ogaske novice Glasilo^ občine 'Lo^gatec, • 15,Junij. 2010, letnik; XLI, št.5 Dolga pot do evropskega denarja Pogovor z županom Pozabljena -m v • v v • dedišcma : IS 'm- Videofilm o Hrušici m I r T" Kmetijska zadruga z novim vodstvom Rovtarski Robin Hood Uspešni mladi raziskovalci Male balerine na odru L Pogovor z županom Dolga d/ Na občini še vedno čakajo na evropski denar za gradnjo kanalizacije in čistilne naprave v Logatcu, medtem ko so sredstva za investicijo v Rovtah bolj gotova -Zapleta se tudi sprejemanje občinskega prostorskega načrta Na logaški občini se še vedno ubadajo z vprašanjem, kdaj bodo na ministrstvu za okolje in prostor odobrili vlogo za pridobitev kohezijskih sredstev, s pomočjo katerih bodo v Logatcu med drugim postavili novo čistilno napravo. Vlogo so pripravili povsem na novo in župan Janez Nagode upa, da jim bo končno le uspelo. Z večjo gotovostjo pa lahko še letos pričakujejo sredstva za gradnjo kanalizacije in čistilne naprave v Rovtah. Čakajo le še na sklep vladne službe za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Skupaj s še osmimi občinami si že več let prizadevate, da bi prišli do evropskega denarja za gradnjo kanalizacije in nove čistilne naprave. Po številnih zapletih smo vlogo za kohezij-ska sredstva za projekt odvajanja in čiščenja odpadnih voda v porečju Ljubljanice pripravili povsem na novo, pri čemer smo se dosledno držali navodil z ministrstva za okolje in prostor, in jo tudi že oddali. Zdaj mora skozi štiri sita na ministrstvu: pregledajo, ali je v o g p C/3< e n o v Logaške novice, glasilo Občine Logatec ISSN 03509281 Izdajatelj: Občinski svet Občine Logatec Uredništvo Odgovorna urednica: Petra Trček Uredniški odbor: Branka Novak, Saša Musec, Nevenka Malavašič, Janez Gostiša, Metka Bogataj, Darja Merlak, Marko Logar, Romana Hribar Stalni sodelavci: Jerca Korče, Anita Ilić, David Kunc, Brane Pevec, Ana Žakelj, Marjan Papež, Franc Brus, Albin Čuk, Marinka Petkovšek Grafična zasnova: Goran Rupnik Tisk: Grafika Gracer, Celje Naklada: 4.150 izvodov Logaške novice brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v občini. Naslov: Tržaška 50 a, Logatec Tel.: 01 759 06 00 (občina), 01 759 06 19 (uredništvo, ob sredah od 15. do 17. ure), 031 334 271 E-pošta: logaske@.logatec.si, petra.trcek@.kabelnet.net Naslovnica: V rimski utrdbi na Lanišču so premierno predstavili videofilm Pozabljena dediščina - Hrušica, avtorjev Primoža Godine in Milana Trobiča. Obiskovalce so pričakali rimski vojaki. (foto: Sebastjan Gantar) Rok za oddajo prispevkov je zadnji dan v mesecu. Prispevki so lahko dolgi največ eno tipkano stran, pisava Arial, velikost pisave 13 pt, daljše bomo objavili po dogovoru. Prispevke s fotografijami pošljite na poštni ali elektronski naslov. Prispevki naj bodo kratki in jedrnati, pripišite ime in priimek avtorja prispevka in fotografije, napišite tudi, kdo oziroma kaj je na fotografiji. Nepodpisanih prispevkov ne bomo objavili. Župan Janez Nagode. (foto: Petra Trček) skladu s pravili, ali so finančna konstrukcija in tehnične rešitve primerne, sledi končni pregled. Skupna vloga je šla že skoz dve siti, zdaj jo pregledujejo s finančnega vidika. Opozorili so nas na nekaj pomanjkljivosti pri projektih drugih občin, ki jih bomo skupaj uredili in dopolnili. Mogoče nam vloge sploh ne bo treba na novo dopolnjevati. Čeprav je kohezijski sklad že precej obubožan, ostajam optimističen, saj sem prepričan, da bomo prišli do potrebnih sredstev. Zaenkrat kaže, da bo EU skupaj z državo sofinancirala 70 odstotkov bruto vrednosti projektov. V primeru, da nam povrnejo davek na dodano vrednost, kar je zakonsko mogoče, bo morala občina zagotoviti le še od 10 do 15 odstotkov vrednosti investicije. Župan Janez Nagode: »V vrtec v Logatcu bomo letos sprejeli več ali manj vse otroke. Zunaj jih je trenutno 18, od tega 15, ki so iz drugih obči in jim nismo dolžni zagotoviti otroškega varstva. V Hotedršici in v Rovtah bomo sprejeli vse otroke, katerih starši so oddali vloge za vpis, nekaj težav je le v naselju Logatec, a jih bomo rešili.« Kaj pa, če vendarle ne uspete? Prizadevamo si, da bi projekt ob rebalansu državnega proračuna za letošnje leto uvrstili v državni proračun, čeprav težko verjamem, da nam bo to ob vedno bolj prazni državni blagajni uspelo. Obljubili pa so nam, da ga bodo uvrstili v t. i. načrt razvojnih programov (NRP), s čemer bi si zagotovili kohezij-ska sredstva v naslednjem obdobju, prva v letu 2011, ostalo pa do 2013. Moram pa poudariti, da ima projekt že svojo postavko v popravljenem in noveliranem Operativnem programu razvoja okolj-ske in prometne infrastrukture (OP ROPI). Sam sem član nadzornega odbora OP ROPI, ki je v začetku junija potrdil spremembo Operativnega programa ROPI, kjer je na odvajanju in čiščenju odpadnih vod na novo opredeljen in uvrščen projekt Čista Ljubljanica, za katerega naj bi zagotovili 50 milijonov evrov. Torej je črpanje sredstev samo vprašanje procedure in časa. Pripravljajo projekte za vodovode Občine v porečju Ljubljanice se združujejo še na enem segmentu, oskrbi s pitno vodo. Koliko so projekti že pripravljeni? Smo šele na začetku, potrdili smo dokumente identifikacije investicijskega projekta (t. i. DIP-e), zdaj pripravljamo idejno zasnovo. Logatec je v skupni projekt, s katerim se bomo potegovali za kohezijska sredstva, vključen s tremi zadevami. Z gradnjo vodovoda Petkovec, povezovalnega vodovoda iz Gornjega Logatca do Martinj hriba, in sicer prek Sekirice, kjer je predvidena izgradnja vodohrana, ter povezovalnega vodovodnega omrežja od Kalc prek Grčarevca do Laz. Projekt vodi in koordinira Občina Postojna, ki je nosilec največjega projekta, in sicer ureditve zajetja vode v Malnih na Planinskem polju, iz katerega napajajo občini Pivka in Postojna. Obstajajo celo ideje o nadaljnji povezavi proti Primorski. Skoraj ni možnosti, da ta projekt do sofinanciranja pride pred letom 2012, saj moramo pripraviti vso projektno dokumentacijo in pridobiti pravico gradnje. Tudi ta projekt je opredeljen v Operativnim programu razvoja okoljske n prometne infrastrukture, zaenkrat kaže, da bo za investicije na voljo 26 milijonov evrov. Moram dodati, da je v tem operativnem programu opredeljen tudi regijski center za ravnanje z odpadki na Notranjskem, in sicer je na tej postavki 23 milijonov evrov. To pomeni, da je mogoče dobiti kohezijski denar tudi za to investicijo. Za okoljske programe je zdaj namreč na voljo nekaj več sredstev, ki so jih prerazporedili iz avtocestnega in železniškega programa. Čistilna naprava v Rovtah Konec maja ste oddali vlogo za pridobitev neposrednih regionalnih spodbud za gradnjo kanalizacije in čistilne naprave v Rovtah, Glede na to, da je ta projekt opredeljen v operativnem programu Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije za obdobje 2007-2012, pričakujem, da nam bodo sredstva odobrili vsaj do jeseni. Sicer na službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko precej zavlačujejo, ker jim primanjkuje sredstev. Če ne bo zapletov, bi lahko v jesenskem času prek javnega razpisa že izbrali izvajalca in začeli z deli. Predvidevam, da bi z urejanjem končali konec leta 2011 oziroma bi v začetku leta 2012 že pridobili vsa uporabna dovoljenja. L Pogovor z županom Na zadnji seji občinskega sveta je bilo rečeno, da je nadzorni svet Komunalnega podjetja Logatec (KP), v katerem so tudi predstavniki občine kot ustanovitelja, upravi KP naročil, naj letos zmanjša obseg tržne dejavnosti. A prav z dobičkom iz teh dejavnosti so lani pokrili izgubo na gospodarskih javnih službah. Ali torej priporočilo nadzornega sveta pomeni, da bo imela komunala letos veliko izgubo, ki jo bo pokril proračun, ali ste mogoče predvideli kako drugo rešitev? Ko je nadzorni svet nekako opozoril vodstvo komunalnega podjetja, naj ne bo toliko prisoten pri iskanju posla kot tržne dejavnosti, je imel v mislih predvsem priporočilo, da naj bodo previdni pri sklepanju tržnih poslov. Likvidnost podjetja je sicer zadovoljiva, a še zdaleč ne najboljša, roki plačevanja izvedenih del pa vedno daljši. S tem smo želeli preprečiti, da bi komunalno podjetje zaradi neplačanih izvedenih del iz tržne dejavnosti prišlo v likvidnostne težave, ki bi jih morali sanirati s sredstvi iz občinskega proračuna. Komunalno podjetje pa bo izvajalo nekaj investicij za Občino Logatec, predvsem na segmentu javne infrastrukture. S tem je načrtovan tudi prihodek iz tržnih dejavnosti, vendar v primerjavi z letom 2009 nekoliko manjši. Zgubo na segmentu javnih služb bomo reševali z oblikovanjem nove cene ter s subvencijami iz občinskega proračuna. Na kanalizacijo se bodo torej priključila vsa gospodinjstva v Rovtah. Res je. Projekt je nekoliko zahtevnejši, saj bomo morali urediti nekaj črpališč, da bomo odpadno vodo iz nižje ležečih predelov spravili do čistilne naprave. Zapletov pri gradnji ne pričakujem, saj je teren dovolj mehak. Uredili bomo tudi posamezne odseke občinskih cest. Kje boste uredili čistino napravo? V dolini, ob poti iz Rovt proti Svetim Trem Kraljem, tik ob vodotoku, v katerega bomo speljali prečiščene vode iz čistilne naprave. Malo se je zapletalo pri pridobivanju soglasja vodarjev, s katerimi smo se usklajevali tri mesece. Vode, ki bo tekla v potok, bo le malo, bo pa dovolj čista. Odločili smo se, da postavimo lagunsko čistilno napravo, ki je primerna za manjša naselja. Uredili bomo tri manjša jezera, po katerih se bo pretakala voda in se čistila ob pomoči določenih rastlin. Zadeve so preizkušene in ne povzročajo smradu ter so dovolj enostavne za upravljanje in vzdrževanje. Kdaj boste začeli z gradnjo pločnika v Ho-tedršici, ki ga krajani že težko pričakujejo? Zdaj je že jasno, da bomo od Loga do gasilskega doma v Hotedršici gradili enostranski pločnik. 90 odstotkov pogodb za pridobitev zemljišča je podpisanih, upam, da bomo uredili še ostale zadeve. V naslednjih dneh bomo objavili javni razpis za izbor izvajalca, tako da bi julija lahko začeli z deli. Pločnik bo torej narejen letos pred zimo, vsaj upam. Ob tem bomo uredili še javno razsvetljavo in na določenih mestih zajemanje in odvajanje meteorne vode. Istočasno pripravljamo rešitve in finančno konstrukcijo za nadaljevanje del. Z direkcijo za ceste iščemo kombinacije in se pregovarjamo o tem, ali bomo v nadaljevanju gradili enostranski ali dvostranski pločnik. Zagotovo ga bomo nadaljevali od gasilskega doma proti vasi, kjer bo prostorsko gledano izvedljivo, na primer ob avtobusnem postajališču, pa bomo predlagali dvostranskega. Obenem bi radi uredili prehod za pešce z ustrezno signalizacijo, za kar pa potrebujemo soglasje direkcije za ceste. Našo pobudo utemeljujemo s tem, da je cesta izredno obremenjena in zato nevarna, predvsem za otroke in mladino ter starejše. Težave z občinskim prostorskim načrtom Občinski prostorski načrt (OPN) je bil tako rekoč tik pred sprejetjem, ko so se pojavile nove težave. V katerem grmu tiči zajec? Težave pri sprejemanju OPN se iz dneva dan povečujejo. Pristojne službe na ministrstvih si znova in znova izmišljujejo nove zahteve, nove študije, zahtevajo nova usklajevanja. Skoraj nobena državna služba se ne drži zakonitih rokov, čeprav imajo 30, 45 dni za odgovor na podani predlog. Za mnoge tudi sto dni ni veliko. Uradniki na posameznih ministrstvih, ki dajejo soglasja k predlogu OPN-ja, se menjajo zelo hitro in pogosto. Skoraj na vsakem usklajevanju se tako srečamo z drugo osebo, s katero moramo znova in vedno od začetka celotnega postopka usklajevati sicer že dogovorjene zadeve. Občina Logatec vodi postopek sprejemanja novega OPN že od leta 2006. Samo usklajevanje predlogov sprememb namembnosti zemljišč na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je potekalo več kot osem mesecev. Naknadno smo morali izdelati še protipoplavno študijo, v kateri smo opredelili protiukrepe, pa tudi novo kategorizacijo kmetijskih zemljišč. Kljub temu vse kaže, da bomo zadeve morali še usklajevati, tako na kmetijskem ministrstvu kot tudi na ministrstvu za kulturo. Upam, da nam bo uspelo izpeljati in sprejeti OPN še pred iztekom mandata, torej do jeseni, do meseca septembra. Kaj je po vašem mnenju vzrok za tako obnašanje odgovornih na ministrstvih? Pravzaprav ne vem. V zakonu o urejanju prostora je lepo napisano: ko občine podajo predlog, morajo z ministrstva v 30 dneh odgovoriti in podati svoje mnenje, pozitivno ali negativno. Odgovor z ministrstva za kmetijstvo smo prejeli po več mesecih, to pove vse. Če mnenja ne dajo, občina lahko postopek vodi naprej. Zakonsko smo kriti, a že vnaprej so nam povedali, da v tem primeru ne bi dobili soglasja ministrstva za okolje in prostor. Vrtimo se v začaranem krogu. Pa Logatec ni edina občina s to težavo, v Sloveniji je veliko takih. Ljubljana je s kmetijskega ministrstva dobila enako zaušnico. Župan je urgiral, zato zdaj vsi rešujejo prestolnico, ostale občine pa sploh ne pridemo zraven. S sprejetjem OPN-ja je pogojenih nekaj projektov, ki jih je zastavila občina, tudi gradnja vrtca v Rovtah. Na sprejem OPN čaka veliko občanov, ki bi radi začeli graditi nove stanovanjske stavbe. Občina Logatec ima zaradi nesprejetega OPN-ja težave predvsem pri projektu izgradnje novega, samostojnega vrtca v Rovtah. Projekt je pripravljen, zdaj čakamo na spremembo namembnosti zemljišča, saj je polovica zemljišča, ki smo ga kupili, zazidljivega, polovica pa ne. Na pristojnem ministrstvu so nam sicer zagotovili, da bodo spremembo potrdili do konca maja, kar pa se ni zgodilo. Upam, da bomo potrditev dobili vsaj do konca junija. To namreč potrebujemo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Torej, če OPN ne bo sprejet, ne moremo storiti ničesar, razen da začnemo gradit na črno. V vrtcu v Rovtah, ki ima prostore v tamkajšnji osnovni šoli, je sicer dovolj prostora za vse, ki se vanj vpišejo. Za gradnjo novega smo se odločili zaradi tega, ker se je pokazalo, da bo osnovna šola prihodnje leto nujno potrebovala vrtčevske prostore. Celotna investicija v gradnjo vrtca bo vredna več kot 1,3 milijona evrov. Žal pa ob situaciji, ki vlada v Sloveniji, ne pričakujemo sofinanciranja s strani pristojnega ministrstva ali države. Sam vrtec bi moral biti končan in vseljiv do začetka šolskega leta 2011/2012, ko bi s tem rešili stisko s prostorom v osnovni šoli. Petra Trček Županove petice 2010 Logaški župan Janez Nagode učencem, ki so bili vsa leta osnovnega šolanja odlični, podeljuje županove petice. Letos si jih je zaslužilo 19 učencev treh logaških osnovnih šol. Na valetah 14. februarja so se županove petice razveselili učenci OŠ Tabor Patricija Albreht, Lara Bogataj, Laura Grmek, Ana Likar, Manuela Lisjak, Jan Petrovčič in Neža Franca ter učenci OŠ 8 talcev Logatec Nataša Patricia Brand, Marija Verdinek, Jure Česen, Tine Ogrinc, Matic Verbič, Klemen Brglez, Neža Lukančič, Špela Petkovšek in Tina Šumer. Županovo petico so prejeli tudi trije učenci OŠ Rovte, Lojze Žust, Anita Bezeljak in Tjaša Mlinar. pet > o C rt tg o Skupen nastop na trgu pod znamko Zeleni kras Znamko Zeleni kras bo uporabljala tudi logaška občina, namenjena pa je še ponudnikom turističnih storitev, kmetom, čebelarjem in ostalim - Za uporabo veljajo določeni pogoji Občine na območju Notranjsko-kraške regije so v potrebi po skupnem nastopu na tržišču združile svoje moči in pristopile k projektu, ki ga bomo uporabniki poznali pod imenom oziroma znamko Zeleni kras. Občine Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka, Postojna in Logatec so na podlagi plodnega sodelovanja, s pomočjo finančnih spodbud s strani Evropske unije ter koordinacijo Regionalne razvojne agencije (RRA) Notranj-sko-kraške regije razvile produkt, ki pa bo zaživel le, če ga bodo ljudje vzeli za svojega in ga začeli uporabljati za promocijo svojih storitev in blaga, ki izvira iz regije. Znamko Zeleni kras je RRA Notranjsko-kraške regije registrirala letos, in sicer za deset let. Sama registracija pa še ne pomeni, da je znamka v okolju prepoznana in sprejeta. Za njeno uporabo in prepoznavnost bodo poskrbeli tisti, ki jo bodo vzeli za svojo ter zavzeto uporabljali tržno ime regije Zeleni kras ter slogan ZaMisel prihodnosti. Znamka se uporablja za promocijo občin in geografskega območja ter za promocijo oz. trženje blaga in storitev, nastalih na geografskem območju znamke, katere težnja se po vsebini kaže v usmerjenosti v trajnostni razvoj, ohranjanju zdravega okolja, spoštovanju tradicije ter spodbujanju znanja in sodelovanja. Kdo lahko trži pod imenom Zeleni kras? Za uporabo znamke lahko zaprosijo kmetje, čebelarji, fizične ali pravne osebe, javne institucije in nevladne organizacije, ki delujejo ali imajo registrirano dejavnost na geografskem območju Zelenega krasa. Za pridobitev znamke morajo prosilci vložiti ustrezen obrazec ter izpolnjevati določene pogoje. Tako lahko kmetje, čebelarji ter pravne in fizične osebe dobijo pravico do uporabe znamke le za blago ali storitve, ki sodijo v razrede, za katere je znamka registrirana, za kmete in čebelarje pa veljajo še prav posebni pogoji. Njihovi pridelki oz. izdelki morajo poleg ostalega dosegati ustrezno kakovost. Znamka se uporablja za promocijo občin in geografskega območja ter za promocijo oz. trženje blaga in storitev, nastalih na geografskem območju znamke. o g p C/3< e B O v Zupan Janez Nagode: »Znamka Zeleni kras je orodje za skupen nastop regije, omogoča večjo prioriteto pri nastopanju na trgu ter nudi boljšo prepoznavnost območja in njegove vizije.« Notranjsko-kraška regija bo torej po novem prepoznavna pod znamko Zeleni kras ter sloganom ZaMisel prihodnosti. Z novim nastopom na trgu se bodo tako posamezniki kot inštitucije s svojimi izdelki in storitvami lahko postavili ob bok drugim regijam ter si zagotovile lažji in bolj gotov obstoj na trgu. ZaMisel prihodnost' V logotipu Zeleni kras je zelena barva simbol narave, modra pa modrosti in posredno razvoja. Nakazuje preplet notranjskega in kraškega sveta ter delno ohranja element neskončnosti kot vzdržljivosti in velikega potenciala trajno-stnega razvoja regije. Slogan ZaMisel prihodnosti sporoča usmeritev v prihodnost, razvoj in inovacije; kaže na trajnostni razvoj in poudarja pomembnost znanja. Romana Hribar, občinska uprava Prav tako velja posebno določilo tudi za ponudnike gostinskih storitev, saj morajo imeti gostinci v svoji ponudbi vsaj tretjino jedi, značilnih za to geografsko območje. Pravica do uporabe znamke se podeli za dve leti, v prehodnem obdobju, do konec leta 2011, pa je brezplačna. Skrbnik znamke, RRA Notranjsko-kraške regije, bo za uporabnike nekajkrat letno organiziral izobraževanje, kjer jih bodo seznanili s pripravo promocijskih materialov, uporabo znamke na izdelkih ter ostalimi pravili. S tem bodo zagotovili pravilno in dosledno uporabo znamke. Prednosti Zelenega krasa vidijo tudi na občini Občine Notranjsko-kraške regije so pravico do uporabe znamke dobile avtomatično. Na Občini Logatec jo bodo poskušali čim bolje predstaviti prebivalcem, saj si želijo, da bi jo začeli uporabljati kot dodano vrednost izdelkom in storitvam, ki jih nekateri ponujajo že vrsto let. »Predstavljena znamka je zagotovo nova priložnost za promocijo tistih, ki imajo že zdaj dobre in kakovostne izdelke ter storitve, hkrati pa se z njo ponuja priložnost za skupen nastop na trgu,« meni župan Janez Nagode. Po njegovem mnenju je znamka orodje za skupen nastop regije, omogoča večjo prioriteto pri nastopanju na trgu ter nudi boljšo prepoznavnost območja in njegove vizije. Znamko bo uporabljala tudi občinska uprava, predvsem za promocijo ter na področju kulturne in turistične dejavnosti. OBVESTILO ZDRAVSTVENI DOM LOGATEC VAS OBVEŠČA, DA SE OD 1. 6. 2010 V PRIMERIH NUJNE MEDICINSKE POMOČI POSLUŽUJTE ŠTEVILK 01 750 82 29 ALI 112 - KLIC V SILI. MOBILNA ŠTEVILKA DEŽURNEGA ZDRAVNIKA 031 633 310 NI VEČ V UPORABI. ZDRAVSTVENI DOM LOGATEC Da bi ne pozabili pozabljene dediščine Videofilm o Hrušici so premierno uprizorili v zavetju zidov rimske utrdbe na Lanišču. (foto: Sebastjan Gantar) Logatec filmsko bogatejši - Primož Godina in Milan Trobič sta v starorimski utrdbi na Lanišču 4. junija pred številnim občinstvom premierno predstavila dokumentarni videofilm Pozabljena dediščina - Hrušica Hruška je že od nekdaj izzivalno vabila mnoge raziskovalce, zgodovinarje, arheologe, in privabila je tudi urednika LEP-a Primoža Godino in dr. etnologije in kulturne antropologije Milana Trobiča, da sta se odločila naskočiti Hrušico v filmski trilogiji o Pozabljeni dediščini. Naskok jima je narekovala izzivalna skrivnost Hrušice, ki je naravnost klicala po filmski obdelavi. Ko je ugašal dan in je ptičje žgolenje vse opazneje obnemevalo, je povezovalka filmskega večera sredi utrdbe na Lani-šču povabila k pogovoru oba avtorja vi-deofilma. Iz njune pripovedi smo zvedeli, da sta se oba s Hrušico srečevala že od najmlajših dob. Primož se je z dedkom oziral proti Hrušici, ki je običajno napovedovala slabo vreme, če se je preteče oblačje valilo prek te gore; pozneje je spoznaval Hrušico, ko je očeta spremljal na lov. Milan pa je iz otroštva, ki ga je preživljal v Planini, spoznaval goro-spečo lepotico, kot jo rad imenuje, z druge strani. Njena skrivnostnost je bila zanj privlačna in zanimiva z raznoterih vidikov. In speča lepotica ga je nato vse bolj vabila, da bi prebujal njene skrivnosti. Oba sta se v otroštvu družila kot sošolca, sopevca pa tudi na mladinskem raziskovalnem taboru, ko sta med drugim sodelovala pri pripravi zbornika o delu in dosežkih mladih raziskovalcev 1988. Pozneje sta svoje ustvarjalne moči združila pri odmevno sprejetem dokumentarnem videofilmu Polhanje na Notranjskem in še pri silno impresivnem filmu o Andreju Žigonu, ki je bil posvečen spominu na pokojnega logaškega pesnika. Zahteven in zamuden projekt Projekt Pozabljena dediščina - Hrušica se je pokazal za zahtevnega in zamudnega. Že leta 2007 sta ga prijavila na medijski razpis ministrstva za kulturo, vendar brez uspeha. Projekt je bil izbran šele po tretjem, lanskem razpisu in ko je bil deležen še sofinanciranja logaške občine, je vse steklo v veliki naglici. Iz ideje - prebujanje speče lepotice -je nastajal scenarij z izborom naravnih in zgodovinskih motivov ter primernih sogovornikov. Snemanja so bila kar dolgotrajna, tudi z mnogimi zadregami in zago-netnostmi. Še posebej veliko časa je terjala montaža posnetkov, pogovorov, veznega besedila, podnapisov, glasbe, filmskih prelivov in vsega ostalega. Pripravljenega gradiva je bilo za uro in pol filma, kar je bilo treba skrajšati na sprejemljiv čas - tri četrt Skrivnostna in brezčasna Hrušica V zavetju rimske utrdbe na Hrušici sta avtorja po uvodnih akordih trobilnega kvarteta logaške glasbene šole, po predstavitvi starorimskega vojščaka ter ob prisotnosti sodelavcev in sogovornikov predstavila film Pozabljena dediščina - Hrušica. Pred navdušeno radovednim občinstvom se je na platnu razkazovala Hrušica, polna skrivnosti, oddaljenih spominov in tihe brezčasnosti, v vseh svojih naravnih in zgodovinskih fenomenih, ki so jih pomagali razkrivati zgovorni sogovorniki: poznavalci zgodovinskih strok (med drugimi Janka Istenič, Tine Kernc, dr. Marko Frelih) in poznavalci življenja ondod od prej in slej (Jože Bolčina, Janez Slabe, Franc Godina, Viktor Šen, Jože Lušina in drugi). Hrušica je tako filmsko slikovito in privlačno razstirala skrivnostnost vihravega dogajanja od najstarejših dob do danes. Središčno zanimanje je veljalo rimskemu obrambnemu sistemu s posebnimi poudarki na utrdbi na Lanišču, ki so jo obnovili v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ostalinam obrambnega zidu ter pomenljivi obrambni postojanki pri današnji Stari pošti v Podkraju, kar vse naj bi datiralo v drugo polovico tretjega stoletja našega štetja. Milanova kramljajoča besedna prepletanja so filmu vdahnila še dodatno vabljivo zanimivost motivov, ki jih je Primoževa kamera spretno, domiselno in prepričljivo filmsko upodobila. Še filma o Rupnikovi liniji in Logatcu Dokumentarični umetnini, ki je Logatec filmsko obogatila, je ob koncu veljal navdušujoč in pritrjevalni aplavz. Toliko bolj upravičeno zdaj pričakujemo še naslednja dva filma iz trilogije: Rupnikovo Linijo in Logatec. Prvi od treh filmov o pozabljeni dediščini j e namreč želel opozoriti na našo zgodovinsko, kulturno in naravno dediščino, ki že počasi tone v pozabo. Želel pa nas je tudi osvestiti, da ostajajo še neodkrita bogastva, ki čakajo na prave čase, da jih bodo odkrili v prid kraju, dediščini in ljudem. Preden so ugasnile bakle v svežem junijskem večeru sta se avtorja filma zahvalila vsem sodelujočim in po vrsti tudi vsem sponzorjem. Marcel Štefančič v o n š a g o L L Gospodarske diagonale/Iz poslanske pisarne Kmetijska zadruga z novim vodstvom Od začetka leta Kmetijsko gozdarsko zadrugo Logatec vodi Jera Zigmund, diplomirana agronominja iz Cerknice, v zadrugi zaposlena že dobro desetletje Po odhodu prejšnjega direktorja so bili zadružniki soglasni, da zaupajo mesto direktorja Jeri Zigmund, ki si je s svojo akademsko izobrazbo nabirala izkušnje v logaški kmetijski zadrugi. Zaposleni podpirajo njena vodstvena prizadevanja, ki so usmerjena k racionalnim ukrepom za preživetje in obstoj te notranjske zadruge. V zadrugi je zaposlenih 35 delavcev, ki skrbijo za upravne posle in uspešnost dela v trgovinah: z živili, gradbenim materialom, s kmetijsko ponudbo, tekstilom, z darilnimi programi. Poleg tega odkupujejo mleko, kakih 700 tisoč litrov na leto, in les, predvsem palete, ukvarjajo pa se tudi s transportnimi storitvami. Velja poudariti, da odkup mleka ostaja pri enakih količinah, čeprav se število kmetov zmanjšuje. Zadružniki so trdni v volji, da zadruga ostane, da ostane samostojna - na svojem, zato o kakih povezavah ni več nobenih razmišljanj. Nasprotno, čutiti je resnično pripadnost zadrugi, ki po svojih najboljših močeh kljubuje vsem trdim recesijskim preizkušnjam. Resda so bili zimski meseci za poslovanje dovolj kritični, vendar se v pomladnem času gospodarske razmere izboljšujejo. Zaradi uspešnejšega poslovanja pa je pozornost zadruge usmerjena k zalogam, ki se morajo ustrezno obračati. Najbolj jih tare boj za plačila In kaj ta hip najbolj tare zadrugo? »Nasploh boj za plačila,« pravi direktorica Zigmun-dova. Dodaja, da jih najbolj utruja namera za prenovo trgovine v Hotedršici, ki je tako nesrečno locirana, da ob stavbi ni zemljišča, ki bi ga lahko uredili za parkirišča. Odprto pa ostaja vprašanje nezasedenosti obeh stavb Nova direktorica Jera Zigmund (foto: David Kunc) ob Tržaški cesti, kjer sta prej domovali občinska uprava in upravna enota. Ob vsem tem pri zadružnikih ostaja optimizem, ki želi graditi na uspešni tradiciji, ki je bila nekdaj, tudi zaradi ugodnejših okoliščin, močnejša in vplivnejša. Marcel Štefančič Kar vladajoča koalicija počne, jo na nek način tudi zaznamuje Dr. Peter Verlič o g p C/3< e n o v Sem poslanec največje opozicijske stranke, SDS. Biti v opoziciji, pravijo, je po eni strani lahko, saj je breme odločitev na strani tistih, ki tvorijo večino v parlamentu, torej koalicije. Poslanci koalicije lahko kadar koli izglasujejo kakršen koli zakon, ki se sprejema z navadno večino, to je z večino glasov prisotnih poslancev. Še takrat, kadar je potrebno izglasovati kakšen zakon, za katerega je potrebna absolutna večina, to je najmanj 46 poslancev, največkrat v primerih vetov na zakone, ki jih izglasuje državni svet, ima koalicija te glasove zagotovljene. No, saj zato se koalicije po volitvah tudi oblikujejo, da imajo zagotovljenih toliko poslanskih glasov v parlamentu, da lahko oblikujejo vlado in sprejemajo zakone, skratka, da lahko prevzamejo odgovornost za mandat, ki so jim ga zaupali volivci. Toda, ali je biti v opoziciji, kjer nimaš nobenih formalnih vzvodov oblasti v rokah, razen tistih, ki ti jih ponuja poslovnik državnega zbora, res lahko? V poslanski skupini SDS smo se že na začetku mandata odločili, da bomo, zlasti zaradi zaostrenih razmer, v katerih se je znašla Slovenija, poskušali s svojimi predlogi pomaga- ti vladi in vladajoči koaliciji SD, LDS, Zares in Desus, še zlasti, ker smo bili prepričani v preseganje delitev na »naše« in »vaše«, na katere je pred volitvami prisegal tudi aktualni premier Pahor. Toda dejansko stanje vladajoče koalicije in obnašanje Pahorja je daleč od tistega, kar smo pričakovali. Na začetku mandata smo pripravili dva svoja predloga paketov protikriznih ukrepov, a je koalicija vse predloge kar po vrsti zavrnila. Niso jim želeli niti prisluhniti. O tem imam tudi osebno izkušnjo. V okviru poslanske skupine sem pripravil dva predloga zakonov, in sicer o prioritetni gradnji cestnih razvojnih osi in zakon o gradnji prioritetnih železniških odsekov. Koalicijska večina v državnem zboru jih je, kako drugače kot gladko zavrnila. V teh zakonih sta bila med drugimi projekti predlagani gradnji dveh cestnih predorov, in sicer druga cev karavanškega predora ter predor pod Vršičem, da ne omenjam odseka četrte razvojne osi od Idrije do Logatca, ki bi se nadaljevala v peto razvojno os med Uncem in Žlebičem. Toda presenečenje šele sledi: ob razpravi pri sprejemanju letošnjega letnega načrta družbe za avtoceste, je eden izmed poslancev SD poudaril, da je treba čim prej zgraditi tudi drugo cev predora pod Karavankami. A pojdimo naprej. Novi predlog zakona o Triglavskem narodnem parku, ki ga je pripravila koalicija, v enem od svojih členov posebej omenja projekt gradnje cestnega predora pod Vršičem. Naj omenim še zadnji aktualni primer Pa-horjevega reševanja Slovenskih železnic. V prejšnjem mandatu je Janševa vlada predlagala povezovanje Slovenskih železnic s strateškim partnerjem, ki bi oblikoval logistični holding med Slovenskimi železnicami, Luko Koper in Interevropo. Vsi iz tedanje opozicije, zdajšnje koalicije, najbolj glasen je bil aktulani minister za promet Vlačič iz vrst SD, so pred volitvami govorili, da se to ne sme zgoditi, saj bi to pomenilo razprodajo državne srebrnine, najboljše firme, kot sta Luka Koper in Interevropa, pa bi se za vedno prodale in ostale v rokah tujcev. Kaj se je zgodilo zdaj, po volitvah? Danes Pahor treplja po ramenih nekdanjega predsednika uprave nemških železnic Mehdorna in ploska logističnemu holdingu, ki mu je takrat, ko je bil v opoziciji, njegova stranka SD močno nasprotovala. Zato je biti v opoziciji težko. Ker dobre predloge zavrnejo samo zato, ker si v opoziciji, in ne zato, ker so dobri in kakovostni. Dozdeva se mi, da prevzamejo idejo, jo malo spremenijo in predlagajo kot nekaj originalnega. Toda to, kar počne vladajoča koalicija, jo na nek način tudi zaznamuje. Ljudje bodo končno oceno podali na volitvah. Zaenkrat zdajšnja koalicija z SD na čelu moči, da bi jih ukinili, nima. dr. Peter Verlič, poslanec v DZ Policist, ki je pripravljen pomagati Logaški policijski okoliš teritorialno zajema občino Logatec. Vodja policijskega okoliša je nosilec preventivnega dela in partnerskega sodelovanja z državljani na območju policijskega okoliša. V Logatcu je to Blaž Alič, ki je obenem predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v logaški občini. V svetu, ki je vmesni člen med izvajalcem in tistim, ki sproži akcijo, sodelujejo predstavniki vrtcev in šol ter drugih organizacij in društev. Iz rokovnika Blaža Aliča: 7:45 Pregled šolskega avtobusa pred vožnjo, kolesarski izpiti na osnovni šoli Tabor v Gornjem Logatcu, preveritev bivališča občana, dom starejših Logatec: svetovanje starejšim - Ne pozabite na varnost, privedba občana na sodišče, razgovor za Logaške novice. To je le okvirni razpored dela vodje policijskega okoliša nekega naključnega dne. Vse je odvisno od okoliščin, saj nikoli ne ve, kdaj bo treba vključiti sireno in se odpeljati na kraj nepredvidenega dogodka. Vmes ima vrsto pogovorov s sodelujočimi o delu, pozneje pride na vrsto še analiza dogodkov. 01 750 80 20 - 113 - anonimni klici: 080 12 00 Vodjo policijskega okoliša pokličite, če: - potrebujete pomoč ali nasvet policije, - želite posredovati podatke o kaznivem dejanju, - želite prijaviti kaznivo dejanje, nesrečo ali ogrožanje, - želite posredovati druge, varnostno pomembne ali zanimive podatke, - želite predlagati ukrepe ali dejavnosti za izboljšanje varnosti v svojem okolju. Blaž Alič na kolesarskih izpitih učencev osnovne šole Tabor. (foto: Brane Pevec) »Bistven je nastop pred ljudmi, kako vzpostaviš stik. Pri policiji sem že petnajst let, ves čas v Logatcu, tako da bi lahko rekel, da ljudi poznam,« pravi Alič. Zadovoljen je, da ga Logatčani ne poznajo le kot policista, ki kaznuje, ampak predvsem kot policista, ki je pripravljen pomagati. »Rad grem med ljudi, se pogovarjam z njimi, najbolj pa me poznajo v vrtcih in šolah, kjer imamo vrsto preventivnih akcij: Varno na poti v šolo in iz šole, Policist Leon svetuje, Otroci - policisti za en dan in druge.« Kratek izlet v zgodovino: Po osamosvojitveni vojni leta 1991 se je slovenska milica preimenovala v policijo. Spremenilo se ni le ime, pač pa tudi miselnost in organiziranost. Razvijati so začeli nove oblike preventivnega dela, ki temelji na sodelovanju z državljani oziroma vsemi, ki kakor koli vplivajo na izboljšanje varnostnih razmer in s tem na boljše počutje vseh državljanov -tu igra vodja policijskega okoliša zelo pomembno vlogo. Omenil sem že nekaj njegovih nalog, pa naj z njimi nadaljujem: sodeluje pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj, ugotavlja kriminalna žarišča in sodeluje pri njihovem nadzoru, obiskuje oškodovance in žrtve kaznivih dejanj, vrača najdene oziroma zasežene predmete in z razgovori pridobiva informacije, sestavlja pa tudi operativne podatke o osebah, krajih, lokalih,^ Njegova osnovna naloga pa je vloga »dobrega policista«, na katerega se lahko občani obrnejo s kakršnim koli predlogom ali vprašanjem, vloga policista, ki mu lahko vedno zaupajo. Brane Pevec Poklon umrlim ruskim možem Ob številnih počastitvah konca druge svetovne vojne v Evropi je 9. maja nekako skromno, a vendar nadvse prisrčno izzvenela slovesnost ob spomeniku ruskim vojnim ujetnikom na Vodicah pod Hrušico. Slovesnost je pripravil Mednarodni klub slovanskih rojakov RUSLO iz Ljubljane ob pomoči Občine Logatec in članov Združenja borcev za vrednote NOB Logatec. Po letih pozabe so na jasi pod obronki Hrušice, kjer je med prvo svetovno vojno stal eden od taborov ruskih vojnih ujetnikov, obudili spomin na može, ki jih je vojna usoda pahnila na naš prostor. Od tam so jih priganjali gradit vojaško železnico proti Črnemu Vrhu nad Idrijo in prenavljat cesto prek Hrušice. V težkih življenjskih in delovnih razmerah so številni podlegli boleznim ali preminuli v nesrečah. Njihove kosti je vsrkala prst livade na Vodicah. Govorniki na slovesnosti so zbrane opomnili na ta zgodovinska dejstva, krutost vojn in pomen zgodovinskega spomina. Svetnik veleposlaništva Ruske federacije in vodja konzularnega oddelka Igor Romanov se je še posebno zahvalil tudi vsem, ki so v drugi svetovni vojni vojni pripomogli k skupni zmagi nad fašizmom. Čast preminulim so s polaganjem vencev izkazali župan občine Logatec Janez Nagode in predstavniki Ruske federacije, z nageljni pa tudi vsi navzoči. Nežno rusko pesem pevke in kitaristke Irene Uščine pa je mlado majsko zelenje tistega dne vsrkavalo, mogoče prav tako, kot je pred devetdeset in več leti vsrkavalo pesem z ust trpečih in umirajočih vojnih ujetnikov. Besedilo in foto: Branko Rupnik v o n š a g o L Ali me slišiš? Učenci osnovne šole 8 talcev so dokazali, da drugačnost lahko pomeni uspeh Gledališka skupina dolnjelogaške osnovne šole Sezuti čevelj je 12. maja v Narodnem domu uprizorila predstavo Ali me slišiš?, ki je mesec dni prej na Otroškem festivalu gledaliških sanj prejela nagrado za najbolj izvirno predstavo. Pod scenarij se je podpisala domačinka Eva Razložnik, ki je lansko leto zaključila osnovnošolsko šolanje. Mladi gledališčniki so mentorici Simoni Nagode predlagali scenarij izpod peresa svoje vrstnice. Lotili so se ga na raziskovalnem nivoju, z željo, da bi bila njihova predstava drugačno od že videnega. Predstava govori o pubertetnici Evi, ki je razpeta med starše, prijatelje, ljubeznijo in svojo violino. Mladi igralci so zanimivo predstavili najstniško obdobje, ko se mladim zdi, da jih nihče ne sliši in nihče ne razume njihovih želja. Svoje delo je skupina Sezuti čevelj aprila predstavila na Otroškem festivalu gledaliških sanj v Ljubljani. V konkurenci 55 predstav iz vse Slovenije so jih nagradili za najbolj izvirno predstavo. »Predstava nam je na najbolj čuten, preprost in izviren način približala problematiko mladih. Sezuti čevlji so na Otroškem festivalu gledaliških sanj navdušili z najbolj izvirno predstavo. (foto: Žiga Koritnik) Odrske rešitve so bile inovativne in ne stereotipne. Prepričala nas je tudi resnost in zavzetost mladih igralcev,« je zapisala strokovna žirija. Igralko Evo Kobal pa je žirija izbrala med deset najbolj obetavnih mladih igralk. Eva se tudi sicer želi poklicno ukvarjati z igralstvom in zaveda se, kako pomembno je pridobivanje izkušenj. Nagrada skupini Sezuti čevelj pomeni potrditev, da delajo v pravi smeri. »Predstavo smo delali celo šolsko leto v želji, da bi bila všeč gledalcem, če pa so našo nadarjenost opazili tudi priznani režiserji in igralci, je zadovoljstvo še toliko večje,« pravi Eva. Člani skupine so hvaležni predvsem mentorici Simoni, ki jim je pri ustvarjanju pustila proste roke. V šali so dejali, da je bilo umetniške svobode včasih že skoraj preveč. Skupaj s še 12 predstavami so se uvrstili tudi na srečanje najboljših gledaliških skupin v organizaciji JSKD. Jerca Korče Pevski dotik iz najmlajših src Glasbena pravljica otroškega in mladinskega pevskegazbora osnovne šole Tabor Z o g p ke n O v aključni koncert otroškega in mladinskega zbora osnovne šole Tabor se je 22. maja izpel v domačem kulturnem domu z vso pevsko živostjo, igrivostjo in tankočutnostjo. Natančno prepoznavni scenarij z režijo, vse se je dodobra prilagajalo koncertu, je pripravila Branka Novak. Z zborovodskim delom se je obema zboroma z veliko glasbenega znanja in razpoloženja posvetil Zdravko Novak, ki je z mladinskim zborom že segel po lepih in odmevnih priznanjih na raznoterih preizkušnjah. Koncertni spored sta sproščeno povezovali Urša Rožmanc in Nina Hrva-tič, obe tudi pevki nastopajočih zborov. Otroški zbor, nagrajen z bronastim in srebrnim priznanjem z regijskih tekmovanj, se je ob klavirski spremljavi Miha Nagodeta s čistim enoglasjem in lepim dvoglasjem prijazno in navihano dotaknil navdušenega poslušalstva. Posebej zanimiv je bil glasbeni »dialog« Marjana Vodopivca Tujček Maček. Zvokovno zrelo pa se je v izdelanem troglasju oglasil s kar s tehtnim programom mladinski zbor. Poslušalstvo se je lahko naužilo čistega petja, tudi ob najzahtevnejši skladbi večera, Franckovem Panis angelicus, ki je dostojno izmuziciral iz enoglasja prek zahtevnega fugata do jasne zlitosti v troglasnem finalu. Koncert so pevci sklenili z zulujsko ritmično razgibanko Siyahamba ob bogo-sih Davida Kunca. S priložnostnim programom je na koncertu nastopila tudi obetavna hor-nistka, devetošolka OŠ Tabor Patricija Albreht. Ob koncu vseh glasbenih dotikov je ravnateljica šole Marinka Dodič podelila priznanje desetim pevkam, ki so s svojim petjem vseh devet let soustvarjale premnoge žlahtne dotike. Za nami je še en lep glasben dogodek, vreden veljavnosti in spomina. Marcel Štefančič Iz sanj proti resničnosti N'a povabilo Godovičanov so literati Zelenih oblakov 15. maja v godoviškem gasilskem domu prebirali svoja dela, s katerimi so segli po štirih tematskih sklopih: pomlad, življenje-smrt, barve in ljubezen. »Kot randevu življenja, v katerem sanjavi, samotni jezdec stopa, jaha za žarkom veselja,« je v uvodnem pozdravu dejala domačinka Manja Plešnar. In sanje literarnih sporočil so se tisti večer preizkušale z resničnostjo Zelenih oblakov. Na literarnem večeru se je predstavilo deset avtorjev: Nada Kržan, Vladimir Krži-šnik, Tilka Jerič, Eva Neža Kermavnar, Tim Uršič, Bojana Levinger, Helena Frece, Ana Balantič, Vanda Lavrič in Marcel Štefančič. Glasbeno podobo večera so pripravili flavtist Vid Sark, kitarist Bojan Šen, oba sta tudi soavtor-ja izvajanih del, ter pevki Špela in Ana Kavčič. Marcel Štefančič Ko zapojejo spomladi Organizatorju območne revije pevskih zborov in malih pevskih skupin logaški izpostavi javnega sklada za kulturne dej avnosti j e k prepevanju uspelo privabiti sedem sestavov, dva okteta in pet zborov, k poslušanju pa skromno malo občinstva, med katerim sta bila še posebej pozdravljena župan Janez Nagode in strokovna spremljevalka revije Branka Potočnik Krajnik. Na odru Narodnega doma so se 14. maja zvrstili pevci z raznolikimi zvočnimi in kostumskimi koloriti. Pod vodstvom Franca Pupisa je Oktet Pa kol'k'r tol'k' presegel svojo ambicijo veselja do petja s koroško Ko lani sem tod mimo šel v pri- redbi Jerneja Pirnata. Logaški oktet, ki pod vodstvom Lovra Groma nadaljuje odmevno pevsko tradicijo, se je zdel najbolj prepričljiv skladbo Alda Kumarja V noči brez nje. Ženski pevski zbor DI DU z zborovodjem Matijem Logarjem je dokaj prijetno izoblikoval Adamičevo Uspavanko. Mešani pevski zbor PD Logatec je želel z zborovodjem Lovrom Gromom brez tveganj ohraniti interpretativno utečenost, zato je šla v pevski ogenj sopranistka Špela Pet-kovšek, ki je koroško Pojdam u rute izpela v bogatih muzikaličnih niansah. Nikoli ne zmanjka presenetljivih presenečenj, ki jih ponuja Obrtniški mešani pevski zbor Notranjska z zborovodjem Janezom Go-stišo. Istrska viža Kantaj Nineta v uglasbi-tvi Alda Kumarja je prek vseh glasbenih figur sijajno izzvenela. Ženski pevski zbor KD Tabor je s svojsko čustveno naravnostjo zborovodje Zdravka Novaka tudi to pot poustvarjal tankočutna razpoloženja, tudi z Bečanovo Pot naprej po besedilu pevke Bojane Levinger. Programsko široko je svoj nastop zastavil zborovodja Marjan Grdadolnik z Mešanim pevskim zborom KUD Adoramus, ki se sicer postavlja z odličji na domačih in mednarodnih pevskih tekmovanjih. Molitev Sergeja Rahmaninova Bogorodice devo, radujsja je ponudila vse odlične registre tega zbora. Marcel Štefančič Pevke zbora Tabor spet navdušile Ž enski pevski zbor Tabor je 4. junija v kulturnem domu v iGornjem Logatcu pripravil svoj 12. letni koncert. 24 pevk in zborovodja Zdravko Novak so v goste povabili Moško vokalno skupino Sotočje, ki mu umetniško izvedbeno izpovednost oblikuje Matjaž Prah. Ženske so lepo začele z Gobčevo Pojdem na ravno polje. Izvedba, ki je bila že večkrat potrjeno dobra, je večeru dala poslu-šalsko raven. V prvem delu je bilo posebno mesto namenjeno skladbi mladega Nejca Bečana, ki je uglasbil pesmi pesnice, sicer tudi predsednice zbora, Bojane Levinger. Skladba je bila prvič koncertno izvedena. Jaz bi rad cigajnar bil, pesem, s katero so pevke zaključile prvi del koncerta, je učinkovita in večkrat preizkušena, zahteva pa polno zbranost izvajalk. Osem pevcev Sotočja je nato po fantovsko prešerno zapelo tri domovinske pesmi, Adamičevo Vse najlepše rožice in tri klapske pesmi, s katerimi so še posebej navdušili. Moško petje ob ženskem zvečine učin- kuje polnejše in ne terja tako zbranega poslušanja, kot ga terja subtilno petje višjih, bolj liričnih ženskih glasov, zlitih v zbor. V zadnjem delu so pevke zapele učinkovite, melodično lah-kotnejše skladbe, ki jih publika hvaležno sprejema. Spet je polno izzvenela prva, Ne čakaj na maj, verjetno najbolj učinkovito pa zadnja, Dancing Queen, ki je zbor razgibala in jo je poslušalstvo lahko slišalo še enkrat. Svoje je dodal pianist Primož Malavašič s suvereno občuteno klavirsko spremljavo. Lepo sta učinkovali še Te quiero s solistko Urško Nagode in Rossinijeva Šaljivi dvo-spev dveh mačk. Kot pesem pa je močno delovala Nigra sum. Polna dvorana gornjelogaškega doma je hvaležnost vsem nastopajočim izrazila s spontanim, dolgim aplavzom. Zboru želimo novih, dobrih koncertnih nastopov. Z resnim delom, kakršno je potrebno za take koncerte, nam jih bodo pevke z zborovodjem zagotovo zmogle podariti. Jan Turk Gostovali so na Tržaškem Predzadnjo majsko soboto je Obrtniški mešani pevski zbor Notranjska spet gostoval na Tržaškem. Tokrat na Proseku, kjer je v župnijski cerkvi odpel koncertni program. Za uvod je domači ženski zbor pod vodstvom prof. Marka Štoka dopadljivo zapel četvero pesmi in nato prostor prepustil Notranjski. Poslušalcev se je zbralo toliko, da so zasedli prav vse klopi. Župnik Jože Špeh se je ob koncu zahvalil obema zboroma za petje v lepem domačem, slovenskem jeziku. Glasbeni stiki med Logatcem in Prosekom imajo lepo zgodovino. Začeli so se v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja s sodelovanjem godb iz obeh krajev. Tokrat sta se prvič srečala zbora. Slovenska beseda je v tem delu Tržaškega še zelo živa, spodbuja in ohranja jo tudi petje. Mogoče tudi tovrstni kulturni dogodki kaj dodajo v prid temu vztrajanju. Ne samo druga država, tudi drugi časi, vsestranska internacionalizacija in težnje mladih po globalnem sporazumevanju potiskajo rabo materinščine nekam vstran. Vendar pa naroda brez lastnega jezika ni. Tega se zavedajo vsaj dušni pastirji v zamejstvu, ki trdno stoje na branikih slovenskega jezika. Če bo dano, se bosta zbora kmalu spet srečala, takrat na Logaškem. Zbor se je na gostovanje podal prek Gorice. Najprej se je ustavil na Mirenskem gradu in se prek Doberdoba odpeljal proti morju. Med izlivom Soče in reke Timave - reke Reke, ki potem ko ponikne v Škocjanskih jamah, spet pride na plan nekaj kilometrov pred izlivom v Jadran, je obsežno območje naravnega rezervata z obilico močvirskega in zalivskega rastja in živalstva. Sprehod po njem je zanimiv. Od blizu si lahko ogledaš gnezdišča ptic, čredo divjih konj, raznovrstno rastlinje, nadvodni in podvodni živi svet. Gostovanje je finančno podprla Občina Logatec tako kot tudi udeležbo zbora na letošnji reviji obrtniških zborov 5. junija v Radomljah in gostovanje na koncertu ob 40-letnici moškega zbora Tabor v Zelšah dan pozneje. Janez Gostiša v o n š a g o L Rovtarski Robin Hood Mladi lokostrelec Rok Grahovar je večkratni državni prvak Mladi Rok Grahovar iz Rovt se je pred približno dvema letoma in pol odločil posnemati popularnega junaka Robina Hooda. Prijel je za lok, napel tetivo in puščica je poletela proti tarči. Sprva ne v sredino, nato pa vedno bolj natančno, dokler ni postal najboljši v državi. Rovtarski Robin Hood Rok Grahovar. (foto: Metka Bogataj) Ker je še zelo mlad, obiskuje deveti razred šole v Rovtah, ima za članske uspehe na državni in tudi mednarodni ravni nedvomno še veliko časa. Za ta bolj redek, a izredno lep šport ga je navdušil sosed Tomo Kump, ki je njegovemu očetu za rojstnodnevno darilo kupil lok. Navdušenje je takoj pokazal tudi Rok, ki je kaj kmalu dobil svoj lok. Zdaj počasi že prekaša oba starejša vzornika. Trenira kar doma, kjer si je naredil improvizirane tarče, pa tudi na Vrhniki. Tam je včlanjen v Športno društvo Viteško lokostrelski red Vilijem Vrhnika. Na vprašanje, kakšne kvalite- te mora imeti dober lokostrelec, Rok pravi, da predvsem dober občutek, sproščenost in koncentracijo ter mirno roko. Nima še posebnega trenerja, petkrat na teden pa se vsaj po pol ure pripravlja na nove lokostrelske izzive. Rok tekmuje s tako imenovanim dolgim lokom. Z njim je osvojil že kar precej velikih uspehov. Najbolj odmevni so naslov državnega prvaka na zunanji 3D tekmi, je tudi dvakratni državni prvak na notranji tekmi. Letos je v začetku maja na šolskem prvenstvu na Rakeku osvojil naslov državnega prvaka na 25 metrov na zunanji tekmi, 23. maja pa je na tekmi na Ulovki nad Vrhniko postal prvak med vsemi kategorijami. »Biser našega kluba« Motivacije in načrtov ima Rok še veliko. Želi si, da bi lahko veliko treniral, predvsem pa, da bi šola imela razumevanje za ta šport, saj bo jeseni postal srednješolec. Rad bi se udeležil evropskega prvenstva in pozneje kot član osvojil 3D pokal. »To pomeni, da si najboljši med vsemi tekmovalci, kajti rezultati posameznih tekem se seštevajo,« pravi Rok, zadovoljen, ker imajo na šoli v Rovtah veliko razumevanja za njegov šport. Ima namreč status športnika in temu prilagojeno ocenjevanje znanja. Loku posveča ves prosti čas, ki ga ima. Sobote in nedelje so rezervirane predvsem za tekme, na katere ga vozijo starši, ki so poleg prijateljev iz kluba tudi njegovi najzvestejši navijači. V klubu so ga poimenovali kar »biser našega kluba«. »Lokostrelstvo je po krivici malo znan šport in bi ga bilo treba med mladimi nekoliko bolje predstaviti,« razmišlja mladi lokostrelec. Je pa to izredno lep šport, povezan z naravo. Potrebuješ le lok in puščico ter malce avanturistične žilice. Morda bo ravno Rok tisti, ki bo koga navdušil, da ga bo pričel posnemati. Metka Bogataj Na Teku trojk in v Radencih o g p ke n O v V počastitev osvoboditve Ljubljane in dneva Evrope se je 8. maja pohodov po poteh okupirane Ljubljane udeležilo veliko ljudi, v tekmovalnem delu pa so se tekači pomerili na 12 in 28 kilometrov. Teka trojk na 12 kilometrov se je udeležilo skoraj 1.200 ekip, med njimi mešani ekipi GRC Zapolje. Tina in Rok Kosmač, ki sta tako razdaljo pretekla prvič, in Zlatko Zimšek so bili boljši od ekipe, v kateri so tekli Breda Kosmač, Špela Jančar in Ivan Pergovnik (vsi na fotografiji). Zasedli so 153. oz. 157. mesto. V hladnem in prijetnem vzdušju so tekmovalci GRC-ja 15. maja tekli tudi v Radencih. Na 4,8 kilometra je prvič tekla Nataša Zimšek in s progo opravila v 43 minutah, Breda Kosmač pa je 21 kilometrov pretekla v 1.47.25, kar je njen najboljši pomladanski čas, in zasedla 14. mesto. Kljub slabemu vremenu sta se teka na 300 metrov udeležila leto in pol stara Tea Drmota, ki je tekla z dedijem, in Tim Drmota. SkiVan, foto: osebni arhiv Šest državnih prvakov za NTK Logatec Po osvojenih ekipnih naslovih državnih prvakinj pri kadetinjah in mladinkah ter posameznem in pri dvojicah pri kade-tinjah so članice logaškega namiznoteni-škega kluba sredi maja na 19. državnem prvenstvu za mladinke in mladince posamezno osvojile nove naslove. V paru sta letošnji mladinski prvakinji Katja Gutnik in Nina Zupančič, zadnja je naslov osvojila še posamezno. »Zupančičeva je glavni akter vseh uspehov v sezoni, zato ni čudno, da jo je selektor članske reprezentance uvrstil v ekipo za svetovno prvenstvo, ki je bilo konec maja v Moskvi,« pravi Janez Bončina. Slovenska dekleta v Moskvi sicer niso izpolnila cilja ostati v drugi kakovostni skupini. Janez Bončina, NTK Logatec Vertikale in previsi niso nobena ovira Na umetni steni v Domu krajanov v Rovtah so se otroci preizkusili na občinski in medobčinski tekmi v športnem plezanju Planinsko društvo Rovte je pred petimi leti z Osnovno šolo Rovte pristopilo k sofinanciranju izgradnje plezalne stene v Domu krajanov v Rovtah in takrat ustanovilo športno plezalno sekcijo. Plezalci smo v zimskih večerih pridno obiskovali steno in nabirali plezalsko kilometrino. Prav kmalu se je izkazalo, da tudi med najmlajšimi v vasi tli želja po premagovanju vertikale, zato smo se odločili, da zanje organiziramo vadbo športnega plezanja, jim predstavimo ta šport, ter jih naučimo plezalskih osnov. Mladim gre plezanje dobro od rok in nog. (foto: Andrija Majsen) V letu 2007 so z vadbo začeli tudi najmlajši, med katerimi je iz dneva v dan raslo navdušenje nad plezanjem, tako da so za ta šport navdušili tudi svoje prijatelje. V preteklem letu je plezalne urice obiskovalo že 26 otrok iz Rovt in Logatca. Otroška zavzetost za plezanje nas je privedla do tega, da smo začeli razmišljati tudi o pripravi tekme, saj je tekmovalnost med otroci prisotna na vseh področjih. Tako smo v letu 2009 pripravili prvo tekmo, ki so se je udeležili otroci, ki so obiskovali vadbo športnega plezanja. V društvu pa smo želeli, da otroci spoznajo tudi druge vrstnike, ki se ukvarjajo s to športno dejavnostjo, se z njimi spoprijateljijo in se od njih mogoče tudi kaj naučijo. Edini smo si bili, da pripravimo občinsko in medobčinsko tekmovanje v športnem plezanju na umetni steni. Pripravili smo razpis za občinsko in medobčinsko tekmovanje in ga posredovali osnovnim šolam v logaški občini in v društva v sosednjih občinah, ki se ukvarjajo z vadbo športnega plezanja za najmlajše. Občinsko tekmovanje Za organizatorje je kar prehitro prišel 5. maj, ko je bila na sporedu občinska tekma. Nanjo se je prijavilo 22 šoloobveznih in deset predšolskih otrok. Razdelili smo jih v štiri starostne skupine, za katere smo pripravili plezalne smeri različnih težavnosti. Otroci so z vso zavzetostjo izkoristili vsak svoj nastop in uprizorili napete boje, tako s smerjo kot tudi s sotekmovalci. Starši in mentorji smo z navdušenjem spremljali njihovo plezanje in jih spodbujali z glasnim navijanjem. Po končani tekmi smo razglasili najboljše in podelili priznanja. V posameznih kategorijah so slavili: - predšolski otroci: 1. mesto Maša Ferenc, 2. mesto Vitta Ben-ček in 3. mesto Vid Hrovatin, - šoloobvezni otroci, letnik 2000-2003: 1. mesto Luka Hladnik, 2. mesto Žan Marolt, 3. mesto Tine Petrovčič, - šoloobvezni otroci, letnik 1997-1999: 1. mesto Matic Ku-žnik, 2. mesto Jaka Logar, 3. mesto Rok Hodnik, - šoloobvezni otroci, letnik 1995-1996: 1. mesto Jure Jelov-čan, 2. mesto Tomaž Žust, 3. mesto Martin Skvarča. Medbčinsko tekmovanje Že naslednji dan, 6. maja, je bila na vrsti medobčinska tekma, na katero se je prijavilo 40 mladih plezalcev iz občin Logatec, Žiri in Idrija. Razdelili smo jih v pet kategorij: dečke v tri, deklice pa v dve. Mladi plezalci so prikazali izjemno plezanje, ki je v dvorani povzročalo burne ovacije in aplavze. Skoraj polna dvorana Doma krajanov je navdušeno navijala za vsakega tekmovalca, ki se je podal v boj z vertikalo oziroma previsom, ter tako pripomogla, da so se otroci še bolj zagrizeno borili med seboj. Najboljši med njimi so prejeli medalje, ostali pa priznanja za sodelovanje na tekmi. Najboljši v svojih kategorijah so bili: - deklice, letnik 1999-2003: 1. mesto Tinkara Julija Mohorič, 2. mesto Neža Bogataj, 3. mesto Tušar Ajda (vse iz Idrije), - deklice, letnik 1995-1998: 1. mesto Ema Leskovec iz Idrije, 2. mesto Sara Jesenko, 3. mesto Karin Jesenko (obe iz Žiri), - dečki, letnik 2000-2003: 1. mesto David Mohorič, 2. mesto Anže Skok (oba iz Idrije), 3. mesto Žan Marolt s Petkovca, - dečki, letnik 1997-1999: 1. mesto Žan Gorjup iz Žiri, 2. mesto Matic Kužnik iz Logatca, 3. mesto Vid Uršič iz Idrije, - v kategoriji dečkov, letnik 1995-1996 sta nastopila samo dva tekmovalca, oba iz Rovt; prvo mesto je osvojil Martin Skvar-ča, drugo pa Simon Tušar. Domov so odšli polni lepih vtisov Obe tekmi sta bili odlično izpeljani, za kar gre zahvala tudi kolegom iz Društva aktivnih lenivcev iz Idrije in AO Žiri, ki so nesebično priskočili na pomoč pri pripravi in izvedbi tekme. Člani Planinskega društva Rovte bi se radi zahvalili Občini Logatec in podjetju Etiketa, Tiskarna iz Žiri, ki sta finančno in materialno podprli izvedbo tekmovanja in s tem pripomogli, da sta bili tekmi izpeljani na visokem nivoju ter da so tekmovalci in njihovi starši prizorišče tekmovanja zapuščali polni lepih vtisov, z željo, da se prihodnje leto spet srečamo na podobnih prireditvah. Jože Tušar, PD Rovte v o n š a g o L Jamarji postavili bivak na Kaninu Prvi slovenski jamarski bivak na Kaninskih podih bo zaenkrat odprtega tipa in bo služil tudi pohodnikom, ki bi nenačrtovano potrebovali varno zavetje. Uredili naj bi ga do poletja, svoj čas in svojo moč za njegovo postavitev pa je prispeval tudi logaški jamar Drago Korenč. Ideja o postavitvi jamarskega bivaka na Kaninu ni bila nova, saj več skupin sistematično raziskuje območje Rombonskih in Kaninskih podov, na katerih je kar nekaj jam globokih prek tisoč metrov. Zato so se odločili za postavitev bivaka, pri čemer smo sodelovali tudi Logatčani. Jamarji na Kaninu raziskujemo v vseh letnih časih. Najugodnejše je pozimi, ko je zaradi manjšega taljenja snega manj nenadnih vdorov vode v jame, čeprav lahko obilne snežne padavine zaradi nevarnosti snežnih plazov onemogočijo varen sestop. Za raziskovanje globokih jam je treba veliko opreme, morebitna nesreča globoko za ožinami pa lahko zahteva tudi večdnevno reševanje, zato je odločitev o postavitvi bivaka še kako dobra rešitev. Idejo je podprl občni zbor Jamarske zveze Slovenije, lansko pomlad pa so izbrali lokacijo na Kanin-skih podih. Občina Bovec je pod določenimi pogoji zagotovila zemljišče in dela so stekla. Cement in gramoz so nosili na svojih hrbtih Ves gradbeni material smo na goro znosili jamarji na svojih hrbtih. Za marsikoga j e bil to dober preizkus vzdržljivosti, saj so nahrbtniki običajno tehtali 40 kilogramov pa tudi več. Avgusta lani smo zabetonirali točkovne temelje, potekala je izdelava kovinskega bivaka. S predstavniki Slovenske vojske smo se dogovorili, da bodo kontejner na goro prepeljali s helikopterjem. Pozneje se je pokazalo, da je bivak pretežak, zato je bilo potrebnih kar nekaj inovacij in dodatnega dela. V tretjem poizkusu jim ga je uspelo prepeljati na globok sneg v bližino temeljev. Namestitev strehe je onemogočil močan veter, a smo jo čez dva dni postavili ročno. Obilnejše snežne padavine so nam večkrat preprečevale varen dostop in vrnitev v dolino. Tako smo na goro odšli šele 16. aprila letos, dobro otovorjeni z materialom, ki smo ga potrebovali za premik tri tone težkega bivaka do deset metrov oddaljenih temeljev. Pozno v noč smo kopali v sneg in led, da smo prišli Bivak na Kaninskih podih. (foto: Drago Korenč) do njih, in zgodaj zjutraj začeli s premikom bivaka. Ugotovili smo, da se da tudi v 21. stoletju veliko delo opraviti brez sodobne tehnike. Utrujeni od gaženja smo se vrnili v Bovec. Kratka analiza je pokazala, da je mogoče kljub naporom, odrekanju, žrtvovanju prostega časa in velikim stroškom jamarjev, ki so se akcije udeležili večkrat, tudi danes povezati ljudi in narediti nekaj koristnega. Poleti bo bivak že nared Čaka nas še ureditev notranjosti, zbiralnikov vode in še česa, vendar bo bivak obiskovalce lahko sprejel že poleti. Prvi slovenski jamarski bivak bo zaenkrat odprtega tipa in bo služil tudi ostalim pohodnikom, ki bi nenačrtovano potrebovali varno zavetje. Ko sem se iz akcije vračal proti Logatcu, sem ob bregovih Soče in Idrijce opazil ogromne kupe smeti in odpadkov, ki so jih so prostovoljci pobrali z območij, kamor ne sodijo. Jamarji smo odpadni gradbeni material nesli v dolino, zato obiskovalce Kaninskih podov in ostale pozivam, da s seboj vedno odnesejo odpadke, ki ne sodijo v neokrnjeno naravo. Drago Korenč, JD Logatec o g p ke n O v Logaški planinci smo se 30. maja podali na pohod na Kolovrat nad Tolminom. Po slabih treh urah hoje smo prišli do panoja, ki označuje Pot miru v Posočju - Kolovrat (na fotografiji). Nato smo prišli do obnovljenih vojaških položajev. Ob lepšem vremenu bi imeli lep razgled na vasi ob Tolminu in bi pot nadaljevali po grebenu Kolovrata, ki je čezmejni muzej na prostem. Ploha pa nas je prisilila, da smo šli na italijansko stran, kjer je bil planinski dom polno zaseden. Teden dni prej smo se Logatčani udeležili tudi pohoda po zelo zanimivi krajinski, botanični in zgodovinski poti na Ljubljanskem barju. Besedilo in foto: Marinka Petkovšek, PD Logatec Ob svetovnem dnevu družine, 15. maju, je Knjižnica Logatec najmlajše in njihove starše povabila na ogled lutkovne igrice Svinjski pastir. Tako otroci kot tudi starši so uživali ob lutkah princeske, njene dvorne dame, darila, užaljenega princa, vrtnice in slavca, prašičkov, poljubčkov in jeznega kralja. Prijetna igrica je požela buren aplavz. Besedilo in foto: France Brus Praznovali smo Številnim proslavam, ki so se predvsem v majskih dneh zvrstile po naši domovini, smo tudi na Logaškem pridružili svojo. V organizaciji Združenja borcev za vrednote NOB Logatec in združenja veteranov vojne za Slovenije Logatec, ob sodelovanju več društev in organizacij ter ob gmotni pomoči občine ter drugih smo predvečer 1. maja obeležili s kresovanjem, 1. maj pa s tradicionalno proslavo v Centru veteranov vojne za Slovenijo. Že desetič po vrsti smo izpeljali množični pohod, ki se ga je udeležilo več kot 200 ljudi vseh starosti. Pohodu je sledila proslava, ki se je je udeležilo 500 ljudi. Z njo smo obeležili dan upora proti okupatorju 27. april, praznik dela, 65. obletnico zmage nad fašizmom in nacizmom in še posebej 5. maj, dan osvoboditve Logatca in okolice. Nastopili so Jurij Švajncer, ki je pojasnil pomen praznikov in obletnic, pevski zbor DI DU pod vodstvom Matije Logarja, Marinka Vavken in Karmen Čamernik z recitacijama ter harmonikarja Franc Jeraj in Matic Klevišar. Pozdravne in zahvalne besede je sporočila predsednica borčevske organizacije Vesna Jerina. Prijetno vzdušje j e krasil še lep, sončen dan, zato ni bilo nobenega razloga, da si zbrani ob pogostitvi iz vojaške kuhinje ne bi privoščili še nekaj tovariškega in prijateljskega druženja. Viktor Šen, ZB NOB Logatec Na proslavi v Repentabru N'a povabilo občine Repentabor se je delegacija Združenja borcev za vrednote NOB Logatec 24. aprila udeležila tradicionalne proslave ob dnevu osvoboditve. Pred spomenikom NOB je bila prireditev v spomin na 60. obletnico postavitve spomenika in 65. obletnico zmage nad fašizmom. Zbrane je nagovoril repenski župan Marko Pisani. O pomenu zmage nad fašizmom in nacizmom je spregovorila predsednica VZPI Stanka Hrovatin, ki je označila tudi družbene in politične razmere zdajšnjega časa. V kulturnem programu so sodelovali moški pevski zbor in člani mladinskega odseka Kulturnega društva Kraški dom ter učenci osnovne šole. Prijetno je bilo prisluhniti klenim in tudi odločnim besedam obeh govornikov, ubranemu petju partizanskih in slovenskih narodnih pesmi ter deklamiranju. Vse so izvedli preprosto in prijazno, po številu udeležencev pa lahko sodimo, da je bila prireditev od vseh in za vse, kar se v našem matičnem okolju skoraj ne dogaja. Slovesnosti je sledilo polaganje vencev in cvetja pri spomeniku žrtvam fašizma na Colu in na pokopališču, na grobu podlega partizanskega poveljnika Franca Nemgarja, našega rojaka iz Laz. Ob slovesu se je župan Pisani logaški delegaciji zahvalil za udeležbo, predlagal nadaljnje sodelovanje in sporočil pozdrave logaškim občanom. Viktor Šen, ZB NOB Logatec Logaški invalidi smo se 25. maja z avtobusom odpeljali iz Logatca v Savinjsko dolino. Pred Mozirjem smo zavili proti Goltem in se dvignili 1.350 metrov visoko proti Mozirski koči. Na vrhu se razprostira Alpski vrt - rastline, drevje, ptiči so pravi raj in paša za oči. Krenili smo do koče, kjer smo malicali in nadaljevali pohod proti Smrekovcu. Lep kos poti smo hodili po gozdovih. Mir, gorsko cvetje, v zraku je dišalo po smoli - pravi balzam za pljuča. Zadovoljni smo se po drugi poti spustili do koče. Ob dobi enolončnici in klepetu v prijetni družbi smo še malo posedeli in vdihavali gorski zrak. V Logatec smo se vrnili prijetno utrujeni in nekoliko zagoreli od sonca. Besedilo in foto: Marinka Dolenc, DI Logatec v o n š a g o L Študentje uspešno krstili bruce in brucke V Grajski park v Gornjem Logatcu je 22. maja množico obiskovalcev privabil osemnajsti Majski koncert z bruco-vanjem. Slednjega že tradicionalno organizira Klub logaških študentov (KLŠ). V popoldanskih urah je Andrej Gostiša organiziral odbojkarski turnir, na katerem je sodelovalo 15 ekip. Zmago sta si priborila brata Pokeršnik. Okoli dvajsete ure so zabave željne mlade in malo manj mlade ogrevale glasbene skupine Adaun, Nemesis in domača skupina Abstrakt. Tišino med nastopi je zapolnila Anita Ilić. Dogodek pa ni bil zgolj glasbene narave, ampak je bil namenjen predvsem krstu brucov in bruck, ki so za pridobitev naziva študent oziroma študentka morali prebrati prisego, v kateri so obljubili, da bodo pridno študirali in se udeleževali vseh KLŠ-jevih prireditev. V dodobra razgreto ozračje Grajskega parka je nato prišla Alya in odpela nekaj svojih uspešnic ter predstavila nove skladbe. Za konec je zaigrala še skupina Marshmallow. Vreme je bilo na strani organizatorjev, dober program pa je privabil okoli 800 ljudi. Po koncu Majskega koncerta je bilo v zraku čutiti zadovolj- 0 i- ■'v 5 rfi K- i" Alya je navdušila obiskovalce Majskega koncerta. (foto: David Kunc) stvo, da je še en dogodek uspešno zaključen. V KLŠ že razmišljajo o tem, kje bodo koncert priredili drugo leto, saj je jasno, da ga v Grajskem parku ne bodo več mogli. Jerca Korče, KLŠ Lutkovni zaključek pravljičnih uric Pa smo spet prispeli do junija, ki za šolarje velja kot najboljši mesec, saj se začnejo šolske počitnice in z njimi, vsaj za dva kratka meseca, konec šolskih obveznosti. Tako smo zaključili tudi ure pravljic in knjižnica v Rovtah bo skoraj tri mesece ob četrtkih malce samevala, saj tja ne bo naših najmlajših. Ure pravljic pa ne bi bile to, kar so, če jih ne bi pravljično zaključili. V goste smo povabili gledališče Lutke Zajec s predstavo Kam pa kam, kozliček. Prijetna igrica za najmlajše, ki z neposrednim stikom z otroki daje še poseben čar, je navdušila veliko otrok, ki so prišli v knjižnico. Smeha, zabave in radosti je bilo dovolj, da lahko rečemo, da smo jim uspeli pričarati prijetno popoldne. Kozliček bi se po svojem obnašanju lahko poistovetil z otroki, ki imajo pogosto take in podobne domislice in kljubovanje, kot jih je imel on. Malce samosvoj, nagajiv, živahen in bister je s svojimi vragolijami otrokom nastavil ogledalo. Marsikateri od staršev je v njem videl svojega nagajivčka. Prav je, da se otroci s tako zgodbo srečajo čim večkrat, saj je vse prevečkrat v pravljicah vse idealno, lepo in prav. Ure pravljic bodo spet zaživele jeseni. Do tedaj pa otrokom preostane uživanje v naravi in poletnih dogodivščinah, ki jih bo po vsej verjetnosti tako v Rovtah kot tudi drugje dovolj. Čeprav se v rovtarski knjižnici poleti ne bo dogajalo nič posebnega, pa vedno velja: ko ti postane dolgčas, zavij v knjižnico in si izberi knjigo. Na morski obali ali pa doma je knjiga v roki najboljše razvedrilo. Metka Bogataj o g p ke n O v Aktivna gasilska mladina Mladi gasilci s poveljnikom Tomažem Šenom. (foto: arhiv PGD Dolnji Logatec) Z a prihodnost Prostovoljnega gasilske-jga društva Dolnji Logatec se ni bati, saj imamo v društvu veliko zagretih mladih gasilcev in tudi tri gasilke. Redno se dobivamo na srečanjih, ki so vsak petek ob 17. uri. Tam se učijo vse, od prve pomoči in orientacije do osnovnih gasilskih stvari - gašenja. V tem šolskem letu so se že dvakrat srečali z ognjem; gasili so z gasilnimi aparati in nahrbtnjačami. Veliko delajo tudi na vajah, na katerih se urijo za tekmovanja. Najraje imajo vajo z brentačo, s katero so lansko leto zmagali. Mentorji imamo redna srečanja in sestanke, da jim pripravimo čim bolj zanimiv program. Vsako leto ga popestrimo s kopanjem v GRC Zapolje, z ogledom kinopredstave v Koloseju, za konec pa se srečamo kar pri sladoledarju. Tudi poletje bo gasilsko obarvano, saj bomo teden dni preživeli v gasilskem taboru v Savudriji. Anja Cempre, PGD Dolnji Logatec Mladi raziskovalci na zmagovalnih stopničkah Učenci dolnjelogaške osnovne šole so na državnem srečanju prepričali stroge sodnike Letošnja akcija Mladi raziskovalci je zaključena. V Murski Soboti smo se 21. maja zbrali vsi mladi raziskovalci in mentorji, ki smo po mnenju komisije na regijskem nivoju pokazali najboljše raziskovalne naloge. Notranjsko regijo je zastopalo 20 avtorjev devetih raziskovalnih nalog, od tega so kar tri nastale na osnovni šoli 8 talcev v Dolnjem Logatcu, na kar smo zelo ponosni. Na državnem srečanju Mladih raziskovalcev smo kot edini predstavniki naše občine zelo uspešno zastopali Logatec. Zlato, srebrno ter bronasto priznanje so dokaz, da na šoli uspešno razvijamo model raziskovalnega dela. Logatec je nekoč imel nižjo gimnazijo Zlato državno priznanje sta prejela sedmo-šolca Matej Korošec in Miha Lugarič, in sicer za avtorsko raziskovalno delo s področja zgodovine z naslovom Kaj žigi na starih šolskih knjigah govorijo o preteklosti naše šole. Naloga je nastala pod mentorskim vodstvom naše šolske knjižničarke Tite Loštrek ter so-mentorstvom Bojane Breznikar. Učenca sta pregledala, popisala in raziskala žige v starih knjigah, ki jih hrani šolska knjižnica. Pričakovala sta, da jima bodo žigi pripovedovali o razvoju in preteklosti naše šole. Rezultati raziskovanja so njuno pričakovanje potrdili, še več, povsem nepričakovano sta odkrila celo obstoj Meščanske šole D. Logatec, ki ni navedena v nobenem viru, in Nižje gimnazijo Logatec, od osnovne šole popolnoma ločeno šolo, ki je imela tudi internat za dijake z Notranjske. To odkritje je botrovalo umestitvi te raziskovalne naloge v tako imenovano mapo za Logatec, ki se zbira in hrani v Šolskem muzeju Slovenije. Zlato priznanje: Matej Korošec in Miha Lugarič: Kaj žigi na starih šolskih knjigah govorijo o preteklosti naše šole Srebrno priznanje: Žiga Čibej in Gal Oblak: Energijska učinkovitost računalnika Bronasto priznanje: Anja Gubanec in Marija Verdinek: Odzivnost psa Mladi raziskovalci z mentorji. (foto: arhiv OŠ 8 talcev Logatec) Ali je računalnik lahko energetsko učinkovit? Srebrno državno priznanje sta dobila deve-tošolca Žiga Čibej in Gal Oblak, ki sta pod mentorstvom Martina Pišlarja raziskovala energijsko učinkovitost različnih vrst računalnikov. Nastala je naloga Energijska učinkovitost računalnika. V nalogi izvemo, ali je z vidika energijske učinkovitosti bolj ekonomično kupiti stacionarni, prenosni ali energijsko varčni računalnik. Posluša pes lastnika ali tujca? Bronasto državno priznanje sta dosegli de-vetošolki Anja Gubanec ter Marija Verdinek, ki sta v raziskovalni nalogi z naslovom Odzivnost psa preverjali utemeljenost splošnega prepričanja, da se pes v krajšem času in bolj direktno oziroma odločno odzove vabljenju lastnika kot vabljenju tujca. Med drugim sta ugotovili, da lastniki psov nimajo enotnega prepričanja o odzivih svojega psa na lastnikov odpoklic v različnih, za psa vabljivih situacijah. Tema naloge sodi na področje živalske psihologije. Mentorica jima je bila šolska psihologinja Bojana Breznikar. Težji in višji kot pred 30 leti Skozi raziskovalni proces pa je v letošnjem šolskem letu stopalo še več učencev naše šole. Nastalo je pet raziskovalnih nalog, raziskovalo pa je devet mladih pod mentorstvom šestih strokovnih delavcev dolnjelo-gaške šole. Devetošolki Nataša Patricia Brand in Neža Lukančič sta pod mentorstvom Jasne Brenčič v nalogi Logaški govor iskali značilnosti logaškega govora, kot ga še govorijo stari Logatčani. Zapisu sta avtorici priložili CD s posnetki v značilnem logaškem govoru. Vredno poslušanja. Devetošolka Lea Kralj je odstirala del značilnosti Logatčanov v nalogi Logaški 11-letniki 30 let kasneje. Preverjala je, ali so današnji enajstletniki resnično težji in višji od enako starih otrok pred 30 leti. Ugotovila je, da meritve potrjujejo to prepričanje. Raziskovalno nalogo s področja biologije je izdelala pod mentorstvom Urške Peršin Mazi. Vse naloge so na voljo tudi v Knjižnici Logatec. Priporočamo vam, da jih bolj podrobno pregledate, saj vsaka po svoje ponuja dodaten delček v mozaik življenja Logatčanov. Zaključek letošnje akcije hkrati pred- stavlja že nov začetek, na šoli namreč že nastajajo tri nove naloge. Zanimanje za raziskovanje med učenci narašča, zato jeseni pričakujemo še več mladih raziskovalcev. Raziskujejo tudi v srednji šoli Še posebej nas veseli, da se ljubezen do raziskovanja ne zaključi s prehodom v srednjo šolo. V Murski Soboti so na državnem nivoju svoje raziskovalne naloge uspešno predstavljale tudi logaške srednješolke, nekdanje učenke naše šole: Anja Modic, Franka Erker in Ina Puntar. Verjamemo, da se je v množici avtorjev nalog skrival še kakšen Logatčan. Bojana Breznikar, glavna koordinatorica za raziskovalno delo, OŠ 8 talcev Skay na obisku v OŠ 8 talcev Logatec Maja nas je obiskala deklica Skay. Doma je v Švici. Natančneje v mestu Vevey. Skay je sestrična moje sošolke Zale. Stara je šest let. Obiskuje prvi razred. Pri njih začnejo šolo obiskovati že pri petih letih. V šoli ima najraje matematiko. Njen hobi je plavanje. V Sloveniji je bila že štirikrat. V Slovenijo pride na obisk k sestrični Zali, pa tudi zato, ker ima tu prijateljice. Govori kar tri jezike; francosko, angleško in slovensko. Naučila nas je nekaj francoskih besed in številk. Povedala nam je, da se pri njih namesto z besedami dober dan pozdravijo z besedama bonne journée. V Sloveniji ji je najbolj všeč čokolino, ker ga v Švici nimajo. Gregor Čuk, 3. c, OŠ 8 talcev Logatec v o n š a g o L L Šolski odmevi/Starejši Na obisku v Repentabru Iz Osnovne šole Alojza Gradnika Col iz pobratene občine Repentabor je na našo Osnovno šolo 8 talcev Logatec prispelo povabilo na obisk in ogled njihovih krajev. Jeseni smo učence te šole gostili v Logatcu. Na šoli smo jim pripravili nastop in prijetno presenečeni smo bili, ko smo izvedeli, da smo vsi sodelujoči nagrajeni z izletom. Občina Logatec je v celoti financirala naš izlet in tako smo se 21. maja z učenci iz podružnične šole Laze odpeljali v Repentabor. Po dobri uri vožnje smo prispeli v Repentabor, ki ga sestavlja skupina manjših vasi, Mali in Veliki Repen, ter hrib Tabor. Na OŠ Alojza Gradnika, ki ima 29 učencev, so nam pripravili prisrčen sprejem in pogostitev. Povabili so nas na ogled naravoslovne poti. Pripadniki civilne zaščite so poskrbeli, da nismo zašli, vodič pa nam je razlagal zanimivosti in značilnosti. Po poti smo imeli pri Močilu priložnost poslušati veselo regljanje žabic, na pašniku božati konje, v kamnolomu Petrovica smo spoznali starodobni in zdajšnji način izkopavanja in obdelovanja kamna, ki je dragocen naraven vir kraške pokrajine. Na Zemljevid naravoslovne poti, po kateri smo se sprehajali. poti nazaj smo pri kalu Draga spoznali, da voda na krasu resnično pomeni dragocen vir, ki ga domačini znajo spoštovati. V obnovljeni kraški hiši Casa Carsica smo se srečali z nekdanjim načinom življenja. Na zadnji točki naravoslovne poti, trgu Piazza, nas je čakala malica. Ko smo se okrepčali, smo se odpeljali nazaj. Učenci so nam pokazali, kaj delajo, s čim se ukvarjajo in kako živijo. V spomin na skupno druženje in v znak prijateljstva so nam podarili spominske značke, ki so jih izdelali sami. Gostiteljem, Občini Logatec in učiteljem, ki so nas spremljali, smo za zanimiv in lep izlet hvaležni in upamo, da ga bomo lahko še kdaj ponovili. Gregor Lipovec, 7. b, OŠ 8 talcev Logatec o g p ke n O v Po končanih nacionalnih preizkusih smo se 6. razredi na OŠ 8 talcev Logatec sprostili tako, da smo se lotili izdelovanja ploščatega deltoidnega zmaja. Za izdelavo smo potrebovali leseni letvi, vrv, velik kos papirja (prosojni celofan ali povoščeni ovojni papir) in kreppapir. Z žago, lepilom, škarjami in vrtalnikom smo začeli z delom. Najprej smo na letvi izvrtali luknjice in jih zlepili v križ. Nato smo skozi luknjice napeljali dolgo vrv. Križ smo položili na papir in ga obrezali. Zavihke, ki so ostal, smo zalepili čez vrv. Na koncu smo čez tri robove zmaja napeljali novo vrv in mu dodali zelo dolg rep. Zmaju smo pritrdili še dolgo vrvico ali laks in pripravljen je bil za spuščanje. Matija Cempre, foto: Aljaž Brenčič, oba 6. d, OŠ 8 talcev Logatec Maj v domu starejših Presajali smo rože in se razveselili godbenikov in mažoretk Kot vsako leto nas je v Domu starejših Logatec tudi letos za prvi maj prebudila budnica logaškega pihalnega orkestra, ki so se mu pridružile tudi mažoretke. Bilo jih je sedem, oblečene so bile v belo. Skupaj so zaigrali in zaplesali. Malo so se okrepčali in nato še enkrat zaigrali in zaplesali. Lepo jih je slišati in videti, ko se mi še prebujamo zaspanih oči. Tudi letos smo v domu zunaj na terasi presajali rože. Vreme je bilo kar ugodno, le malo hladno. Nekaj stanovalk se je bolj obleklo in dalo rute na glavo. Zelo pridne so bile tudi naše pomočnice na delovni terapiji. Hišnik Nace je nato vse rože razvozil po hiši. Nekatere stanovalke so si rože za svoje balkone zvozile same. Tako imamo okoli doma lepo očiščeno in rože na oknih. Poslušali smo predavanje Urške Gerbajs iz Urada Vlade RS za komuniciranje, z naslovom EU na kratko. V domu so odprli tudi razstavo akvarelov Emilije Erbežnik. Vokalni trio iz Dragomerja je zapel nekaj lepih pesmi. Dobre pol ure nam je dodobra popestrilo tisto popoldne, da je bilo mnogo krajše kot ponavadi. Praznovali smo rojstne dneve stanovalcev, rojenih v aprilu, ter kot vsak mesec z organiziranim prevozom odšli na sejem v Logatec. Ivanka Pečenik, DS Logatec Kmetijska svetovalna služba Logatec 01 754 29 33, roman.rupnik@siol.net Sušenje ali siliranje stare trave Dolgotrajno slabo vreme s pogostim dežjem je veliki večini pridelovalcev krme iz travinja onemogočilo, da bi prvo košnjo začeli v optimalnem času in tako pospravili kakovostno krmo. Travna ruša, ki je že krepko presegla razvojni stadij cvetenja, je ostarela. Njena hranilna vrednost je zaradi nizke vsebnosti surovih beljakovin in povišanja vlaknine slaba. Tako, prepozno košeno krmo je bolje sušiti kot silirati. Povečan delež zraka v steblih rastlin je namreč težje iztisniti. In prav zrak, ki ostane v balah ali silosu, je glavni krivec za gnitje in plesnenje že tako slabe silaže. V primeru siliranja v bale lahko groba in olesenela krma celo predre folijo. Če se kljub temu odločite za siliranje take trave v bale, priporočamo, da travno maso prej dobro zrežete in jo ovijete s šestimi sloji folije. Poskrbeti morate tudi, da bale nato ne stojijo na soncu več kot tri do štiri ure, ker prihaja do pregrevanja. Pomembno pri siliranju je še, da od dežja namočene trave ne siliramo, ampak jo posušimo ter upoštevamo postopke, s katerimi v silos ne vnašamo zemlje in druge umazanije (ne prenizka košnja, primerna nastavitev obračanja, Kmetijsko okoljska plačila in izpolnjevanje obveznosti SKOP/KOP Namen ukrepa kmetijsko okoljskih plačil (KOP) je popularizacija kmetijske pridelave, ki ustreza potrebam potrošnikov ter varuje zdravje ljudi, zagotavlja trajnostno rabo naravnih virov in omogoča zmanjševa- nje negativnih vplivov kmetijstva na okolje. Kmetijsko okoljski ukrepi ohranjajo naravne danosti, biotsko raznovrstnost, rodovitnost tal in tradicionalno kulturno krajino ter varujejo zavarovana območja. Kmetijska gospodarstva, ki so se vključila v SKOP (2004, 2005,2006) in KOP (2007) opozarjamo na izpolnjevanje najpomembnejših predpisanih zahtev: 1. SKOP obveznosti - do izteka 5-letne obveznosti morate nadaljevati izvajanje istih ukrepov na isti lokaciji in v enakem obsegu površin kot v letu 2006 (razen za ukrep ZEL, IPL in IVR), - površine pod določenim ukrepom se ne smejo povečati, lahko pa se v tekočem letu zmanjšajo za največ 10 % glede na preteklo leto, - novih ukrepov ni mogoče prevzemati, - število živali pri ukrepu PAS se lahko zmanjša za največ 10 %, število živali pa ne sme biti manjše od 1 GVŽ, - kmetovati morate v skladu z načeli dobre kmetijske prakse pri gnojenju (pravilnik UL RS, št. 130/2004), dobre kmetijske prakse varstva rastlin (http://www. mkgp.gov.si/), upoštevati načela dobrega gospodarja (UL RS, št. 81/2002) in kmetijska zemljišča ustrezno obdelovati, kar pomeni, da kmetijsko proizvodnjo prilagodite ekološkim in talnim razmeram, da uporabljate zemljiščem in kraju primerne metode za preprečevanje zbitosti tal, erozije in onesnaževanja ter zagotavljate trajno rodovitnost zemljišč, Trava, ki je presegla razvojni stadij cvetenja, je ostarela in jo je bolje pospraviti za seno. (foto: Roman Rupnik) - kontrolo rodovitnosti tal in gnojenja morate izvajati vsakih 5 let, gnojiti pa na podlagi gnojilnega načrta (če se na KMG uporabljajo gnojila), - na živinorejskih kmetijah morate zagotoviti zadostne skladiščne kapacitete za živinska gnojila, zgrajene tako, da ne predstavljajo vira onesnaženja okolja, - ves čas morate upoštevati obtežbo krmnih površin z GVŽ (ETA 0-0,5 GVŽ/ ha, REJ, _ 0,5-1,9 GVŽ/ha), pri čemer količina uporabljenega dušika iz organskih gnojil ne sme biti manjša od 170 kg na hektar letno, - vso dokumentacijo morate hraniti doma ves čas trajanja obveznosti in še štiri leta od dneva zadnje pridobitve plačil, - na kmetiji morate vodil evidenco o delovnih opravilih, - upravičenci do izplačil morate do izteka 5-letne obveznosti opraviti najmanj 15-urni izobraževalni program in sodelovati na enem demonstracijskem prikazu ali prireditvi. 2. KOP obveznosti - vse ukrepe SKOP 2004-2006 morate nadomestiti s podukrepi KOP 2007-2013, - vključena površina iz leta 2006 se ob nadomestitvi lahko zmanjša za največ 20 %, - število živali pri PAS se ob nadomestitvi lahko zmanjša za največ 10 %, število živali pa ne sme biti manjše od 1 GVŽ, - kmetovati morate v skladu z zahtevami navzkrižne skladnosti in minimalnimi zahtevami za uporabo gnojil in fitofar-macevtskimi sredstvi (FFS), - podukrepe KOP morate izvajati na isti površini ves čas trajanja obveznosti, - kmetijska zemljišča morate ustrezno obdelovati, - obtežba z živino ne sme preseči 0,5 GVŽ (ETA) oz. 1,9 GVŽ (REJ, _), - če na KMG uporabljate mineralna gnojila, morate kontrolo rodovitnosti tal in gnojenja izvajati vsakih 5 let, z mineralnimi gnojili pa morate gnojiti na podlagi letnega gnojilnega načrta, - če na KMG ne uporabljate mineralnih gnojil, izdelate le evidenco uporabe živinskih gnojil, - voditi morate evidenco o delovnih opravilih, - vso dokumentacijo morate hraniti doma ves čas trajanja obveznosti in še pet let od dneva zadnje pridobitve plačil, - v času trajanja obveznosti morate opraviti izobraževalni program v obsegu najmanj 4 ure letno. Kmetijski svetovalec Roman Rupnik v o n š a g o L o g p ke n O v Poletje naj bo razgibano in ustvarjalno Mladinsko društvo Dlan na dlan bo tudi poleti skrbelo, da ne boste preveč počivali. Že 19. junija vas pričakujejo na Sekirici, kjer bo nogometni turnir, hkrati pa bo otroke mogoče vpisati v nogometno šolo. Nekaj dni pozneje bodo organizirali še tekmovanje v žongliranju, sprintu, slalomu in strelih. Pred zaključkom svetovnega prvenstva v Južni Afriki bo na stadionu na Sekirici ves teden brezplačna vadba za najmlajše. Vse več otrok prosti čas preživlja za televizijskimi in računalniškimi zasloni, naj ne bo tako tudi med počitnicami. Zadnji teden junija in prvi v juliju lahko od 7. do 15. ure svoje malčke zaupate Dlančkovemu poletnemu varstvu. Zanje so pripravili raznovrstne delavnice: glasbene, pravljične, športne in ustvarjalne. Prvi julijski vikend bo spet v znamenju nogometa, tokrat malega. Dvodnevno tekmovanje, bo v Centru vojnih veteranov Logatec. Obljubljajo pester spremljevalni program in praktične nagrade. Avgusta se bo začela težko pričakovana nova nogometna sezona, zadnji poletni teden pa ne zamudite še enega turnirja v malem nogometu, ki ga organizira Dlan na dlan v sodelovanju z ostalimi organizatorji športnega programa Logaškega poletja. Anita Ilić, foto: arhiv MD Dlan na dlan 10. Logaški pomladni festival Veris 2010 16. 6. 17.00 Svet lutk z Melito Osojnik: Pravljica o zlati roži, glasbeno-lutkovna predstava, izdelava prstnih lutk, v dvorani GŠ Logatec (največ 20 otrok, 5-12 let, do 8. leta s spremstvom odraslega, predhodna prijava). 16. 6. 19.30 Akademski pevski zbor Tone Tomšič, koncert v cerkvi sv. Nikolaja._ 17. 6. 17.00 Ljudski plesi in petje s šolo ljudskega plesa Etnika, v dvorani GŠ Logatec (do 60 otrok 5-11 let, predhodna prijava). 17. 6. 19.30 Jani Moder kvartet, koncert na Trgu sv. Nikolaja. 18. 6. 17.00 Božena Angelova, violina, Minka Popović, klavir, koncert v dvorani GŠ Logatec. 18. 6. 19.30 Skupina Same babe, koncert na Trgu sv. Nikolaja. 19. 6. 19.30 Orkester Slovenske policije, koncert na Trgu sv. Nikolaja. V primeru dežja se prireditve iz Trga sv. Nikolaja prestavijo v večnamensko športno dvorano. Na delavnice se prijavite prek e-pošte gslogatec@gslogatec.si ali oi.logatec@jskd.si oz. osebno v GŠ Logatec ali na JSKD OI Logatec. www.festivalveris.si Letošnje poletje logaška izpostava JSKD pripravlja kar nekaj prireditev za otroke. Prve delavnice bodo na vrsti v okviru festivala Veris, kjer bodo otroci izdelovali lutke, zvedeli marsikaj o gledališču ali se naučili plesati in peti ljudske plese. Nasled-naj prireditev bo fotografska razstava skupine Nazaret, posvečena praznovanju 100-letnice župnije in 10-letnice ustanovitve mladinskega centra sv. Nikolaja. Nekaj likovnih delavnic bo bilo tudi ob srečanju godb in na koncertu filmske glasbe. Za otroke so pripravili tudi počitniške ustvarjalne delavnice, na katerih se bodo spoznali s slovenskimi umetniki. David Kunc Napovednik prireditev 18. 6., 20.00 Akademija ob 100-letnici župnije Dol. Logatec Pod oboki sv. Nikolaja se veselimo v Gospodu!, Narodni dom. Predstavitev knjige Pod oboki sv. Nikolaja in zgoščenke Stoletje ljubezni. 19. 6., 10.30-16.30 Križ-kraž za mlade, Trg sv. Nikolaja, Logatec. 19. 6., Dan nogometa Sekirica 2010 (nogometno druženje notranjskih občin), 10.00 cicibani U8, 11.00 cicibani U9, 15.00 mlajši dečki U12, stadion Sekirica. Turnirski sistem. Vpis otrok v nogometno šolo za sezono 2010/2011. Info.: 031 519 464 (Matjaž), ns.dlan.logatec@gmail.com. 19. 6., 17.00 Odprtje razstave Skupine Nazaret ob praznovanju 100-letnice župnije in 10. obletnice ustanovitve Mladinskega centra sv. Nikolaja, Galerija Hiša sonca, Notranjska 14, Logatec. Vstop prost, od pon.-pet. 9.00-13.00, do 2. 7. 20. 6., 10.00 Svečana sv. maša ob 100-letnici župnije Dol. Logatec, cerkev sv. Nikolaja. 20. 6., 15.00 Farni dan dolnjelogaške župnije, Trg sv. Nikolaja, Logatec. 21. 6., 18.00 Prireditev logaških mažoret ob zaključku šolskega leta, Narodni dom Logatec. Org.: Twirling klub logaških mažoret. 24. 6., 20.30 26. Večer pri vodnjaku na Čevici. V primeru slabega vremena bo prireditev v Narodnem domu v Dol. Logatcu. Org.: Pevsko društvo Logatec. 25. in 26. 6., popoldne Ustvarjalne delavnice ob srečanju pihalnih orkestrov v Grajskem parku v Gor. Logatcu. 25. 6. Slikarska delavnica za mlade na temo filmske glasbe, 26. 6. Delavnice za otroke in starše. Vstop prost, info.: 01 759 17 40. 26. 6. Zaključni turnir in podelitev priznanj Nogometne šole Dlan Logatec, 10.00 cicibani U8 : starši, 11.00 cicibani U9 : starši, stadion Sekirica. Tekmovanje v žongliranju, teku, slalomu in strelih. Vpis otrok v nogometno šolo za sezono 2010/2011. Info.: 031 519 464 (Matjaž), ns.dlan.logatec@gmail.com. 26. 6., 19.00 Dan kulture v Grčarevcu, igrišče TKŠD Grčarevec. Kulturno-zabavna prireditev na prostem: 19.00 program za otroke, 20.00 odprtje fotografske razstave (Srečo Cikač), 21.00 monokomedija Žena je spakirala - kaj pa zdaj. Info: TKŠD Grčarevec, 051 366 784, tksd.gr@gmail.com. 26. 6., 20.30 Rajamo s prijatelji gasilci, trg pred cerkvijo v Hotedršici. Kulturni program in podelitev gasilskih priznanj PGD Hotedršica. Info.: KTD Hotedršica, marusanagode@gmail.com, 031 234 431, Albin Treven 041 294 406. 27. 6., 16.00 17. Kresna nedelja Kako bom soldat, pri lovski koči v Hotedršici. Prikaz stare navade nabora ali štelange, kulturni program, zabava z ansamblom Jurčki. Info.: KTD Hotedršica, marusanagode@gmail.com, 031 234 431, Albin Treven 041 294 406. 28. 6.-2. 7. Otroške počitniške ustvarjalne delavnice. Zbirno mesto: Notranjska 14, Logatec, 10.00-12.30: 28. 6. Delavnica mozaika, 29. 6. Obisk muzeja, ustvarjanje, igre, 30. 6. Ustvarjanje z glino, 1. 7. Ustvarjalno druženje, 2. 7. Športne igre. POŠ Laze: 29. 6., 17.00 Delavnica mozaika. Krajevna knjižnica Hotedršica: 30. 6., 17.00 Ustvarjanje z glino. Krajevna knjižnica Rovte: 1. 7., 17.00 Delavnica mozaika. Info.: JSKD OI Logatec, 01 759 17 40, Mladinski center Sv. Nikolaja -skupina Nazaret, Knjižnica Logatec. 28. 6.-2. 7. Nogometni teden za najmlajše, teden odprtih vrat, stadion Sekirica, tor., čet. 9.00-10.30, pon.-pet. 17.00-18.30. Za otroke, stare od 6 do 11 let; brezplačno. Info.: 031 519 464 (Matjaž), ns.dlan.logatec@gmail.com. 28. 6.-9. 7., vsak dan 7.00-15.00 Dlančkovo poletno varstvo, stadion Sekirica. Za vse otroke, predvsem pa za tiste od 1. do 5. razreda; prispevek 5 evrov na dan. Info.: 051 477 134 (Špela), gibalne.urice@gmail.com. 3. 7., 8.00 2. Turnir v malem nogometu Logatec 2010, Center vojnih veteranov Logatec. Info.: 040 458 371 (Luka), drustvo.dlan@gmail.com. 4. 7., 16.00-19.00 Popoldne z umetniki in zaključek otroških počitniških ustvarjalnih delavnic, Trg sv. Nikolaja. Druženje in predstavitev umetnikov, slikarjev, kiparjev, ilustratorjev, izdelovalcev umetno obrtnih izdelkov, delavnice za otroke, ulične predstave za otroke in odrasle, izmenjava knjig. Org.: JSKD OI Logatec, MC Sv. Nikolaja - skupina Nazaret, Knjižnica Logatec. Poletje v Rovtah 1. 7. 17.00_ Otroške delavnice, Krajevna knjižnica Rovte, 18.00 Posebni gost: klovn Žare. 2. 7. 20.00 Nočni pohod v neznano, zbirno mesto - ŠRC Kovk. 22.00 Kino pod zvezdami, ŠRC Kovk Rovte. 3. 7. 8.00 Turnir v balinanju, ŠRC Kovk. 9.00 Kolesarjenje po KS Rovte, 40 km, priporočamo gorsko kolo, zbirno mesto - ŠRC Kovk. 14.00 Kolesarski družinski krog, 7 km, Rovte-Gradišče-Sovra-Rovte, zbirno mesto - ŠRC Kovk. 15.00 Turnir v ulični košarki, ŠRC Kovk. 15.00 Kolesarski park za najmlajše ŠRC Kovk. 17.00 Atrakcije z BMX-kolesi, ŠRC Kovk. 4. 7. 14.00 Predstavitev dejavnosti vodnikov policijskih službenih psov, policistov konjenikov ter policistov na motorju, Križajeva dolina. 17.00 Veselica z ansamblom Štrk, bogat srečelov, hostese. www.rovte.tv L Zahvale/Iz naše občine Prijetne stvari so tri 18. 5. Pleveli okrog našega vrta so odlična hrana, zdravilo in gnojilo Ekologinja prehrane Maura Arh je v organizaciji Knjižnice Logatec v Narodnem domu prepričala prisotne, da so rastline, ki jih imenujemo plevel, lahko zelo koristne. Pomagajo nam živeti bolj zdravo, z njimi naravno gnojimo vrt, jih uporabljamo kot škropiva proti škodljivcem, lahko jih jemo v solatah ali dodajamo drugi hrani. Nasvetov je natrosila cel kup, zato le na kratko: vse ima svoj kraj in čas. Najboljša je doma pridelana hrana, ki pozna našo roko in jo je obsijalo sonce. 20. 5.: Ogled nasada trajnic v Vipolžah Društvo za zdravilne rastline Ognjič Logatec je 80 svojih članov popeljalo na ogled nasada trajnic. »Prek tisoč vrst in sort jih imamo in vse smo posadili ročno. Imamo voljo in v tem delu uživamo,« je dejala Jožica Golob Klančič, ki je predstavila nasad. Logatčan-ka Mojca Rehar Klančič pa je nazorno prikazala, kako se rastline presaja, kako se dela z njimi, da bodo lepo zaživele v novem okolju. Ker so med trajnicami tudi zelišča, se izlet ni končal le z ogledom, ampak tudi z nakupom. Pohodniki so že tretje leto zapored spoznavali Planinsko polje. (foto: Brane Pevec) 22. 5.: 3. Pohod po Planinskem polju Turistično društvo Lanski vrh je že tretjič organiziralo pohod po Planinskem polju. 210 pohodnikov si je najprej ogledalo razstavo fotografij Milana Jerana na domačiji Prestorjevih. Potem so za njih »skrbeli«: Jernej Rus (vodja pohoda), Igor Simčič (vse o lovu), Metka Rupnik in Vera Nago- de (predstavili sta zdravilne rastline) ter Zvone Samsa, ki je pohodnike popeljal v Planinsko jamo, kjer je doma proteus an-guinus, po domače človeška ribica. Dobre volje in polni vtisov so se popotniki z avtobusom vrnili v Laze, kjer je z vrta pred gasilskim domov že prijetno dišalo. Brane Pevec Zahvala Čudno, kako prazen je svet, ko umre en sam človek. (Dante) Prazen je dom, prazno je dvorišče, ostaja pa neizmerno bogastvo del tvojih pridnih rok. Anton Vrabec (29. 4. 1923-30. 3. 2010) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste cenili našega ata in ste se v težkih trenutkih zaključka njegovega zemeljskega bivanja na kakršen koli način dotaknili naših src. Vsi njegovi Zahvala Jutro me zbudi, mislim žže nate. Ko gre sonce za gore, mislim le nate. Pa če svet umre takoj, v gluho noč bo glas odmeval. Tu si ti, tu si vedno ti vedno ti, zdaj vem, da ti si tukaj. V 32. letu nas je v tragični nesreči mnogo prezgodaj zapustil Aleš Menart Zagotovo si bomo mnogi zapomnili tisti usodni 13. marec, ko nas je za vedno zapustil Aleš Menart. V naših srcih bo ostal takšen, kot je bil. Vedno nasmejan, poln optimizma in volje do življenja. Ob boleči in nenadni izgubi našega Aleša se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in sodelavcem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam nudili vso podporo in pomoč. Hvala za vsa izrečena sožalja, darovani denar, cvetje in sveče. Radi bi se zahvalili še pogrebni službi Menart za popolno organizacijo pogreba, govorcu Matjažu Petrovčiču za ganljive besede slovesa ter župnikoma Bercetu in Onušiču za lep obred. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k njegovemu zadnjemu počitku in ki ga boste ohranili v lepem spominu. Mi ohranjamo tvoj spomin, Aleš. Darja, Nace, Maja, mama Ana, ata Jože, sestra Mojca z družino. v o n š a g o L Novo v knjižnici LEPOSLOVJE Slovensko BERNI, R.: Poredni dekleti BILBAN, Tina: Interferenca (kratka proza) CUNTA, Miljana: Za pol neba *DEKLEVA, Milan: Sto žalostnih in še ena malo manj vesela (poezija) HOČEVAR, Darja: Noč in megla: ljubezenska kriminalka HOJNIK, Mihaela: Maločudnice (kratka proza) KLEČ, Milan: Gremo na morje (poezija) KORANTER, Sonja: Boginja rdeče lune KOŠIR, Manca: Drugačna pisma (pisma) KRALJ_, Lado: Kosec koso brusi *LAINŠČEK, Feri: Sprehajališča za vračanje: roman v verzih LIPUŠ, Cvetka: Pojdimo vezat kosti (poezija) *MAZZINI, Miha: Nemška loterija MODERNDORFER, Vinko: Tavanja (poezija) MODERNDORFER, Vinko: Znotraj (poezija) *MOROVIČ, Andrej: In si tu (kratka proza) NADRAG, Katarina: Utopljene sanje: o poti iz alkoholnega pekla (spomini, dnevniki) PAVKOVIČ, Marko: Vaški posebneži iz Igralnice Otočec POLIČ, Andraž: Hoja (poezija) PREGELJ, Sebastajan: Mož, ki je jahal tigra *SIVEC, Ivan: Saga o Karantaniji. Del 3, Kneginja Ema (zgod. r.) SMEJ NOVAK, Valentina: Vsakdanje pomembno: kolumne iz revije Ona 20032010 (spomini, dnevniki) SNOJ, Jože: Ubijanje kače ali Zapoznela sporočila o Gadu (zgod. r.) SVETINA, Tone: Partizanovi zapiski 1943-1945 (spomini, dnevniki) *ŠTEFANEC, Vladimir P.: Odličen dan za atentat (krim. r.) VINCENTIČ, Milan: Vidke (poezija) *VRŠČAJ, Tina: Zataknjena v pomlad ZLOBEC, Andrej: V bojih za severno in južno mejo (spomini, dnevniki) Tuje ADALJAN, Norajr: Krivda in ljubezen: novela (kratka proza) AHERN, Cecelia: Če bi me videla ARTAUD, Antonin: Pesmi-teksti (poezija) BARICCO, Alessandro: Ta zgodba *BATTLES, Brett: V senci izdaje: (roman o Jonathanu Quinnu) (krim r.) BERTOLUCCI, Attilio: Svetilke ljubezni (poezija) CHEVALIER, Tracy: Čudovita bitja CHILD, Lee: Izziv smrti (krim. r.) COLLINS, Billy: Kidanje snega z Budo (poezija) D'ALESSANDRO, Jacquie: Polnočna priznanja DEVERAUX, Jude: Kraljična FLAUBERT, Gustave: Slovar splošno priznanih resnic (kratka proza) GALEANO, Eduardo H.: Knjiga objemov GIBSON, Rachel: Naravnost v tarčo *GIORDANO, Paolo: Samotnost praštevil GROSSMAN, Lev: Čarovniki KINSELLA, Sophie: Neugnano dekle KOBROWSKY: Najprej semza slišal pr denja (poezija) *KRALL, Hanna: Navzočnost (kratka proza) *LARSSON, Stieg: Milenium. Dekle, ki se je igralo z ognjem (krim. r.) *MANZANO, Manuel: Zajec in pol MCGOWAN, Kathleen: Knjiga ljubezni: druga knjiga Magdalenine linije *MORRISON, Boyd: Barka (krim. r.) MYRON, Vicki: Dewey: maček iz mestne knjižnice PEREC, Georges: Čitanka (kratka proza) *RAYN, Ayn: Izvir *ROTH, Philip: Umirajoča žival *TAGORE, Rabindranath: Izbrane zgodbe (kratka proza) TAYLOR, Barbara Bradford: Dediči Ravenscarja: družina v vojni, zapuščina na kocki (2. del) TOPOL, Jáchym: Hladna dežela *VIEWEGH, Michal: Primer nezveste Klare *VONNEGUT, Kurt: Zajtrk prvakov ali Zbogom plavi ponedeljek WOODIWISS, Kathleen E.: Ljubiti tujca STROKOVNA LITERATURA Splošno KESIČ D., K.: Priročnik o branju Etika JELENKO, A.: Spopad z moralo: razmišljanja o pomenu moralnih vrednot *AVSENIK N., I.: Hrepenenje in skušnjava v svetu literature: motiv Lepe Vide Verstvo *VEYNE, P.: Kako je naš svet postal krščanski: (312-394) Sociologija DRNOVŠEK, M.: Izseljevanje, »rakrana« slovenskega naroda: od misijonarja Friderika Barage do migracijske politike države Slovenije *KAPFERER, J.-N.: Govorice: kako se rodijo? Kako krožijo? Kdo jih vrže med ljudi? Jih lahko utišamo?: (najstarejši vir informacij) SlOvENIJA - duhovna domovina: zgodbe političnih emigrantov Pravo MAUČEC, G.: Internacionalizirana kazenska sodišča in tribunali: (Sierra Leone, Vzhodni Timor, Kambodža, Kosovo, Bosna in Hercegovina, Irak, Libanon) RIGERT, J.: Zlorabe, molk in laži: spolno nasilje v irski katoliški cerkvi Pedagogika BYRON, T.: Moj otrok po moje: ustvarite pozitiven vzorec starševstva po meri svojega otroka KUMP, Sonja: Prestari za učenje?: vzorci izobraževanja in učenja starejših TEMPLAR, R.: 100 pravil za uspešno starševstvo: priročnik, s katerim boste uspešno premagali vse vzgojne izzive Fizika DAVIES, P. C. W.: Zlatolaskina uganka: vesolje pomeri človeka Rastlinstvo DREVESA: (najpopolnejši vodnik za prepoznavanje naravnih in gojenih dreves v Evropi) Živalstvo HECKER, P.: Živali in rastline v Alpah POLAK, S.: Metulji Notranjske in Primorske: slikovni priročnik za določanje dnevnih metuljev v naravi Tehnika BACKHOUSE, F.: 501 must-drive cars Vrtnarstvo NARAVNO vrtnarjenje: do zdravih pridelkov brez kemikalij Kuharice BODENSTEINER, S.: Pečemo za družino Umetnost PLINIJ Starejši in antična umetnost: razprave Slikarstvo LIKOVNI kritiki izbirajo Glasba SUTCLIFFE, P.: Queen: the ultimate illustrated history of the crown kings of rock Film THOMPSON, K.: Svetovna zgodovina filma: tretja izdaja Družabne igre KASPARI, G.: Moji veliki predhodniki/4 Literarna teorija KENDA, Jakob J.: Fantazijska književnost: očrt teorije žanra in njegovega sodobnega modela Geografija 501 must-be-there events Geografija Slovenije AVTOATLAS Slovenija (Kartografsko gradivo) Turistični vodiči - tujina BLEYLEBEN, A. von: Mexico CLANCY, T.: Bosnia & Herzegovina: the Bradt travel guide EVANS, T.: Macedonia: the Bradt travel guide SCHERM, I.: Florida SCHREITMÙLLER, K.: India SCHÙTTE, H.-W.,: China Turistični vodiči - Slovenija *KOZINC, Ž.: Okrog Ljubljane: 61 izletov Biografije *KOCBEK, E.: Edvard Kocbek: osebni dosje št. 584 2. SVET. VOJNA VENEZIA, S.: Sonderkommando: v peklu plinskih celic * Še posebej priporočamo. Maja Gregorič o g p ke n O v 100 let župnije Dolnji Logatec Župnik župnije sv. Nikolaja Dolnji Logatec Janez Kompare Vas vljudno vabim na akademijo ob praznovanju ioo-letnice župnije POD OBOKI SV. NIKOLAJA SE VESELIMO V GOSPODU! s predstavitvijo nove ^cnjige iz župnijske knjižnice Pod obojci sv. Nikolaja uredni^cov dr. Milana Trobiča in Alena Širce in zgoščenke Stolet'e ljubezni pevs^kih zborov župnije, ki je nastala pod umetniš^kim vodstvom Marjana Grdadolnika, v petek, 18. junija 2010, ob 20. uri v Narodni dom v Logatcu. sobota, 19. junija od 10.30 do 16.30 na trgu pred farno cer^kvijo KRIZ-KRAZ ZA MLADE, celodnevno srečanje mladih in mladih po srcu. ob 17. uri v galeriji Hiša sonca na Notranjski 14 odprtje razstave fotografij ob 10-letnici ustanovitve Mladinskega centra Sv. Ni^kolaja nedelja, 20. junija ob 10. uri SVEČANA SVETA MAŠA, ^ki j o bo daroval ljubljans^ki pomožni škof dr. Anton Jamni^k, ob 15. uri FARNI DAN na trgu pred cer^kvijo z duhovno-^kulturnim programom, ^ki ga bosta osredinila zgoščenka Stolete ljubezni pevskih zborov župnije in pogovor o ^knjigi Pod oboki sv. Nikolaja. Vabim vas, da se nam pridružite! Janez Kompare Pevci so gostovali v Makedoniji Skoraj celoten zbor, ki ga sestavljata Pevsko društvo Logatec in Ivan Cankar Vrhnika, je z zborovodjem Lovrom Gromom maja gostoval pri Pevskemu zboru France Prešeren v Makedoniji. V Skopje smo prišli 6. maja, pričakali so nas predstavniki Slovenskega združenja France Prešeren, s katerimi smo se sprehodili po mestu in si ogledali tudi prostore društva, kjer imajo pevci vaje, knjižnico, prostor za izobraževanje in druženje. Po kosilu smo se odpeljali v Strugo ob Ohridskem jezeru. Naslednji dan smo si z vodičko ogledali manastir sv. Naum, po kratki tonski vaji pa še Ohrid. Obiskali smo mestni muzej in delavnico izdelave starega papirja in tiska, cerkev sv. Sofije, rimski amfi-teater, cerkev sv. Klimenta in Pantelejmona ter trdnjavo kralja Samuela, od koder smo imeli lep razgled na Ohrid. Popoldne smo imeli v cerkvi sv. Cirila in Metoda v Strugi vajo za večerni samostojni koncert. Peli smo sakralne, umetne in slovenske pesmi. Nad našim petjem so bili navdušeni tudi Slovenci iz Bitole in Ohrida. 8. maja smo si z vodičko ogledali še letno rezidenco skopskega pravoslavnega škofa. Manastir v Strugi ima čudežno sliko Črne Marije in starejši manastir v skalni steni s freskami. Nato smo odšli v Skopje, kjer smo imeli vajo za koncert, ki smo ga imeli s pevskim zborom France Prešeren Skopje v katedrali Srca Jezusovega. Program sakralne glasbe ter slovenskih in makedonskih narodnih pesmi je bil obsežen. Ko je naš zbor izvajal sakralni del, se nam je s svojim čudovitim glasom pridružila so-pranistka skopske opere in baleta Irena Krstevska. Po koncertu (foto: Primož Godina) smo se družili s člani in pevci slovenskega združenja in jih povabili k nam v goste. Ob povratku v hotel smo zapeli na poročni večerji zdravnikov, ki delata v ZD Logatec. Naslednji dan smo se veselo razpoloženi odpeljali domov, polni novih vtisov o Slovencih v Makedoniji in Makedoncih. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam z donacijo in darili pomagali pri izvedbi gostovanja v Makedoniji: Valkartonu-Komuni Skopje, slovensko-makedon-skemu podjetniku Alešu Breznikarju, Valentinu Scheinu iz Notranjskega regijskega parka in Občini Logatec. Marinka Petkovšek, PD Logatec (foto: Aleš Požarnik Vavken) Maj je bil po šolah v znamenju nacionalnih preverjanj znanja. 11. maja smo imeli učenci šestih razredov OŠ 8 talcev Logatec preverjanje iz angleščine. Po njem smo se učenci 6. a in 6. b odpravili v Ljubljanski živalski vrt. Tam smo se razdelili v skupine. Naša skupina je najprej odšla v učilnico, kjer nam je vodič pokazal kraljevega pitona in turško grlico. Obe živali sta nas zelo navdušili, mislim pa, da tudi mi njiju. Pitona Rudija smo lahko pobožali, dobili smo tudi njegov poljub. Tisti naj-pogumnejši so si ga dali tudi za vrat. Vodič nam je predstavil še turško grlico. Nekateri smo si jo dali na prst in jo pobožali. Pozneje smo z vodičko obiskali medveda in morskega leva, potem pa smo sami nadaljevali pot po živalskem vrtu, učenci, ki so doma pripravili predstavitve nekaterih živali, pa so prevzeli vlogo vodičev. Obisk živalskega vrta v taki obliki je bil za nas posebno doživetje. Eva Kermavnar, 6. a, OŠ 8 talcev Ob dnevu knjižnice, 15. maja, ki ga logaška knjižnica proslavlja od leta 1987, ko so se vselili v nove prostore, so nameravali na ploščadi pred knjižnico organizirati Bukvarno. Deževno vreme pa jo je prostorsko omejilo na knjižnico in veliko dvorano Narodnega doma, kjer so na ogled in naprodaj ponudili prek tristo rabljenih ali nekoliko poškodovanih knjig. Za vsako je bilo treba odšteti po petdeset centov, prodali pa so jih več kot dvesto. Bukvarno je obiskalo kar nekaj ljubiteljev knjig; nekateri so domov odnesli tudi po deset knjig. Besedilo in foto: France Brus v o n š a g o L Notranjski baletni ansambel uprizoril Poletno nevihto o g p ke n O v Logaške Labodke so na postojnskem odru dokazale, da so osvojile pohvalen nivo baletnega znanja. (foto: arhiv BD Postojna) Na postojnskem odru so navdušili tudi mladi baletniki, ki vadijo v Dolnjem in Gornjem Logatcu Baletno društvo Postojna je s prireditvijo Poletna nevihta 29. maja do zadnjega kotička napolnilo dvorano Kulturnega društva Postojna. Na zaključnem nastopu je 136 otrok, ki baletne korake vadijo v Logatcu, Postojni, Cerknici in Pivki, pokazalo, kaj so se naučili v iztekajočem se šolskem letu. Notranjski baletni ansambel pod vodstvom petih koreografinj je navdušil občinstvo. Še posebno bučen je bil aplavz za najmlajše, 4- in 5-letne Škratke, ki pod vodstvom Maje Verčko vadijo v Kulturnem domu Tabor v Gornjem Logatcu, in 5- do 7-letne Cekinčke, ki z Lizo Volk vadijo na osnovni šoli 8 talcev. Starejši otroci, Zvončki, Metuljčice in Labodke, pa so že osvojili kar pohvalen nivo baletnega znanja. Vsi so zaljubljeni v ples in Maja Verčko pravi, da so bili kar razočarani, ko jim je povedala, da med počitnicami ne bo baleta. Odlično odplesali dokaj zahtevno točko Prireditev je potekala v dveh delih: najprej so posamezne skupine v krajših točkah predstavile klasične baletne koreografije. Zaključna, 20-minutna točka pa je bila prava baletna predstava, v kateri je 42 balerin in dva baletnika prepletlo različne koreografije. »Večina otrok se zna že zelo dobro plesno izražati, saj so osvojili precej visok nivo baletnega znanja, da smo lahko sestavili tako zahtevno točko. To je bistvo našega dela: naučiti jih osnove baleta, izpiliti korake, gibe in pozicije, da lahko ustvarimo baletno zgodbo,« je povedala njihova koreografinja in vaditeljica Manca Krnel. V Kulturnem domu Postojna je kar šumelo od pozitivne energije, ki je omilila tremo pred nastopom, k čemur so veliko pripomogle vaditeljice, predvsem pa mamice malih balerin, ki so v zaodr-ju poskrbele za videz in dobro počutje nastopajočih. Uspešna prireditev je tudi rezultat dobrega sodelovanja z okoljem, saj društvu pri organizaciji vadbe in prireditev pomagajo številni, najbolj izdatna pa je finančna pomoč občin Postojna in Cerknica. Leto je bilo zelo delovno Za baletnim društvom je sicer zelo delov- no šolsko leto, v katerem so opravili rekordno število nastopov, oblikovali tri baletne produkcije, večina skupin pa je nastopila na petih plesnih revijah javnega sklada za kulturne dejavnosti. »Zaključni nastop je po spomladanskih baletnih produkcijah drugi vrhunec sezone, vendar se šolsko leto za nas še ni končalo. Čaka nas še nekaj nastopov skupin v domačih krajih, saj se radi odzovemo povabilu organizatorjev prireditev. Starejši junija intenzivno vadijo snov, ki jo morajo obvladati na izpitih na nižji baletni šoli. Za konec pa bomo nastopili na kraški baletni reviji v Sežani,« je dejala predsednica društva Mateja Kocman. Tudi počitnice ne bodo prav dolge, saj že vpisujejo nove člane in se pripravljajo na organizacijo vaj v naslednjem šolskem letu. Upajo, da se bo 16 baletnim skupinam pridružilo še nekaj novih. Baletno društvo Postojna Svet staršev OŠ 8 talcev Logatec je že tretje leto obeležil 15. maj, mednarodni dan družine. Od septembra so učenci od 4. do 9. razreda pri pouku in doma pisali spise in pesmi, delali plakate in likovno ustvarjali na temo družine. Delovna skupina šestih članic Sveta staršev, je imela težko nalogo, izbrati najboljše. Pa jim je kljub vsemu uspelo. Pri nagradah jim je finančno na pomoč priskočil Šolski sklad Ježek. Velik del likovnih izdelkov in plakatov si lahko ogledate na razstavi v avli šole. Nagrajena dela so vidno označena. Poleg tega si nagrajene spise in pesmi lahko preberete na naši šolski spletni strani (http://www2.ar-nes.si/~oslj8t1s/), nagrajence boste kmalu našli tudi v šolskem časopisu, ki je tik pred Učenci od 1. do 3. razreda za šolo risali svoje družine. (foto: Rok Štemberger) izidom. Predsednica Sveta staršev Marta Lipovec se vsem sodelujočem zahvaljuje in že zbira nove ideje in kuje načrte za obeležitev tega dne v naslednjem letu. Fani Šega, koordinatorica, OŠ 8 talcev Logatec Vrtec na obisku pri čebelah Čebele so simbol delavnosti, že v šoli smo za prizadevnost in pridnost v zvezek dobili znak čebelice. Kako pa je s čebelami v resnici, so si želeli ogledati in se o njih poučiti mali nadebudneži iz rov- tarskega vrtca. V okolici ni več veliko čebelarjev, a Rafael Cepič je eden tistih, ki se s čebelami druži že okoli dvajset let. Do njegovega čebelnjaka, dobre pol ure hoda iz Rovt, so se malčki, vzgojiteljice in starši odpravili malce oblačnega, a za sprehod vseeno primernega popoldneva. Z nahrbtniki na rami so prijeten, malce daljši sprehod združili s koristnim. Na jasi sredi gozda stoji Rafaelov čebelnjak že šestnajst let. Z brenčečimi prijateljicami tam preživi večino svojega prostega časa. Čebelnjak je vzorno urejen, ob njem pa je prostor za igranje, kar so malčki s pridom izkoristili. Rafael jim je povedal nekaj bistvenih stvari o čebelah. Naša slovenska vrsta je kranjska sivka, ki slovi po svoji pridnosti in velikem nagonu po novi družini, zaradi česar zelo rade rojijo. Umrejo od dela, po komaj enem mesecu življenja. Otroci so si ogledali notranjost čebelnjaka, kjer so opazovali panje in v njih čebele. Vse so enake, le matica je označena, da jo čebelar prepozna. Čebelar mora takrat, ko zunaj ni paše, predvsem pozno Z Rafaelom Cepičem pred čebelnjakom. (foto: Metka Bogataj) jeseni, čebele hraniti: sladkorno raztopino vlije v posebne prostorčke v panju. Spomladi, ko začne vse cveteti, pa čebele v sa-tovje prinašajo med, ki ga je treba pobrati ali točiti, da ga v panju ni preveč. Čebele lahko dobijo čebeljo grižo, kar lahko pomeni škodo za čebelarja. Najboljši oziroma najslajši del izleta je bila pokušina medu. Cvetlični in gozdni sta šla v slast tako malim kot velikim obiskovalcem. Za poslastico so na koncu lahko žvečili tudi z medom napolnjeno satovje, ki jim ga je narezal Rafael. V prijetnem popoldnevu so otroci pridobili veliko znanja, obenem pa so dan izkoristili za druženje generacij. Mladi imajo energijo, starejši pa ogromno znanja in izkušenj. Če to dvoje seštejemo, dobimo več kot pozitiven rezultat. Rafaelu želimo še veliko užitka pri delu z brenčečimi garačkami. Metka Bogataj v o n š a g o L Za prvi maj je logaška občina pri Krpanu, za staro občinsko stavbo ob Tržaški cesti, postavila tržnico z osmimi stojnicami, s katerimi upravlja Komunalno podjetje Logatec. Kar dobro je obiskana zlasti ob sobotah, ko imajo ljudje več časa za nakupe, in ob lepem vremenu. V slabem in deževnem vremenu pa prekratka platnena streha ne ščiti pred dežjem niti prodajalcev, kaj šele kupcev, ki jim največkrat kljub dežniku v roki kaplja za vrat. Besedilo in foto: France Brus Se do lanskega decembra smo lahko pošto iskali v tej smeri, zdaj, po dobrega pol leta pa vendarle ne več. Razen če bi smerokaz usmerjal mimoidočega v Dolšajnovo (Dolscheinovo) hišo, kjer je pred kakimi 150 leti delovala pošta pomembnega gospoda Dolscheina (verjetno iz slovenskega Dolžana, op. av.), ki je bil leta 1848 med veljavnimi podpisniki, če ni bil celo naslovni podpisnik, znamenite peticije za Zedi-njeno Slovenijo. mAš, foto: Brane Pevec CHEVROLET 10 let garancije PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL CHEVROLET IN KIA Kupon za ] na servifne jtoritve i SELISKAfí I popusti se ne seštevajo, popust ne velja na kleparska in ličarska dela j Betajnova 16,1360 Vrhnika tel: 01 7502252 e-pošta: info@avtohisa-sel!skar.si www.avtohisa-seliskar.si