vza •OŽ»' 'Spo- dnu- pov- uisI šiv- anih iških spri' iza- :efl' itelu ). šeni >ZD ndi' ujih pro- 'l|-0 DELOVNEGA kolektiva sozd iskra Resnosti sve^vniki' IC§aživ?re<^Stavn'*c' družbenopolitični rpi/en,*.a v °bčini Ljubljana-Beži-llt)j 0rja ljubljanske in maribor- 'ke čhne jnVerze’ predstavniki Elektro-^tonki8' konkurenti. 'li b'etnico so v Iskri Delti prosla-^li^no, toda nad vse slovesno, fc p0j0.?ej° Delavskega sveta, ter na 0|i zasi-lli.na8rade 'n priznanja naj-S!dan:: Uznirn, da je računalništvo na „ jl> ^rspektivni poti. Kot prvima ',vhem 'n Pr'znanje podelili done-P^dsedniku KPO SOZD Iskra V anu predsedstva Gospodarske i3 Uspea U®os*av‘je Antonu Stipaniču n? delovanje na področju or-& ra.^ske in programske konsolida-^lli.phnalniške proizvodnje v Iskri w direktorju DO Iskra Delta Ja-%nnrubeiu za uspešno vodenje, ne-'bžii n Prizadevanje in trud, ki ga je lin ? Področju računalništva. • e Pol desetletja je bilo za Delto fc v tldai marsikdo z nezaupanjem ^edsednik SR Makedonije 3|agoje Taleski v Telematiki V začetku junija je bil na obisku v občini Kranj Blagoje Taleski, predsed-v Predsedstva SR Makedonije. Skupaj s predsednikom skupščine občine j j®”! Ivanom Cvarom je prispel tudi v Iskro Telematiko, kjer so ga sprejeli or 0 Vehovec, predsednik OK ZK Kranj, Alfonz Medved, direktor za pro-kmatik raZV°^Te,ematike in Rudi Vrabec, predsednik delavskega sveta Te- 9edajedonski predsednik si je najprej K proizvodnjo telekomunikacij. ItOiv, * --^.vunju icickum um Nacij, ^rža| Je s predstavniki Telematike ^dvj v razgovorih. Beseda je tekla Potrče10 ^aostreni jugoslovanski go-'Viia situaciji, ki zahteva inten-Hlg^^adevanja za odpravljanje j>l»0r .0v*n neprestano iskanje novih, ''enejših rešitev. so se takrat udelež'ži slovenskega Izvršnega ®ta obletnica Iskre Delte F|P|0lem ko ie sredi aPri,a minilo natanko leto dni odkar so se delavci iz ektrotehnine delovne organizacije Delta in Iskrine delovne organizacije dematika, TOZD Računalniki, odločili za enotno pot, v okviru enovite de-°Vne organizacije Iskra Delta v okviru SOZD Iskra, je bila pred dnevi že P®*® obletnica organizirane računalniške proizvodnje. Natanko na 25. maj » if ie Petnajst delavcev TOZD za računalništvo v takratni Elektro-st ' ^Polnilo obljubo predsedniku Josipu Brozu Titu, da bodo osvojili tako "deško proizvodnjo kot je računalništvo in spustilo v pogon svoj prvi raču-Slnv. tinik Delta 340/80. izdelovati tako zapletene naprave, bilo jc tudi več prelomnic v delu slovenskih pa tudi jugoslovanskih pionirjev računalništva, kot na primer združitev delavnih organizacij Jugutchnike in Elektrotehnike pred tremi leti v SOZD Elektrotehna in zadnja združitev računalniških potencialov v okviru SOZD Iskra. V teh petih letih je Delta izdelala več sto računalnikov in je z združitvijo slovenske računalniške industrije postala močna delovna organizacija, s skoraj 800 zaposlenimi. Izredno tesno sodeluje tudi z zagrebškim TRZ, kot nosilcem printerskega programa, Novka-blom ERA, ki bo proizvajal inačico računalnika Partner z dvema disketama in drugi. »25. maj leta 1978, ko smo izpolnili obljubo tovarišu Titu in spustili v pogon svoj prvi računalnik, je tudi začetek skupnega računalniškega dela, in ga imamo z vso pravico za začetek organizirane računalniške proizvodnje v Jugoslaviji,« poudarja direktor Iskre Delte Janez Škrubej. Dr razgibano: na samem začetku °> če smo sploh sami sposobni Taleski je povedal, da se trenutno v Makedoniji dogovarjajo o glavnih aspektih svojega nadaljnjega razvoja. Želijo doseči novo organiziranost gospodarstva, v kateri bodo maksimalno upoštevane ekonomske zakonitosti, in sicer v smislu svobodne menjave dela in združevanja dela in sredstev — tudi z drugimi jugoslovanskimi republikami fradu se je 6. t.m. začelo 6. zasedanje UNCTAD, na katerem sode-Vo - tr‘ ?('socT ufetežencev. O zasedanju, ki bo trajalo do konca junija PtM šf poročali. Na sliki: generalni sekretar OZAr Perez de Cuellar ter ectnik 6. za.edanja UNCTAD Lazar Mojsov. Številka 25 - Leto XXII - 11. junij 1983 Priznanja ob 5-letnici so prejeli Direktor Iskre Mikroelektronike Ivo Banič, direktor Zavoda SRS za statistiko Tomaž Banovec, TGO Gorenje — Ciril Bezlaj, Mestni sindikati — Jože Bučar, direktor ALPLES Železniki — Jože Demšar, pomočnik predsednika KPO SOZD Iskra-Pavle Gantar, direktor Slovenijales Radomlje — Božo Habič, predsednik KOS SOZD Iskra — Janez Kern, pomočnik predsednika KPO SOZD Iskra — Miloš Kobe, Slovenijales KLI Logatec — Rudi Lipovec, predsednik poslovodnega odbora LB—GB — Leopold Maček, član KPO SOZD Gorenje -Martin Marolt, predsednik poslovnega odbora TGO Gorenje —Janez Miklavčič, član poslovodnega odbora TGO Gorenje — Peter Krepelj, Uniles —Liko — Friderik Kovač, Lesnina — Novak Lojze, sekretar DPO SOZD Iskra — Miloš Pavlica, Tovarna meril Slovenj Gradec — Peter Petrovič, predsednik KPO SOZD Elektrotehna — Jože Prosen, ZAMTES Ljubljana — Franc Razdevšek, DO TGO SOZD Gorenje — Gregor Švajger, UNIŠ TOZD Savlje — Stane Vehovec, SOZD Slovenijales — Pavla Vihar, Kabinet predsednika ZIS Beograd — Jože Zakonjšek, predsednik IS SO Ljubljana —Bežigrad — Jurij Zavec. in pokrajinama. Vsakdo naj potem iz skupnega rezultata potegne resnično tisto, kar je doprinesel. Zaradi dosedanje gospodarske politike smo prišli v situacijo, da smo devizno deficitarni, je dejal Taleski, in bomo še nekaj let. Delali smo na bazi kreditov, zdaj pa se je ustavilo. Po starem ne gre več naprej. Ustvariti moramo nove odnose na področju jugoslovanskega gospodarstva: ob uporabi lastnega znanja in znanstvenih pristopov bi lahko za večkrat povečali sedanjo proizvodnjo in s tem dohodek. Makedonija je za združevanje dela in sredstev. Želi si, naj se nadaljnji odnosi med makedonskimi in slovenskimi delovnimi organizacijami razvijajo na ekonomskih osnovah, poudarjen pa naj bo tudi planski element in element dolgoročnosti sodelovanja. Ing. Alfonz Medved je gosta seznanil, da je v Iskri Telematiki pravkar v obdelavi projekt takega sodelovanja z makedonskim gospodarstvom, in sicer na področju telefonije. Izrazil je upanje in željo, da se bo zamisel razvila v bodoče dobro sodelovanje. Kazimir Mohar Keramika povečuje proizvodnjo in se usmerja v lastni izvoz V temeljili organizaciji Keramika se je v letošnjih prvih petih mesecih povečal fizični obseg proizvodnje za dobro četrtino, točneje za 28%, v primerjavi z enakim obdobjem lani, dohodkovno pa celo za več kot polovico. Celotni prihodek je znašal nad 65 milijonov dinarjev. Po lanskem poslovnem uspehu nadaljuje kolektiv Keramike z dobrim gospodarjenjem tudi letos. Ne bi brskali po številkah, kajti podatek, da 80% keramike izvozijo, resda posredno prek drugih organizacij, pove \ cč kot dovolj. In te rezultate dosega približno 190-članski kolektiv na zastal dih. že odpisanih strojih, v neprimernih prostorih, kakršne menda nima nobena druga Iskrina tovarna, še kako problematične so surovine in nazadnje tudi nizki osebni dohodki, kajti za tak denar ne morejo dobiti shokovnj tkov. Umrl je Franc Leskošek-Luka V nedeljo je v ljubljanskem kliničnem centru v šestinosemdesetem letu umrl narodni heroj in junak socialističnega dela Franc Leskošek-Luka, nekdanji dolgoletni sekretar CK KP Slovenije, prvi komandant slovenske partizanske vojske, dolgoletni član republiške in zvezne vlade in član sveta federacije. Z imenom in delom tovariša Luke je najtesneje povezano kar sedem desetletij našega delavskega gibanja, več kot pet desetletij zgodovine naše partije in seveda ves naš narodnoosvobodilni boj ter povojna obnova in gospodarska rast socialistične Jugoslavije. Franc Leskošek seje že leta 1913 kot mlad delavec vključil v sindikalno gibanje, po prvi svetovni vojni pa je delal kot kovinostrugar po raznih sloven-skih tovarnah, kjer jc povsod prebujal in organiziral delavstvo v boj proti izkoriščanju in političnemu zatiranju. Leta 1926 je postal član KPJ, medtem ko je bil na i V. partijski konferenci konec decembra / 934 v Ljubljani izvoljen za člana CK KPJ. Auustanovnemse-stanku KPS na Čebinah 18. aprila 1937 pa je bil izvoljen za sekretarja CK KPS in ostal na tem mestu do 1946. leta. Bil je med organizatorji NOB v Sloveniji in je 22. junija 1941, ko je bilo ustanovljeno glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet, postal njegov prvi komandant. V prvi slovenski vladi pod vodstvom Borisa Kidriča je postal minister za industrijo in je to funkcijo opravljal dol. 1947, ko je postal član zvezne vlade in minister za težko industrijo. Nato se je 1951. leta vrnil iz Beograda v Slovenijo, kjer je bil do 1953. leta minister —predsednik sveta vlade LRS za industrijo. Pot ga je potem znova vodila v Beograd, kjer je bil od 1953 do 1958 član zveznega izvršnega sveta. Seveda pa je tovariš Luka ob vsem tem opravljal še vrsto visokih partijskih in drugih političnih funkcij. Zlasti aktiven je bil v zadnjih letih kot član predsedstva RK SZDL, od leta / 969 pa je bil vse do smrti častni predsednik Z/.B NOV Slovenije. Ustvarjalnost Franca Leskoška-Lukepa se je posebej odrazila v gradnji in razvoju naše industrije v Sloveniji in Jugoslaviji in tako so iz njegovih zamisli, hotenj in prizadevanj nastali v Sloveniji takšni industrijski giganti kot Litostroj v Ljubljani, Gorenje v Titovem Velenju ter še cela vrsta ostale industrije, ki je v razdobju po vojni preobrazila Slovenijo v izrazito industrializirano deželo. Naj ob koncu tega našega spominskega zapisa v slovo Francu Leskošku-Luki zapišemo še dejstvo, da je tudi na ustanovni listini naše Iskre njegov podpis, saj je bil takrat, ko je biki Iskra ustanovljena, minister za industrijo v vladi LR Slovenije. D.Ž. Makedonski predsednik Blagoje Taleski med ogledom proizvodnje Iskrinih telekomunikacij. Kupci izdelkov Keramike so šest temeljnih organizacij v sami delovni organizaciji IEZE, še nadaljnjih deset tovarn v Iskri, ter nekaj drugih kupcev v Jugoslaviji. O neustreznih prostorih in zastareli in odpisani opremi bomo pisali že v prihodnji številki našega tednika. Tokrat ne£aj več besed o »teh naših nesrečnih surovinah«, kot jih je označil direktor TOZD Keramika Otmar Zoran. »Te surovine so za zdaj skupaj z drugimi problemi res naša rak rana. Zanimivo je, da so včasih bolj problematične domače surovine kot uvožene. Samo primer, ki se pogosto ponavlja pri naših dobaviteljih raznih glinic. Te tovarne zahtevajo poleg deviz še združevanje sredstev, pokrivanje njihovih izgub, in tako dalje, ko pa mi, hočeš ali ( Nadaljevanje na 2. strani) DO ŠIROKA POTROŠNJA Nesorazmerja v cenah pehajo delavce Široke potrošnje v neenakopraven položaj Poglaviten problem, ki v tem trenutku najbolj skrbi delavce Široke potrošnje, so administrativno zamrznjene cene. Dejstvo, da se cene končnih izdelkov, ki jih proizvajajo v tovarnah Široke potrošnje, na leto povečajo le za okoli 10%, samo po sebi še ne bi bilo problematično. Vendar se v enakem časovnem obdobju repromateriali in različni, tudi Iskrini elementi, podražijo za 30—50%. V nedogled se tako nesorazmerje ne more ohranjati,saj notranje rezerve niso neizčrpne! »Neenakomerno zadrževanje cen, ki ga v tem trenutku najbolj občutijo delavci Široke potrošnje, nas postavlja v neenakopraven položaj na trgu. Junija lanskega leta je obveljal režim zamrznjenih cen le na segmentu trga, velika večina pa je svoje cene že kar krepko odtajala. Tako ali drugače, tudi z novimi izdelki. Tekstilci si lahko, npr., privoščijo nove kolekcije ob vsakem letnem času in tako brez težav določajo ustrezne cene. Mi pa novih aparatov resnično ne moremo izdelati vsake tri, štiri mesece. Zato smo v tem trenutku že v kritičnem položaju, ko se resno sprašujemo, kako naprej? Železo, ki ga v obliki pločevine vgrajujemo v do-' bršen del naših izdelkov, se je pred nedavnim, npr. podražilo za 30%, v resnici pa še za dodatnih 26% več — toliko se je namreč pojavilo različnih dodatnih stroškov zaradi skladiščenja, embalaže itd. Za nas je torej črna metalurgija v 2. letošnjem polletju dražja za več kot polovico. Podobno je pri bakru, še slabše pa z aluminijem. Kako naj z nespremenjenimi cenami dohajamo take skoke?« Tako se sprašuje glavni direktor Široke potrošnje Miro Krek, ki pa hkrati poudarja, da neenakomerna rast cen ni edini problem, ki v tem trenutku pesti Široko potrošnjo. Nič manj kritične niso dobave ključnih osnovnih—re-promaterialov in surovin. Kronično primanjkuje različnih pločevin, barvnih kovin in še marsičesa. »Proizvajalci surovin vse prevečkrat izvažajo nepredelane materiale, medtem ko predelovalna industrija stoji zaradi pomanjkanja prav teh surovin. Nevzdržno je, da morajo naše kapacitete ostati le delno izkoriščene, da se ne moremo dogovarjati o večjem izvozu, ker preprosto nimamo zagotovila, da bomo imeli zadosti repromateriala. Uvajanje dohodkovnih odnosov v celotne reprodukcijske verige bi stvar seveda lahko premaknilo z mrtve točke. Morali pa bi pohiteti, da ne bo prepozno — z odlašanjem resnično škodujemo le sami sebi. Kupci na tujih tržiščih nas ne čakajo, še več —zaradi naših malomarnosti nas že zapuščajo.« Tudi delež deviznih pravic, ki naj bi ostajal tistim, ki izvažajo (56 odstotkov), ni vedno tak, kot se pričakuje. »Široka potrošnja ima v tem trenutku, npr., samo v Alžiriji zablokiranih 1,5 milijona dolarjev, ker Jugoslavija kot država ni poravnala svojih dolgov pri nakupu alžirske nafte. To nam seveda realno zmanjšuje možnosti za uveljav-janje dogovorjenega deleža uvoznih pravic, hkrati pa trpita dinarska likvidnost in dohodek. Sicer pa nam te možnosti odjeda tudi dogajanje na domačem trgu. Samo po sebi se zdi razumljivo, da dobavitelju osnovne surovine, npr., železa, participiramo devizna sredstva za nakup ustreznega deleža potrebne uvozne substance. Nevzdržno pa je, da moramo zdaj devizno »pokrivati« tudi devizni delež anuitet. Prav gotovo ni na mestu, da mora pretekle investicijske in drugačne zmote plačevati samo finalist!« Posebno poglavje, ki moti gospodarstvenike v Široki potrošnji, pa je dohodkovna motiviranost za izvažanje. Vsem je znano, da za večino naših izdelkov velja, da pri izvozu ni pričakovati dohodka tudi ob upoštevanju vseh izvoznih stimulacij (15—30%). Nobene izjeme niso artikli Široke potrošnje. Ob nerednem plačevanju teh stimulacij — Široka potrošnja v letošnjem letu še ni prejela praktično ničesar, lani septembra in oktobra pa so prispele menice z rokom zapadlosti 90 dni — plahni volja po večjem izvozu. Nova tovarna feritov začela poskusno obratovati Te dni je bil tehnični prevzem za poskusno obratovanje nove tovarne Feritov v Stegnah v Ljubljani. Novi objekt so začeli graditi pred dobrim letom dni, skupaj z opremo pa je veljal 220 milijonov dinarjev. že dobili nekaj opreme: proizvodnja se je začela strmo povečevati, tako da načrtujejo za letos in tudi prihodnje leto od 20 do 25-odstotno povečanje. V novih prostorihbodo zaposlili dodatnih 20 delavcev. Prizadevanja, da bi zadržali sedanjo stopnjo proizvodnje, selitev v novo tovarno ter čimprejšnji zagon vse nove strojne opreme so prav zdaj tri najpomembnejše naloge Iskrinega kolektiva Feritov, ki, kot je znano, deluje v okviru delovne organizacije Elementi. Po tehničnem prevzemu novega objekta je nekaj linij že začelo poskusno obratovati. Gre skoraj izključno za domače stroje, ki so jih skupaj s proizvajalci — zagrebškim Sila Rapidom., Kovinarsko iz Krškega, Jedinstvom iz Zagreba in drugimi, projektirali prav strokovnjaki iz Feritov. Ze med samo investicijo pa se je tej temeljni organizaciji ponudila izredna priložnost, koso v tujini kupili malo rabljeno, skoraj novo opremo za avtomatizacijo navitih komponent. Na tej liniji bodo delali du-šilke. Uvožena oprema je stala 700.000 mark. Proslava dneva Iskre DO KIBERNETIKA »Neizkoriščene puščamo večje izvozne možnosti, ker nam družba poleg moralnih napotkov ne pomaga tudi konkretno. Že ob tveganem odločanju za sprejemanje novih izvoznih naročil, ko ne vemo, če nam bo uspelo zagotoviti tudi osnovne materiale, nas skrbi tudi dohodek. Izplačila izvoznih premij zamujajo, širijo se celo govorice o negotovi usodi teh spodbud, pičlega dohodka pa zaradi že vse predolgo zadrževanih cen naših končnih izdelkov ne moremo nadomestiti s prodajo na domačem trgu. Naj k temu dodamo le še poglavje investicij je slika jasna. Obseg našega investiranja nas dolgoročno pelje v pogubo, saj investicije ne dosegajo več amortizacije. Z investicijami v proizvodnjo elektromotorjev smo sicer lahko delno zadovoljni, nikakor pa se ne moremo zadovoljiti s preskromnimi naložbami v ‘druge programe, npr... televizorje in male gospodinjske aparate. Prav pri TV aparatih ostajajo neizkoriščene možnosti na tujih tržiščih, pa jih ne moremo izkoristiti zaradi zastarele tehnologije in premajhnih kapacitet. Podobno velja za male gospodinjske aparate, ki bi jih ob ustreznejši politiki oblikovanja cen, pa tudi sodobnejši tehnologiji, lahko izvozili več.« Stan Fleischman Ob tehničnem prevzemu in ob slovesni otvoritvi nove tovarne, ki jo načrtujejo v oktobru, še nekaj besed o izvozni usmeritvi tega kolektiva, za katerega v IEZE trdijo, da je med najmarljivejšimi. Feriti izvažajo izključno na konvertibilno območje. Za letos sb si začrtali 1,8 milijona dolarjev, ta cilj pa bodo, seveda ob prizadevnosti vseh, kljub selitvi in morebitnim zagonskim težavam, le dosegli. Naložba v novo strojno opremo se je Feritom začela obrestovati lani, ko so Vse bolj se približuje dan borca in s tem tudi dan Iskre, 2. julij. Priprave so v polnem teku, organizacijske vezi so vzpostavljene, vendar pa se tu in tam stvari še izboljšujejo. Eden takih poskusov, da bi nam bilo za dan Iskre še lepše, je prav gotovo dogovor organizatorja s postajo v Medvodah, s katerim naj bi uskladili prihod vlakov iz Gorice in drugod do Tovarne celuloze, kjer naj bi jih počakal na izvozu za industrijske tire. To bi skrajšalo pot do prireditvenega prostora na res kratek sprehod, saj bi bilo sicer hoda od postaje kar dvajset minut. Skratka, prireditelji poskušajo postoriti prav vse, da bi nam bilo lepše, udobnejše. Sedaj pa smo na vrsti gotovo mi, delavci naše SOZD Iskra. Vsekakor bi morali dokončne prijave poslati čim-prej, da bi tako organizatorju olajšali delo, da bi bilo vse do časa urejeno in da bi udeleženci dobili vabila vsaj nekaj dni pred prireditvijo. Zaenkrat je prijavljen cev nekaj čez 3.000, organizatorji pa pričakujejo okrog 16.000 pri-javljencev. Čas je torej, da pohitimo s prijavo! MAK Elektrozveze na sejmu opreme in sredstev civilne zaščite v Kranju Do Elektrozveze je na sejmu civilne zaščite v Kranju predstavila svoj namenski proizvodni program, ki vsebuje: naprave za radijske zveze, usmerjene zveze in komutacijsko napravo KU-60. Vse te naprave so dosedaj v uporabi pokazale svojo izjemno zanesljivost. Na vprašanje kakšno je povpraševanje po Iskrinih proizvodih nam je vodja sektorja tržnih informacij Gorazd Cuznar odgovoril, da je obisk v primerjavi s prejšnjimi leti upadel ne pa tudi zanimanje, kar pomeni, da povpraševanje po naših izdelkih še naprej ostaja enako kot prejšnja leta. Iz vsega lahko torej povzamemo, da DO Elektrozveze tokrat sicer ne razstavlja večjih novitet, vendar ponuja dokaj zaokrožen in širok program zvez za L.O. ' B.Č. Keramika povečuje proizvodnjo in se usmerja v lastni izvoz (Nadaljevanje sl.‘strani) Glede povezanosti s svetovnim tržiščem ne bo odveč tudi podatek, da so v okviru investicije kupili opremo za proizvodnjo mase za trdne ferite. To maso so morali doslej uvažati, ob sedanjem obsegu proizvodnje pa so zanjo odšteli od 200.000 do 300.000 dolarjev. Maso bodo izdelovali pretežno iz domačih surovin. Novo tovarno je gradila delovna organizacija Gradis, projektant pa je bil Slovenija projekt. Dr Priznanje mladinskemu aktivist Miletu Miloševiču *e P*1 J Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije J ^ dnevi podelila najvišja priznanja najbolj prizadevnim mladinskim “r1ilij|i)if političnim delavcem. Zlati znak RK ZSMS je tokrat prejel tudi Mite^f((f vic 26-letni delavec, za nosi en v delavnici tokovnih tuliav v Tovarni S vič, 26-letni delavec, zaposlen v delavnici tokovnih tuljav v Tovarn Mile Miloševič že vrsto let aktivno deluje v mladinski organizaciji, od leta 1975 pa tudi v Zvezi komunistov. Udeležil se je 10 mladinskih delovnih akcij. Štiri leta je opravljal odgovorno funkcijo komandanta zveznih mladinskih delovnih akcij v Sloveniji. Je član centra za MDA pri RK ZSMS. Opravljal je tudi številne funkcije v občinski organi-zaci ZSMS. Je delegat družbenopolitičnega zbora občine Kranj, član komisije za družbeni standard za MDA pri RK ZSMS, v delovni organizaciji pa član koordinacijskega sveta osnovnih organizacij ZSM. Ob delu se izobražuje na Višji pravni šoli v Mariboru. Ob prejemu visokega priznanja je skromno dejal: »S svojo ud-- ^ desetih mladinskih delovnih 3 J sem zaključil opravljanje v0 j#! funkcij in nalog, kar pa ne pom^Uti jC bom poslovil- od mladinskega P igUl' voljnega dela in dela v ZSMj12JjJ J* Letos bom sodeloval v MDA * re^li) |0® predstavlja novo »poskusno« ,.^.8 MDA.« Dodal je še, da je P0,^, priznanje namenjeno tudi k0, gjjjg i Tovarne števcev in delovni org3^^ ki sta nudili razumevanje za nU; f dolgoletno delo na področju i kega prostovoljnega dela in mu0111 H čile sodelovanje v akcijah. Aloj* Sl nočeš to poravnamo, oni nimajo glinice. V Keramiki smo že začeli delati različne analize, da bi nekaj teh surovin uvažali, ča čeprav jih proizvajajo doma, toda nikoli ne vemo, kdaj jih bomo dobili.« Pri nabavi teh surovinah se drži Keramike še ena smola: celotna Iskra potrebuje le malo surovin za proizvodnjo keramike in je tako prepuščena na milost in nemilost dobaviteljem. V tem vižmarskem kolektivu, podatek pa ni povsem točen, kajti Keramika dela kar na treh lokacijah, bodo letos skušali povečati proizvodnjo, predvsem substrate za hibridno tehnologijo, za specialne izvedbe za posebne namene, keramiko za upore, za mikroelektroniko itd.,pri vsem tem pa obstaja še naprej problem zastarel strojni park. »Trudimo se z nočnimi izmenami ter delom ob sobotah in nedeljah,« poudarja direktor Zorn, »in moram pohvaliti naše delavce, da razumejo potrebe tovarne,« Že v uvodu smo omenili, da se bo Keramika usmerila tudi v lasten izvoz. Omenjenih 80% njihovih izdelkov gre zdaj v izvoz prek drugih kolektivov, ki keramiko uporabijo kot repromaterial. »V izvoz želimo neposredno tudi zato, da bomo na svetovnem tržišču lahko nadzorovali svojo kakovost, seveda pa tudi zaradi deviz«. Še nekaj je treba omeniti v tem zapisu: v Keramiki so letošnje leto namenili povečevanju kakovosti. Qr Potrebe po sodelavcih lin % Na tem mestu bomo redno objavljali vsa prosta dela in naloge v Iskri, v redno delo kot za sodelovanje v občasnih projektno zasnovanih netogah * 0 SOZD ali posameznih DO. Prav tako bomo v skladu z 89. členom samoupr®^# v sporazuma o združevanju v SOZD objavljali sprolčene sodelavce, ki jim v ^ oziroma Delovni skupnosti ne morejo zagotoviti ustreznega dela ter tiste, j želijo menjati delo, bi pa radi ostali v Iskri. Objavljali bomo tudi razpise za vvjjjjj,, p in vostvena dela in naloge. V glasilu, ki izhaja ob petkihjaomo objavili vse P0" ............................ 3.U* % N N ž ki bodo prispele k nam do vklučno vsakega ponedeljka. Objavo zbira in ureja: Judita Ragon, SOZD Iskra DSSS, Trg revolucije Ijana, E—11, telefon 324—061,int. 21 — 25. aktiv«0 IC TOZD ZUNANJI TRG 1. izvozni komercialist Pogoji: fakulteta za elektrotehniko II. st. ali ekonomska fakulteta II. st., znanje nemškega jezika, 3-mesečno poskusno delo, 1 leto delovnih izkušenj Pogoji: 4-letna upravno administrativna šola, pasivno znanje italijanskega francoskega, 2-mesečno poskusno delo, 1 leto ustreznih delovnih izkušenj. IC — DSSS I. organizator poslovnega sistema uigzuiLtiiiui jju3iut nega sisicuiza Pogoji: VS izobrazba, poznavanje sistemske analize, računalništva tehnik na^ vanja, baz podatkov, tehnik vodenja projektov, zaželeno poznavanje podrocj poslovanja, 3 leta delovnih izkušenj . ^ Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili jite v 8 dneh na naslov Iskra Commerce, Kadrovski sektor. Topniška 58, Ljub) ISKRA MIKROELEKTRONIKA V USTANAVLJANJU 1. Vodja pravne službe -jglii Pogoji: VS pravne smeri, pasivno znanje angleškega jezika, izpit iz varstva pn pravosodni izpit, 3 do 5 let ustreznih delovnih izkušenj .-j|- Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazuj jite v 15 dneh na naslov Iskra Mikroelektronika v ustanavljanju. Kadrovska sl Stegne 15 d., Ljubljana. »ISKRA — Industrija sistemov elektronike in zvez Ljubljana, Stegne 11 objavlja prosta dela in naloge it* lej N 'lili tč :oč, Sr TOZD ANTENE IN NAVIGACIJA 1. Vodja proizvodnje AIN . >. Pogoji: dipl. ing. elektrotehnike, smer industrijska elektronika, avtomatika ati komunikacije«in 5 let delovnih izkušenj na ustreznih delih in nalogah. 2. Vodja umerjevalnice kompeksnih sistemov . j(. Pogoji: dipl. ing. elektrotehnike, smer industrijska elektronika, avtomatika ati komunikacije in 3 leta delovnih izkušenj na ustreznih delih in nalogah. 3. VK strugar Pogoj: 5 let delovnih izkušenj 4. VS pripravnik . -g. L' Pogoji: dipl. ing. ele.ktro, smer industrijska elektronika, telekomunikacije ali a 0| malika. Zaželen odslužen vojaški rok. Dela in naloge so na lokaciji Tržaška c, 2, Ljubljana. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB 1. Samostojni organizator Pogoji: ing. organizacije dela ali ekonomist, 2 leti delovnih izkušenj na ostre11 delih in nalogah. T 2. Operater na M DS (zajemanje podatkov za avtomatsko obdelavo) Pogoji: KV administrator, 1 leto delovnih izkušenj, izmensko delo. Dela in naloge so na lokaciji Ljubljana, Stegne 11. TOZD KOMERCIALA ES INŽENIRING 1. Pripravljalec (v odpremi) Pogoja: KV prodajalec, 1 leto delovnih izkušenj na ustreznih delih in Dela in naloge so na lokaciji Ljubljana, Stegne 11. M TOZD TELEFONSKI IN TELEGRAFSKI SISTEMI 1. Samostojni referent za operativni plan Pogoja: elektrotehnik š.t., 3 leta delovnih izkušenj. 2. Umerjevalec sestavov Pogoja: elektrotehnik š.t., 5 let delovnih izkušenj. 3. Samostojni planer Pogoja: elektrotehnik š.t. 5 let delovnih izkušenj. , Dela in naloge pod točko 1. in 2. so na lokaciji Ljubljana, Stegne 11, pod točk0 na lokaciji Tržaška 2, Ljubljana. TOZD PROIZVODNJA MEHANSKIH DELOV TOZD PROIZVODNJA MEHANSKIH DELOV 1. Višji tehnolog Pogoji: ing. strojništva, kemije ali metalurgije, ali strojni, kemijski ali me tehnik, 3 leta delovnih izkušenj. fs Dela in naloge so na lokaciji Horjul št. 188. 2. KV klepar ali KVJdjučavničar Pogoj: do 5 let delovnih izkušenj. Dela in naloge so na lokaciji Ljubljana, Stegne 11. TOZD SERVIS POSLOVNIH STAVB 1. Čistilka (4 prosta mesta) Pogoj: končana osnovna šola. 2. Dvoriščni delavec (2 prosti mesti) Pogoj: končana osnovna šola. Dela in naloge so na lokaciji Ljubljana, Tržaška c. 2. Za vse delavce se združuje delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom' j Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh p°0 .j, na naslov: ISKRA — ELEKTROZVEZE, Kadrovska služba, Ljubljana, Stega^y ^ ISK^I 2. STRAN 11. junij 1983 | Sjrr LET MIPOT V KR1MINU (ITALIJA) $tti '6like možnosti ^delovanja in razvoja 'A Šie^ akj . „„ liF„uuuuiu ua Miiu ic oo|SKau iovarno ^ Sogovornik je bil direktor tovarne ing. Rado Starec, praznuje letos 10-letnico ^paže|0tJs*°ja. 10 let je lahko dolga, Njetj 0 ^atka doba v razvoju nekega t k- SJ3’ yendar se mi zdi, da se vaša odeti; 'io nj/ ^ Se danes ukvarja s proizvod-.jpk^bii tt, r°potenciometrov in hibridnih ti: rada vendar z mikroelektroni-nam lahko na kratko orisali 'varne, Id je danes znana kot S :o^Nj aniz* oj1 iTll3 fll*41 ki |v uitiica znund koe jO# en činitclj v italijanskem indu-^ prostoru? 8p(;d"' prostoru? 9l'^3. ko^6 3e l3*!0 ustanovljeno leta > ‘Ji Italije so bile dobre odje-*clom= a ^rar|cija, Nemčija, Švica in ^Avstrija. ^Je- ki smo si ga nabrali pri tem i ist0 ° razšir'li tudi na nove izdelke. \00z- Podobno tehnologijo, ki jo ‘ffio pri - z.a izdelavo potenciometrov, Ni 2atCea izdelovati tudi fiksne upore Stom0’ 'Cer s' smo si Pri izdelavi po-'ako etrov nabrali dovolj znanja. ^ Že 'a ° to tehnologijo razširili kot . Nasi/;ejal’ tudi na druge izdelke. al*1* ?6dv0m nja faza MIPOT razvoja je skr0 Qn° nastala ob sodelovanju z vtrienim naj, da je sodelovanje z htiru Tnekem določenem momentu m l,sodpi alcrat se Je MIPOT preusmeril V se n anje z kkro DO IEZE. Tako fr IS? rid«'6 lirf ju# lite|č' lite'«' ja*10' ilog«1 al/ V Krminu, v bližini Gorice v Italiji, že deset let obratuje tovarna MIPOT, 1 .Je nastala iz tehniškega, znanstvenega in kooperacijskega sodelovanja z | i/0 *n predstavlja danes enega pomembnih činiteljev na področju mikroe-ektronike v Italiji. Tesno sodelovanje med MIPOT in Iskro in perspektive adaljnjega znanstveno-tehniškega, proizvodnega in tudi tržnega sodelovala so nas vzpodbuditi, da smo te dni obiskati tovarno MIPOT v Krminu. Naš !lovan° Sm° začeli proizvodnjo v, ki je Iskra nima v svojem |iiistno' ^POT pa je dal svojo debelo-^'če d tLdinologijo. Z obema je mo- erj' 23 uPorabo *n nabavo elementov v delovnih organizacijah in nutnega gospodarskega zastoja svetovnega značaja ni večjih perspektiv za to, je pa zelo možno, da se bo v bližnji bodočnosti zanimanje za to še povečalo.« Kot je iz vašega dosedanjega odgovora razbrati, je MIPOT najbrž na najboljši poti da se vključi ne samo v italijanski, jugoslovanski, ampak tudi v širši tržni prostor na sektorju mikroelektronike, za katerega govorimo, da je naša sedanjost in tudi prihodnost Kljub svetovni recesiji je morda danes mikroelektronika najvitalnejša, najbolj zanimiva in najhitreje razvijajoča se panoga gospodarstva. Presenetljivo je, da ste vi prenesli nekaj malega, v vašem sorazmerju pa kar 10% (če vzamemo, da je tam zaposlenih 6 ljudi) svojega potenciala v Beneško Slovenijo. Za Slovence v Italiji pa je pomembno tudi to, da je tako moderna tehnologija prodrla v zelo zaostalo Slovensko Benečijo. Ati imate v prihodnje še kakšne načrte za razširitev te proizvodne dejavnosti zunaj Krmina? Viskorša v Benečiji je prva znanilka te vaše ekspanzije? »Glede razširitve naše proizvodnje lahko ugotovimo sledeče: naš obrat v Krminu je praktično zapolnjen s proizvodnjo. Kolikor bi prišlo do povečanja proizvodnje, moramo tu misliti predvsem na nove objekte. Že tukaj pa se zastavljata dve vprašanji; prvo vprašanje je tržnega značaja in pomeni, da gremo v nove proizvodnje lahko samo takrat, B j;JFi ko vidimo, da nam naš razvoj omogoča tržno zanimive in tržno perspektivne izdelke, ki kažejo na možnosti proizvajanja teh izdelkov. To je vsekakor temeljno vprašanje. Naslednje vprašanje, kje te nove izdelke proizvajati, pa nam prinaša probleme ekonomske narave. Možnosti, ki jih imamo na voljo, so različne. Ena izmed možnosti je ta, da bi obrat v Krminu povečali, druge možnosti pa so v tem, da bi del proizvodnje decentralizirali. V našem primeru, ko proizvajamo izdelke, ki so po volumni teži zelo omejeni oz. minimalni, so tu možnosti precej odprte. To, da smo del proizvodnje preselili v Benečijo, hi sicer ni ravno najbližja rešitev, je pa še vedno ekonomsko upravičena prav iz tega razloga, tako da nam ne predstavlja večjih težav, ko moramo del proizvodnje seliti v oddaljenejše kraje. Ob tem seveda velja pripomniti, da se pri tem srečujemo tudi s problemi tehnične narave. Tja, kamor smo preselili to proizvodnjo, še nimajo razvitih kadrov na področju elektronike in se bo vzgoja kadrov šele pričela. Tu je treba poudariti, da se je prvo jedro ljudi, ki je začelo to proizvodnjo v Viskorši, šolalo dalj časa v Krminu v našem obratu in je od tu odneslo osnovno znanje, ki je potrebno, da se je zametek lahko pričel razvijati naprej. Naslednji moment pa je prihajanje nove delovne sile v obrat v Viskorši ker prvi delavci tam danes razpolagajo trenutno z zadostnim tehnološkim znanjem. Če pogledamo malo bolj v prihodnost, bo potrebno tudi v tipanski občini vzbuditi večje zanimanje za elektroniko, za kar, mislim, da v občini obstoja realna možnost, in to je vzpodbuda za odločitev ljudi Iz programa tovarne MIPOT. Nadaljnje proizvodne možnosti lahko iščemo kjerkoli v našem zamejstvu. Odločali se bomo po potrebah, ki nam jih bo narekoval trenutek, in to tako. da bomo vedno izhajali iz rešitev, ki jih bomo vrhunsko uporabljali. Poleg omenjene proizvodne dejavnosti v Krminu, imamo tudi proizvod-no-izvozno-uvozni oddelek, ki je do danes deloval v okviru obrata v Krminu, se pa je prav te dni preselil v Gorico, kjer bo lažje opravljal zadane naloge. Preseljeni oddelek pa bo tudi lahko ve- liko prispeval k sodelovanju MIPOT in Iskre, kar si lahko predstavljamo kot olajšavo določenih nabavnih težtjv, ki jih ima Iskra za nabavo svojih materialov in reprornaterialov v Italiji, oz. na splošno na zahodnem trgu. V tem oddelku trenutno dela 5 ljudi, po potrebi pa se bo ta oddelek še povečal tako, da bo lahko zadoščal vsem potrebam, ki jih bo zahteval čas,« je zaključil naš razgovor direktor MIPOT ing. Rado Starec. Dušan Žel jez no v ISKRA—AVTOMATIKA Novo na področju časovnih relejev V okviru TOZD Razvojni institut, delovne organizacije Avtomatika,. deluje tudi sektor za avtomatizacijo v energetiki, Id s svojo dejavnostjo pokriva področje zaščite in avtomatizacije v energetskih sistemih ter področje male avtomatike, s težiščem na časovnih relejih. Programsko—razvojno je vezan na TOZD Naprave za energetiko, za katero opravlja tudi večino razvojnih nalog. STARI PROGRAM Če se v današnjem prispevku opredelimo za področje časovnih relejev, moramo za lažje razumevanje spregovoriti nekaj besed o starem programu. V Avtomatiki ima proizvodnja časovnih relejev že 15-letno tradicijo. Prvotni pro-. gram je obsegal proizvodnjo relejev tipa CRT—50, CRT—01 ter fami-lijo TRG—80 in TRG—8000, ki so že vsebovale več funkcij. Ker smo bili takrat v jugoslovanskem prostoru z razvojem toliko naprej, smo to področje v Avtomatiki zadnjih nekaj let zanemarili. Tehnološki napredek na področju izdelave integriranih vezij, zaščite elementov za preprečevanje motenj in drugo, je omogočil bistveno izpopolnitev uporabnosti in tehničnih lastnosti relejev, nas pa prisilil, v odločitev ali proizvodnjo opustimo ali da z dobrim razvojnim programom nadomestimo vrzel, ki je nastala. RAZVOJ NOVE GENERACIJE ČASOVNIH RELEJEV Tako lahko že 1982. leto opredelimo kot mejnik, ko smo izredno intenzivno prešli na razvoj nove generacije časovnih relejev. Ker je blagovna skupina usmerjena v izvoz, jo je bilo potrebno dopolniti. Le tako bi lahko pokrili celotno paleto relejev, ki bi v ponudbi funkcije časovnih področij in napetostnih izvedb konkurirala znanim svetovnim firmam in zadovoljila potrebe konvertibilnega tržišča. V globalnem konceptu so bile tako na osnovi kvalitetnih in cenovnih razredov, ki so povezani z vgrajeno tehnologijo, formirane naslednje tri stopnje: L Najnižji cenovni in kvalitetni razred, ki zajema program analogno digitalnih časovnih relejev iz familije CRT 5x (CRT 52-59). Namenjen je predvsem za potrebe avtomatizacije v industriji, prometu, energetiki itd., torej povsod tam, kjer so potrebne časovne funkcije. Zaradi značilnosti ohišja (miniaturno v vtični izvedbi releja PR 59) je primeren za kombinacijo z relejsko tehniko. S tem se njegova uporabnost širi na železniški in cestni promet ter varilno tehniko. Zanimiv jf tudi podatek, da so časovna območja familije od 0,09 sekunde do 3,00 ure v 18 področjih. Familija vsebuje 8 funkcij, napetost za napajanje obsega od 24V do 1 I0V. Zaradi omenjene karakteristike lahko fa-milijo prodajamo tudi na ameriški kontinent. 2. V srednji cenovni in kvalitetni ra- zred sodijo časovni releji familije TRE 150x (TRE 1501.....TRE 1509). Upo- rabljamo jih lahko povsod tam, kjer so uporabni tudi releji CRT 5x. Zaradi visoke zanesljivosti delovanja in dolge življenjske dobe so primerni zlasti za potrebe programskih naprav. Familija vsebuje 9 različnih funkcij. Časovno območje je od 0,05 s do 24 ur, napajalna napetost pa od 24V do 220 V enosmerno ali izmenično. Stanje releja je prikazano na čelni plošči z dvema LED diodama, medtem ko se čas nastavlja zvezno s potenciometrom. Releji so izdelani v ohišju H 15, ki je enako kot pri starem releju CRT 01. 3. V najvišji cenovni in kvalitetni razred pa uvrščamo digitalne časovne releje TRD 20 in TRD 21, ki se odlikujejo po izredni točnosti (TRD 21 m a vgrajen kvarčni oscilator), zanesljivosti in neobčutljivosti za motnje. Omenjene karakteristike so bile dosežene z uvedbo novega tehnološkega pristopa — s prehodom iz analognega principa na digitalni. Uporabljeno integrirano vezje v CMOS tehnologiji je nastalo kot plod sodelovanja med Razvojnim institutom. Fakulteto za elektrotehniko in Iskrino Mikroelektroniko. S tern je doseženo bistveno zmanjšanje uvoza. Releji se odlikujejo po izredno širokem časovnem območju in sicer TRD 21 od 0,01 s do 99,900 s in TRD 20 od 0,1 s do 999,000 s. Familija TRD 20 vsebuje funkcijo zakasnitev pri vklopu (Nadaljevanje na 5. strani) 11. junij 1983 STRAN 3 MIKRORAČUNALNIK PARTNER — POJEM SODOBNE IN SMOTRNE RAČUNALNIŠKE UPORABE Mikroračunalnik »Partner« Prof. dr. Anton P. Železnikar, DO Iskra Delta Partner je nov mikroraeunalniški izdelek Iskre Delte, namenjen za integrirano obdelavo podatkov v proizvodno-poslovnih aplikacijah, tehničnih aplikacijah, obdelavi besedil in drugo predvidene za domače in predvsem za tuje tržišče. Kljub oporečnikom, dvomljivcem in obrekovalcem v javnem in strokovnem prostoru je domač proizvod, plod izvirnega domačega razvoja njegove materialne in programske opreme, plod izrednih proizvodnih, tržnih in poslovnih naporov, ki zagotavljajo njegov plasma doma in na tujem. pisanju dopisov, strokovne in upravne dokumentacije, izvirnih tekstov (književniki, pesniki, novinarji, govorniki), saj je s teksti moč poljubno manipulirati, jih oblikovati, spreminjati, popravljati, dopolnjevati, preurejati in pravopisno (sintaksno) korigirati. Ta pisarniška in osebna funkcija Partnerja predstavlja privlačnost in možnost povečevanja produktivnosti piscem, ki svoje gradivo lahko prinesejo in odnesejo na posebni upogljivi disketi (velikosti 13 krat 13 cm, debeline cca. imm z ovojnico). Na to malo disketo je moč shraniti besedilo 40 do 50 avtorskih pol. Paketi za podjetniško vodenje in odločanje so sestavljeni iz posebnih programov za sledenje poslovnih tokov, planiranje, eko-nometrične in statistične izračune, psevdo-grafično prikazovanje rezultatov, grafikonov, diagramov itd. Takšen oseben pristop vodilnih delavcev omogoča njim samim ekonomsko raziskovanje in preizkušanje (simulacijo) poslovnih situacij, uvaja pa tudi metodološke poslovne metode, ki so osnova zdravega, sistematično in ekonem-sko utemeljenega vodenja podjetja. Nadaljna možnost Partnerja je njegova odprtost: moč ga je uporabiti za razvoj dodatne programske opreme: sistemske, poslovne, procesne, laboratorijske, šolske itd. S Partnerjem so bili razviti njegovi lastni programi: sistemski in uporabniški. NESMOTRNOST VELIKIH SISTEMOV Vprašanje, ki se ob uporabi Partnerja postavlja, je zakaj v določenih okoljih še vedno težimo k uporabi velikih, dragih računalniških sistemov, ki jih v celoti niti ne znamo uporabljati in jih tako pretvarjamo v proizvajalce obsežne, nerelevantne dokumentacije. Ideologija velikih sistemov doživlja svoj zaton tudi v razvitem svetu, kjer se vse bolj širi uporaba malih računalniških sistemov. Tržišče velikih sistemov stagnira in včerajšnji proizvajalci teh sistemov se pripravljajo za napadalni vstop na tržišče mikroračunalnikov: to velja tako za podjetje IBM kot za japonske proizvajalce. Mit sistemskega gigantizma in megaloman-stva se lahko vzdržuje le še v tehnološko zaostalih okoljih, ki so jih ideološko oblikovali veliki proizvajalci, s ciljem stabilizacije svojega plasmaja ob pomoči dobro organizirane domače nesposobnosti. Podjetje IBM upokojuje napr. svoje sisteme iz družine 4300, ki so se pojavili na tržišču v letu 1979 in konzultantske organizacije na zahodu odsvetujejo uporabnikom nakup teh računalnikov. V zaostalih okoljih Uvod Partner je nastajal v skromnih razmerah, toda s posluhom za sodobno tehnologijo malih računalniških sistemov, s posluhom za nujne mednarodne tržne reference pri njegovi uporabi, s posluhom za njegovo konkurenčno sistemsko zmogljivost, ki se mora pokazali v njegovi fizični predvsem pa tudi informacijski (programski) sposobnosti. Izbira materialne in programske zgradbe je bila podvržena najostrejšim mednarodnim konkurenčnim zahtevam, prilagojenim razvitim tržiščem: tu je bil potreben kompromis med sistemsko referenco in domačo pametjo, med pojmi zaščitenih proizvodnih znamk in domačim razvojem. To je bila pot, ki so jo na tržišču mikroračunalnikov ubrali svetovni proizvajalci (Japonci pa tudi IBM in DEC, ki sta do nedavnega proizvajala le večje sisteme), s tem, da so kot nujno referenco privzeli tiste operacijske sisteme, ki zagotavljajo na prostem tržišču največje količine programske opreme. Tak razvoj Partnerja je bil na samem začetku pogojen s skrbtno, reprezentančno izbiro razvojnih kadrov, ki so se smelo in oboroženi z razvojno metodologijo spustili v boj z vsakršnjimi, spremenljivimi zahtevami tržnih faktorjev, ki so našli v sebi moč brezkompromisno tekmovalno igro v mednarodnem konkurenčnem prostoru. Ta igra je tekla v strogih časovnih terminih z največjo intenzivnostjo, ob polni podpori upravljavskih faktorjev pri nabavi- najnujnejšega razvojnega materiala, ob skoraj nikakršni laboratorijski opremi, ob veliki iznajdljivosti razvijalcev. Ta razvojni projekt je tako nujno moral odstopati od domače institucionalizirane pameti, ki jc preveč ločena od problematike gospodarjenja, trženja, sodobne tehnologije, razpoložljivih obratnih sredstev in ki je praviloma preveč nakopičena po merilih strokovne nesposobnosti, je preveč meditativna in kontemplativna, torej neproduktivna. Iskra Delta je v tem nenavadnem, posebnem delovnem pristopu našla pot, izhod, izkušnjo, učinkovitost, raznovrstnost za svoj prihodnji korak pri osvajanju proizvodnje in trženja malih računalniških sistemov. PARTNER DOMA IN V SVETU Med raznovrstnimi mikroračunalniškimi sistemi ima Partner svoje posebno mesto. V razvitem svetu se proizvajajo različni mikroračunalniki, kot so npr, ročni (cena od 200 do 300 dolarjev), domači (od 100 do 600 dolarjev) in osebni računalniki (razpon do 20000 dolarjev). Ročni in domači raču- Mikroračumlniški sistem Partner na sejmu CeBit - Hannover '83. nalniki uporabljajo kasetne tračne pomnilnike (z dodatki tudi diske), osebni računalniki pa upogljive in trdne diske, kjer slednji lahko shranijo tudi do 600 milijonov znakov . (zlogov, besed). Cena osebnega računalnika doseže svojo največjo vrednost pri pravem večuporabniškem sistemu, ki omogoča časovno nemoteno istočasno delo več uporabnikom. Partner je osebni računalnik za poslovne obdelave in ima dve diskovni enoti: upogljivi (1 milijon besed) in trdni disk (10 milijonov besed). Uporablja najnovejši operacijski sistem za osembitne mikroprocesorje (CP/M Plus), ki mu teoretično omogoča priključitev več diskovnih enot, vsake do 512 milijonov besed, če bi se taka zahteva pojavila. Njegova izvedba je namizna, diski so v ohišju z ostalo" elektroniko; ohišje ni večje od srednjega (prenosnega) televizorja. Tastatura in tiskalnik sta dodatni standardni enoti. Poslovni programski paketi so prilagojeni posameznim tržiščem: domačemu in tujim (avstrijskemu, nemškemu). Standardni programski paketi so glavna knjiga, salda-konti kupcev in dobaviteljev, skladiščno poslovanje in fakturiranje; ti paketi so vključeni v ceno sistema (1,880.000 din). Takšen sistem omogoča ustrezne obdelave podatkov srednjevelikim podjetjem (do 500 zaposlenih), tako da jim ni več potrebno najemati zunanjih uslug in povečevati števila zaposlenih. Razen standardnih paketov so na voljo tudi drugi paketi, kot so obračun osebnih dohodkov, pisarniški paket, paket za vodenje in odločanje itd. Bistvena uporaba Partnerja je vsekakor v •hdvlavi besedil (v procesiranju tekstov). pa potekajo intenzivne priprave prav za nakup teh odsluženih sistemov, z jasno težnjo, da se iztisnejo še poslednji dolarji iz sekundarnih tržišč. Tu si domača nesposobnost in veliki, razumevajoči proizvajalec prijateljsko podajata roko: napredek postaja tako vse bolj odvisen do stopnje nesposobnosti. V Jugoslaviji moramo tržišče mikroračunalnikov šele oblikovati: gre za oblikovanje bolj kakovostnega in bolj množičnega tržišča, kot je tržišče klasičnih velikih sistemov; tu gre za dvig znanja in usposobljenosti uporabnikov, za novo vrsto izobraževanja, za veliko bolj smotrno, racionalno in ekonomsko utemeljeno uporabo, ki se je veliki sistemi s svojo odmaknjenostjo praktično niso nikoli dotaknili. Gre torej za nov impulz velikemu delu gospodarstva, za dvig kakovosti gospodarjenja in osvajanja novih oblik dela oziroma novih oblik poklicnih in organizacijskih dejavnosti. Napadi na domač proizvod Za določen tip industrije so si na Balkanu izmislili neokusno, subkullurno psovko. Sodobna — zlasti tehnološka proizvodnja — temelji na sestavljanju podsistemov in sistemov iz komponent (elektronska, računalniška. pisarniška, telekomunikacijska, avtomobilska, strojna industrija itd.). Na Japonskem, v Nemčiji ali v ZDA novinarjem in piscem ne pride na misel, da bi ta tip industrije ,:n .rjali s »šraufciger« industrijo, ker okolje le industrije ve, da gre za izredno zapletene, tehnološko zahtevne in konkurenčne proizvode, ki jih je v večini primerov moč proizvajati le z velikimi napori (razvojnimi, proizvodnimi, tržnimi, izobraževalnimi, poslovnimi). Skladno z ocenami ustrezno neizobraženih in neobčutljivih piscev pri nas, bi morali v »šraufciger« industrijo uvrstiti proizvajalce računalniške in telekomunikacijske opreme in seveda tudi domačo avtomobilsko industrijo. Zahod je z'a tovrstno industrijo uvedel proizvodni, tehnološki in ekonomski pojem OEM (Original Equipment Manufacturer). stavne dele (npr. periferne računalniške enote, elektronske module, programske module, operacijske sisteme, aplikativne programske pakete itd.) je OEM, če prodaja svoje izdelke pod določenimi pogoji (količina, cena, kvaliteta). Proizvajalec, ki svoje sisteme sestavlja iz OEM delov, je lahko OEM proizvajalec na višji proizvodni ravni, lahko pa je tudi končni proizvajalec (npr. IBM je končni proizvajalec, vgrajuje pa OEM komponente drugih proizvajalcev). Tako je OEM veriga lahko zelo dolga in sega od komponent, podsistemov do sistemov in naprej. Proizvajalec, ki prodaja drugim proizvajal cem svoje izvirne podsisteme oziroma se- OEM je seveda tudi ekonomska kategorija in cena OEM proizvodov je praviloma močno odvisna od količine, kakovostnega razreda in tehnoloških posebnosti. Proizvodnja mikroračunalniških sistemov je praviloma OEM proizvodnja končnega izdelka, pri tem pa je seveda bistveno, da sistem kot končni izdelek ni licenčen proizvod. Partner ni licenčen proizvod in je kot računalniški sistem izviren domač dosežek brez licenčnih omejitev, zato je lahko tudi v izvozu dohodkovno uspešen. Prejkone moramo tudi v produktih domače industrije upoštevati potrebne devizne vložke in izvozne sposobnosti produktov. Že pri uporabi kruha pozabljamo, da kruh ni čist domač proizvod, ker je obremenjen z deviznim vložkom pri gnojilih za žitarice, traktorjih, pogonskem gorivu, krušnih pečeh itd. Domača industrija mora danes devizno sodelovati v proizvodnji jekla, bakra in drugih reprodukcijskih materialov. Dohodkovna uspešnost pri izvozu je tako pogojena z dovolj velikim vložkom domačega znanja v proizvodnem, razvojnem in raziskovalnem procesu; ta vložek je imperativ v produktih visoke oziroma računalniške tehnologije. RAZMERJE DOMAČIH IN TUJIH CEN Partner je proizvod iz skupine računalnikov, ki se na zahodnih tržiščih prodajajo v razponu 5000 do 20000 dolarjev. Pri izvozu se Partner prodaja zastopniku (distributerju), ta pa ima svojo servisno mrežo in vzdr- valne programske opreme. Te storitve so prilagojene zahodnim pogojem dela in poslovanja na specifičnem mikroračunalni-škem tržišču. V SFRJ moramo sami organizirati mrežo servisov, programsko in podporno mrežo v okviru enoletne garancije in izven nje, to pa seveda bistvenokvpliva tudi na ceno produkta. Ker vrsta tujih produktov na našem tržišču nima take, ustrezajoče podpore, je lahko nominalna cena produkta nižja od cene na zahodu. Če naj ima Partner praktično uporabno vrednost, sme biti namenjen le strokovnjakom: imeti mora še določeno uporabniško programsko opremo, razvito doma. Podobni pogoji veljajo na zahodnem tržišču, kjer to vlogo prevzemajo številna podjetja za izdelavo programske opreme (tkim. softtvarske hiše). Posebna politika prodaje Partnerja je zaenkrat pogojena tudi s tem, da v Jugoslaviji nista standardizirani cena in kakovost uporabniških programov. Zato kupec sklene samoupravni sporazum o načinu uporabe, ko prevzame normativne pravne, ekonomske in tehnične obveznosti: proizvajalec se s tem zavaruje pred ekonomsko nesprejemljivimi pojavi, kot so nezakonito (neavtorsko) odtujevanje programske opreme, spreminjanje namembnosti računalniškega sistema z nelegalnimi posegi v sistem itd. Pri opredeljevanju in razvoju uporabniške programske opreme za Partnerja je bilo upoštevano predvsem tržišče plačilno sposobnih delovnih organizacij, ki razumejo, da domača valuta ni konvertibilna in se odločajo za računalniške investicije na osnovi rcntabilnostnih vrednotenj, izračunov in ali ocen. Posamezniki (kritiki, oporečniki, oportunisti) hote pozabljajo na realne pogoje domače proizvodnje in uporabe računalniških sistemov. Rentabilnost Partnerja je lahko zagotovljena le s sodobno in smotrno uporabo, ki pa bistveno doprinaša k razvoju proizvodnje in spremljajočih dejavnosti v različnih OZD, ko so hkrati izpolnjeni gospodarski in razvojni interesi uporabnikov in proizvajalca. SKLEP Proizvodnja mikroračunalnikov v SFRJ je šele na začetku in ima tako značilnosti tiste novonastajajoče industrije, ki bo sčasoma prestrukturirala (tehnološko transformirala) celotno gospodarstvo. Ta proizvodnja se ne sme in ne more zapirati v lokalistične, nazadnjaške in pasivne tehnološke okvire niti pri uporabi znanja niti na področju nabave in prodaje; zajeti mora tuja in domača tržišča v polni gospodarski in tehnološki prepletenosti. Ob tem mora ta proizvodnja upoštevati in spoštovati svetovne tehnološke in ekonomske standarde, živeti mora v jugoslovanski družbeni in gospodarski stvarnost:. mora to stvarnost napredno spreminjati in prispevati k razvoju celotne reprodukcije. V tem spletu dejavnosti mora sama in s pomočjo izobraževalnih in raziskovalnih organizacij oblikovati sposobno kadrovsko bazo (upravljalsko, tehnološko, uporabniško), ki bo to proizvodnjo razvijala in šii ila v nas in svetovni gospodarski prostor. zevalne usluge, ki zajemajo programske pakete, mrežno podporo in izdelavo nadalje- Dr. A.P. Železnikar s sodelavci S POSVETOVANJA O PMPS Uspela predstavitev Pretekli teden je bila v Ljubljani prezentacija paketa PMPS—Prjj ^ materialni planski sistem—, ki sta ga organizirala TOZD CAD*' j, Krka, s katero TOZD CAOP uspešno sodeluje. Prezentacije Pr0je.'J(ijf poleg uporabnikov udeležili še člani področnega kolegija za orga® ^ informatiko in člani strokovnega teama, ki spremlja in usmerja de» ^ Uporabniki so se za razvoj tega projekta v Iskri že dalj časa zanin,av’ nedvomno potrdila tudi njihova številna udeležba. »Namen predstavitve je vSČ Namen predstavitve je bil prikazati dosedanje delo in problematiko, ki se je nanašala predvsem na opremo. Predstavitev so vodili mgr. D. Štiglic, direktorica TOZD CAOP. C. Jakovljevič, direktor službe za AOP DO Krka, Janez Novak, vodja projekta PMPS za Iskro, Stane Stare, nosilec projekta »Materialna preskrba < ter skupen vodja projekta iz DO Krka Franc Kristan. Predstavitev je potekala, lahko bi rekli skoraj v živo. saj >o zanjo uporabili kar štiri monitorje, tako Ja so si udeleženci lahko ustvarili živo sliko poteka in delovanja takega načina dela. Pri prezentaciji je bita torej uporabljena moderna oprema, ki je omogočala kar najbolj nazoren prikaz. Pri predstavitvi je sodelovala tudi DO Krka. s katero, kot smo že omenili. TOZD CAOP sodeluje že dlje časa. Sodelovanje obeh OZD tudi tokrat temelji na sporazumevanju in enakopravni delitvi dela. Pri tem upoštevata obe strankvzahteve druge, tako Iskrine s področja proizvodnje in materiala, kakor tudi specifične Krkine. Sicer pa v tem primeru ne gre za prvo sodelovanje, saj sta omenjeni OZD uspešno sodelovali tudi že na podsistemu interaktivnega spremljanja izvoznega poslovanja med Iskro Commerce, TOZD CAOP, SOZD Gorenje. SOZD Slovenijales. V uvodnem izvajanju je mgr. D. Štiglic podala kratek prerez dela v računalniškem vodenju proizvodnje v Iskri. Poudarila je da je v letu 1981 bila v okviru skupne projektne naloge s TOZD Bil: ORGANIZACIJA IN INFORMATIKA V PROIZVODNO TEHNIČNI DEJAVNOSTI začeta naloga z naslovom Izbira in prilagoditev programskega paketa za vodenje proizvodnje. Namen naloge je bil izdelati strokovno utemeljitev za nakup paketa za vodenje proizvodnje. 1 1 ra CAOP je imela že več let v programu dela za eno izmed primarnih nalog razvoj informacijskega podsistema za vodenje proizvodnje. Zavedali so se, da gre za zelo zahtevno nalogo. V razvoj in izdelavo znanih paketov za vodenje P1CS firme IBM. UNIŠ firme UNIVAC...) je bilo vloženih po nekaj deset let človeškega dela visokokvalificiranih strokovnjakov, Sami in prek Iskia Standard so iskali možnost nakupa paketa, ki bi ga bilo možno inštalirati na razpoložljivi opremi. Dobili so podrobne informacije o dveh takih paketih (CMMS—SDC Izrael in MRPS — CINCOM ZDA). Pri obeh paketih so okvirne vsebinske rešitve ustrezale potrebam Iskre. Po strokov n. analizi uporabnikov iz DO Iskre skupaj z delavci DO ZORIN je bila sprejeta odločitev, da bi bil ustreznejši paket MRPS. Za leto 1982 je naloga kandidirala za letni plan združevanja sredstev v SOZD Iskra pod enakim naslovom. V tem letu se je v Iskro vključila tudi Iskra Delta in napovedala možen nakup MRPS pod bolj ugodnimi pogoji. Dogovori z Delto o tem in možnem sodelovanju so se razvijali zelo počasi, tako da je realizacija naloge kasnila. DO Krka, ki je paketno verzijo paketa MRPS nabavila je ugotovila, da interaktivna verzija ne.izpolnjuje pričakov anj — zato so začeli z lastnim razvojem. Glede na stanje potreb in obveznosti do SOZD Iskra smo sprejeli ponudbo i >0 Krke o sodelovanju na razvoju pr,, umske opreme za vodenje proizvodnje Programski pale t d.i, > TOZD CAOP načrtuje|o ’ t _ ’.i. m del celotnega povezat: . i.ivv nega IS v DO Iskre. zato predvsem prikazati prograCl iz< prikazati že opravljeno deloter a prave dobiti nove pobude za ' daljnje delo« je poudarila mgr-lic. . p. Kot smo videli, je ves projek . van interaktivno. Gre za novo h, tJlJO k"1 rs /""S »VS el r~\ i t |«-S I • Iz VtnTzI k ^ -A pomeni velik korak novo tehnologijo, ki smo jo f ^ Iskra dolgo potrebovali. Stara !.e jf! gija (palatne obdelave) je nudil3 ki"*! macijc samo iz pretekle dobe za jo za knjigovodske obračune’ tehnologijo pa je možen vp°8|eiri) materialne tokove —- v dane01 ^ ku. Vsekakor je taka možnost vp ^ v vsakem trenutku v trenutni j poslovnih dogodkov velika Pn ,£ in dragocena informacija za tek0 lovne odločitve. V prvem delu predstavitve s° » kazani programi, popolnoma jeni potrebam Iskre. Ti oniogo° z datoteko osnovnih podatk rialnih postavk ter kosovničn sorjem. Ti programi omogočal0'^ je poudaril Novak, enostavn0^ mentacijo podobnih izdelkov dulno grajenih sistemov. ^ Prikazan je bil tudi mate^ni(; planske predkalkulacije, ob c J pojasnili, da bo — ko bodo v da^ tudi proizvodni postopki, kar P « jejo do konca leta 1983, Pr jjrjl cija razširjena tudi na ostale stroške. J Osrednji del drugega dela P* cije pa je bil prikaz vodenja za1^ grami so izdelani tako, da ne ^;l čaj o le sprotnega zajemanja pf ^ ^ dogodkov ampak vsak prom0. takoj poleg na stanje zaloge tu j druga stanja (npr. stanje nar0?. lovnih nalogov, stanje rezerv^L Podatki, s katerimi se ažun^.j plV' (oN obl loge in druga stanja so shranj01 podatkov in pripravljeni za knjigovodstva in obračunov skladišč, obračun stroškov, proizvodnje). Na zaloge se navezujejo že iz0^ tudi prezentirani programi, ki čaj o zasledovanje naročil za m0 ; postavko spremljanje realizac,).J g rabe na delovni nalog, rezerva ^ ^ terialnih postavk za planirane^) j. naloge, vpogled v izbrani seS13l,trebni‘' d> | — vzdrževanja vseh potrt tek (kosovnice, proizvodni delovni nalogi, tehnološka ^ mesta....) planiranje virov, kj£f j enostaven in hiter način Pr možnosti realizacije nekega P ‘ sprejema naročila nekega k P(l bodo planirani samo kritični j; ozka grla v proizvodnji, potr°' j ze, energija, kritični materia — izračun neto potreb p° nih postavkah, kjer bodo na P0^ = ,v ^ trebe trga in že izstavljenih naf j, ; čunanc terminsko opredeljene ^ | materialnih postavkah za po cijo tega plana, , — termimranje — gre za v operacij po strojih za krap6 ^ ^ — obdelava dobavitelje'' ^ Ijanjem in zasledovanjem n vsemi potrebnimi evidencam1 — planske predkalkulacije^ standardnih predkalkularij P nih stroških so tudi predvideli' kalkulacije potrebne za odnose (tu ne izračunavajo >c vre (Nadaljevanje na V1 V »E s-: ic tl S di«» s č| ji o k N 2 r 4 o !! k k l! 11 tč 8 is i »d h,; k? m |ij iir 0 'J ^ g. STRAN 11. junij 1983 SOZD Iskra-Odbor za varstvo pri delu in humanizacijo dela Tretja strokovna konferenca ZDRAVSTVENO VARSTVO V TOZD IN DO V _y Aktivno zdravstveno varstvo delavcev (zdravstvena preventiva) je pomembna sestavina humanizacije dela in dobrega gospodarjenja referat Doc. dr. SAMO MODIC, dr. med. 1. UVOD Učinki naravnih (fizikalni, kemični, biološki) ter družbenih dejavnikov okolja (delovnega in življenjskega) na življenje, zdravje in delovno zmogljivost ter dobro počutje delavcev, se lahko kažejo: 1. na delavcih samih kot: 1.1. nespecifični učinki, ki so lahko kratkotrajni in prehodni, lahko pa dolgotrajni (utrujenost — stres, psihosomatske bolezni, presnovne motnje ipd.); 1.2. specifični učinki, ki so lahko: — toksični (okvare organskih sistemov) — akutni učinki: kažejo se takoj, najkasneje 24 ur po učinkovanju škodljivosti — kronični učinki: kažejo se čez čas, lahko šele čez desetletje — kancerogeni učinki: javijo se po več letih ali desetletju — ostali kvarni učinki na zdravje: alergija, difuzna fibroza, fotodinamični učinki ipd. 2. na razvijajočem se plodu pri nosečnicah (teratogeni učinki) 3. na potomstvu: na drugi, tretji generaciji (genetični učinki). Pozorni smo predvsem na akutne učinke, ki jih lahko zaznamo z našimi čutili, spregledamo pa nespecifične in specifične ter ostale kronične učinke, prav tako kancerogene in teratogene učinke, povsem pa smo neosveščeni glede genetičnih učinkov. Mednarodna organizacija dela, svetovna zdravstvena organizacija, ustanove medicine in varstva pri delu ter strokovna združenja posvečajo zadnja desetletja posebno pozornost humanizaciji življenja in dela, prizadevajo si, da bi tehniki in gospodarstveniki vključili v svoja prizadevanja za pospešenim gospodarskim in tehničnim razvojem tudi merila humanizacije dela. Svetovna zdravstvena organizacija je leta 1969 posvetila svetovni dan zdravja temi »Zdravje, delo in produktivnost«. Izzvenel naj bi v mislih: — da je zdrav delavec na urejenem delovnem mestu najbolj produktiven, — da so zdravje, delo in produktivnost najbolj pomembni dejavniki gospodarskega razvoja in družbenega napredka,’ — da je stopnja varovanja življenja, zdravja in delovne zmogljivosti delavcev merilo, s katerim se v mednarodnem svetu presoja položaj delavskega razreda v neki družbi. Delavec reagira na prevelike obremenitve in na zdravstvene škodljivosti pri delu, na slabe medsebojne odnose in odtujenost s slabim počutjem, nezadovoljstvom, z utrujenostjo, s fluktuacijo, lahko pride do poškodb, do bolezni (pomembne so predvsem bolezni v zvezi z delom), ki se lahko končajo z invalidnostjo ali celo s smrtjo. Vsak od teh pojavov (kazalci negativnega zdravja delavcev) znižuje osebno in družbeno produktivnost, narodni dohodek in živl-jenjsko raven nas vseh (Slika 1.) Številne dejavnike (do sedaj so jih ugotovili že preko 40), ki lahko vplivajo na raven in dinamiko kazalcev negativnega zdravja delavcev, lahko združimo v nekaj skupin (kategorij); — delavec: njegove telesne in duševne lastnosti in sposobnosti, zmogljivost posameznih organskih sistemov, njegovo zdravstveno stanje (delavčeva reaktivnost); Slika 1. Faze zaostritev protislovij Slovek-okolje (patološkega prooeea) ii. posledice, .pevenbns ta ocenjevanje (ne)zmolnoeti za delo FiriclcZke cčeptacija — DELA, NALOGE EN OPRAVILA (DELOVNO MESTO): TELESNE IN DUŠEVNE OBREMENITVE PRI DELU IN EKOLOŠKE ŠKODLJIVOSTI (FIZIKALNE, KEMIČNE, BIOLOŠKE); — VARSTVO PRI DELU (V ŠIRŠEM SMISLU): TEHNIČNO. ZDRAVSTVENO VARSTVO, PREDVSEM AKTIVNO ZDRAVSTVENO VARSTVO, PSIHOSOCIALNO IN DRUŽBENO-PRAVNO VARSTVO; — ŽIVLJENJSKE RAZMERE; — ŠIRŠE OKOLJE: NARAVNI (FIZIKALNI, KEMIČNI IN BIOLOŠKI) IN DRUŽBENI DEJAVNIKI ŠIRŠEGA OKOLJA; — RAVEN SOCIALNE VARNOSTI: ZAKONODAJA S PODROČJA ZDRAVSTVENEGA, INVALIDSKO-POKOJNINSKEGA IN SOCIALNEGA VARSTVA; — SKLADNA IN USMERJENA DEJAVNOST VSEH SEGMENTOV DRUŽBE NA VSEH RAVNEH, PREDVSEM ZDRAVSTVENE SLUŽBE (OCENJEVANJE DELOVNE ZMOŽNOSTI). 2. DRUŽBENA IZHODIŠČA ZDRAVSTVENE PREVENTIVE KOT SESTAVINE HUMANIZACIJE DELA IN BOLJŠEGA GOSPODARJENJA Ob mednarodnem simpoziju o analizi in zdravstveni oceni delovnega mesta, ki ga je organiziral Klinični center v Ljubljani — TOZD Inštitut za medicino dela, prometa in športa v Portorožu od 24. do 26. 9. 1980, je predsednik Republiškega sveta Žveze sindikatov Slovenije tov. Vinko Hafner med drugim rekel naslednje: »Jugoslovanski sindikati so v svoji politični aktivnosti programsko in praktično vedno najneposredneje podpirali in bili tudi neposredni udeleženci vsake dejavnosti, ki naj bi vzpodbudila bolj zdrave, varnejše in vsestransko humanejše delovne in življenjske razmere. Izhodišče simpozija je zdravo delo, zdravo in vsestransko varno delovno mesto, torej človek v združenem delu. Na prvi pogled se zdi kot, da problematiko opazujemo, kot temu pravimo v »mikro planu«. V resnici pa se iz tega izhodišča napotujemo takorekoč k vsem razvojnim vprašanjem naše samoupravne in ekonomske politike. Saj zdravo delo ne pomeni samo večjo produktivnost in hitrejši razvoj, temveč pomeni mnogo več: srečo človeka, pot k njegovi dejanski osvoboditvi, pomeni garancijo, da ima naš samoupravni socialistični sistem pred seboj predvsem uresničitev dejanskega razodtujevanja neposrednega proizvajalca. Nobena znanost, ki hoče biti zares znanost, ne more biti ravnodušna do učinkov, ki jih imajo taki ali drugačni znanstveni dosežki na človeka. Vse tisto, kar bi šlo na njegovo škodo, je v nasprotju z znanstveno etiko. Zato prav pri izbiri tehnologije, pri uveljavitvi znanstveno-tehnološke revolucije, katere priča smo, morajo sodelovati med drugimi vsekakor tudi medicinski strokovnjaki, katerih ve-čsna je tudi vas udeležencev na tem simpoziju. Mislim, da v našem dosedanjem tehnološkem razvoju ni bila dovolj prisotna medicina, medicina dela, socialna medicina, ki bi morala biti sposobna, da pove svoja kompetentna mnenja tudi o izbiri tehnologije, tehnoloških procesov, organizacije dela itd. Tudi tukaj je nekako prisotno dejstvo, da se medicina javlja »post festum«, ali, kot to pravite zdravstveni strokovnjaki, »kurativno«. To pomeni, da smo se tudi pri tem usmerili na vzročnosti, ntv»etiologijo« invalidnosti, bolezni, nesreč pri delu itd. Gremo torej v radikalnejšo smer, ki mora dati svoje rezultate. Res je, da vsakega uspeha ni moč takoj doseči. Pri tem pa bi morali biti tudi, rekel bi, praktični. Marsikaj, kar že vemo, moramo z upornostjo vnašati v združeno delo, pa tudi vsiljevati tisto, kar zahteva medicinska etika«. 3. PRAVNA IZHODIŠČA VARSTVA DELAVCEV AKTIVNEGA ZDRAVSTVENEGA Aktivno (preventivno) zdravstveno varstvo delavcev, kot del kompleksnega varstva pri delu (tehnično, zdravstveno, psiho-socialno in družbeno-pravno), ni le pomembna sestavina humanizacije dela, temveč tudi dobrega gospodarjenja. V prvem in drugem odstavku 1. člena Zakona o varstvu pri delu (Ur. 1. SRS, štev. 33-74) stoji: — Varstvo pri delu obsega pravice in obveznosti delavcev in njihovih organizacij združenega dela po tem zakonu in drugih predpisih do ustvarjanja in zagotavljanja takšnega delovnega okolja, delovnih in življenjskih razmer, ki zagotavljajo fizično in moralno integriteto delavca pri delu; — Varstvo pri delu po tem zakonu je celokupnost ukrepov, postopkov in opravil, s katerimi si delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, v delovnih organizacijah in sestavljenih organizacijah združenega dela ter v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ustvarjajo in zagotavljajo varno delovno okolje, delovne in življenjske razmere ter s tem uresničujejo pravico do varstva pri delu. V 2. členu istega zakona pa stoji: — Varno delovno okolje in vame delovne razmere po tem zakonu se ustvarjajo s tehničnimi, zdravstvenimi, socialnimi, vzgojnimi, pravnimi in drugimi vxV.xex>\% "s V.vxXex"xvcv\ \>xx;^>xti:soVAe.x x\\ OX>x«vVxttxx 'zaXxvvv ssX"v t;xvv ^>xxxxx\exx\x vz.\vx «x vXe\ovrv0 V-M oA '2. c7b <\o pxeXo S °/o "vse-Vv *ata?poAexnXi. ^artvo"Vam. \e. V>X\o cXawo xtxvaVX pTeao<3LO>) po\x e-ttrvV VaArv %,\toYa\v proBVov , T\a. oT^aTvvz.a.cV^V.e. xxGcXo<\e\a.v\o-sX\ (de\avcv no&e^o koristiti predpisanega \0 minutnega odmora"), na popestritev dela Iv smislu raznovrstnosti opravii), na problem »sekundarnega« onesnaževanja, klimatofobi je ipd. Ver jetno je v DO Iskra še dosti idej in pobud, ki pa jih za to priložnost nismo uspeli evidentirati. VI V predstavitvi glavnih značilnosti, ki so povezane z zdravstvenim varstvom v različnih segmentih SOZD Iskra, pa ne moremo mimo vloge planov, samoupravnega sprejemanja odločitev, poslovodnih organov in družbenopolitičnih organov. V vseh okoljih so neke (vsaj) splošne in posredne opredelitve v zvezi z zdravstvenim varstvom delavcev vključili v temelje srednjeročnih planov, v letnih planih pa je konkretizacija izostala. Za poglobljene razprave na pristojnih samoupravnih organih je nujno potrebna analitika na višji stopnji, oz. vsaj boljši delovni odnosi zdravstva z ustreznimi deli strokovnih služb. Poslovodni organi v nekaterih DO že polno vključujejo ta del širše pojmovane socialne politike v poslovne odločitve, v drugih imajo nekoliko drugačna stališča. Podobna ugotovitev velja za sindikalno organizacijo, ki ji morda manjka rahel odmik od načelnosti. KOREFERATI Problematika bolniškega staleža MARJETA HABJAN, DO Široka potrošnja, TOZD Elektromotorji, Železniki 4. Preventivno zdravstveno varstvo Po podatkih iz 14 DO Iskre le v treh ocenjujejo, da je bilo doslej preventivno zdravstveno varstvo dobro, v polovici, da je srednje, v tretjini pa da je slabše kot bi lahko bilo. Kljub temu, da so ocene subjektivne, so lahko dober indikator razploženja v tistih delih strokovnih služb, ki so zainteresirani za dobro preventivno zdravstveno varstvo. Drugi indikator je obseg preventivnih pregledov. Prvi pregledi se opravljajo v obsegu od 2 % do 13 % skupnega števila zaposlenih, periodični pregledi na delovnih mestih z večjimi riziki pa v obsegu 8 % do 28 % vseh zaposlenih. Na podlagi teh podatkov pa ugotavljamo, da je obseg velik, ponekod morda celo prevelik. Torej se prigovori vežejo na kvalitetne vidike. Konkretne razmere so med dvema ekstremoma: — En pol predstavlja DO kjer imajo z dispanzerjem za medicino dela samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela, h kateremu vsako leto sklenejo aneks, dalje delovni načrt (srednjeročni, letni) in finančni načrt, pregledi in ostale dejavnosti se opravljajo po doktrini aktivnega zdravstvenega varstva (19 točk), vse kar je narejeno, se plača (čisti računi), kurative in socialne medicine), pri kurativnem pregledu je prisoten tudi preventivni karton, ob vsaki spremembi dela ponovno izvedejo zdravstveni pregled delavca... in še bi lahko naštevali pozitivne elemente, ki izhajajo iz pravila, da je pomembno imeti dober (tudi korekten) delovni odnos. — Drugi pol pa predstavlja velika DCf, kjer je sicer tudi sklenjen samoupravni sporazum z zdravstvenim domom, pa ni dobrega programa, vrstcždobrih predlogov zdravstveni delavci preslišijo, pregledi se veselo »štancajo« (važno je število), ni nobenega skupnega analiziranja, je le spisek pregledanih..., pa čeprav so odnosi med vodstvom DO in vodstvom obratne ambulante dobri. Dobra preventiva pomeni veliko več kot le število pregledov. Dobra preventiva v nekem smislu lahko tudi povečuje bolniški stalež, saj dosti odkrije. Dobra preventiva ne prenese dveh taborov, preventive in kurative, zahteva tesno sodelovanje z ustreznim delom strokovnih služb, zahteva*dogovarjanje, dobro organizacijo, vse tisto kar vsebuje tudi medicinska doktrina. V delovnih organizacijah, kjer se preventiva »nekako« opravlja, vendar ne morejo čakati na mladega zdravnika, da se bo morda kaj spremenilo oziroma obrnilo na bolje. V najtesnejši zvezi s preventivnim zdravstvenim varstvom je tudi problem »prijavljanja« poklicnih bolezni. V okoljih, kjer preventiva ugotavlja »poklicne okvare« npr. sluha, vida, sta uveljavljeni dve praksi: — Nič se ne stori za dokončno priznanje poklicnega obolenja (iskanje izvedenskega mnenja, intenzivno spremljanje razvoja telesne okvare, pobuda, da se primer pri javi na posebni kartici), večkrat zdravstveni delavci celo odgovorijo, da je to stvar delovne organizacije — DO v zdravstvu išče t.i. klinično potrditev vzroka, in če je ta v delovnem okolju, takoj ukrepajo s premestitvijo, sled se zabriše, do prijave poklicnega obolenja ne pride. Delavci so v primerih poklicnega obolenja upravičeni do posebne odškodnine. Temu cilju morajo biti podrejeni vsi postopki, če je posledica na človeku že 5. Tehnološko tehnični razvoj in bolniški stalež Nesporno je, da med tehnološko in tehnično sfero ter bolniškim staležem obstajajo pomembne zveze. Tako imenovane vgrajene nevarnosti in škodljivosti predstavljajo potencial, ki lahko učinkuje trenutno ali pa deluje v daljšem času. Prav slednji, dolgoročni vplivi na zdravje niso dovolj spoznani in jih je težko oz. jih ni mogoče uporabljati za utemeljevanje akcij oz. programov za izboljšanje vgrajene varnosti. V dveh DO smo registrirali izostrena stališča o tem, v kakšni smeri bo šel razvoj. V eni so nakazali tri smeri razvoja robotizacija, zamenjava klasičnih trakov z modificiranimi sistemi in popolnejše varovanje posameznih delovnih priprav m naprav), v drugi pa ukinitev tekočih in uvedbo integriranih delovnih mest. V drugih DO pa so v tej zvezi opozarjali na prestrukturiranje proizvodnje, za V naši temeljni organizaciji smo v zadnjih letih namenili precej pozornosti zmanjševanju bolniškega staleža. Problematiko odsotnosti delavcev z dela zaradi bolovanja smo velikokrat obravnavali na sestankih družbenopolitičnih organizacij, sestajali smo se s predstavniki delovnih organizacij v Selški dolini in zraven povabili tudi zdravnike. Vsi smo se trudili, kako bi zmanjšali stalež, hoteli smo navezati boljše stike z zdravstveno službo, vendar je nemalokrat vse izrečeno ostalo le na papirju. Delali smo razne analize, spremljali holovanje delavcev na posebnih karticah, kjer smo ločili bolniški stalež po naslednjih kazalcih: holovanje do in nad 30 dni, nega, spremstvo, izolacija, nesreče pri delu in porodniški dopust. Iz teh kartic smo lahko ugotovjli, kdo največ boluje, kdaj, koliko časa in kaj je vzrok. Ugotovili šmo, da največ holujejo delavci z nižjimi osebnimi dohodki, s slabimi stanovanjskimi razmerami, z nepreskrbljenim varstvom in da pogostokrat bolujejo le po nekaj dni. Zgodilo se je, da se delavci iz drugih republik npr. po kakšnih praznikih po nekaj dni niso javili na delo. Nato pa so prinesli bolniški list od njihovega zdravnika, katerega pa naši zdravniki niso hoteli potrditi. So pa tudi primeri, ko delavcu določeno delo ne ugaja in že v naprej napove bolniški stalež in ga preprosto tudi dobi. Hoteli smo, da bi nam vodje oddelkov vsak dan sproti javljali, koga ni na delo, vendar se to ni obneslo. Zgodilo se je, da nas je vodja oddelka povprašal po njegovem delavcu, če kaj vemo, kaj je z njim, ko ga že več dni ni bilo na delo. Velikokrat je bila navzoča slaba volja. Zaradi vsega tega je prišlo do direktive, da je bolnike treba nadzorovati oz. obiskovati na domu. Prevladalo je mnenje, da je to delo izključno delo socialnega delavca, s čimer pa se sploh ne strinjam. Sprva sem hodila sama kontrolirati bolnike, nato pa se mi je pridružila še sodelavka, ki je pisno potrdila, da so podatki zares točni, kajti pisna poročila sem oddajala vodji splošnega sektorja in ga s tem seznanila o poteku obiska bolnikov na domu. To delo je bilo zelo naporno. Kontrole s sodelavko nisva izvajali vedno na isti dan v tednu. Vsak teden sem izbrala drug dan. Zjutraj sem dobila iz oddelkov sezname, kdo je na bolniški in nato sva s sodelavko odšli na pot. Pazila sem, da sem izbrala vedno druge delavce, iz različnih krajev. Nemalokrat se je zgodilo, da sva naleteli na nerazumevanje in nesramnost. Po pravici povedano, me je bilo včasih strah koga obiskati. Bili pa so tudi razumevajoči bolniki, ki so vedeli, da to ne delam zato, ker mi je všeč, ampak ker moram. Najbolj me je jčz.ilo, kadar sem koga dobila pri kakšnem delu, ko je začel ponujati kakšne stvari, naj vzamem, preprosto zato, da bi bila tiho. Od takih sem se hitro poslovila. Zgodilo pa še je, da sem se lahko z nekom tudi lepo pogovorila, ne samo o njegovi bolezni, ampak tudi o drugih problemih in sem imela občutek, da je malo pozabil na svoje težave. Hkrati sem imela priložnost spoznati ljudi in njihove socialne razmere. Ko sva z obiskom končali, sem poročala vodji sektorja, ki naj bi naprej ukrepal. Nemalokrat je ostalo samo pri poročilu. Tako so ljudje obsojali samo naju s sodelavko. Velikokrat sem se spraševala, ali je kontrola bolnikov na domu res delo socialnega delavca, ali pa naj hi to delo opravljal kdo drug. Mislim, da je socialni delavec tisti, ki ljudem pomaga, svetuje, jim da morebitne napotke pri reševanju njihovih problemov, ne pa, da jih kontrolira. Veliko takega dela je v tovarni, kjer bi bil socialni delavec lahko zraven in kaj svetoval, vendar se, če lahko tako rečem, »pri lepem delu« vedno najdejo samo drugi. Prav zaradi tega opažam, da delavci ne hodijo več toliko k nam z raznimi prošnjami ipd. ker se nas preprosto bojijo. Tega jim tudi ne morem zameriti, saj smo sami povzročili tako zmotno mišljenje o socialnem delu. Predlagala sem že, da bi nastavili skupnega kontrolorja za vse delovne organizacije v Selški dolini. Vendar mislim, da iz. tega ne bo nič, kajti druge delovne organizacije v naši dolini so nehale izvajati kontrole. Prišle so namreč do spoznanja, da se staleža ne da zmanjšati samo s kontrolo bolnikov na domu. Za to so potrebni tudi drugi ukrepi, predvsem tisti, ki krepijo navezanost na delo in ustvarjajo boljše medsebojne odnose, kar pa s kontroliranjem bolnikov na domu ne bomo ustvarili. Navseztidnje pa mislim, da bi tudi boljše sodelovanje med OZD in zdravniki, ki odobravajo stalež, pripomoglo k zmanjšanju bolniškega staleža. V^eVtafceve Y.x\ei^e.vr\ eVw%xewz\v -z.a- pos\ovai\*ya. tXe\avcev Vz. drvtgvVv V.Ta^ev 3gpsVaVv(v 'z.ačeiVču sedemdeseVvVv Nel1). Nov\ delavci so bili pripravljeni spre jemati kakršnakoli dela, zato ni slučajno, da so delavci iz drugih republik opravljali ta dela, ki so v tovarni veljala za najtežja. Novi delavci, izpostavljeni težkim pogojem dela, hkrati pa neprilagojeni na novo okolje, so kmaiu začeli iskati možnosti za druga lažja dela t)li so po kratkem času prekinili delovno razmerje. Soočili smo se s hudim problemom velike fluktuacije. Uvajanje delavcev na delo tlačnega vlivanja traja dlje, kot pri večini drugih enostavnih del, zato je bilo stalno menjavanje delavcev v livarni izredno drago. Proizvodnja je bila manjša, bilo je več odsotnosti z dela zaradi bolezni in nesreč, kvaliteta izdelkov je bila slaba, hkrati pa je pogosto prihajalo do poškodb dragih kokil in celo strojev. Zato je bilo nujno potrebno delavce ustaliti na teh delih. V času, ko je tovarna iskala metode za ustalitev delavcev, je (koncem marca 1976) skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja izdala sklep o določitvi delovnih mest v livarnah, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, in o stopnji povečanja. Ta sklep je tovarni omogočil, da sicer z delno večjimi stroški, dodatno stimulira delavce, da ostanejo na delih v livarni. Tovarna pa je z namenom, da bi zmanjšala fluktuacijo, izvedla še dodaten ukrep, tako da je ne glede na rezultate vrednotenja zahtevnosti dela dodala vsem delavcem v livarni dve oz. eno konjukturno grupo dela. To je pomenilo, da so se za približno deset do dvajset odstotkov povečali osebni dohodki. Lahko torej ocenjujemo, da sistem vrednotenja zahtevnosti dela, ki ga uporablja skoraj celotna ISKRA, ne stimulira dela v težkih pogojih dela v tisti meri, kot sicer govorimo, da je to potrebno. Ta sistem vrednotenja je namreč tak, da pogoji dela v ožjem smislu besede predstavljajo le največ 9 odstotkov v primerjavi z vsemi ostahmi merili, tci jih uporabljamo za ugotavljanje zahtevnosti dela. Ne glede na to, da je lovaina leta 1975 dogradila del nove livarne pa lahko ocenimo, da smo se pri i eševanju neugodnih delovnih razmer posluževali bolj »zdravljenja« kot pa preprečevanja velike fluktuacije delavcev, ki je bila v pretežni meri posledica neugodnih širše pojmovanih pogojev dela. Tako se pač dogaja v praksi, čeprav besede z govorniških odrov zvenijo povsem drugače. Povezanost poklicnega svetovanja v osnovni šoli, poklicnega izobraževanja v srednji šoli in varstva pri delu pri opravljanju del in nalog JOŽE VOLARIČ, Šolski center Iskra, Kranj V praksi smo priče, kako se nekateri poškodujejo pri delu ali zbolijo za poklicnimi boleznimi. Vzroke za te pojave nismo predvidevali in zato nismo poskrbeli za preventivne ukrepe. Predhodni ukrepi kot na primer profesionalna orientacija in selekcija pa so vsaj v nekaterih primerih prepozni. Kandidat, ki je za začetek opravljanja dela in nalog že dosegel zahtevano izobrazbo, se kot štipendisti (sedaj sicer kot pripravnik) pojavi v delovni organizaciji. Vsako delo in naloge imajo svoje zahteve, vsak človek pa ima določene zmožnosti. Na obeh nivojih so dopustna in tudi nujna določena prilagajanja. Prilagajanja povzročajo obremenitve. Na eni strani so to materialne (fizične) obremenitve, ki jih kandidat težko prenaša, na drugi strani pa so psihofizične obremenitve, ki so še manj sprejemljive, ker prej ali slej povzročijo nezaželen dogodek v procesu dela. Zaradi omenjenega sVza fjekatera dela in naloge postavlja vprašanje potrebe po predhodno pgtrejši poklicni orientaciji. Splošne pogoje za Vtltnatev v izobraževanje določa zakon o usmerjenem izobraževanju, za vkljubif$$\kyzgojno izobraževalni program in smeri pa sam program. Ti pogoji pa sb uspešno končana osnovna šola in pozitivne ocene v predhodnem razredu — vsaj kar zadeva programe v elektrotehnični in kovinarski usmeritvi. V preteklosti smo učence vpisane v šolo za poklic, predhodno testirali z namenom, da bi ugotovili psihofizične sposobnosti. Opravljali so celo specialne zdravniške preglede. Sedaj tega ne delajo več. Imamo sicer ugotovitve službe Zavoda za zaposlovanje o primernosti kandidata za vpis v program, toda te podatke obravnavamo le takrat, ko je kandidatov preveč in pride do omejitve vpisa odnosno sprejemnega izpita. Pojavili so se primeri da smo pri učencih v drugem letu šolanja, ko se začenja praktični pouk, ugotovili, da nimajo v zadostnem obsegu potrebnih sposobnosti za uspešno opravljanje vaj. Te sposobnosti so predvsem: poznavanje (razločevanje) barv, izostrenost posluha, ročne spretnosti in sposobnostma delo na višini. > ' Te sposobnosti se ugotovijo na specialnih pregledih, ki bi jih bilo treba opraviti že pred vpisom v usmerjeno izobraževanje. 1 Vloga zdravstvenih in psiholoških vidikov pri premeščanju delavcev * JANEZ MAVER, DO lelematika, Kranj V tem kratkem korefe ralu želimo opozoriti na zanemarjanje ali celo ignoriranje vloge psiholoških in telesnih (zdravstvenih) faktorjev pri premeščanju delavcev na nove delokroge. \fedtem k*> je psihološka in zdravstvena preventiva oh sklenitvah delovnega razmerja sorazmerno urejena, še posebno če se izvaja v okviru dobro organ iz i~ mne kadrovske in zdravstvene službe, so premestitve največkrat izključno v rok:ih vodij in komisij za delovna razmerja, ki niso strokovno dovolj podkovani. Oh vsaki premestitvi, posebno ob tisti na dela s povečanimi riziki, bi se morala obvezno preučiti vsa zdravstvena in psihološka dokumentacija kandidata, glede na specifične zahteve novega delokroga pa izvesti še dodatna diagnostika, na osnovi katere naj bi se izoblikovala prognostična ocena primernosti posameznega delavca za določen nov delokrog. Posledice stihijskega in nestrokovnega premeščanja so lahko večstranske: — kandidatove psihične in telesne sposobnosti so lahko kontraindicirane tako s sestavljenostjo kot tudi zahtevnostjo novega delokroga po vertikali lestvice uspešnosti, po horizontali pa na psihološkem kontinuumu socialnih komunikacij znotraj in izven delovnih skupin — mnoge latentne telesne okvare se lahko že v zelo kratkem času spremenijo v akutne — neustrezne sposobnosti vzbujajo nezadovoljstvo, ki lahko vodi v psihosomatsko patologijo :— pri delu po normi lahko izstopa monotonija na eni in vznemirjenost zaradi nedoseganja norme na drugi strani, pač glede na psihosomatske značilnosti in osebnostne lastnosti v ožjem smislu. Pomen selekcije na ustrezne delokroge je pri premeščanju vsaj tolikšen kot pri prvem razporejanju, saj je večja verjetnost, da je pri delavcu z daljšo delovno dobe prišlo do degenerativnih sprememb na organizirane ali celo do poklicne bolezni. Stihijska selekcija je poleg omenjenih pomanjkljivosti v veliko primerih tudi negativno usmerjena, saj se za nove delokroge velikokrat izbirajo manj sposobni in osebnostno manj stabilni posamezniki, ki se pač nestrokovnemu ukrepu ne znajo ali nočejo ubraniti. Z vidika varstva pri delu in humanega postopanja z delavci bi morali pravno regulirati postopke premeščanja, saj bi le na ta način lahko zagotovili maksi-mox. pravega delavca na ustrezen delokrog, kar je osnova za optimalno učinkovitost in zadovoljstvo pri delu. Ne nazadnje je treba nujno upoštevati delavčev neposredni interes in njegove dotedanje delovne izkušnje in s tem avtomatično izpostaviti pozitiven motiv za (ustvarjalno) delo. Pri tej nalogi bi morali sodelovati specialist medicine dela, psiholog, tehnolog in po potrebi še kakšen strokovni profil (sociolog) in pa seveda neposredni vodja dela. Ses tavni Jel pregleda so tudi eventualni specialistični pregledi in konsulta-cije ter eventualni kontrolni pregledi in preiskave. • Mnenje ob končanem pregledu vsebu je relavantne ugotovitve, oceno zdravstvenega stanja pregledanega, s posebnim ozirom na eventualno ugotovljena dejanska tveganja, bolezni ali stanja, ter predlog ukrepov za izboljšanje zdravstvenega stanja in prognoza za poklicno in izvenpoklicno aktivnost pregledanega. Z izvidom in mnenjem je lahko seznanjen vsak pregledani slušatelj že v času dva do tritedenskega bivanja v šoli. Poleg tega vsak pregledani dobi prepisani popis pregleda z mnenjem, oceno in predlogi po pošti na dom in tudi na izbranega (lečečega) zdravnika v svojem kraju. Nadaljnja usoda rezultatov pregleda, mnenja in ukrepov je odvisna od pregledanega, njegovega zdravnika in je zaenkrat za nas neznanka. Da bi bil trud in denar, naložen v preglede in preiskave ter mnenja, čimbolje naložen, je sestavni del šolskega programa zdravstveno vzgojno predavanje z možnostjo konsultacije za slušatelje, ki so dejansko pregled opravili. Obsega strokovno raziago dejavnikov tveganja managerskih bolezni in ukrepov za njihovo zgodnje odkrivanje, spremljanje, zdravljenje in rehabilitacijo, s posebnim poudarkom na ukrepe za preprečevanje managerskih bolezni in njihovih (pogosto hudih) posledic. Markantno število dosedaj pregledanih poslovodnih delavcev nas obvezuje na obširno analizo ugotovljenih rezultatov. Okvirna analiza nam dovoljuje zaključiti, da so preventivni zdravstveni pregledi poslovodnih delavcev (mana-gerjev) in tudi drugih delavcev, kjer dominirajo duševne obremenitve pri delu, poti ,'bni, da se morajo opravljati po enaki strokovni doktrini po vsej Sloveniji, da morajo imeti jasna in praktična mnenja o zdravstvenem stanju pregledanega in o možnostih in načinih izboljšanja zdravja rizičnih skupin. Za poglobljeno (morda celo računalniško obdelano) analizo pripravljamo program. Ta bi morala dati relevantne podatke tudi smeri možnosti za evalvacijo uspešnosti pregledov in vzgojno izobraževalnih akcij poslovodnih (in drugih duševno obremenjenih) kadrov, s posebnim poudarkom za organizacijo sistematičnega kompleksnega zdravstvenega varstva teh rizičnih skupin. Izvajanje periodičnega zdravstvenega nadzora delavcev Metodologija spremljanja zdravstvenega stanja in organizacije zdravstvenega varstva poslovodnih delavcev Mag. MARIO KOCIJANČIČ, dr. med. , Dispanzer za medicino dela, ZD Kranj Strokovnjaki so se za bolezni poslovodnih delavcev (»managerske« bolezni) začeli zanimati v času velikih ekonomskih kriz v tridesetih letih tega stoletja. Takrat so čisto empirično ugotovili, daje v tem času poraslo obolevanje in umiranje poslovodnih ljudi predvsem zaradi koronarnega ožilja in ulkusnih bolezni. Od tedaj sc pri nastanku, poteku, prognozi in preprečevanju teh bolezni upošteva tudi poklicna (profesionalna) komponenta. Posebej poglobljen interes strokovnjakov (in tudi širše javnosti) za managerske bolezni je zabeležen od šestdesetih let dalje po zaslugi uporabe računalnikov v medicini. Z računalnikom se je na velikem številu opazovanih primerov potrdila povezava med opravljanjem vodilnega (in tudi drugega intelektualnega dela) ter obolevaniem in umiranjem izpostavljenih. V svetu in pri nas je število obolelih in umrlih managerjev zaradi managerskih bolezni še v stalnem porastu, tako da govorimo o pravi epidemiji teh bolezni in je razumljivo, da raste interes strokovnjakov in družbe za proučevanje nastanka, poteka, zdravljenja, rehabilitacije, prognoze in preprečevanja managerskih bolezni. Šola (center) za poslovodne kadre pri Gospodarski zbornici SR Slovenije je že od vsega začetka v svojem programu dela posvetila del skrbi tudi za zdravstveno stanje svojih slušateljev in tovd/eh oblikah: pri ugotavljanju njihovega zdravstvenega stanja in pri njihovi zdravstveni vzgoji. Za ugotavljanje zdravstvenega stanja poslovodnih delavcev šola organizira od I. 1977 dalje preventivne zdravstvene preglede slušateljev'. To so ciljni specialistični pregledi, namenjeni ugotavljanju rizičnih zdravstvenih dejavnikov poslovodnih kadrov, seznanjanju delavcev in njihovih lečečih zdravnikov o ugotovljenih vrstah in stopnjah rizika ter o potrebnih terapijah ali perspektivnih zdravstvenih in tudi družbenih ukrepih za izboljšanje zdravstvenega stanja poslovodnih delavcev. V času od septembra 1978 do junija 1983 je bilo na Institutu Golnik, v DMD Šk. Loka in DMD Kranj pregledano 2820 slušateljev šole za poslovodne kadre GZS. Obseg pregleda je bil — usklajeno z literaturo, Institutom za gerontolo-gijo UKC Ljubljana, Institutom za KKKB Ljubljana, Institutom Golnik in Zdraviliščem Radenci,— prilagojen sodobnemu spoznanju o dejavnikih tveganja za to populacijo: ciljna anamneza s posebnim poudarkom na dosedanje specifične prebolele bolezni in subjektivne težave (življenjske, delovne in prehrambene navade, razvade, vedenjski tip in koriščenje prostega časa), klinični pregled, antropometrijske in funkcionalne preiskave (teža, izračun optimalne — idealne teže, fluorografsko snemanje pljuč ir. srca, Ekg, merjenje krvnega ir:; -ka ipd.), laboratorijske preiskave za ugotavljanje rizika bolezni ožilja in diabetesa, ugotavljanje bolezni jeter, ugotavljanje bolezni ledvic in drugo. d studi jske namene so v zadnjih dveh letih sestavni del pregleda tudi kratki p.drroioski testi — vprašalniki: EPR.JDI (vprašalnik o zadovoljstvu pri delu) in prašalnik S (lista življenjskih dogodkov v zadnjih dveh letih). ZLATKO PODERŽAJ, DO Industrija baterij Zmaj, Ljubljana Organizacija združenega dela izvaja periodični zdravstveni nadzor za ugotavljanje delavčeve delovne sposobnosti oziroma za ugotavljanje telesnega in duševnega stanja delavcev ter za zgodnje odkrivanje zdravstvenih okvar in preprečevanje invalidnosti. Vse to na način, ki je predpisan s Pravilnikom o načinu in postopku zaopravljanje preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev iz Predpisani obrazec »Napotnica za predhodni zdravstveni pregled« in »zdravniško spričevalo« predstavljata po eni strani najprikladnejšo združeno obliko analize dela in ugotovitve zdravstvene sposobnosti za delo, po drugi strani pa enotno javno listino! Zato naša DO uporablja ta način že 12 let kljub nekaterim pomanjkljivostim. Izvajanje zdravstvenih pregledov na temelju samoupravnih sporazumov, pogodb ipd., ko se delajo razni spiski delavcev, ki vsebujejo splošne podatke (o telesnih, duševnih in ekoloških obremenitvah pri delu ter o stopnji zdravstvene ogroženosti in nevarnosti za poškodbe na delovnih mestih) navadno ne ustreza. S takimi splošnimi podatki ni moč pravilno individualno obdelati vsakega delavca, ki opravlja dokaj različne delovne operacije. Ugotavljamo tudi, da se prej omenjeni pravilnik ni prilagajal razvoju varstva pri delu in spremembam drugih predpisov. Najpomembnejša pomanjkljivost pa se je pokazala v tem, da strokovna zdravstvena ocena delovnega mesta, ki naj bi jo opravljal le zdravnik specialist medicine dela, zaradi raznovrstnih težav pri zagotavljanju ustreznega zdravstvenega varstva, nikdar ni bila opravljena. Še več. Ocene, ki jih je na napotnicah podajala služba za varstvo pri delu (na temelju opisov del in rezultatov meritev fizikalnih in kemičnih faktorjev delovnega okolja) niso bile ustrezno obravnavane. Predvsem zaradi odsotnosti enotne oziroma vsaj poenotene metodologije ocenjevanja. Kljub sorazmerno visoki strokovnosti pripravljalnega dela (v OZD) in izvajanja (v zdravstveni službi) periodičnega zdravstvenega nadzora pa vmesni člen — zdravstvena ocena delovnega mesta — zaradi neenotnosti in nedefiniranosti (stopenj, trajanja obremenitev ipd.) ni omogočila optimalno izvajanje zdravstvenih pregledov, s potrebno eksaktnostjo. Večkrat so subjektivne ocene v izjavah samih delavcev na pregledu, pa tudi nepoznavanje konkretnega delovnega okolja (redki ogledi delovišč) s strani zdravstvene službe, močno vplivali na obseg in vrsto zdravstvenih pregledov ter na oceno delavčeve zdravstvene sposobnosti za delo. Naša DO Industrija baterij Zmaj, uporablja za ugotavljanje stopnje in trajanja obremenitve pri zdravstveni oceni delovnega mesta posebno metodo (poleg splošne metode vrednotenja delovnih pogojev za eokološko analizo delovnih mest), ki omogoča hitro in relativno objektivno oceno — telesne obremenitve (statične, dinamične, ločeno po spolu) — senzorne obremenitve (vid, sluh) — psihomotorne-obremenitve — duševne obremenitve — nevarnosti za poškodbe — ekološke obremenitve (toplotno okolje, ropot, vibracije, osvetljenost, kemijske in biološke škodljivosti, mokrota in vlaga' ter umazanost) in trajanje obremenitve glede na čas izpotavljenosti delavca. Samo širša uporaba skupne metode bi — po naših izkušnjah — lahko dala dovolj dobre rezultate. To pa pomeni skupno metodo vsaj za uporabo v poslovnem sistemu Iskra in v zdravstveni službi, ki izvaja zdravstveni nadzor delavcev v tem poslovnem sistemu. V»TaVA\orvo VzMa\ekxV\e peT\otikVGx\\Vx zdravstvenih pregiedov MIRO ALBININI, DO Kibernetika, TOZD Instrumenti, Otoče Na poseben predhodni zdravstveni in psihofizični pregled mora organizacija združenega dela poslati delavca, preden ga razporedi na delo z večjo nevarnostjo poškodb ali .zdravstvenih okvar, med zaposlitvijo pri takem delu pa mora pošiljati delavce tudi na posebne periodične zdravstvene in psihofizične preglede pri katerih sc ugotovi, ali delavec izpolnjuje posebne zdravstvene in psihofizične pogoje za določeno delo z večjo nevarnostjo poškodb ali zdravstvenih okvar. Tako o periodičnih zdravstvenih pregledih v 19. členu govori Zakon o varstvu pri delu in se obenem navezuje na Pravilnik o načinu in postopku za opravljanje preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev iz leta 1971. Področje, ki ga ureja Zakon in konkretizira Pravilnik je torej dovolj jasno opredeljeno. Od tu naprej je vsa zadeva v pristojnosti organizacij združenega dela, da izvedbo zdravstvenih pregledov urejajo s samoupravnimi splošnimi akti in dogovorjeno izvajanje tudi nadzorujejo. Ne razpolagam z nekim točnim pregledom o vsebini takih določil v samoupravnih splošnih aktih posameznih TOZD. Še manj pa poznam izvajanje teh določil, v kolikor jih samoupravni akti sploh vsebujejo. Iz razgovorov z nekaterimi pooblaščenimi delavci za varstvo pri delu pa vendarle ugotavljam, da posamezniki ne vedo prav dobro, kaj in kako je s temi pregledi. V svojem kratkem sestavku bi rad opozoril na enega od možnih načinov urejanja področja periodičnih zdravstvenih pregledov. Smatram, da tak način ni prezahteven niti po obsegu, niti poznanju, da ga v okviru svojih del in nalog ne bi mogli realizirati pooblaščeni delavci za varstvo pri delu v TOZD. Določitev takih del in nalog, ki terjajo periodične preglede delavcev, bi najlažje našli v opisih del in nalog, za katere pa vemo, da jih nimamo, ali pa so pomanjkljivi. Začasna rešitev je lahko taka, da v prvi fazi na temelju poznavanja razmer v svoji delovni sredini in ob uporabi Pravilnika o načinu in postopku za opravljanje preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev, sestavimo spisek tistih del, za katera so predvideni periodični zdravstveni pregledi. V naslednji fazi je potrebno k sodelovanju pritegniti obratnega zdravnika, ki si ogleda vsa dela, se spozna s škodljivostmi in na tej podlagi sestavi vsebino pregledov za posamezno delovno mesto. Če tako pripravljenemu spisku dodamo še periodičnost oz. čas do naslednjega pregleda in ga kot prilogo damo k internemu Pravilniku o varstvu pri delu, je formalni del naloge že opravljen. Ko delavca prijavimo k pregledu, naj spisek vsebuje še vrsto pregleda za posameznega delavca. • Z vsebino izvida je treba seznaniti delavca in njegove predpostavljene vodje oz. vodjo delovnega procesa. Za vse tiste delavce, za katere izvid navaja odstopanja od normalnega stanja, mora slediti razgovor z obratnim zdravnikom, ki bo delavca seznanil z njegovim zdravstvenim stanjem, mu predpisal način zdravljenja, ali pravočasno predlagal eventuelno premestitev na drugo delo. Opisani način dela ni nobena povost, vendar ob dosledni uporabi krepi zaupanje delavcev, poudarja skrb za njihovo zdravje in v končni fazi ekonomski učinek organizaciji združenega dela in celotni družbeni skupnosti. Pri zdravstvenem varstvu naj se polno izkoristijo podatki ekologije dela! JURE VOJVODA, DO Telematika, Kranj V kranjski Iskri se načrtno ukvarjamo z ekologijo dela že več kot K) let. V začetku smo se dolgoročno povezali z Zavodom za zdravstveno varstvo iz Maribora, ki nam je v vsem preteklem obdobju opravljal ekološke meritve po skoraj nespremenjeni metodologiji. Na ta način smo dobili kontinuirano sliko stanja, na kateri se dobro odražajo vse bistvene tehnološko-tehnične in organizacijske spremembe v temeljnih organizacijah. Na voljo imamo velik obseg podatkov o fizikalno-kemičnih obremenitvah na posameznih reprezentančnih delovnih mestih oziroma merskih točkah. Podatke, oz. rezultate ekoloških meritev tako uporabljajo poleg službe za varstvo pri delu še druge službe, zlasti tehnološka jn investicijska služba. Eden od potencialnih uporabnikov teh podatkov pa je tudi zdravstvo, zlasti v preventivni dejavnosti, in malo manj v kulturni dejavnosti. V prvem obdobju načrtnega razvoja ekologije dela smo po en izvod vsakega elaborata o ekoloških meritvah posredovali preventivni ambulanti (le-ta je bila in je še organizirana v sklopu skupne obratne ambulante Iskra). Pri tem nas je vodila želja, da bi se na strani zdravstva laže ugotavljale korelacije med ekološkimi obremenitvami delavcev na posameznih delovnih mestih (oz. pri posameznih delih in nalogah) in med. patologijo, ki jo odkriva zdravstvo. Nam, predvsem službi za varstvo pri delu, pa bi te korelacije oziroma ocene stopnje vplivov služile za še boljše utemeljevanje sanacijskih predlogov in vseh drugih aktivnosti, ki jih izvajamo za izboljšanje delovnih pogojev. Žal pa je dobra praksa usahnila še preden je polno zaživela. Med zdravstvom in strokovnimi službami v delovni organizaciji so obstajale prevelike razlike v pogledih na to, koliko naj bo (in ali naj sploh bo) analitika prisotna v dejavnosti preventivnega zdravstvenega varstva. V nadaljnjem razvoju ekologije dela, posebno zadnje leto v DO Telematika, smo spoznali, da sistem reprezentančnih delovnih mest oz. reprezentančnih merskih točk zadošča le za globalno oceno stanja. Za ugotavljanje ekoloških obremenitev na posameznih delovnih mestih ali za ugotavljanje specifičnih obremenitev pa aplikacija oz. prenašanje rezultata meritev z reprezentančnega merskega mesta oz. merske točke ne zadoščajo. Na temelju teh spoznanj smo v letošnji program ekoloških meritev vgradili vxvx<^"tZVrvo •sv*\o <->X\t'ZvxY\\ UV Y,aV\ V (AeVovmVv oY>močy\Y\, V.'jcy Y'A O.aV.ia msoYV\Y\ -z-adovoNJni s sva- njem, kljub temu, da so rezuMatV v reprezentančni merski točki pokazati zadovoljivo stanje, se bodo izvedte še dodatne meritve na posameznih konkretnih delovnih mestih. Prve take" »kontrolne« meritve za hitrost gibanja zraka (ta parameter ima v sklopu toplotnega okolja specifičen vpliv na občutek toplotnega ugodja!), so pokazale, da so razmere na različnih lokacijah v sklopu enega delovnega mesta lahko zelo različne. S takim pristopom bi postopoma prišli do t. i. profilov za posamezen elementarni ekološki dejavnik (npr. za temperaturo zraka, hitrost gibanja zraka, hrup ipd ). S to dopolnjeno metodologijo in s posameznimi poglobljenimi analizami (študijami) vpliva ekoloških pogojev dela na zdravje in razpoloženje delavcev bomo postopoma pridobili učinkovit delovni pripomoček za »obvladovanje« ekoloških obremenitev pri sleherni tehnološko tehnični in organizacijski spremembi, ki jo bodo narekovali čisti proizvodni razlogi. Pri taki orientaciji, ko že razpolagamo in ko bomo razpolagali s kvalitetnejšimi podatki o ekoloških razmerah pri delu, je toliko bolj pomemben pozitiven odziv zdravstva. Nujno je, da zdravstvo spozna koristnost takih podatkov tudi za svoje strokovno delo in nasploh koristnost tovrstnega sodelovanja s strokovnimi službami v delovnih organizacijah povsod tam, kjer takega sodelovanja še ni. Metodologija za določanje večjih nevarnosti za poškodbe in zdravstvene okvare na delovnih mestih BRANISLAV ORLIČ, DO IEZE, Ljubljana Upoštevajoč dosedanje dosežke v ergonomiji in fiziologiji dela ter izkušnje iz delovnih razmerij in ocenjevanja delovnih pogojev na delovnih mestih pri nas in v svetu smo v DO pripravili metodologijo za določanje večjih nevarnosti za poškodbe in zdravstvene okvare na delovnih mestih, ki vključuje naslednje obremenitve: fizični napor (dinamični, statični, monotipnost gibov), neugodno mikroklimo, hrup oz. ropot, vibracije, neustrezno osvetljenost, zaprašenost in prisotnost kemičnih snovi, umazanijo in nevarnost infekcij, nevarnost za poškodbe in nevarnost zaradi večih obremenitev hkrati. Naša metodologija vsebuje nekaj pomembnih novosti v primerjavi z drugimi metodologijami in kriteriji za ocenjevanje nevarnosti za poškodbe in zdravstvene okvare na delovnem mestu, kot so: — normativno (normirano) ocenjevanje nevarnosti na delovnem'mestu onemogoča dosedanje ocenjevanje po lastni presoji; —- kriteriji za ocenjevanje nekaterih obremenitev (fizični napor, hrup oz. ropot in neustrezna osvetljenost) so v direktni odvisnosti od spola in starosti delavcev; — ocena nevarnosti vsake obremenitve se analizira, ugotovljeni delovni pogoji na delovnih mestih so podlaga za izvajanje ustreznih preventivnih varstvenih ukrepov za delavce, ki opravljajo ta dela in naloge: s tem se prispeva k zvišanju produktivnosti in kvalitete dela ob minimalnih stroških in pri zmanj šani možnosti, da bi prišlo do poškodb in zdravstvenih okvar pri takih delih in nalogah; — naše ocenjevanje nevarnosti vibracij in predlog za določanje dovoljenih ekspozicij delavca pri določenih gostotah magnetnega valovanja se uvršča v najsodobnejše metodologije; — možnost ocenjevanja nevarnosti ali obremenitev na delovnem mestu v krajših ekspozicijah (lahko tudi ena ura) in izvajanje ustreznih varnostnih ukrepov je dana pri vseh delih in nalogah; — možnost računalniškega sprotnega evidentiranja obremenitev na posameznih delovnih mestih omogoča učinkovito in hitro delo zdravstvene, kadrovske in organizacijske službe ter delo tistih, ki so zadolženi za pospeševanje varstva pri delu (služba varstva pri delu, odbor za varstvo pri delu OZD. referent za izobraževanje in referent za nagrajevanje idr.); — metodologija je prilagojena že obstoječi metodologiji o vrednotenju za htevnosti del na delovnih mestih za določitev višine osebnega dohodka, ki jo je izdelala DO ISKRA Zorin. Za ilustracijo uporabnosti metodologije navajamo primer, za katerega si pri analizi pomagamo z naslednjimi vprašanji: — kdaj lahko na tem delovnem mestu zaposlimo mladoletne, žene, nosečnice, doječe matere, kronične bolnike ali invalide; — kakšna naj bo dolžina delovnega časa; — kakšni naj bodo odmori med delom, po trajanju in vsebini; — ali je potrebna rekreacija med odmorom, kakšna in zakaj; — ali je potrebna dopolnilna prehrana in v kakšni kalorični vrednosti; — ali je potreben poseben režim pitja tekočine (kakšne, kdaj, koliko); — kakšni so roki periodičnih preizkusov znanja iz varstva pri delu in varstva pred požarom; — kakšna osebna varovalna sredstva mora delavec uporabljati; — kakšen je obseg oz. vsebina specialnih periodičnih in predhodnih zdravstvenih in psihofizičnih pregledov ter v katerih rokih se opravljajo; — ali je potrebna rotacija delavcev in v kakšnih obdobjih; — ali je delavec upravičen do podaljšanega letnega dopusta in denarnega dodatka za posebne pogoje ter na kateri osnovi; — ali je potrebno izdelati prostor za občasno ogrevanje ali ohlajevanje delavcev; — kakšna naj bi bila starost in spol delavca na tem delovnem mestu f*c> mezeocfo/ogiji se prccIvicJev-./ sodelovanja službe za varstvo pri delu, kadrovske službe, zdravstvene službe in ostalih služb ter delavcev in organov OZD, ki so zadolženi za pospeševanje varstva pri delu. Ocenjevanje nevarnosti na delovnem mestu po tej metodologiji se izvede na podlagi certifikata zadnjih ekoloških meritev, ki ni starejši od dveh let, na podlagi opisa delovnega mesta in ugotovitve časa trajanja posameznih aktivnosti fiz opisa, ki je napravljen na licu mesta). Širina znakov z izjemno črke I mora biti SO do 70 njihove višine. Znaki se na ekranu periodično obnavljajo, praviloma v frekvenci izmenič-nega toka 50 Hz. Ta frekvenca je za nekatere osebe prenizka oziroma ne do. seže CCF (eritičai flicker frequency), ko se migotanje spremeni v konstantno svetlobo. Zato naj bi bila frekvenca nekoliko višja. Kontrast med ozadjem ekrana in znaki naj bo 1:10. Ozadje ekrana naj ima luminenco 60 do 100 cc^m2. Tako adaptacije očesa prehudo ne obremenjuje- Nova tehnologija in nevarnosti pri delu z računalniškimi mediji MITJA FORTIČ, DO Iskra Commerce, Ljubljana Industrijska revolucija je prinesla nekatere potencialne nevarnosti za zdravje delavcev. Delo z luknjači, tape recorderji, disketami in video terminali, zahteva stalno specifično obremenitev delavcev. Ni še dovolj raziskano, kakšne okvare se pojavljajo pri daljšem (npr 30 -40-letnem) delu na teh medijih. ker te tehnologije še ne poznamo toliko časa. Ne vemo kakšne organske okvare bi nastale, če bi morali delavci ves delovni čas nenehno strmeti v migetajoče ekrane. Nekaj raziskav je bilo narejenih v ameriških in tudi v zahodnoevropskih inštitutih. Iz teh izhajajo.posplošene ugotovitve, da predstavlja delo z video terminali velik napor za oči, povzroča bolečine v križu ter splošno izčrpanost pri daljšem opravljanju tega dela. Posamezna poročila nadalje ugotavljajo, da je človeško oko pod močnim stresom. Glavni stresni faktor je pogosto premikanje oči od kopije do tastatu-re, na ekran in obratno —'do 33.000 gibov z glavo ali z očmi na dan, kar nedvomno privede do utrujenosti oči, monotonije in izčrpanosti. Mnenja o škodljivosti za zdravje pa so deljena. Tako sta dva vodilna optika iz Velike Britanije izjavila, da.delo s katodnimi zasloni ni škodljivo za oči. če upoštevamo vse varnostne ukrepe, vključno pregled vida. Tako so nekatere dežele že sprejele predpise z opredelitvami naslednjih področij: nevarnost sevanja, osvetlitev, oprema, testiranje vida, delovno mesto, redno vzdrževanje opreme in rekreacijski odmor. Iz poročil je razvidno, da je nivo škodljivega sevanja, ki ga oddajajo video terminali, pod dovoljeno mejo. Iskra je tako proizvajalec kot tudi uporabnik računalniške opreme. Smatramo, da je za varovanje zdravja delavcev potrebno izvajati nekatere ukrepe. Pravila so naslednja: 1. Uporabnik ne more prilagajati VDU (Visual Display Unit) 2. Da bi bili znaki (črke, številke) razpoznavni, morajo imeti velikost, ki ni oddaljenosti vidne naloge (v mm) manjša od------------------------------------- 190 oddaljenosti vidne naloge (v mm) oz. ne večja od ------------------------------------ 140 Na temnem ekranu naj bodo znaki rumeni ali zeleni, ne pa rdeči ali modri. Zaradi kromatske aberacije očesa se na mrežnici upodabljajo osjro le rume-no-zeleni znaki, medtem ko je za rdečo barvo oko za 1 do 2 dioptriji daljnovidno, za modro pa za 1 do 2 dioptriji kratkovidno. 3. Ekran je od tastature praviloma ločen (povezan s kablom), da se lahko njegova pozicija bolje prilagaja ergonomskim zahtevam. Ekran naj ne bo uokvirjen s temnim okvirom, refleksijo pa je s površinsko obdelavo mogoče zmanjšati. Seveda pa naj ekran ne bo tako zasukan, oz. pod takim kotom, da bi v njem reflektirale luči, okna itd. 4. Tastatura naj bo pogreznjena v delovno mizo, na višini 75 cm in z možnostjo spremembe višine ± 5 cm. Naprej naj bo nagnjena za 10 do 12°, še bolje pa je, da ima možnost spreminjanja nagiba. Tipke morajo biti štirioglate, njihova površina pa naj ne blešči. 5. Tekst naj ho pisan s črnimi črkami, z dovolj velikimi karakteristikami (t. j. višina naj bo med 2,6 in 3,6 mm na razdalji 500 mm). Teskt naj bo pisan v standardnem redu na papirju, ki ne blešči. 6. Delovna miza bi morala biti prilagodljiva tako, da jo je možno prilagajati konkretno vsakemu posameznemu delavcu in naj se višina spreminja od 65 do 75 cm. Površina mize ne sme biti temna niti reflektirajoča. Vrtljiv delovni stol mora imeti prilagodljivo višino, sedežna površina pa možnost njenega nagiba naprej (za 15°) in nazaj (do +5°). Naslon naj bo prilagodljiv po višini, podpira naj ledveni del hrbtenice, prilagajti pa se mora tudi v globino (pomik v smeri dolžine sedežne površine) in nagib. 7. Podstavek za noge'mora biti take dimenzije, da lahko nanj naslonimo cela stopala v različnih položajih. Nagnjen mora biti za 16°. 8. Držalo za tekst je pomembna izboljšava, ki se pritrdi na delovno mizo fleksibilno, da se lahko postavi nad ali poleg ekrana. Na njem mora biti drseče ravnilo, s katerim označimo vrstico, ki jo beremo. 9. Prostor naj ne ho presvetel, osvetlitev naj ho 300 do 400 Luxov, da ne pride do prevelikih razlik s svetlobnim tokom znakov ha ekranu. Obstaja naj možnost regulacije. Za tekst je najbolj primerna lokalna svetilka in to asimetrična s fasetiranim reflektorjem na pomičnem držalu. Poleg navedenih pravil ni nepomembna izbira operaterja (kako ga izbrati ali poklicno trenirati), kar pa v tem tekstu ne bomo obravnavali. Pomembne so predvsem psihične obremenitve, saj delo Zahteva koncentracijo, in je hkrati tudi monotono. Zato je potrebno v delovnem času organizirati odmore, ki so drugačni od že običajnih. Primerne so tudi.gimnastične vaje za relaksacijo na-jiete muskulature (očesne mišice, ramenskfobroč, ledvena muskuiatura). Operaterji, ki nosijo očala naj ne uporabljajo multifokalnih stekel. Navaditi se morajo na optimalno razdaljo, ko sovpadajo razdalja objekta, fuzija in širina zenic. Neustrezna so obarvana očala. , Uporaba navedenih pravil lahko zmanjša pogostost in resnost zdravstvenih okvar delavcev na teh delih. Seveda pa bi bilo treba izdelati čim več usmerjenih analiz različnih delovnih mest in na teh osnovah oblikovati ergonomske ukrepe. V splošnem bi lahko rekli, da je pri uvedbi nove tehnologije nujno treba upoštevati ergonomska spoznanja, vendar ne le splošna načela temveč tudi rešitve, ki omogočajo prilagoditve posameznemu konkretnemu delavcu. VSEBINA Aktivno zdravstveno varstvo delavcev (zdravstvena preventiva) je pomembna sestavina humanizacije dela in dobrega gospodarjenja Doc. dr. SAMO MODIC, dr. med. Nekatere značilnosti zdravstvenega varstva v SOZD Iskra PETER POLAK, DO Telematlka, Kranj Problematika bolniškega staleža MARJETA HABJAN, DO široka potrošnja, TOZD Elektromotorji, Železniki Nekatere značilnosti zdravstvenega varstva v DO Kondenzatorji ALOJZ RAMUTA, DO Kondenzatorji, Semič Fluktuacija kot posledica neugodnih delovnih in življenjskih razmer ANTON ROVTAR, DO Široka potrošnja, TOZD Elektromotorji, Železniki Povezanost poklicnega svetovanja v osnovni šoli, poklicnega izobraževanja v srednji šoli in varstva pri delu pri opravljanju del in nalog JOŽE VOLARIČ, Šolski center Iskra, Kranj 7 : 'n Vloga zdravstvenih in psiholoških vidikov pri premeščanju delavcev JANEZ MAVER, DO Telematika, Kranj Metodologija spremljanja zdravstvenega stanja in organizacije zdravstvenega varstva poslovodnih delavcev Mag. MARIO KOCIJANČIČ, dr. med. , Dispanzer za medicino dela, ZD Kranj Izvajanje periodičnega zdravstvenega nadzora delavcev ZLATKO PODERŽAJ, DO industrija baterij Zmaj, Ljubljana Praktično izvajanje periodičnih zdravstvenih pregledov MIRO ALBININI, DO Kibernetika, TOZD Instrumenti, Otoče Pri zdravstvenem varstvu naj se polno izkoristijo podatki ekologije dela! JURE VOJVODA, DO Telematika, Kranj Metodologija za določanje večjih nevarnosti za poškodbe in zdravstvene okvare na delovnih mestih BRANISLAV ORLIČ, DO IEZE, Ljubljana Nova tehnologija in nevarnosti pri delu z računalniškimi mediji MITJA FORTIČ, DO Iskra Commerce, Ljubljana __________________________________________________________y Avtoelektriko pesti pomanjkanje materiala Za nami je skoraj polovica leta, ki nam je prineslo nove delovne uspehe, pa tudi kopico težav in problemov, predvsem v oskrbi z prepotrebnimi materiali, ki jih uporabljamo v vsakdanji proizvodnji. Pomanjkanje raznih materialov, predvsem bakra in proizvodov črne metalurgije je prisotno tudi v novogoriški Iskri Avtoelektriki, še najbolj pa občuti ta problem tovarna malih zaganjalnikov, saj je moralo prav v zadnjem času več delavk in delavcev na ta-koimenovani prisilni 80-odstotni dopust. Odveč je poudarjati, da proizvodnja zaradi tega trpi, na koncu tekočega traku ni izdelkov, skladišča ostajajo prazna. Kakšni so izgleS za naprej? Kaj o tem menijo nekateri delavci v tej naši novogoriški delovni organizaciji? ®r,ian Kodermac, direktor TOZD *ve * 0nierc*a*a' ^es’ Pr°blematika v rial*12 vi jan jem potrebnih mate- izr hV 23 nemotcn potek proizvodnje je res n° te^^a- V zadnjem času so nas ki s^re^enetiii nekateri naši dobavitelji, nam° ^Cer kil* v preteklosti solidni in sev 11180 Povzr°ča!i takih težav. To je posledica tega, da pač vsak reZa iz\ s°del( Šram; dobav - hitelo materiala ter še dodatne te- ^Je svojo kožo in če se le pojavi prilika 'Z,V°Z, pozabijo na prejšnje dobro modelov—- - • • • 8rama. , °bavitelja pa ima za posledico slabšo rih linijah že več dni ni na delo zaradi pomanjkanja nekaterih vrst raznih materialov. Vem, da je vzrokov več, vem tudi, da se odgovorni trudijo, da bi se položaj kar najbolj normaliziral, 'vseeno pa nisem prepričana, če so izkoriščene vse poti in možnosti. Zato želim 'i tem trenutku, da bi uspeli in da bi nas prav kmalu spet delalo vseh 3100 v Av-toeiektriki. grae ovanje in nas tako vržejo iz pro-doi^13: kkati v takem primeru novega *ave v z8odi, da takih izpadov sploh ni k ® v proizvodnji. Seveda se mnogo- nadomestiti in ne preostane nam . —v, ,,, ii 1ci 11v_ nam Sega, kot čakanje na dobavitelja, da fiam Potrebni material dostavi. Kon- ,etno lahko naštejem dva taka dobavi- te! • naštejem ova raKa oooavi Ja, valjarna bakrenih izdelkov Se y •“■jaillti UdMCnin 1ZUCIKOV dC- iallvi1 (mes,ngane cevi za male zagan-nike) in novogoriški Gostol z odlitki (jv Pokrove velikih zaganjalnikov. Teh eh dobaviteljev tudi ni moč nado- , - - - ' - - ^ X' » -v/IV* V_^ WV V Z I \-l 1111X1 Pokrove velikih zaganjalnikov. Teh . dobaviteljev tudi ni moč nado-** z drugimi. Seveda smo z vsemi na .Zn.lm' sredstvi opozorili dobavitelje vn ®?ave- ki bodo v zvezi s tem nastale So ^.' Proizvodnji, pozitivni rezultati pa pr 1' minimalni in drugega nam ni čakT3*0’ ^ot da 1^ nekaj zaposlenih veci na dobavo materiala doma. Se-no-3 V*a8amo vse napore, da bi se stvar e^lizinha, neke garancije, da bi v laip1' odpravili težave do konca leta pa nc more dati nihče. Naši dobavi- na ' So tudi direktno posredno vezani žav V°Z surovine in se s podrobnimi te-je n301' ^0t m' srečujejo tudi sami. Zato ko;jn°, če se hočemo dolgoročno iz-ana-' 'Z te^ težav, da se maksimalno tib'!37"^31710 v smer' povečanja konver-pa|jne8a izvoza, ker bomo le tako iz-3 Pd nabavi repromateriala iz doječega tržišča lahko reševali z nabavo z uvoza. dj mamarija Rijavec, delavka v skla-še ?u ^ TOZD — Komerciala. Seveda tež 3^° zavzeto spremljam uspehe in zave v vseh naših 10 TOZD, saj je od ga močno odvisen naš današnji dan, Angel Šuligoj, vodja tekočega vzdrževanja strojev v tovarni delovnih sredstev. Z gospodarjenjem v prvih letošnjih mesecih res ne moremo biti zadovoljni. Zastavljenih ciljev nismo v celoti dosegli, nekoliko zaostajamo za planom proizvodnje, optimistično postavljenim planom prodaje, predvsem pa z izvozom in to na konvertibilno tržišče. Na ta zaostajanja sicer ne moremo direktno vplivati, lahko pa jih močno popravimo z večjo prizadevnostjo pri delu slehernega delavca, pa naj si bo to ob stroju, tekočem traku ali pisarniških prostorih. Optimistično gledam v prihodnost, tudi zamujenega še ni veliko, zato sem prepričan, da bomo popravili ta negativna gibanja in da se bomo približali, oziroma dosegli, še lepše pa bi bilo, če bi presegli postavljene gospodarske cilje. Daš • . uuvisen nas uunasnji uan, Po /Utr* 'n s tem na^ stanciarck Boleč je Za|ekazan je bil tudi materialni del n|nS* 0 Vi fazi sprejemanja. Sprejet je bil n‘llinir)j!i že na vseh delavskih svetih temelj' ita?*1 organizacij z izjemo TOZD Mo" . Spodnja Idrija, kjer bodo spori2 obravnavali v teh dneh. Tudi akc'T, usklajevanju izplačevanja osebnih hodkov delavcev Široke potrošnje i ’"V .bor" insh' ravni delovne organizacije je za kij na, saj so se za ta način usklajevanji ločili na vseh delavskih svetih in z; delavčev v TOZD Raziskovalni tut. Ni ISK^ d "to s Av % k se % sl lene 'idi, 6ia i Si a bj S, leio; Mi Si S; "len; 6. STRAN 11. junij 1983 li' »i» j#1 d« dj' ei>' ek' el« ui- ti . ih«' irh1' sok leg’ $• 3 d* hii': )Vi« j d« vor> CVH- o ič ti' elk« la«3 ežk' o|(a-Smo pripravili dva filma, ki jih Priijg pro udeležencem seminarja, eta Pa vamo delo na stiskalni-p0s ln Požarno varstvo. Filma sta bila ‘star - v naši delovni organizaciji, s, Zakv-*. 'z naše DO. Doslej smo že vod rC'*' 'z°braževanje za direktorje in PtedH 6 ter vodstvene delavce, vodje in Ijuč-ejavce‘ Prav tako je seminar zak- 1)0»;.Ze v tovarni delovnih sredstev, v alk Kl 'skri in v tovarni malih zaganjal-^tn Vj,renutn° pa so na seminarju prt-kih * de*avc' in delavke iz tovarne veli-pZaganjalnikov. kol »dvidevamo, da bomo do pričetka vnega dopusta zaključili s semi-,em tudi v ostalih TOZD tako, da bo novi Podlistek n-Letos bomo naš državni praz-'k, 29. november, proslavili še P°sebej slovesno, saj bo poteklo atanko štirideset let od zgodo-'askega II. zasedanja AVNOJ v ;tcu- Z objavo daljšega, doku-.. Oltarnega podlistka o tistih ve-dneh izpred štiridesetih let , tako tudi v našem glasilu ponižujemo proslavljanju štiride-otega rojstnega dne nove, Ti-[°ve Jugoslavije. i kNas'ov našega podlistka nismo mrali slučajno. »Nasvidenje, 0variši, v Beogradu,« so bile "amreč zadnje Titove besede, Zrečene na zasedanju v torek, 30. . °vembra 1943. zgodaj zjutraj a.?° se, kakor danes vemo, do j ce uresničile, saj je bilo III. asedanje AVNOJ, 29. novem-ra 1945 v Beogradu, že °jeni Jugoslaviji. : v osvo- bi v vseh osnovnih organizacijah ZSMS v Iskri posnela položaj m možnosti mladih pri pridobivanju strehe nad glavo. Vzporedno bo potekalo pripravljanje vzorčnega pravilnika o dodeljevanju stanovanj in stanovanjskih posojil, ki naj bi področje poenotil v celotni Iskri (na zahtevo Iskrine ZSMS, ki je upravičeno pokazala na neenakopraven položaj mladih v različnih Iskrinih segmentih, ko gre za možnost reševanja stanovanjskih zagat). Sicer pa je med prisotnimi na ponedeljkovem sestanku tekla beseda tudi o bodočem sodelovanju v organizaciji mladih EEIJ (elektro in elekronske industrije Jugoslavije) ter o položaju v Janko Bratuž. vseh 3100 delavcev Avtoelektrike seznanjeno s to vrsto izobraževanja. Vsi udeleženci seminarja izpolnijo po predavanju in ogledu filma prilagojeni pismeni test za določene naloge, s katerimi se na delovnem mestu vsakodnevno srečujejo. Zadovoljen sem tudi z udeležbo, saj je bila doslej skoraj 100 odstotna.« Marko Rakušček Izhajajoč iz pogodbenih obveznosti, ko predajamo namenu naprave za zavarovanje cestnih prehodov preko železniških prog, so v delovni organizaciji Avtomatika pripravili enotedenski tečaj za vzdrževalce signalno—varnostnih naprav na cestnih prehodih, ki pokrivajo celjsko in mariborsko cestno—železniško omrežje. Na tem območju je Avtomatika dosedaj vgradila že 11 naprav in s tem zavarovala prehode na magistralni progi, trenutno pa jih je v delu še šest. Tečaja, ki poteka od 30. maja do 3. junija v Celju, se udeležuje 22 slušateljev—vzdrževalcev. Predavanja, ki so jih pripravili delavci iz TOZD Sistemi in TOZD Razvojni institut: Rajko Noč, Marko Porenta, Leopold Makše, Janez Kozjek in Jože Škvarč, zajemajo predstavitev kompleksnega sistema z osnovnimi karakteristikami, opis funk-x cionalnosti, uporabe in vzdrževanja. Z dobrim poznavanjem teh naprav, ki so razvojno zasnovane tako, da se lahko vključijo v obstoječe moderne signalno—varnostne naprave za zavarovanje postaj, avtomatskih progovni blok in daljinsko krmiljenje. Torej z obnovitvijo in razširitvijo znanja, ki ga pri svojih dnevnih opravilih potrebujejo vzdrževalci, bomo za omenjeno območje formirali kvalitetno tehnično-vzdrževalno službo. Že s preventivnim vzdrževanjem bi veliko pripomogla k nemotenemu delovanju celotnega sistema vodenja železniškega prometa in s tem tudi k večji varnosti in zmanjšanju zastoja cestnega prometa na križiščih. Ob primeru okvar pa bi hitro odstranili motnje ki bi lahko privedle do zastojev. Če spregovorimo še nekaj besed o samih napravah (obstaja več izvedenk, ki se razlikujejo po načinu uporabe), jih odlikuje univerzalnost, ki omogoča serijsko proizvodnjo, hitro in enostavno montažo ter lahko vzdrževanje. Ker vlak sam vključuje in izključuje zavarovanje cestnih prehodov, ko pelje čez vklopna oz. izklopna mesta, se izloči tudi subjektivni faktor napak. S.D. TOZD Elektromotorji, Železniki — Pred nekaj dnevi so bili na obisku v Tovarni elektromotorjev in gospodinjskih aparatov v Železnikih študentje 4. letnika ljubljanske Fakultete za strojništvo. Sodobni delovni postopki, moderna opremljenost proizvodnih prostorov, produktivnost na svetovni ravni in seveda organizacija proizvodnje — vse to so bila vprašanja, ki so jih postavljali študentje, bodoči strojni inženirji. Fotografirali smo jih med obhodom proizvodnje, ko so se z zanimanjem poglabljali v delo livarne. Študentje, kismo jih »ujeli« med ogledom proizvodnje so le ena od mnogih skupin, ki pogosto prihajajo na ogled tovarniških prostorov. Prihajajo dijaki usmerjenega izobraževanja, študentje, pa tudi osnovnošolce zanima, kje izdelujejo gospodinjske strojčke. Telematske naprave, ki so krmiljene z računalniki in izvedene v digitalni tehniki, bodo pomembna oprema v bodoči teleinformatizirani družbi. Elektrotehniško društvo Kranj prireja predavanje o telematiki Elektrotehnično društvo Kranj je pripravilo predavanje o razvoju računalniško vodenih naprav, ki bo potekalo 16. junija 1983 od 19. ure naprej v sobi 14 Skupščine občine Kranj. Predaval bo profesor J. Virant. Računalniško vodene naprave prinašajo revolucionarne spremembe, ra ko v industrijsko tehnologijo kot v vsakdanje življenje, saj uporabnikom ponu- jajo povsem nove možnosti. Uveljavljajo se nove usluge in dejavnosti, kot na primer: osebni ali hišni računalniki, prenos besedil in slik po žicah, vsemogoče informacije preko telefonske linije in domačega televizorja, pomoč ostarelim na domu, nakupovanje s pomočjo ekrana itd. Profesor J. Virant bo predstavil razvoj tehničnih možnosti nove znanstvene panoge, ki se na kratko imenuje — telematika. Kazimir Mohar ISKRA — AVTOMATIKA Predstavitev kegljišč in kegljaškega športa v SZ V dneh 12. in 13. maja je v dvorani stalnega razstaviščnega prostora Expo centra v Moskvi potekal dvodnevni seminar o kegljanju kot športni in rekreativni dejavnosti z istočasno predstavitvijo opreme za avtomatska kegljišča, ki jih izdelujejo v delovni organizaciji Avtomatiki. Seminarja, ki so ga pripravili v omenjeni delovni organizaciji v soglasju s sovjetskim ministrstvom za šport in kulturo in ob pomoči Iskrinega predstavništva v Moskvi, se je udeležilo 45 predstavnikov kulturno-športnih organizacij, projektantov in članov ministrstva. Največ udeležencev je bilo iz Moskve, prisotni pa so bili tudi predstavniki iz Latvije, Litvije, Estonije in Gruzije. Slednji toliko bolj, saj sta.jim Ljubljana in Iskra poznani že iz predhodnih srečanj delegacij obeh glavnih in pobratenih mest, Tbilisija in Ljubljane. V uvodu so udeležence seznanili z Iskro, njenim razvojno- -proizvodnim programom, samoupravno organiziranostjo in njeno trgovinsko mrežo po svetu. Prikazana sta tudi dva filma; prvi o Iskrinem proizvodnem programu, drugi o kegljiščih, V želji, da bi program predstavitve avtomatskih kegljišč dopolnili s predavanji o kegljanju kot športno-rekreativni panogi, so v Avtomatiki naprosili za sodelovanje enega naših najbolj prizadevnih strokovnjakov iz tega področja. Avgusta Likovnika, ki je bil pred kratkim izvoljen za predsednika mednarodne kegljaške zveze (FIQ). V svojem referatu je predstavil kegljanje skozi psihosomatske, fiziološke in fizične učinke na človeški organizem, k čemur je dodal ocene in izsledke zdravstvenih delavcev. Kegljaški šport je prikazal kot panogo, ki lahko nudi vrhunske dosežke v tekmovalnem delu, v rekreativnem pogledu pa se lahko uveljavi tudi kot izredno družabna igra. Zanimivo je, da kegljanje v Sovjetski zvezi ni poznano, čeprav segajo začetki tega športa že v 11. stoletje. Danes predstavlja kegljanje izpopolnitev telesno kulturne dejavnosti, ki lahko najde pripadnike in svoje mesto v vsaki delovni organizaciji oziroma TRIM akcije. Ing. Janez Eržen. tudi prerez potekov dosedanjih svetovnil prvenstev in spregovoril o pripravah na pri hodnje, ki bo naslednje leto v Ljubljani. Kt smo ga po vrnitvi povprašali o vtisih, je izre kel prijetno presenečenje nad zanimanjem ki so ga udeleženci seminarja pokazali za u športno dejavnost in s tem navezal možnosti ki se odpirajo v Sovjetski zvezi za njen ra zvoj. Pohvalil je tudi pripravo, organizaciji in sam potek seminarja. V drugem delu pa je Jože Fajdiga, edin predstavnik iz delovne organizacije Avto malika, podal obrazložitev celotnega inženi ringa kegljišč; od projektiranja, proizvod nje, montaže do uporabe in servisiranja. Pi končanem predavanju je sledil še razgovor; udeleženci. Istočasno so jih seznanili tudi : osemsteznim kegljiščem, ki so ga naši de lavci pred kratkim predali svojemu nameni v Tallinu, glavnem mestu Estonije. Poleg navdušenja je seminar prinesel tud že konkretne ponudbe. Tako naj bi do konci letošnjega leta postavili osemstezni avto matski kegljišči v Tbilisiju in Rigi. Preč kratkim pa so se z istočasno prošnjo oglasil tudi iz Moldavije. Nove ponudbe nalagajo tudi nove obvez nosti. Če hočemo, da bomo našim napravim za postavitev avtomatskih keeliišč polej preizkušnje na svetovnem prvenstvu, dodal novo referenco na tujem trgu, bo potrebne vložiti še precej truda v vsej verigi, ki pove zuje delavce iz razvojnega, proizvodnega it tržnega procesa. a' Nove vzpodbude za varstvo delU (nadaljevanje iz prejšnje številke) V prejšnjih dveh številkah sem predstavil štiri predloge dopolnitev in sprememb Zakona o varstvu pri delu ter kratka razmišljanja o perečih vprašanjih, ki so bila izpo-stavljena na prvi in drugi strokovni konferenci o varstvu pri delu v SOZD Iskra. Neka-lera izmed teh vprašanj pa so bila prisotna tudi v pripravah na tretjo strokovno konfe-renco, Id bo obravnavala zdravstveno varstvo v tozd in DO. izpolnjevanjem ukrepov nad t*Vov varstva pri delu v fazi projek <0ria gradiva navajata, da neposredni Po s.. v fazi projektiranja in konstruiranja Oit|0 a,nj' zakonodaji ni zagotovljen, ker ni P,,^en poseg v fazi projekta. Obveznosti ljeoevt?nlov in izvajalcev so sicer oprede-tiidj Sa » členu Zakona o varstvu pri delu in dja... eionirane. Navajata pa, da inšpek-Poi,, If temu ugotavlja veliko resnejših da (,i ajkljivosti. Zato bi bilo bolj praktično, tijva'5*0-!116 inšpekcije imele možnost so-VSe n|a' še preden so projekti realizirani. ičj0. ® ugotovitve se bolj ali manj potrju-^ di v delovnih organizacijah Iskre, fert, '?) Pa’ da ima problem še nekatere ^ar 1 razsečnosti' Ena izmed njih je, Hjeil ^katera zakonska obveznost ni izpol-’ ker jo nismo operacionalizirali, ker zanjo nismo izdelali posebne metodologije, ki bi kot delovni pripomoček zagotavljala tako izvajanje kot tudi nadzor. Tako spoznanje je že prodrlo na področje tistega dela periodičnih pregledov in preizkusov delovnih priprav in naprav, ki jih v organizacijah združenega dela izvajajo sami, saj organi inšpekcije dela v posameznih primerih zahtevajo izdelavo posebne metodologije. ' Značilen praktični primer za podkrepitev prej podanega stališča je uvajanje t. i. predhodnega postopka v prejšnji DO Elektro-mehanika v Kranju. Že 1.1974 je bil namreč izdan interni organizacijski predpis, ki je opredeljeval posebno »substrukturo« za vključevanje (!) ukrepov in normativov varstva pri delu v tehnološko, investicijsko in vzdrževalno dejavnost. Kasneje je bila pripravljena izpopolnjena zamisel, ki je loče- vala štiri pomembna področja predhodnega postopka: nabavo strojev in naprav, projektivna in konstrukcijska dejavnost, začetek eksploatacije tehnološke opreme (npr. priključitev na energetske medije) ter sredstva in oprema za osebno varstvo. Za prvo področje je bil že izdan dovolj razčlenjen organizacijski predpis, ostala tri področja pa še čakajo nadaljnjo in podrobnejšo operacionalizacijo. V naši delovni organizaciji je bilo v veliki meri osvojeno spoznanje, da morajo vsi udeleženci v predhodnem postopku (ta pojem se nekoliko razlikuje od pojma predhodno varstvo pri delu) vedeti, kdo vse se v postopek vključuje, s kakšnimi nalogami, v kakšnem zaporedju ipd. Seveda ni šlo brez odporov, ki so še sedaj zelo močni (ob tem je zanimivo spoznanje, da se odpori v določenem času reproducirajo). V začetnem obdobju uvajanja predhodnega postopka so bili tudi različni pogledi na to, kdo je zadolžen, za opredelitev zahtev v pogledu varstva pri delu. Nekaterim »udeležencem« nikakor ni šlo v račun, da je to naročnik (npr. delovne priprave ali naprave), ki mu strokovnjak za varstvo pri delu strokovno pomaga. Pa še na eno razseženost ne bi smeli pozabiti: na funkcionalno izobraževanje in usposabljanje nosilcev nalog varstva pri delu v »predhodnem postopku«. Predpogoja za učinkovito vključevanje nosilcev nalog sta, da imajo primeren obseg pozitivnega znanja o varstvu pri delu in dovolj pozitivna stališča do varstva pri delu. Obe razsežnosti — predhodni postopek in funkcionalno izobraževanje — sta tesno povezani z izpolnjevanjem obveznosti iz 5. člena Zakona o varstvu pri delu. Pogoj za učinkovito izvajanje obveznosti je torej nadaljnja operacionalizacija, ki služi kot delovni pripomoček (v obliki navodil, organizacijskih predpisov, metodologij, ipd.). To je verjetno tudi pogoj za učinkovit nadzor pristojnih inšpekcijskih organov. 6. Obveznost uvedbe izobraževanja s področja varstva pri delu v usmerjenem izobraževanju Ta problematika nas v organizacijah združenega dela trenutno zanima iz dveh razlogov. Prvič gre za strateško usmeritev, ki jo je opredelil že 5. svetovni kongres za preprečevanje nesreč in poklicnih bolezni: da je namreč treba vzgojo in izobraževanje v zvezi z varstvom pri delu začeti veliko pred začetkom dela, torej v predšolskem in šolskem obdobju. Gre za naš interes za bodoče delavce. Drugič pa gre za zmanjšanje nzikov pri proizvodnem delu in proizvodni praksi učencev srednjega usmerjenega izobraževanja, s katerim smo soočeni prav zadnji dve leti. Glavna ugotovitev avtorjev je vezana na opredelitev iz 6. člena zakona o varstvu pri delu, po kateri sta vzgoja in izobraževanje v zvezi z varstvom pri delu sestavni del splošnega in poklicnega izobraževanja na šolah vseh vrst in stopenj. Po mnenju avtorjev gradiva ta (sicer vsebinsko odgovarjajoča) opredelitev ni zagotavljala njenega dejanskega vključevanja v izobraževalno prakso. Inšpekcija dela torej doslej ni imela pravnih sredstev, s katerimi bi mogla zagotoviti vključevanje vzgoje in izobraževanja s področja varstva pri delu v izobraževalne programe. Ne glede na to, ali je taka ugotovitev povsem točna ali ne, menim, da je bila ob tem zanemarjena možnost, ki jo daje 7. člen zakona o varstvu pri delu, da namreč zainteresirani družbeni subjekti uskladijo medsebojne interese na področju varstva pri delu s samoupravnimi sporazumi. Torej so ti družbeni subjekti tudi doslej imeli velike možnosti, da bi se bolje sporazumeli o izvajanju pomembnih nalog na področju vzgoje in izobraževanja. To seveda velja tudi za organizacije združenega dela in njihove obveznosti do funkcionalnega izobraževanja o varstvu pri delu. (Konec) P. Polak Četrto srečanje vezistov NOV Gorenjske z Iskrinimi delavci V soboto, 4. junija, se je odvijalo že četrto tradicionalno srečanje vezistov NOV Gorenjske z delavci Iskre, tokrat v Iskri Te-lematiki. Veziste so ob prihodu v delovno organizacijo na Laborah sprejeli in pozdravili Stane Mihalič, vodja DSSS DO Telematika, Ivan Benegalija, preased-nik združenega aktiva ZB NOV Iskre Kranj, Alojz Blaznik, direktor Tovarne mehanskih konstrukcij in delov in Zdravko Gorjanc, vodja splošne službe Iskre Telematike. Po fotografiranju »za spomin« so si .gost je ogledali proizvodnjo avtomatskih telefonskih central in telefonskih elementov in aparatov, seveda, s poudarkom na proizvodnji Tovarne MKD, za kar je poskrbel njen direktor Alojz Blaznik. Srečanje se je nadaljevalo v delavski restavraciji Telematike, kjer je bil za udeležence pripravljen prav prijeten kulturni program. Učenci osnovne šole Bratstvo in enotnost s Planine so se predstavili z recitacijami, glasbo in folklornim plesom, temperamentna pesnica Francka Tronkar iz Iskre Kibernetike pa je s svojimi vse bolj dognanimi pesmimi ustvarila lirično vzdušje. Da se je vse odvijalo lepo po vrsti in brez zmede, je poskrbela Eli Križnar. Predsednik Pododbora vezistov NOV za Gorenjsko Branko Blenkuš, se je Iskrašem zahvalil za prisrčen sprejem in izkazano pozornost. V svojem govoru je poudaril, da se vezisti NOV zavedajo zahtevnosti sedanjega družbe- nega trenutka in da se v prizadevanja za izboljšanje gospodarskega stanja vključujejo z enako vnemo, kot svoj čas ■ v narodnoosvobodilni boj. Zelo konkretno je naštel kopico napak, ki jih počnemo v naši družbi; pokazal je na tisto, kar bi lahko prav hitro odpravili in uredili, in bi se že s tem marsikaj uredilo. Zlasti je poudaril pomen inovativne dejavnosti: inovatorje bi morali podpreti, jih nagraditi, jim izrekati priznanja in o njih pisati. Ne pa, da imamo še vedno omalovažujoč odnoc do njih. Lastno znanje in domiselnost je tista stvar, ki nas lahko najbolje okrepi v prizadevanjih na poti k stabilnejši prihodnosti. V naši domovini je še veliko neizkoriščenih možnosti: z več vneme, znanja in delovne zavesti jih moramo izrabiti. V bitko za stabilizacijo se vključuje tudi Iskra Telematika. O tem je spregovoril Alojz Blaznik, ki je predstavil dejavnost in delo njenih temeljnih organizacij. Lastno znanje že postaja zaščitni znak Iskrinih izdelkov. Seveda pa bodo v prihodnosti potrebni še veliki napori,, kajti razvoj na področju tehnologije telekomunikacij gre neusmiljeno naprej in treba ga je vztrajno slediti. Srečanje gorenjskih vezistov NOV z Iskraši je lepo uspelo. Omeniti velja, da je bilo med gosti — vezisti NOV več nekdanjih Iskrašev, ki so zdaj v pokoju. Priložnost so izkoristili tudi za srečanje in stisk rok s svojimi nekdanjimi, mlajšimi sodelavci. K. Mohar Vodi Ionescu Dosedanji potek šahovskega turnirja v počastitev 10-letnice ŠD Iskra, je pokazal, da na turnirju nastopata dve vrsti šahistov. Vedno bolj se izloča močnejša skupina šahistov, med katere lahko uvrstimo lonescua, Kelečeviča, Karakljajiča, Petrana, Barleta, Jelena in Šahoviča. Le-ti tudi krojijo tok turnirja. Prekinjene partije četrtega kola so se končale. Karakljajič je premagal Bruna, Kele-čevič je proti Petranu remiziral šele po drugem nadaljevanju, neodločeno pa sta igrala še Justin in Podlesnik. V petem kolu so bili doseženi naslednji rezultati: Ceschia : Weiss 1:0, Gostiša: Petran 0:1, Orel : Justin 1:0, Kelečevič in Barle, Podlesnik in Šahovič, Bruno in Jelen ter Ionescu in Karakljajič pa so remizirali. Šesto kolo: Petran : Podlesnik 1:0, Barle : Gostiša 1:0, Ceshia : Kelečevič 0:1, Karakljajič : Weiss 1:0, Justin: Bruno 0:1, Šahovič : Orel remi, Jelen : Ionescu remi. Sedmo kolo: Kelečevič : Weiss 1:0, Gostiša : Ceschia 1:0, Orel: Petran 0:1, Bruno: Šahovič 0:1, Ionescu : Justin 1:0, Podlesnik : Barle remi, Krakljajič : Jelen remi. Osmo kolo: Petran : Bruno 0:1, Barle : Orel 0:1, Ceschia : Podlesnik 1:0, Kelečevič : Gostiša remi, Šahovič: Ionescu remi, Justin : Karakljajič 0:1, Weiss : Jelen 0:1, Deveto kolo, vse partije: Orel : Ceschia 0:1, Ionescu : Petran, Bruno : Barle, Podlesnik : Kelečevič, Gostiša: Weiss in Karakljajič : Šahovič so se končale neodločeno, Jelen in Justin pa sta dvoboj prekinila, v dobljenem položaju za Jelena. Vrstni red po 9. kolu je naslednji: Ionescu 6,5, Kelečevič in Karakljajič 6, Petran, Barle in Ceschia 5,5, Jelen 5 (1), Orel in Šahovič 5, itd. Barle in Jelen bosta ob koncu turnirja zelo visoko uvrščena. Zelo solidno igra tudi Orel, ki ima vse možnosti, da osvoji prvi bal za mojstra FIDE, ali celo da postane novi jugoslovanski mojster. Posebno se je izkazal v dvoboju z Barletom in ga odločil v svojo korist. V naslednjih štirih kolih mora za prvi bal osvojiti tri točke, za naslov mojstra pa štiri. Želimo mu, da bi to dosegel, ker bi s tem uspehom povečal število naših igralcev z mojstrskim naslovom. Ostali naši šahisti so pokazali premalo, da bi si pridobili višje naslove. Njihov čas še prihaja. Samo taki turnirji pa bodo povečali njihove izkušnje, da nas bodo uspešno zastopali na zveznih ligaških tekmovanjih. Bogdan Brezigar ISKRA—AVTOMATIKA Odprto prvenstvo v streljanju V počastitev dneva Varnosti — 13. maja je osnovna organizacija ZSMS UNZ Ljubljana mesto in okolica organizirala odprto prvenstvo v streljanju z zračno puško. Vezisti NO V med ogledom proizvodnje telekomunikacij. Podrobnosti sta jim razlagala Alojz Blaznik, direktor Tovarne mehanskih konstrukcij in delov in Stane Mihalič, vodja DSSS Telematike. DO KIBERNETIKA Ustanavljajo sklad samopomoči Na pi vdi. p sindikalne brgani/acije v DO Iskra Kibernetika ustanavljajo sklad samopomoči, s katerim bodo na osnovi združevanja denarnih zneskov omogočili delavcem kratkoročna posojila. ' Banke so namreč zelo omejile posojila. zanje je treba plačevati tudi zelo visoke obresti. Samopomoč, po kateri že sedaj povprašujejo, bo za delavce zelo dobrodošla. Sklad naj bi začel delovati jeseni, vodil ga bo poseben odbor. Iz sklada samopomoči bodo člani lahko prejeli od pet do deset tisoč dinarjev posojila, ki ga bodo vračali v obrokih po tisoč din. Posojilo bo brezobrestno. Poleg tega bo moč dobiti tudi posebno posojilo (smrt ali bolezen v družmi, požar ipd.) v višini od I 0 do 50 tisoč dinarjev; zanj bodo morali plačati petodstc ne obresti, vrniti ga bo treba v dveh letih. DO ŠIROKA POTROŠNJA Športniki — nasvidenje 18. junija v Škofji Loki! Letošnje športne igre Široke potrošnje bodo privabile na škofjeloška igrišča športnike iz vseh temeljnih organizacij te DO v soboto, 18. junija. Pričetek »mini olimpiade« bo tega dne ob 9. uri dopoldne v dvorani na Podnu. Letošnji organizator iger je TOZD Tovarna gospodinjskih aparatov iz Rateč, tekmovanja pa bodo potekala v naslednjih disciplinah in na naslednjih igriščih: nogomet — na igrišču za staro OŠ v Škofji Loki rokomet — na igrišču za šolo na Podlubniku; odbojka, košarka, namizni tenis, kegljanje streljanje in šah — v športni dvorani Poden; balinanje — balinišče »Benetke« v Novem svetu. Častni predsednik letošnjih tekmovanj bo direktor TCZD TGA f ranc Trtnik, častni podpredsednik bo predsednik sindikalne konference Široke potrošnje Anton Beravs, vodja tekmovanj Janko Šilar, sekretar tekmovanj Bogdan Kolenc, tehnični vodja Adi Pretnar in vodja delegacij Tomaž Rupnik. Zaključek tekmovanj bo predvidoma ob 15. uri v športni dvorani na Podnu. SF Na tekmovanju, ki se je odvijalo v sredo, L 6. na strelišču Strelske zveze Slovenije, na Dolenjski cesti v Ljubljani je sodelovalo 11 skupin s po 18 tekmovalci in tekmovalkami. Vsak tekmovalec je ime! na razpolago 25 minut, sodili pa so sodniki Strelske zveze Slovenije. Iz delovne organizacije Avtomatika smo prijavili skupno ekipo Avtomatike, žensko ekipo (4 tekmovalke) in moško ekipo (prav tako 4 tekmovalci). Naši predstavniki so tekmovali tudi posamično. Po končanem tekmovanju in razglasitvi rezultatov so se strelci iz Avtomatike uvrstili: — ekipa Avtomatike (skupno ženske in moški) so prejeli pokal in diplome za osvojeno prvo mesto — moška ekipa v sestavi: Drago Androj-na, Bruno Giosento, Boris Volk in Boris Čik je prejela plakete in diplome za osvojeno prvo mesto — ženska ekipa v sestavi: Olga Galle," Marjana Kozlevčar, Alenka Mihorič in Vika Zupan je prejela plakete in diplome za drugo uvrščeno — kolajno z diplomo pa je prav tako prejel Boris Čik za prvo mesto med posamezniki Š.D. Preživite oddih na otoku Molatu Molat je mirna, tiha luka, obdana s peščenimi plažami in borovimi gozdički — paradiž za otroke in ljudi, ki želijo dejanske počitnice. Kristalno čisto morje, sonce, nudimo vam izredno prehrano in bivanje v sobah prijaznih domačinov. Cene: — penzion v sobah L kategorije 635,00 din (od tega prenočišče 205,00, hrana 430,00) — penzion v sobah II. kategorije 610,00 din — penzion v sobah III. kategorije 575,00 din Otroci do 10 let imajo 50% popust. V juniju in septembru so cene penzionov za 10% nižje. Za rezervacijo je potrebno vnaprej plačati akontacijo v znesku 600,00 din za osebo in za otroke do 10 let po 400,00 din. Akontacijo pošljite s poštno nakaznico na spodnji naslov. Za vse informacije se obrnite na: Turistično društvo Molat — Božo Savin 57292 Molat ali po telefonu (057) 64-360. Želimo vam prijetne počitnice! ---------------------------------------------------------------- Časopisne novice t Od 18. do 20. maja je potekel v kongresni dvorani opatijskega hotela Adriatik šesti jugoslovanski seminar o mikroprocesorskih sistemih Mipro 83. Na seminarju so sode; lovali predstavniki vseh jugoslovanskih proizvajalcev, med njimi tudi naše Iskre. > n tem je bilo razstavljenih tudi nekaj domačih aparatur, ki delujejo z mikroprocesorji,n strokovna literatura. Letošnji Mipro 83 je sovpadel v svetovno leto telekomunikacij in je zbral približn0 530 vrhunskih domačih in tujih strokovnjakov ter znanstvenikov s področja mikr(,c lektronike — Novi list, Rijeka. V Ljubljani so se na drugem posvetovanju zbrali predstavniki delovnih organLzacli SOZD ZPS—združeni proizvajalci strojne opreme in Iskre ter se dogovorili za še snejše sodelovanje. Udeleženci posveta so menili, da daje pred dvema letoma in P° sprejeti samoupravni sporazum še večje možnosti sodelovanja na področju avtoma^" zacije, proizvodnih in infrastrukturnih sistemov. Poudarili so tudi potrebo po usklajc; nem in enotnem nastopu obeh SOZD, zlasti na tujih tržiščih. Na posvetovanju so tud' sklenili, da bodo dosedanje sodelovanje razširili še na druge članice obeh SOZv’ poleg tega pa bodo prešli še v skupne posle in skupne tržne akcije — Delo. V Beogradu je bil sestanek sekcije Zvezne gospodarske zbornice za ekonomske od noše z latinsko-ameriškimi državami grupe La Plata. Pri tem so ugotovili, da sta Ar gentina in Urugvaj zelo zainteresirana za razširitev gospodarskega sodelovanja z ju8° slovanskim gospodarstvom, predvsem s kompenzacijskimi posli. Lani je nekaj JUS?' slovanskih organizacij raziskovalo ta tržišča. Od že prisotnih pa Iskra zelo temelji*0111 trajno obdeluje argentinsko tržišče. Pri tem pripravlja ustanovitev jugoslovanske^ konzorcija, hkrati pa potekajo razgovori.z upravo argentinskih železnic za PrcK*aji Iskrine opreme pri elektrifikaciji železniškega omrežja. Privredni pregled, Beograd V Kranju je potekal 8. sejem malega gospodarstva. V kooperacijskih predstavitvah je bila prireditev praktično v znaku treh Iskrinih delovnih organizacij iz Kranja, t° J. Kibernetike, Telematike in Električnih orodij. V prostorih sejma je Iskra odprla stal® kooperacijski oddelek, ki izkorišča prireditev za popolno predstavitev ponudbe 1 povpraševanja in seveda tudi za sklepanje novih ter obnavljanje starih kooperacijsk* pogodb. Namen kranjske sejemske obrtne prireditve prerašča v nekako koopetad sko borzo, na kateri si obrtniki, zlasti zdomci, lahko ogledajo, kaj naša industrija p° trebuje — Ljubljanski dnevnik. Iskra bo letos izvozila skoraj pol milijona števcev različnih vrst na vse kontinent6: razen v Severno Ameriko in bo zanje iztržila 13 milijonov dolarjev, leta 1985 pa naj bi se iztržek povzpel na 20 milijonov dolarjev, če upoštevamo, da je 95 % števcev vgta jenih v državi, izdelanih v Iskri. Vsi ti različni merilniki porabe so bili razviti v doma tovarni, brez tujih licenc. Vsega tega razvoja ne bi bilo, je povedal dolgoletni vodja m zvoja v temeljni organizaciji Števci v Iskri—Kibernetiki (tipi. inž. Franc Levovnik,K1 dričev nagrajenec — če naših izdelkov ne bi prodajali tako doma, kot na svetovnemtr žišču — Glas, Kranj. .■ Zbral in uredil Marjan Ktal) Pozdrav pred rokometno tekmo med športniki iz Trbovelj in Kostanjevi^- Športne igre DO IEZE v Trbovljah V soboto, 21. maja 1983 so se zbrali športniki DO IEZE v Trbovljah, da preizkusijo svoje sposobnosti na športnih terenih. Pokrovitelj te športne manifestacije je bila TOZD Polprevodniki, namenjena pa je bila počastitvi 20. obletnice njenega obstoja. Organizator teh iger je bil ŠD Rudar ob pomoči TVD Partizan ter strelska družina STT. Iger so se udeležili športniki devetih TOZD v DO IEZE, razen predstavnikov Šentjerneja ter dveh TOZD iz Ljubljane. Na športnih terenih pa so bili rezultati naslednji: Ekipno: MALI NOGOMET: L Kostanjevica 2. Keramika 3. Mokronog 4. Polprevodniki 5. Keramika VF ODBOJKA: 1. Mokronog 2. Polprevodniki 3. Kostanjevica KOŠARKA: Orodjarna:Polprevodniki 33:55 1’. Polprevodniki 2. Orodjarna ROKOMET: Kostanjevica: Polprevodniki 16:20 L Polprevodniki 2. Kostanjevica BALINANJE: Orodjarna:Poiprevodniki 2:1 L Orodjarna 2. Polprevodniki POSAMEZNO: KEGLJANJE — ženske L JESIH Ivanka, DSSS, 403; 2. LOPAN Štefka, Polprevodniki, 389; 3. STANKOVIČ Sida, Feriti—SEM, 311; 4. MURATAG1Č Zada, Feriti—SEM, 5. PUŠELNJAK Jelka, DSSS, KEGLJANJE—moški L LAVRIČ Franc, KEKO, 423; 2. PREDLOGAR Toni, Polprevodniki, 422; 3. TANŠEK Milan, Polprevodniki 4. ŠARLAH Alojz, Polprevodniki; 5. KAJZER Dušan, Polprevodniki; . 6. IZGORŠEK Zvone, Polprevodniki' 7. FORTUNA Jože, KEKO; 8. GRADIŠAR Duro, SEM—Feriti; 9. JAGER Samo, Polprevodniki, 10. JERNEJŠEK Lado, SEM, 11. SLAPŠAK Srečko, Polprevodniki, 12. BARLE Dane. Mokronog, 13. ŠKOPORC Martin. Mokronog, 14. KNEZ Tone, Mokronog, 15. KONCA Andrej, KEKO, STRELJANJE — moški L IGLIČ Jože. Polprevodniki, 183 kr°8 , 2. HAUPTMAN Jvye SEM, 172 krog" 3. HACIN Pavic, Polprevodniki, l-sy ^ gov; 4. FLORJANČIČ Frane, DSŠS; 5. ZAVEC Valter. DSSSS; 6. VOVKO Alojz, 1E Kostanjevica; 7. BIZJAK Anton, 1E Kostanjevica; 8. KAVČIČ Janko. DSSS; 9. SINTIČ Janez, IE Kostanjevica STREUANJE — ženske L PREDALIČ Silva, DSSS, 135 krog0 * NAMIZNI TENIS L POLUTNIK Matjaž, Polprevodniki' 2. TANŠEK Milan, Polprevodniki; 3. SEVER Janez, Orodjarna; 4. VIDRGAR Stojan, SEM; 5. -KERIN Alojz, SEM; I 6. DORNIK Marjan, IE Kostanjevica. ŠAH L RIBIČ Anton, DSSS; 2. KAPL Peter, Polprevodniki; 3. GRUM Andrej; 4. GRAHEK Zdenko, Polprevodniki- 5. KERIN Jože, IE Kostanjevica; 6. ČOKAN Mirko DSSS; 7. KULONJA Šime, DSSS; 8. FORTUNA Jože, KEKO; 9. ŽUPIČ Josip Polprevodniki; 10. MURN Tomaž, DSSS. erf Zvone lzg°rS£ r Čez Pohorje Planinska sekcija DO Iskra Kranj bo v sodelovanju z matičnim PD Kranj prim^g izlet z delovnim naslovom »Čez Pohorje«, ki se bo odvijal od petka, 17. do nedelje-junija. ^ Zbrali se bomo na ljubljanski železniški postaji — od tam nas bo »zeleni vlak-' ^ 6.20 prepeljal do Maribora, avtobus do spodnje postaje pohorske žičnice, le-ta pa Pohorje. Tega dne bomo šli mimo Mariborske in Ruške koče ter mimo Šumika Roglo, kjer bomo prenočili. Naslednjega dne bomo pot nadaljevali mimo Rit”1®. v koče čez Kope do Kremžarice, kjer bomo drugič prenočili. V nedeljo bomo sestopi” dolino in se z rednimi avtobusi vrnili v Kranj. Vodila bosta Igor Kloar in Edo Erzetič. Ob prijavi, ki jih sprejema Volga Pajk iz tajništva DO Električna orodja do p0”1 deljka, 13. junija, je potrebno vplačati 400 din (za vlak, žičnico in prenočišče). * Z bi Po .X S 'toni l°no' Hočj S, Man; toni N lettii N, Man Sj Gl Kr p°j S ^lov