predpoldne prev den s sv. zakramenti zapustil zemeljsko življen>e. Pogieo nepozabnega bo 19. febr."1921 od 2. uri pop. iz hiše žalosti. Poljanska cesta št. 23, na pokopališče k sv. Križu. Blag mu spomini Ljubljana, 17. sve.ana 1921.
Žalujoči ostali.

Orn • 2 pisalni mizi (pultzistem) dO. 1 nastavek gostilniške kredence 1 lestva in pr. zni zaboji pri Er-iavec & Turk, trgovina železnine L ub-Ijana, Valvuzorjev trg 7.	568
v '
•jmv mlad, zanesljiv, za navadni gater, uujjui popolno u iposobl jen z i vsako rez, se iS e proti dobri plači in popolni oskroi. Prednost imajo toki, ki znaio izvrševati tudi popravila pri žagi. Ponudbe nai se pošl e o na naslov: Brača pl. oo.anjskt, Sv. Jana, Jastreoarsko, Hrvatsko. £53
Razpisu,e se služba
v Kostanjevici na Dole j skem z mesečno p afo 3U) kron
Prošnje e vlagati na občinski urad pri mestnem žup mstvu v Kostanjevici do iO. marej 1921.
PRODA SE:
160 metrov podzemeljskega kablja za visoko napetost do 550tf Vultov baker 3X16 m mJ po jako kulan ni ceni.
SAKS - TRATNIK
elektrotehnično podjetje, Ljubljana Sv. Petra cesta St 25.
Sprejme se takoj
za strojni obrat.
Tozadevne ponudbe se naj vpošPejo na
iiMSIio ravnalellsivo v lajMinn,
Štiri milijone kron
zadene v najbolj srečnem slučaju igralec drž. razr, loterije.
Novo žrebanje
se vrši že 7. in 8. marca. Kdor v 2. razredu ni zadel, mora zamenjati srečke 2. razreda za nove srečke 3. razreda vsaj do 2. marca. Nova srečka stane kolikor stara: cela 192 K, polovica 96 K, četrtinlca 48 K, osminka 24 K. Kdor doslej Se ni igral, a hoče igrati v tretjem razredu, mora plačati srečke prvega, drugega in tretjega razreda, torej trikratni iznos.
Zadnja prilika. Nekaj srečk ima še na razpolago
Zadružna Gospodarska banka n
V LJUBLJANI, Dunajska cesta Stev. 38, E. natisfr.
"N
Išče se knjigovodja
oziroma knjigovodknja in
korespondeniinja
za takojšnji vstop. Po-»udbe na upravo lista pod št. 689.
Proda
se v sredo 16. t. m. med 10—12 uro na Sv. Petra cesti St. 24. 16 kom. dobro ohranjenih dvojnih oken 10 kom. dobro ohranjenih sobnih vrat
4 kom. vzidanih štedilnikov 4 kom. Ion- nfifthp 14. 50 K kq. Naročila pod »Pri čenih peči.	« Ul tllb ložnost 548 na uDravo Slovencu
Prodajam franko
Ljubljana JUUU JUIO K Kg
navadne {irD^Ke I. a 7. - K kg lepe
sune slive 's1?«50
ložnost 548 na upravo Slovenca.
Bakreni kotli
za vzidanje, za perilo kuhati in prešiče-rejo se dobi o v trgovini železnine
ERJAVEC & TURK
LJUBLJANA, Valvasorjev trg št, 7. Prodam dva lahkokrvna
SS®M JJL
konj, krven anglež, i borno izjahan. ko-! bila za lahek voz. Oba skuoaj uvožena v par. Prodasta se posamezno ali skupaj,1 event. zamenjata z dvema težkima konjema. — Ogleda ter pohkusi se jih pri .vanu flliguoarju, Kropa, Gorenjsko Oddasta se samo v privatne roke. |
Naprodaj je lepo arondirano
vinogradniško posestvo
s travniki, sadonosniki in gozdom v ugodni legi
Savinjske doline.
Naslov pove upravništvo .Slovenca" pod št. 573.
Veliki angleški pAš!nl
parobrod na dva vijaka
„PANONIA»>
odpuje iz Trsta v New-York 22.febr. Vsepobliž.e podatke daje do 12. febr.
GLAVNO ZASTOPSTVO
„CU N ARD LIN ž J E"
ZAGREB, Vrhovčeva ulica št. 15.
Dospela je velika pošiljatev raznih gumbov, igel, modnih stvari, vezenin, finih žlic, rinč c za čevlje, zapon, toaletnih stvari, čevljarskih potrebščin in orodja itd. Za obilen obisk se priporoča tvrdka Jos. Peteline, Ljubl.ana, Sv. Petra nasip št. 7. na|nfž£e cene na drobno in na debela
Gospodarska Zveza Vnovčevalnlca
je zopet otvoriia svojo
prodajjalno pod semeniščem
v kateri prodaja svoje priznano dobre mesne izdelke: vsakovrstne salame, kranjske klobase več vrst, praske šunke, vse vrste i>reka;en*ga mesa, prvovrstno rnust, vse izdelke na drobno in debelo po na nižjih konkurenčnih cenah.

Naznanilo.
Bančni oddelek države New York je dne 23. novembra 1920 inkorpor ral
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt StM New York.
Vsa kupčija se vrši kakor preje, z razločkom, da je sedaj državna banka, a ne več privatna.
Osobje je ostalo staro in ima zveze sedaj bolje bodisi v stari domovini kakor tudi v Združenih državah.
Za varstvo kupč je je polno vp^čana vsota 150.000 dolarjev in sicer? Kapital 100.0^0 dolar;ev. — Rezei vni sklad 50.000 dolarjev.
Za Frank Sa\ser State Bank
Frank Sakser, predsednik
Kabel naslov: SflKSERBflNK. R; čun pri kr. poštno čekovnem uradu štev. 20.200'
Ji

i i.
■ mmmmmmmmmmm
Stritarjeva ulica št. 2.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Borovljah, Ptuju in Brežicah. Delniška glavnica K 50,000.000. II Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče II Čekovni račnn številka 1D.509. — Brzo'avni naslov^ Rezer*e K 45,000.000. || posle. Prodaja srečne razredne loteri e. 1 Banka, Ljubljana. — Teiefon St v. 261 in 413.
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Ougovorni urednik Mihael Aloškerc v Ljubljani.
Jugoslovanska lianama v Ljuoljaoi.